426 Slovstvene stvari. Načrt za izdajo naučnega slovnika. *) Spisal dr. E. Costa. Po sedanjem stanu znanosti in človeške omike sploh mora vsak izobražen človek znati glavna dela zgodovine in naravoslovja, književnosti in zemlje-pisja, modroslovja in j ezikoznanstva, politike in pravoslovja. Prostemu Slovencu pa ni mogoče seznaniti se s temi potrebnimi vednostmi. Ako bi tudi imeli pripravnih knjig, vendar mu čas ne pripusti, vse citati, in zraven tega je le redko kdo v stanu, celo knjižnico napraviti si. Preobširno bi bilo vseh vej znan-stva po izvirnih knjigah iskati, in veČina učenih takih knjig bi ostala nerazumljiva prostemu človeku. Slovenski narod toraj potrebuje knjige, ktera v kratkem, pa jederno popisuje vse človeške znanosti, ka-koršne imajo tudi vsi omikani narodi. Ze stari Grki in Rimljani so take knjige imeli in jih imenovali „enciklopedij e", to je, krog vseh vednosti. Te enciklopedije so bile sestavljene sistematično, in sicer tako, da je vsaka znanost imela svoj poseben oddelek. Tako je na pr. grška obsegala naslednja poglavja: slovnico, nauk o godbi, zemljemerje, zvezdoslovje in nauk o telovadbi. Tako vredjene knjige pa niso Človeškim potrebam zadostovale, