SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (68) • STEV. (N°) 35
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 3 de septiembre - 3. septembra 2015
JUNAŠKI ZGLEDI
Ostajamo prijateljski državi
LENART RHAR
(Govor s spominske komemoracije v Rovtah 23. avgusta 2015)
Krepko čez polovico se je že nagnilo leto, mimo so najbolj vidni poudarki 70. obletnice, mi pa smo znova zbrani na spominski slovesnosti ... To se zdi nenavadno, a samo za površno oko.
Orkani minevajo, strašni davek, ki je zapisan na vaši farni spominski plošči, si ga je rdeči moloh pobral, za tem pa so se ljudem čez pleča obesile posledice, neznosna teža, ki jo je treba nositi dan za dnem. Okrog dvesto faranov je v tem času pred 70. leti okušalo pogrešanje doma, vsakršno pomanjkanje in hlad tujine, drugi so poskušali živeti v domovini pod dušečim pokrovom nasilja in enoumja. Bodisi pobita, bodisi pregnana, bodisi zasužnjena elita je bila obsojena, da skupaj s celotnim našim narodom izgine z obličja zemlje. Pa vendar ni bilo tako. Svetovna politika in tisti resnični narodni izdajalci so nam zazidali vsa vrata, vsa okna, a po Previdnosti se je le odprla ta ali ona lina in proniknil je žarek življenjskega vzgona, da smo obstali. Najprej in najbolj polno so zaživeli prav tisti, ki so odšli v svobodni svet.
Vznesene besede o argentinskem čudežu se upravičeno nikakor ne poležejo, čeprav danes že vsak ve, da pri tem ni šlo za tlesk božanskih prstov. Čudež je v tem, da je skupina rojakov zmogla toliko naporov, toliko vsakršne odličnosti in toliko vztrajnosti, da nam je v svoji mali domovini sredi Argentine do danes ohranila idejo in ideal svobodne Slovenije. A tudi ta dosežek ima svojo predzgodovino, ki ga je omogočila.
In tu nastopi vaš veliki rojak mon-sinjor Janez Hladnik. Preprosto si ni mogoče misliti, da bi bil brez njega razcvet Slovenije v Argentini mogoč. On je odpiral okna, ko je bilo vse zazidano. Njegov več kot enoleten neumoren trud je bil zaman in nikakor nikjer ni mogel izposlovati, da bi Argentina sprejela znatno število naših beguncev. Naposled pa si poišče pot, meni nič tebi nič stopi pred samega predsednika Argentine Juana Perona, od njega pa odide z izključnim dovoljenjem, da sme sprejeti 10.000 Slovencev! Ne samo zdravih, mladih in samskih kot druge države, pač pa tudi družine, tudi otroke, tudi starejše. Danes se evropske države panično sprašujejo, ali bodo s svojimi bogatimi proračuni in mogočno upravo oskrbele sto beguncev več ali manj, Janez Hladnik pa se ni ustrašil in je z vso vnemo prestrezal trde pristanke na tuja tla tisočem in tisočem rojakov.
Vendar se njegovo delo ni začelo šele takrat. Kalil se je sredi zdrave pameti in delavnosti vaših vasi, zaradi poškodbe na nogi je odšel študirat, pel novo mašo in živel polno na vse strani, kjer je čutil spoj s svojim duhovniškim poslanstvom. Nesvobodnih razmer ni trpel in bil zaradi angažmaja proti krivicam Aleksandrove diktature v stari Jugoslaviji celo obsojen na pol leta zapora. Tako tudi ni čudno, da je kasneje, ko je bil že v Argentini, prek
razdalje 12.000 km na podlagi skopih informacij povsem natančno in suvereno razbiral, kaj se v resnici dogaja v domovini med vojno in po njej.
Nekajkrat ga je v teh mladih duhovniških letih nase opozorila Argentina in Slovenci, ki so bili v njej z enim samim duhovnikom. Naposled je leta 1936 s preroško podporo škofa dr. Gregorija Rožmana in z napotki Rafaelove družbe mednje tudi odšel.
Janez Hladnik je res lik, ki bi ga človek rad srečal. Kako se je zakopal v delo že takoj prve dni, ko je stopil na argentinska tla, kako je svoj trud in skrbi izročal v božje roke, kako je iskal razkropljene Slovence, kako strastno je spotoma raziskoval novo deželo, kako še-gavo in privlačno je o svojih potih pisal, kako je urejal revijo Duhovno življenje, ki izhaja še danes, kako se je pobiral s svojimi španskimi kolegi, kako je na noge postavil tudi brezupno argentinsko faro, ki so se je vsi otepali .
Vsekakor je pod njegovo pastirsko skrbjo slovenska skupnost hitro rasla in bližala se je 2. svetovna vojna. Človek bi mislil, da so v vojnem času Slovenci daleč v Argentini živeli brez domačih političnih nasprotij. Toda ne. Agitprop je takoj začel postavljati stvari na lažna mesta. In Hladnika, ki ni nasedal propagandi, so rojaki začeli zapuščati. Ne samo to. Začela se je organizirana gonja proti njegovemu delu, grozili so mu, ga zbujali sredi noči. Od nekdanje množice mu je komaj ostalo toliko ljudi zvestih, da je zanje ostala slovenska maša. Razkol med predvojno in povojno emigracijo je potem režim s klevetanjem in finančnim podmazovanjem vzdrževal vsa povojna desetletja, tako da se je nekoliko zgladil šele v letih samostojne Slovenije.
Janeza Hladnika pa ni iztirilo nič, čeprav je nemalokrat trpel zaradi kratkovidnosti ali opravljivosti rojakov. Trdno je stal na strani resnice in pravice. Trdno je stal na strani pomoči potrebnih. Ustavil se ni niti pred gradnjo skupnega doma, cerkve, šole, doma za ostarele in celo celega naselja v Lanusu, ki se imenuje Slovenska vas.
Mogočnega poslanstva ni opravljal samo v času svojega prezgodaj sklenjenega življenja, ampak ga opravlja tudi danes. Za zgled nam je lahko kot goreč duhovnik, kot zaveden Slovenec, kot zvest domoljub, kot prepričan demokrat, kot odličen organizator, kot neutruden garač, kot velik dobrotnik, kot odkritosrčen, klen, izobražen, duhovit in veder človek.
Res je, da težko najdemo navdušene ljudi, ki bi danes z zanosom in optimizmom zrli v slovensko prihodnost. A to je tako predvsem zato, ker se ne znamo zazreti v junaške zglede naše zgodovine. Bodimo ponosni na naše mučence, ki so se borili za slovenstvo in za civilizacijo, bodimo ponosni na naše pregnance, ki so sredi tujine iz nič ustvarili svobodno Slovenijo, bodimo ponosni na ljudi, kot je vaš rojak Janez Hladnik. Argentina že ima cesto, ki se imenuje po njem. Skrajni čas je, da ga med svoje priznane velikane uvrsti tudi celoten slovenski svet!
Slovenija in Hrvaška kljub razhajanjem glede arbitražnega postopka ostajata prijateljski državi, sta po srečanju v Alpbachu v Avstriji poudarila predsednika Borut Pahor in Kolinda Grabar-Kitarovic.
Po Pahorjevih besedah bo razlike lažje premagovati, če bo prevladoval »duh prijateljstva, sodelovanja in zaupanja«. »Sta sosedi, vedno bosta sosedi in mislim, da je naš interes, da sta prijateljski sosedi,« je poudaril. Pahor je ob tem izrazil zadovoljstvo, ker arbitražno sodišče nadaljuje delo, in izrazil upanje, da ga bo nepristransko končalo s sodbo.
»Pogovarjala sva se zelo konstruktivno in prijateljsko, saj sta Slovenija in Hrvaška prijateljski državi, odnosi med nami pa se morajo nadaljevati v tej smeri, ne glede na razlike v stališčih do arbitraže, ki ostajajo,« pa je dejala hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovic.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je ob robu foruma za medije izjavil, da je pomembno, da se arbitražni postopek med Slovenijo in Hrvaško nadaljuje, saj da je to dober način reševanja sporov med državami Zahodnega Balkana.
To je bilo prvo srečanje obeh predsednikov po izbruhu arbitražne afere, ki jo je zanetila julijska objava posnetkov pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, čemur je sledil odstop Zagreba od arbitražnega postopka in niz drugih zapletov.
Predsednika Borut Pahor in Kolinda Grabar-Kitarovic.
Predsednika sta se neformalno sešla že sedmič, odkar je Grabar-Kitaroviceva pred malo več kot pol leta prevzela mandat. Pahor pa je hrvaško predsednico povabil tudi na uradni obisk v Slovenijo, ko bo »ocenila, da je to najkoristneje«. Sam je bil na uradnem obisku v Zagrebu nazadnje spomladi 2013.
O vprašanju slovensko-hrvaških odnosov je spregovoril tudi Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Izrazil je obžalovanje, da se je Hrvaška odločila za prekinitev arbitraže o meji s Slovenijo, a hkrati tudi upanje, da proces še ni mrtev.
»EU spodbuja obe državi, da najdeta soglasno rešitev spora,« je Tusk povedal po srečanju s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem na Blejskem strateškem forumu. Dodal je, da bo o tem govoril tudi v torek v Zagrebu.
Boris Pahor kulturni ambasador Slovenije
Pisatelj Boris Pahor je ob svojem 102. življenjskem jubileju prejel naziv kulturni ambasador Republike Slovenije. Zaslužil si ga je z iskrenim bojem za slovensko kulturo, jezik in zvestobo slovenskemu narodu. Ob jubileju so predstavili njegovo novo knjigo Rdeči trikotniki ter zbornik s simpozija Slovenska tržaška literarna šola.
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar mu je ob tem izrednem življenjskem jubileju podelila naziv kulturni ambasador Republike Slovenije. Kot je povedala ob podelitvi, si je priznanje zaslužil z neprecenljivim in iskrenim bojem za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, z zvestobo slovenskemu narodu ter prizadevanjem za demokracijo in samobitnost Slovenije in slovenske kulture, kar je dolga leta izražal tudi v reviji Zaliv. Najvišje priznanje, ki ga lahko podeli minister za kulturo, je bilo tokrat podeljeno prvič. Pahor, ki je pred časom zavrnil priznanje Trsta in zatem tudi
Ljubljane, je naziv kulturni ambasador Slovenije sprejel s ponosom. Po njegovih besedah je priznanje dragoceno tudi za Slovenijo, saj dviga vrednost slovenske kulture v javnosti, tudi na mednarodni ravni. Po njegovih besedah je pomembno, da si Slovenci priznamo, da se kot eden izmed najbolj kulturno razvitih narodov premalo cenimo, a ne v smislu nekega zgrešenega nacionalizma, temveč spoštovanja naših prednikov.
Po podelitvi priznanja so v ljubljanski knjigarni Konzorcij predstavili zbornik z lanskega simpozija Slovenska tržaška literarna šola, o kateri je
organizator simpozija Zdravko Duša povedal: »To je nov pojem, ki se je začel zdaj uveljavljati; namreč umestitev slovenskih literatov v tržaški kulturni, duhovni prostor.« Stebra Slovenske tržaške literarne šole sta pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula. Na Konzorciju so predstavil še slovenski prevod Pahorjeve knjige Rdeči trikotniki, ki je v italijanskem originalu izšla pri založbi Bompiani. V delu, ki ga je prevedla Tatjana Rojc, Pahor opozarja na manj znana, a nič manj kruta delovna taborišča za inter-nirance. Boris Pahor je o doživljanju taborišča na predstavitvi svoje knjige povedal: »Jaz sem nekako bil deloma tolmač prvo dobo taborišča, drugo dobo sem bil pa bolničar in sem živel celo svoje taboriško življenje z mrtvimi oziroma bolnimi. To se pravi, da sem vse to jaz dal skozi kot priča in kot pomočnik.« Politični zaporniki so imeli poleg številke še rdeči trikotnik, zato naslov knjige Rdeči trikotniki. V italijanščini pa jo je napisal zato, da bi lažje prodrla v svet.
Stran 2
10. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Novo priznanje Slovenski kulturni akciji
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)_
V nedeljskem popoldnevu 30. avgusta je Slovenska kulturna akcija ponovno praznovala. To pot je bilo ob začetku zadnjega dela letošnjih jubilejnih Študijskih dni Draga 2015 (že petdeseta!) v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu, ko so razglasili podelitev Peterlinove nagrade.
Nagrado so podelili četrtič, in je v spomin na nepozabnega javnega delavca in organizatorja Jožeta Peterlina. Ustanovili so jo na pobudo društev, v katerih je deloval, in članov njegove družine. Nagrado prejmejo
ustanove, društva in posamezniki, ki delujejo v želji, da bi se slovenstvo obdržalo in še dodatno utrjevalo; ki glede slovenstva ne poznajo odklonov.
Letos so pobudniki izbrali za prejemnico nagrade Slovensko kulturno akcijo ob njeni 60-letnici plodnega delovanja v korist slovenstva in slovenske kulture. Med močnim aplavzom in bliskanjem flešov jo je sprejela predsednica SKA dr. Katica Cukjati (sama je bila v Dragi že od petka, ko je pri okrogli mizi spregovorila o upravičenosti Drage. Spomnimo še, da je bila Katica na 16. Dragi prva govornica iz vrst slovenske skupnosti v Argentini.) Prejela je obeležje s Peterlinovo podobo in risbo slikarja Edija Žerjala s podobo Repentabora.
Katica se je zahvalila za pozornost, ki še dodatno obogati visoko obletnico. Spomnila se je, da je obe skupnosti, zamejsko in argentinsko, povezovala skupina vrhunskih osebnosti, ki so delovale med in po vojni na zamejskem Primorju, nato pa v Argentini. Povedala je, da so za nagrado zaslužni vsi predhodni predsedniki, ki so vsak s svojim pečatom bogatili SKA; zaslužni so njeni sodelavci in deloma tudi mladi intelektualci in umetniki, ki kadar koli se SKA obrne nanje, ima od njih hiter in pozitiven odgovor za sodelovanje, česar so zelo veseli. To priznanje pa narekuje še večjo kvaliteto, še večjo vnemo za delo in še večjo odgovornost. Zaželela je, da bi tako SKA kot na Dragi še naprej ohranjali in gojili ideale, za katere je živel Jože Peterlin: slovenstvo, krščanske vrednote in demokracija.
GB
Strateški forum Bled
Slovenija že od leta 2006 organizira to važno mednarodno srečanje. Letos je potekalo 31. avgusta in 1. septembra. Prišlo je okrog 700 udeležencev iz 60 držav, med njimi tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovic, srbski predsednik vlade Aleksandar Vučic, luksemburški predsednik vlade Xavier Bettel, generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Lambert Zannier ter predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov in izvršni sekretar Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo Christian Friis Bach.
Ti so bili skupaj s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem tudi govorniki na uvodni okrogli mizi z naslovom Nov svetovni red: spopad ali partnerstva. Baronica Joyce Anne Anelay, ministrica za zunanje zadeve in zadeve Commonwealtha iz Velike Britanije, je vodila okroglo mizo o preprečevanju spolnega nasilja v oboroženih spopadih. Forum je med drugim ponujal tudi okroglo mizo o medkulturnem dialogu v Sredozemlju in pogovor o Zahodnem Balkanu kot regiji v središču geostrateških premislekov, pri katerem so sodelovali zunanji ministri in predstavniki različnih držav, dogodek pa se je končal s pogovorom o tem, kakšen razvoj je mogoč v starajoči se družbi.
Business BSF se je med drugim posvetil turizmu, vprašanjem prevoza v Evropi ter razpravi o čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu.
Strateški forum Bled (BSF) je po številu udeležencev in visokih gostov največji mednarodni dogodek, ki ga organizira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve skupaj s Centrom za evropsko prihodnost. Na ministrstvu ocenjujejo, da se je v desetih letih obstoja uveljavil kot
pomembna platforma za razprave o aktualnih temah v regiji in svetu, ki uspešno promovira Slovenijo in povečuje prepoznavnost slovenske zunanje politike. Prispeva k povezovanju ljudi in držav, pravijo in opozarjajo tudi na t. i. Young BSF, na katerem se srečujejo perspektivni mladi voditelji.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Pomanjkanje dobrin
povzroča razne gospodarske teorije,
ki razlože posledice in vzroke,
a ne odpravijo skrbi in stisk.
Človeški rod si z delom
pomanjkanje lahko zmanjšuje ali odloži,
a ga nikoli ne odpravi.
Ko se pridruži delu še pravičnost,
se breme primanjkljaja razdeli tako,
da ne ovira več rasti oseb in družbe.
Kjer pa ljudje velikodušno
prikličejo med se vzajemnost,
ki zdravi rane, če so kje nastale,
sprejemajo z usmiljenjem med se uboge,
in so ponosni na svoj trud in čast,
pomanjkanje je manj boleče, delo lažje
in je krepkejša rast.	MK
Položaj se vedno bolj zapleta. Sploh ni jasno, kam se bo potek dogodkov obrnil. Zadnji zapleti okoli volitev v provinci Tucumán pa mečejo rastočo luč suma na prozornost argentinskih volitev.
Kako goljufajo. V zadnji številki smo opisali potek in izid tucumanskih volitev. Od vsega začetka je bilo jasno, da je prišlo do različnih primerov poneverbe ali volilne korupcije. Naslednji dogodki, vključeni dnevni protestni shodi, so prižgali dodatne alarmne luči ne le v Tucu-manu, temveč po vsej državi. To je še bolj važno, ker se podoben primer lahko ponovi na predsedniških volitvah meseca oktobra. Poleg pojavov, ki smo jih omenili zadnjič (vreče s prehrano, denar v zameno za glasove, itd.) je sedaj stopilo v ospredje prepričanje, da je argentinska pošta zapletena v poneverbo izidov. Argentinski volilni sistem, izredno zastarel, še kot v preteklem stoletju, predvideva, da se izidi posameznih volišč sporočijo v centralo po telegrafu. Na pošti sprejmejo uradne sezname z izidi in jih posredujejo zadevnemu uradu notranjega ministrstva. V Tucu-manu so ugotovili, da niso poslali resničnih številk, temveč, da so »pomotoma« prepisali vladi bolj ugodne rezultate. Seveda še ni znano, koliko je ta »pomota« vplivala na številke. Za nekatere je razlika prevelika, da bi bilo upati na zmago opozicije. Drugi pa menijo da, četudi se izida ne spremeni, je treba doseči, da se pokaže, da zmaga ni bila tako prepričljiva, če ne celo, da vladne zmage ni bilo. Zato je tucumanska opozicija že predstavila pred volilnim sodiščem zahtevo, da naj se sumljive volitve prekli-čejo in skličejo ponovne. To zahteva seveda ni stvarna, ker je tudi sodna ustanova popolnoma pod vplivom sedanje vlade. Še podatek, ki ni malenkosten: že nekaj časa pošto vodi La Cámpora, skupina mladih »K« skrajnežev, ki jo je ustanovil in jo vodi predse-dničin sin Máximo. Je treba še kaj dodati?
Cristina lo hizo. Pred časom je bila ta fraza v modi, le da je bilo ime drugo: »Menem«. On naj bi bil zaslužen za vse pozitivno, kar je nastalo v Argentini. Sedaj lahko geslo uporabimo in zamenjamo ime. In kaj je tako posebnega storila sedanja predsednica? Združila je opozicijo! To, kar veljaki nevladnih strank niso bili zmožni prej, so storili sedaj pod pritiskom tucu-
manske krize. Macri, Masa in celo levičarska Stolbizer so skupaj zahtevali od predsednice, naj zagotovi popolno prozornost prihodnjih volitev. Strokovnjaki teh strank so nato predlagali vladi, naj uvede enotni volilni list (kot ga uporabljamo pri slovenskih volitvah). To pa je v Argentini, spričo ogromnega števila kandidatov, skoraj nemogoče. V parlamentu so opozicijski poslanci tudi predstavili projekt zakona, da bi se uvedel elektronski način glasovanja. To je sicer v tako kratkem času zelo težko, a vseeno je vladna večina že v kali zaustavila ta poizkus. Vendar, glavno pri vsem tem je, da je opozicija v tucuman-skem primeru videla vse podle načine ponarejanja in bo oktobra pazila, da se taki poizkusi preprečijo. Še važnejše pa je, da so oživeli pogovori med njimi, tako za preprečevanje poneverb, kot tudi za dogovorjeni nastop na možnem drugem krogu, in tudi za sodelovanje v primeru zmage opozicije. Čeprav javno to na vse načine zanikajo, je jasno, da jih je srečala pamet in se pripravljajo na prihodnje bitke.
Se res poslavlja? Preteklo nedeljo so časopisi zapisali, da je predsednica stopila v dobo zadnjih 100 dni svojega vladanja. Naštevali so javne nastope in obiske, s katerimi se bo poslovila od predsedniške funkcije? Sem pa tja se kdo vpraša, če se bo res poslovila. Preveč se v krogih Campore poudarja, da »kandidat je projekt«, torej, ne Scioli, temveč Cristina, ki bo pazila na ideološko čistost in verodostojnost vladnega delovanja. O tem krožijo različna mnenja. Ni malo takih, ki trdijo, da bo sedanji guverner province Buenos Aires nastopil samostojno pot, se ločil od skrajnih »cristinistov« in se naslonil na staro ogrodje peronistične stranke. To prihaja do izraza že sedaj, ko se množijo njegova srečanja s peronističnimi guvernerji. V koliko pa mu bo to mogoče spričo dejstva, da mu je kandidatne liste za v parlament gospa »nabasala« s člani Campore, je pa drugo vprašanje. V svojem »posla-vljanju« je predsednica v enem izmed nastopov grdo napadla podjetnike, češ, da ne investirajo. S tem je indirektno priznala (kar vlada skuša prikrivati), da je gospodarska dejavnost izredno okrnjena. Glede investicij pa je tako: kdo bo vložil denar v podjetje, ko ni nobene gotovosti uspeha, niti zakonske predvidljivosti? Ves svet čaka, da se položaj spremeni.
SVOBODNA SLOVENIJA • 10. septembra 2015
Stran 3
NAŠ DOM SAN JUSTO
Pravi Jezusov praznik smo doživeli v nedeljo 5. julija, ko se je med nami mudil p. Peter Opeka in s prelatom dr. Juretom Rodetom daroval sv. mašo za sanhuške farane in mnoge rojake, ki so se navsezgodaj odzvali vabilu božje daritve. Čeravno ne vesele družinske okoliščine so p. Opeko pripeljale v Argentino, se je radost navzočih v
sanhuški stolnici ob njegovim obisku izražala na vsakem obrazu. Pravo doživetje je bilo za otroke, ki so se -nekateri tudi prvič- srečali z velikem misijonarjem z Madagaskarja, saj je med mašo pel zbor slovenske šole Franceta Balantiča. Mimogrede sem prisluhnila pogovoru med deklico in njeno mamico, ko ji je punčka pravila: »Mami veš kaj, prav takega sem si predstavljala sv. Miklavža, kot je misijonar Peter!«
Po sv. maši so se otroci s patrom slikali pred oltarjem brezjanske Matere Božje kakor tudi mnogi drugi, ki so se fotografirali v lep spomin na to srečanje.
Velikodušno se je p. Peter odzval vabilu na skupen zajtrk v Našem domu, rad je z nami poklepetal in se za nekaj trenutkov ustavil pri vsaki mizi. Kakšno veselje za naše male, ko se jim je p. Opeka na dvorišču pridružil k nogometu!
Preden je odšel -še isti dan opoldan je imel letalo-smo imeli možnost izročiti mu 1200 evrov in 300 dolarjev; vsoto, ki smo jo isti dan nabrali za njegovo veliko delo na otoku Madagaskar. Z njegovim značilnim nasmehom in ponižnostjo se je vsem in vsakemu zahvalil za dar.
Dva tedna kasneje, na nedeljo 19. julija smo se pa v
P. Peter Opeka med nami
Našem domu zbrali na vsakoletnem prijateljskem asadu, ki bi omogočal še dodatno nabirko za potrebe p. Opeka na Madagaskarju. Izkupiček je v glavnem za mesto Akamasoa (v malgaščini pomeni »Dobri prijatelji«), kjer gradi hiše, šole in bolnice za najrevnejše in zapostavljene afriškega otoka. Z radodarnostjo slovenskih rojakov se je nabralo 1500 evrov in 930 dolarjev, ki jih bomo čim prej tudi poslali p. Petru.
Med kosilom smo prebrali ganljivo pismo, ki nam ga je p. Opeka ob priložnosti poslal. Nekaj odlomkov njegovih prisrčnih stavkov:
Dragi prijatelji Našega doma v San Justu.
Zopet je leto prišlo na okrog in znova se združujete na dan prijateljstva.
Vsako leto, pri tem srečanju pomagate našim otrokom na Madagaskarju. Zato sem Vam hvaležen za vašo nabirko 5. julija, ki je bila obilna in z veseljem sprejeta.
Lepa gesta od Vas, da se posebno na ta dan spomnite na tiste male, ki komaj preživljajo.
Za tako dejanje, Vam bom vedno hvaležen. Vaša ljubezen do nas, misijonarjev, nam daje moč in oporo za nadaljevanje našega poslanstva.
Občutil sem Vašo bližino in radodarnost, ko sem nepričakovano prišel v Buenos Aires obiskat na smrt bolnega brata. Zal, kmalu zatem, se je poslovil od nas in odšel k Gospodu v božje kraljestvo po božje plačilo.
Vesel sem bil, da sem lahko z Vami in z gospodom Juretom Rodetom somaševal za Slovence v katedrali San Justo.
Zelo ste me presenetili, ko sem slišal prepevati otroke in mladino, cerkvene pesmi ter pozdravljati Mater Marijo s pesmijo Marija Pomagaj. Vse to je bilo zame pretresljivo. Občutil sem, kako ste tesno povezani z vero in ljubeznijo do Kristusa in do Cerkve.
Hvala Vam dragi prijatelji, za tak lep zgled bratstva in solidarnost z našimi brati in sestrami. Oni želijo živeti v dostojanstvu, ustvariti ter graditi boljšo bodočnost za svoje otroke.
Hvala predsedniku in odboru Našega doma, ki s skupnimi močmi, vsako leto pripravljate to kosilo.
Hvala vsem kuharicam, ker brez njih ne bilo kaj za pod zob! Drage mame in gospe, Bog Vas blagoslovi za to dobro in solidarno delo.
Se enkrat, vsem Vam dragi rojaki in prijatelji; hvala za Vaš prisrčen sprejem med Vami.
Če smem nekaj povedati, - zdelo se mi je zelo lepo, da se po sveti maši srečujete v Domu pri skupnem zajtrku v vzdušju velikega veselja in prijateljstva.
To je nadaljevanje evharistije, ki ljudi združuje in gradi bratstvo med vsemi ljudmi v Cerkvi in v Domu! Hvala za tak lep zgled, ki govori sam po sebi!
Bog Vas blagoslovi!
Ker pa mi je zmanjkajo besed, da bi se Vam zahvalil, prejmite vsi skupaj moj močan objem!
Bog Vas živi!
Pedro Opeka - Misijonar
F! Peter: mi smo Vam hvaležni za Vaše delo in zgled. Želimo, da bi še naprej smeli v malem sodelovati z Vašim velikanskim delom ter da bi Vam dobri Bog naklonil še veliko plodovitih let, veliko zdravja, moči in vztrajnosti ter krščanskega veselja v Vašem delovanju med najbolj potrebnimi.
-mit
JANEZ ZOREC
V letih 40-41, ko je Marija Kogo-všek, po domače Anžetova Mici, skratka moja mama, dopolnjevala šiviljski tečaj v Ljubljani, ji je mojster nepričakovano napovedal, da se bo iz vodnega nabiralnika na Perilah v kratkem začela iztekati kri. Ni šlo za preroško napoved, ampak preprosto za omembo revolucionarnega namena, ki se je takrat začel odvijati z nepopisno divjim bratomornim programom. Partizani so sprožili svoj srd nad Rovte, ko še ni bilo ne vaških straž in ne domobranstva. Pokazal se je izraz pravega obraza narodne osvobodilne borbe. V kolikor pa je v prispodobi krvavega vodnjaka resnice, prav gotovo ni v Rovtah nobenega, ki ne bi vedel, da so med pustom leta 44., bombe razdejale ne samo vodnjak, ampak tudi električni transformator. Ta atentat je bil takrat eden zadnjih partizanskih poizkusov, da bi ohromili domobransko posadko v Rovtah, istočasno pa je bila tudi represalija za vse prebivalstvo, ki se je med prvimi v Sloveniji postavilo v bran pred Titovimi komunisti in njihovim divjanjem.
Marija Kogovšek je bila sestra Janeza Kogovška, domobranca, ki je umrl zaradi nesreče z bombo v Zaplani, aprila 1944. Avgusta istega leta, pa je bilo v Rovtah protikomunistično zborovanje, s katerim je prebivalstvo hotelo potrditi svojo narodno zavest, vero v Božjo previdnost, in proslaviti dvoletni obstoj domobranske posadke. Na tej proslavi je govoril general Rupnik; imel je slovenski šopek, ki mu ga
Žrtve še vedno čakajo (1)
Predavanje na spominski komemoraciji v Rovtah 23. avgusta 2015
je na gumbnico pripela ravno moja mama. Šopek Rupniku je bil zadostni vzrok, da je mama bila označena za javno nasprotnico novega reda, in je bila gotov kandidat za umor. Zato se je 5. maja 1945 s sestro Francko in bratom Milanom za štirinajst dni ... ali en mesec, odpravila na Koroško. Omišljene tedne ali kratke mesece je politično dogajanje spremenilo v dolgo križevo pot, ki jih je peljala v Južno Italijo, Nemčijo in končno v Argentino. Zagledala je ponovno Rovte 40 let kasneje, ko ni bilo več ne matere in ne očeta, ne sestre in ne brata.
V Rovtah je Marija Kogovšek spoznala Franceta Zorca iz Polhovega Gradca, ki je kasneje postal moj oče. France Zorec je bil najprej mobiliziran k partizanom, od katerih pa je pobegnil na večer, ko bi moral izvršiti ukaz partizanskega poveljnika, da umori Trnovčevo družino na Dobrovi. To je bila priložnost, da reši družino in med njimi 12. letnega Lojzeta, ki je kasneje v Kanadi postal torontski nadškof, kardinal dr. Ambrožič.
Po begu od partizanov se je takoj povezal s protirevolucionarnim odporom. Proti koncu leta 1942. je stopil v ilegalo v Zaplani, z operativnim imenom »Kocelj« in bil med tistimi, ki so pričakali angleško letalo in padalce pod Vrhom sv. Trojice, marca 1943. Kot primorski četnik je v Idriji prisluškoval razgovoru o nenapadanju med gestapovci in partizani. To je eden izmed mnogih dogovorov, ki so jih komunisti sklepali z Nemci, v času, ko so že dobivali
zavezniško pomoč. Kmalu po omenjenem dogovoru med Nemci in partizani, je bil ata še priča v Reki podajanju hrane in desetine zabojev municije, ki so jih partizani dobivali od Nemcev. Priča takega pogajanja med nacisti in komunisti so tudi sedaj znani, grobi Churchillovi očitki Titu, kjer se zgraža nad dejstvom, »... da Tito uporablja dobljeno orožje proti svojemu ljudstvu, med tem, ko je mlačen do Nemcev ...«; markantna kolaboracijska značilnost narodne osvobodilne borbe.
Nemci so ata ujeli; pri sebi je imel zapisnik o omenjenih pogajanjih in bil obsojen na smrt. Ko je končno ušel iz zapora, se je zatekel k Američanom v Italijo. Eno leto po vojni so ga poslali na ogled v Jugoslavijo. Na poti, nazaj v Italijo, je pripeljal čez mejo Milana Zajca, enega izmed redkih preživelih prič tragične likvidacije domobrancev v Kočevskem Rogu.
Toliko za izkaznico s katero se predstavljam pred vami na današnji proslavi.
Predstavljam pa se tudi, ne le kot nekdo slovenskega porekla, ampak kot Slovenec rojen v Argentini; rojen v Argentini po sili razmer. Le redki med nami bi svoje narodnosti izrazili drugače.
Kot v sv. Pismu, je za moje starše pot iz daljne tujine, nazaj v obljubljeno deželo, trajala 40 let. Prehod čez morje, pa v našem primeru ni nujno povezan z upanjem v neko obljubljeno deželo, ampak je duhovni udarec z bolečinami, ki ne najdejo utehe in ne omiljenja. Redki, ki so to pot doživeli, so sedaj še živi. Lahko
pa rečem, da se nihče od teh naših prednikov ni docela vživel v Novem svetu, in vsakega, ki ga sedaj ni več, se je pri zadnjem vzdihu oprijela misel na dom, iz katerega ga je spodila politična ihta zaprisežena smrti. Te bolečine so resnične in njene krutosti toliko bolj trpke, kolikor jim je samoobramba pred Titovo revolucijo bila ožigosana s psovko narodnega izdajstva, med tem ko so resnični izdajalci in mučitelji slovenskega naroda živeli v omotici neke zmage, katere mit je svojo trajnost ohranil samo zato, ker se cele generacije svobodnega sveta niso upale javno priznati svoje napake, da so prav zavezniki dvignili Tita v javnost in mu posredno omogočili, da je za ceno genocida s komunizmom zasužnjil Jugoslavijo, in z njo Slovence.
Tito je bil Hitlerjev in Stalinov zaveznik od avgusta 1939. do junija 1941. Takoj po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo pa so se komunisti povezali z zavezniki, od katerih so kasneje dobivali orožje, čeprav niso pretrgali prikritih stikov z Nemci. Komunisti so si pridobili naklonjenost zaveznikov, ker so imeli zaslombo Stalina in Sovjetske zveze. Churchill je računal, da potrebuje pomoč Sovjetov, da strejo Hitlerja, medtem, ko naj bi služila ameriška pomoč, da ohranijo zahodno civilizacijo. Britanska real-politika se je zato oprijela Tita in izdala Mihajlovica, s katerim ne bi mogla doseči pričakovanih uslug pri Stalinu.
(Dalje prihodnjič)
Stran 2
10. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
Neskončna begunska kriza
Sveto leto usmiljenja
Ves svet, posebej pa še Evropo, pretresajo vsakdanje vesti o krizi beguncev, pomešani s številnimi smrtnimi primeri, nekaterimi ki vzbujajo grozo in tudi ogorčenje. Val lačnih in brezupnih prebivalcev Bližnjega vzhoda in Afrike beži pred nasiljem in išče svetlejših življenjskih pogojev v obljubljeni deželi - Evropi. Množijo se pa tudi primeri, ko tihotapci človeških potreb koristolovsko izpostavljajo življenja stotin teh revežev.
Evropska unija je po številnih pozivih zaradi te krize le sklicala izredno zasedanje notranjih ministrov. Sestali se bodo 14. septembra v Bruslju, govorili pa bodo o ukrepih za spopadanje s krizo, vračanju migrantov domov, če bodo njihove prošnje za azil zavrnjene, sodelovanju s tretjimi državami in ukrepih za preprečevanje tihotapljenje migrantov. Medtem v Evropo vsak dan pride več tisoč beguncev, večinoma iz Sirije.
V razpravah o sprejemanju beguncev so največja tarča kritik predvsem nekatere vzhodne članice Evropske unije. Madžarska je preteklo nedeljo končala postavitev žičnate ograje na svoji meji s Srbijo, s čimer želi zajeziti val migracij. Sedaj namerava postaviti še štiri metre visok zid. Madžarska trdi, da s tem pred navalom migrantov ne brani samo sebe, temveč tudi Evropsko unijo. Doslej je mejo nadzorovalo 1000 mejnih policistov, še 2000 pa so jih tja napotili s 1. septembrom.
Iz Budimpešte medtem poročajo, da na železniških postajah vlada kaos. Policisti, ki so beguncem preprečevali vstop na vlake, so se umaknili, ko je več sto prebežnikov zasedlo vlake v smeri Nemčije in Avstrije. Slednja je po nedavni tragediji, ko so našli tovornjak z 71-imi mrtvimi begunci, v boju proti tihotapljenju ljudi na vzhodni meji uvedla nadzor nad večjimi vozili. Zaradi tega prihaja do večkilo-metrskih zastojev na madžarsko-avstrijski meji. V prvih urah akcije so prestregli že več kot 200 beguncev in aretirali pet tihotapcev ljudi.
Med državami, ki so pripravljene sprejeti občutno manj ljudi od predlaganega števila, je omenjena tudi Slovenija. V Komisiji pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci ob tem opozarjajo:
»Vse države in vsi državljani smo pred testom solidarnosti z vsemi, ki so bili zaradi vojn in nasilja pregnani iz svoje domovine in bodo v upanju, da bodo našli boljšo prihodnost, potrkali na naša vrata,« _
je dejala Jožica Ličen iz koprske Karitas, ki je prebrala izjavo z naslovom Poskrbimo za vse brate in sestre. Predsednik komisije pravičnost in mir, ljubljanski nadškof Stanislav Zore, v njej izraža tudi upanje, da bo tako za tiste, ki bodo zaprosili za azil kot tiste, ki bodo odšli v druge države, primerno poskrbljeno vključno z versko oskrbo. Vlado pa poziva, da prispeva svoj delež k skupnemu
in celovitejšemu evropskemu reševanju vzrokov za begunsko tragedijo in solidarnost na področju financiranja humanitarnih akcij. Nadškof Zore je še dejal, da se nam v zvezi z begunci lahko pojavi kup strahov, od tega, kaj begunci nosijo s seboj, na kakšen način bodo našo družbo spravili iz ravnovesja, pa do tega, da se začnemo bati, da so med njimi teroristi, ki bi lahko ogrožali našo varnost. V nas se sprožijo mehanizmi, zaradi katerih bi te ljudi zavrnili, a to po Zoretovem mnenju ni človeka in kristjana vredno. Nadškof Zore je obsodil pojave sovražnega govora, ki so se pojavili na spletu. Opozoril je še na kristjane, ki so tarča verskega fanatizma in nestrpnosti. V Komisiji Pravičnost in mir se zato zavzemajo za to, da nudimo pomoč vsem beguncem, v prvi vrsti pa tistim, ki so žrtve verske, kulturne in etnične nestrpnosti.
Evropska komisija je medtem začela obiske držav, ki so v begunski krizi najbolj izpostavljene. Najprej si je ogledala varnostni sistem v Eurotu-nelu in dnevni center za migrante v Calaisu. Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je ob tem dejal, da Evropa ne bo nikoli obrnila hrbta tistim, ki potrebujejo zaščito. Komisija bo zato namenila dodatnih pet milijonov evrov za pomoč Franciji pri obvladovanju več tisoč migrantov in beguncev, ki živijo v neznosnih razmerah v Calaisu.
Francoski premier Manuel Valls pa je dejal, da mora Evropska unija ostro ukrepati proti tihotapcem ljudi in nezakonitim priseljencem. Izpostavil je potrebo po namestitvi mejne straže na zunanjih mejah Evropske unije. Prav tako je poudaril, da se nezakonitega priseljevanja ne sme zamenjevati za pravico do azila.
Češki premier Bohuslav Sobotka je odločno zavrnil sistem kvot za razporeditev beguncev v Evropski uniji, enako je poudaril tudi njegov slovaški kolega Robert Fico. Takšnega stališča naj bi bili tudi Poljska in Madžarska, preostali članici Višegrajske četverice, katerih premieri se bodo na temo migrantov sešli konec tedna.
O begunski krizi je ponovno spregovoril tudi papež Frančišek. Spomnil je, da so v minulih dneh na begu, polnem negotovosti in trpljenja, žal mnogi izgubili življenje. Spomnil se jih je v molitvi in k molitvi povabil tudi nas. Kot je dejal dunajskemu kardinalu Schon-bornu, ki se je mudil v Rimu, in po njem vsem Avstrijcem, želi biti blizu Cerkvi v Avstriji. Pri tem je spomnil na več kot 70 mrtvih beguncev v zapuščenem tovornjaku, med katerimi so bili štirje otroci. Izročil jih je Božjemu usmiljenju in prosil Boga, naj nam pomaga pri učinkovitem preprečevanju tovrstnega kriminala, ki žali vso človeško družino. Zatem je zbrane na Trgu sv. Petra seznanil z beatifikacijo mučenca Flaviana Mechele Melki v Harissi v Libanonu. Ob tem je mednarodno skupnost prosil, naj nekaj ukrene, da se bo končalo preganjanje kristjanov. V našem času imamo namreč več mučencev, kot jih je bilo v prvih stoletjih krščanstva, je dejal sveti oče.
Bliža se sveto leto. Romarji bodo v tem letu usmiljenja do svetih vrat v vatikanski baziliki prispeli preko kratke, zanje rezervirane romarske poti, ki se bo začela pod Angelskim gradom in nadaljevala preko Ulice sprave, Trga Pija XII. in Trga sv. Petra. Tako bodo opravili kratko romanje, pojasnjuje Tajništvo za pripravo dogodka. Znano pa je tudi, da bo eden od zavetnikov leta usmiljenja sveti Leopold Mandic.
Rim v svetem letu usmiljenja pričakuje 33 milijonov romarjev. Zaradi organizacije Tajništvo za pripravo dogodkov priporoča, da se za romanje skozi sveta vrata v vatikanski baziliki prijavijo. To bo možno od oktobra dalje prek uradne spletne strani www.im.va, kjer bo treba navesti datum in približno uro romanja k svetim vratom. Organizacijsko tajništvo bo v pritrdilnem odgovoru na prošnjo nato svetovalo najprimernejši čas, kdaj naj bi se skupina podala na predvideno romarsko pot.
Tak sistem bo čakanje znižalo na minimum, hkrati pa bo pomagal zagotoviti vzdušje molitve in zbranosti med peš romanjem k svetim vratom. Na enak način kot skupine se lahko najavijo tudi posamezniki. Romarji, ki ne bodo prijavljeni, pa se bodo lahko obrnili na Sprejemni center za romarje na Ulici sprave.
Prijava za romanje k svetim vratom v drugih papeških bazilikah v Rimu (sv. Janez v Lateranu, sv. Marija Velika in sv. Pavel zunaj obzidja) ni potrebna.
Radio Vatikan je medtem poročal, da bo eden od zavetnikov jubileja usmiljenja, ki se bo začel 8. decembra, sveti Leopold Mandic, rojen v Dalmaciji, ponižen kapucin,
Sveti Leopold Mandic
spovednik, sposoben odpreti vest mnogih za milost in spreobrnjenje. Dejansko je celo svoje življenje posvetil skoraj izključno spovedo-vanju. »Zakrament sprave je izvajal preroško. Spovedancem je dajal okušati, kako lepo se je spraviti z Bogom, z brati, s samimi seboj, ko spremenijo življenje in so razpoložljivi za tisto milost, ki jo Gospod podarja vsem,« je povedal rektor svetišča sv. Leopolda Mandica v Padovi, p. Flaviano Giovanni Gusella.
Po njegovih besedah je papež Frančišek sam izbral sv. Leopolda za enega izmed zavetnikov jubileja. Spominja se, da mu je med nekim njunim srečanjem naročil, da mora spovedovati, kakor je spovedoval ta svetnik.
Koliko je vredno otrokovo življenje?
Grozljivo! Nov video v raziskovanju ozadja delovanja ustanove za opravljanje splavov Načrtovano starševstvo prikazuje nekdanjo uslužbenko, ki je povedala, kako jo je pretreslo, ko je pridobivala tkivo splavljenega otroka, katerega srce je še utripalo. Tako je v javnost prišla novica, da otroke ubijejo tudi, če splav preživijo, kar je nezakonito. Njihove organe namreč prav zato, ker so nepoškodovani, drago prodajo.
Center za medicinski napredek, ki Načrtovano starševstvo tajno preiskuje že tri leta, omenjeno ustanovo obtožuje, da pridobiva organe otrok pred opravljanjem splava. Odkupo-valec organov in tkiv StemExpress je zato konec julija poskušal pridobiti sodni nalog, da bi blokirali prikazovanje videa, v katerem je njihovo vodstvo priznalo, da včasih pripeljejo iz klinik za splave v njihov laboratorij popolnoma nedotaknjene zarodke. To bi bil namreč dokaz živorojenih otrok. Po zakonu iz leta 2002 je 'živorojeni' otrok tisti, ki 'diha ali mu bije srce'. Ti otroci pa morajo biti deležni enakega varstva in obravnavanja, do kakršnega je po zvezni zakonodaji upravičen vsak drug novorojenček. In zakaj prihaja pri splavih do živorojenih otrok? Po besedah predstavnika Centra za medicinski napredek bi vbrizganje sredstva v otroka, s katerim ga umorijo, kar je sicer običajna praksa, lahko poškodovalo njegovo tkivo
in ne bi bilo več uporabno za trgovske namene. V dokaz temu je tudi izjava nekdanje uslužbenke v biotehniškem podjetju StemExpress Holly O'Donnell, ki je bila priča dopisovanja med zdravnikom in delavcem, da so pridobili 'popolnoma nedotaknjen plod' in da 'so ga poslali naravnost v laboratorij'.
Za medije je povedala tudi, da jo je izkušnja, ko je morala razkosati razvit plod, ki mu je utripalo srce, pretresla. Ko je predala otrokove možgane in telo za prevoz za raziskovanje in odstranitev, je rekla, da je bil to trenutek, ko je vedela, da ne more več delati za to podjetje. Povedala je, da je potem držala mrtvo telo v rokah. »Zelo hudo je, ko veš, da si edini človek, ki bo kdajkoli držal tega otroka,« je razmišljala.
Video z 19. avgusta je šesti od tistih, ki jih je objavil Center za medicinski napredek. Prejšnji video posnetki prikazujejo uradnike Načrtovanega starševstva ter kupce otroških organov in tkiv, zbiranje in predajo delov telesa splavljenih plodov, plačevanje, možnost spreminjanja postopkov za splav, da bi pridobili več nepoškodovanih primerkov.
Več zveznih ameriških držav se je že odzvalo na omenjene video posnetke in zahtevajo ukinitev financiranja s strani države. Organizacija namreč vsako leto od vlade dobi več kot 500 milijonov ameriških dolarjev.
SVOBODNA SLOVENIJA • 10. septembra 2015
Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
Z ZAVESTJO ODGOVORNOSTI
»Zavedajoč se svoje narodne samobitnosti je slovenski narod vedno jasneje spoznaval, da se bo mogel trajno ohraniti le v svoji državnosti. V ta namen je med svetovno vojno leta 1917 soglasno odobril Majniško deklaracijo, ki je zahtevala ustanovitev jugoslovanske države, v kateri bi bili Slovenci subjekt in ne več kakor v Avstriji objekt državne politike ...« Tako France Kremžar v osnutku razprave, ki je bila objavljena v Zborniku Svobodne Slovenije leta 1955. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Ramos Meja. Izredni občni zbor Slomškovega doma je bil v soboto, 28. avgusta, ob lepi udeležbi članov ... V drugem delu je bila članstvu predložena nova zamisel gradbenih načrtov doma, ki je zaradi prve gradbene etape (nad zemljo) veliko cenejša. Novo zamisel zgradbe je utemeljeval g. arhitekt Marijan Eiletz. Prav tako je razdelitev prostorov pojasnjeval finančni referent g. Herman Zupan ml. ...
IV. mladinski dan v San Justu je preteklo nedeljo izzvenel v mogočno manifestacijo, s katero so ponovno poudarili svobodnemu svetu: »... narod naš umreti noče!« Zjutraj je bila sv. maša, pri kateri so peli otroci Balantičevega tečaja pod vodstvom gdč. Klanjškove in pa domači dekliški zbor. Mladinsko zborovanje je začel predsednik fantovskega odseka Janez Frontini. Nato so nastopile naraščajnice z deklamacijo. Za njimi pa je govoril g. Tine Debeljak ml., o problemih naše mladine. .
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Jožeta Markoviča in Matilde Avguštin se je rodil sin. Na ime Martin Anton ga je v San Justu krstil g. Janko Mernik - Družino Antona Oblaka in Helene Kušar je razveselila hčerka. Na ime Helena jo je krstil v cerkvi Marije Pomočnice g. Janko Mernik. - V družini Pavla Malovrha in Gabrijele Božnar se je rodila hčerka Jožica Ema. Krstil jo je v San Justu g. Janko Mernik. Srečnim družinam naše čestitke.
(Svobodna Slovenija, 2. septembra 1965 - Št. 35)
RESUMEN DE ESTA EDICION
VEČ STOLETIJ STARA VIOLINA
S koncertom zasedbe Solisti Veneti se je v piranski stolnici začela 14. izvedba Tartini festivala. Posebnost koncerta je bila uporaba Tartinijeve violine, ki jo je za to priložnost iz svoje zbirke ponudil Pomorski muzej Sergej Mašera. Mednarodni festival komorne glasbe s poudarkom na izvajalcih baročne glasbe bo tudi letos ponudil bogat izbor vrhunskih ansamblov in solistov iz vse Evrope.
NA KREDARICI ŽE 60 LET
Na Kredarici že več kot 60 let neprekinjeno izvaja meteorološke meritve. Zato so pripravili posebno slovesnost z odprtjem prenovljene meteorološke postaje. Gre za pomemben mejnik meteorološke dejavnosti v Sloveniji, tako z vidika obveščanja javnosti kot tudi z vidika spremljanja podnebnih sprememb, je poudaril direktor urada za meteorologijo na agenciji za okolje Klemen Bergant.
VEČ TURISTOV
Turistični nastanitveni objekti po Sloveniji so junija zabeležili 975.000 prenočitev turistov, v prvih šestih mesecih letos pa skoraj 4,1 milijona nočitev. To je v primerjavi z junijem lani kot tudi s prvim lanskim polletjem za sedem odstotkov več, je objavil statistični urad.
PO SVETU
FRANČIŠKOVA NAPORNA JESEN
Pred papežem Frančiškom je naporna jesen. 19. septembra bo odpotoval na Kubo, tri dni kasneje pa v ZDA, kjer se bo med drugim udeležil svetovnega srečanja družin. Sledila bo redna sinoda o družini. Konec novembra pa naj bi obiskal nemirno Srednje Afriško republiko in Ugando. Pred vsem tem dogajanjem, se bo sveti oče srečal s svojim posvetovalnim telesom, oz. devetimi kardinali, ki razpravljajo o reformi rimske kurije. Srečanje bo potekalo od 14. do 16. septembra.
VARNOST EVROPSKIH VLAKOV
V	Parizu so se srečali ministri za promet in notranje zadeve iz nekaterih evropskih držav. Govorili so o tem, kako preprečiti teroristične napade na vlakih, kakršen se je zgodil pred tednom dni na hitrem vlaku med Parizom in Amsterdamom. Zavzeli so se za večnacionalne patrulje na mednarodnih vlakih ter vozovnice z imenom potnika. Pozvali so k številnejšim pregledom potnikov in prtljage na večjih železniških postajah, Evropski komisiji pa naročili, naj predlaga strožjo zakonodajo o posedovanju orožja. Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Španija, Belgija, Luksemburg, Nizozemska in Švica poleg tega menijo, da je treba začeti izvajati hkratne in usklajene operacije nadzora na vlakih.
OBLETNICA V NEW ORLEANSU
V	New Orleansu so pripravili več spominskih slovesnosti ob deseti obletnici divjanja orkana Katrina, ki je uničil velik del mesta in terjal več kot 1800 žrtev. Župan mesta Mitch Landrieu je na eni od njih spomnil, kako so si prebivalci v težkih trenutkih stali ob strani. »Rešili smo drug drugega. New Orleans se ne bo uklonil in se ne bo zlomil,« je poudaril župan pred mavzolejem, kjer je pokopanih 83 neidentificiranih žrtev Katrine. Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je nagovoril obiskovalce koncerta v centru Smoothie King. Dejal je, da ne gre podcenjevati storjenega dela, ki je bilo opravljeno pri obnovi mesta, vendar pa bo potrebnega še veliko truda, da bi izbrisali črte, ki ločujejo skupnosti, na primer po rasi in premoženju.
VLADA V TURČIJI
Turški premier Ahmet Davutoglu je pred koncem prejšnjega tedna oblikoval prehodno vlado, ki bo državo vodila do novembrskih predčasnih volitev. V njej bosta sodelovala tudi dva poslanca prokurdske stranke, kar se doslej še ni zgodilo. Turški predsednik Recep Erdogan je sestavo vlade že potrdil. Nov vladni kabinet v skladu z ustavo ne rabi potrditve parlamenta, saj je blagoslov predsednika dovolj. Kurda bosta vodila ministrstvo za evropske zadeve ter ministrstvo za razvoj. Prvič je v vladi ministrica, ki nosi muslimansko naglavno ruto, pokriva pa ministrstvo za družino in socialo.
EKSPLOZIJE NA KITAJSKEM
Na Kitajskem je policija v zvezi z vrsto eksplozij, ki so sredi prejšnjega meseca odjeknile v skladiščih kemikalij v pristaniškem mestu Tiandžin, priprla 12 ljudi. Med njimi so lastniki in vodilni predstavniki mednarodnega logističnega podjetja Rui Hai, ki so že priznali, da so se prek
povezav v vladi izogibali pridobivanju varnostnih dovoljenj. Vrhovno tožilstvo, zaradi zlorabe položaja in zanemarjanja dolžnosti, ločeno preiskuje še 11 uradnikov. Zaradi posledic nesreče je umrlo 139 ljudi, več kot 700 je bilo ranjenih, 34 jih niso našli. Incident je poleg vala jeze zaradi kršitev predpisov povzročil tudi strah, da so kemikalije onesnažile zrak in vodo v mestu, kjer živi približno 15 milijonov ljudi.
ZEMLJA POD VODO
Gladina oceanov po svetu se viša. Zadnji satelitski posnetki ameriške vesoljske agencije NASA kažejo, da bo morje v prihodnjih 100 do 200 letih neizogibno naraslo najmanj za meter. Znanstveniki se bojijo, da se lahko obeta še bolj črn scenarij. Ker se ozračje segreva, se talijo ledeniki na severnem in južnem Zemljinem tečaju - dodatna voda bo zalila velike površine planeta. Po projekcijah NAS-sinih znanstvenikov v dosegu enega metra rasti morske gladine živi 150 milijonov ljudi.
KOSOVSKI DOGOVOR
Predstavniki Srbije in Kosova so v Bruslju podpisali štiri sporazume - o skupnosti srbskih občin, energetiki, telekomunikacijah in mostu na reki Ibar v Kosovski Mitrovici. Ocenjujejo, da gre za zgodovinski trenutek, zadovoljni so, saj predstavlja velik korak k normalizaciji odnosov med državama. Srbski premier Aleksandar Vučic ocenjuje, da gre za dobre sporazume, ki zagotavljajo varnost in obstanek Srbov na Kosovu.
BUENOS VECINOS
En nuestras páginas venimos informando acerca del problema, surgido entre Eslovenia y Croacia por el laudo arbitral, que debía definir el límite marítimo entre ambos países. Eslovenia insiste en continuar este proceso, mientras que Croacia renunció al laudo, aún estando esta actitud prohibida por los acuerdos. Ahora, en la localidad austríaca de Alpbach, se han encontrado informalmente los presidentes de ambos países, el esloveno Borut Pahor y la croata Kolinda Grabar Kitarovic. Por encima de la crisis arbitral, coincidieron en la necesidad de conservar el estatus de buenos vecinos. (Pág. 1)
EMBAJADOR DE LA CULTURA
El escritor esloveno Boris Pahor acaba de cumplir 102 años. Autor, entre otros muchos, de la novela "Necrópolis", editada recientemente también en español, fue nombrado en esta oportunidad "embajador de la cultura eslovena". Es el título más prestigioso que otorga en ministerio de Cultura de la República de Eslovenia. Pahor es un ferviente defensor de todo lo esloveno, ya que al ser nacido en Primorska y vivir en la parte eslovena de Italia, ha dedicado su vida a la defensa de los valores de nuestra nacionalidad y fue muchas veces crítico hacia los gobiernos de Liubliana, por considerar que la dedican poca importancia a los eslovenos de la Primorska. En esta oportunidad también fue presentado su último libro "El triángulo rojo", que narra la vida en los campos de trabajo forzado en la época del fascismo. (Pág. 1)
MERECIDO RECONOCIMIENTO
En oportunidad del encuentro cultural Draga, que se realiza en Primorska hace ya 50 años, se ha entregado por cuarta vez el premio "Jože Peterlin". En esta oportunidad ha sido galardonada la institución Slovenska kulturna akcija (Acción Cultural Eslovena), con sede en Buenos Aires, que recientemente cumplió 60 años de fructífera labor. Creada en 1954 por los refugiados eslovenos que se radicaron en la Argentina, actuó como aglutinante de toda la actividad cultural democrática, frente al monopolio cultural del régimen comunista en Eslovenia. Con esta distinción se reconoce el importante aporte de SKA a la cultura eslovena y a la defensa de los valores de la eslove-nidad. El premio fue recibido por la actual presidenta de la institución, la Dra. Katica Cukjati, quien también fuera disertante en el encuentra Draga de este año. (Pág. 2)
PADRE PEDRO EN SAN JUSTO
El misionero Pedro Opeka es mundialmente conocido. Fue candidato al premio Oscar de la Paz por su importante labor social y humana en bien de los más pobres en Madagascar. Donde antes hubo un enorme basurero, ahora se levanta una pequeña ciudad, llamada Akamasoa, que significa "Buenos amigos", con escuelas, talleres y centros de recreación. El padre Pedro es muy querido entre nosotros también, porque nació en la Argentina en una familia de refugiados eslovenos. Este año nos visitó y, entre otras actividades, ofició una misa para la comunidad de Naš dom de San Justo. Participó luego de un encuentro en ese centro esloveno, antes de partir de nuevo hacia Madagascar. La comunidad de San Justo organizó una colecta y luego un asado, para recaudar fondos para esta obra misionera. El agradecimiento llegó en forma de una sentida carta, dirigida a sus paisanos. (Pág. 3)
EL DRAMA DE LOS REFUGIADOS
Los medios de comunicación de todo el mundo vienen reflejando el drama, que cientos de miles de refugiados padecen en su camino para llegar a Europa, una especie de tierra prometida para ellos. Los últimos casos de muertes en ese camino, ya sea ahogados en el Mediterráneo, o asfixiados en un camión en Austria, mueven las conciencias. Se multiplican los llamados a resolver esta crisis humanitaria, como el alerta del papa Francisco en pos de nuestra solidaridad. La Comisión Europea ahora prepara una cumbre, para tomar medidas al respecto. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Jože Horn, Metka Mizerit, Marko Kremžar, Marija Ivana Tekavec in Janez Zorec Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Stran 6
3 de septiembre de 2015 • N° 35
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
^^ od torka Jrf* do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure. POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
ZE TRETJA ZMAGA V SEZONI
Slovenska športna plezalka Mina Markovič je zmagovalka četrte tekme svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v norveškem Stavangerju. Markovi-čeva je vodila že po kvalifikacijah in polfinalu, v finalu pa je ubranila vodstvo ter se veselila še tretje zmage v tej sezoni. Markovičeva je z novo zmago še utrdila vodstvo v seštevku discipline.
ZLATO IN SREBRO S TATAMIJA
Slovenska judoistka Tina Trstenjak je na svetovnem prvenstvu v Astani v kategoriji do 63 kilogramov
Mina Markovič
osvojila naslov svetovne prvakinje. V finalu se je
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad ZSMZ San Martin je gospa Justina Lukančič Fajfar darovala 300,- pesov, v spomin na iskrenega prijatelja Jureta Ahčina. Bog povrni!
OSEBNE NOVICE
Smrt
Umrla je Vida Troha roj. Kenda (88). Naj počiva v
irii!
miru!
OBVESTILA
NEDELJA, 6. septembra: Mladinski dan na Pristavi. ČETRTEK, 10. septembra:
Redna seja Zveze Slovenskih Mater in Zena ob 15.
uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 12. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 13. septembra:
Mladinski dan v Našem domu v San Justu.
ČETRJEK, 17 septembra:
ZSMZ San Martin vabi na mesečni sestanek v
Domu ob 16h. Imeli bomo praznovanje in tombolo. SOBOTA, 19. septembra:
Pouk na srednješolskem tečaju RMB, sestanek staršev in dan odprtih vrat, od 15. do 19.30 ure, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 20. septembra: Obletnica v Slomškovem domu. SOBOTA, 26. Septembra
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
pomerila z aktualno prvakinjo, Francozinjo Clarisse Agbegnenou in zmagala s točkovno prednostjo.
Slovenska judoistka Ana Velenšek pa je v kategoriji do 78 kilogramov osvojila srebrno kolajno. Bronasta z lanskega SP v Čeljabinsku je do polfinala vknjižila štiri zmage, tam ugnala tudi prvakinjo iz leta 2011, Francozinjo Audrey Tche-umeo, v finalu pa izgubila proti Japonki Mami Umeki.
ZLATO IN SREBRO S PADALOM
Slovenski padalci so osvojili ekipni naslov evropskih prvakov v skokih na ciljih. Reprezentanca Slovenije v postavi Peter Balta, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Matej Bečan je premagala konkurenco na osmem evropskem prvenstvu v klasičnih padalskih disciplinah v bolgarski Montani.
Po zlati medalji je za novo odličje - srebrno, v skokih na cilj - poskrbel Senad Salkič. Boljši je bil le Rus Dimitrij Maksimov, ki je v finalu zadel ničlo.
ZLATO S SAMOSTRELOM
Slovenska strelka Renata Oražem je na 18. svetovnem prvenstvu v streljanju s samostrelom (ballesta')v sibirskem Ulan--Udeju osvojila zlato kolajno na 30 metrov.
DVE ZLATI NA MOTORJU
Slovenski speedwayist Matej Žagar je dirko za svetovno prvenstvo, veliko nagrado Poljske v Gorzowu končal na prvem mestu, čeprav je v rednem delu dirke, v 18. vožnji po vrsti grdo padel in končal v zaščitnih ogradah. To je Žagarjeva druga zmaga v svetovnem prvenstvu, prvič je slavil v Varšavi.
Tina Trstenjak
Slovenski motokrosist Tim Gajser pa je zmagal na dirki svetovnega prvenstva v razredu MX2 v nizozemskem Assnu. Za prvo mesto v prvi vožnji in drugo v drugi je zbral 47 točk ter prepričljivo ugnal Britanca Maxa Anstieja (37). Gajser pa je s peto zmago v sezoni tudi prevzel skupno vodstvo v Sp kjer ima zdaj 518 točk.
Balon sredi Ljubljane
Balonar je pretekli ponedeljek, 24. avgusta zjutraj v Ljubljani pristal kar sredi krožnega prometa v Tomačevem, poroča 24ur.com. Pilot Sandi Perdan je povedal, da je želel pristati na travnati površini v bližini ljubljanskih Žal, a ga je presenetila sprememba smeri vetra. Zato se je odločil za pristanek na trati sredi krožnega križišča.
Na policiji so pojasnili, da so dogodek preverili na terenu, a ob njihovem prihodu balona v krožišču ni bilo več. Dodali so, da v zvezi z dogodkom zbirajo obvestila in preverjajo okoliščine samega pristanka.
Na Agenciji za civilno letalstvo pa so za STA povedali, da dogodka ne komentirajo, saj jim vse okoliščine primera še niso poznane. »Vse to terja postopanje v skladu s predpisi inšpekcijskega postopka
in materialnih predpisov, ki veljajo in uporabljajo v RS,« so zapisali.
se
Poizvedba
Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu išče sorodnike slovenske državljanke Katarine Flegel roj. Mikuž iz Nove Gorice, Vojkove 16, in sicer: a) Ane Marije Delpin (hčerka pokojne) in b) Luisa Delpina (sin pokojne). V Argentini naj bi živela na naslovu Carlos Gardel 118, (1852) Burzaco, Prov. Buenos Aires.
Vse sorodnike ali znance, ki razpolagajo z informacijami o omenjenih osebah, veleposlaništvo vljudno prosi, da stopijo v stik z veleposlaništvom po telefonu 4894-0621 (interna 21) ali po e-pošti: vba@gov.si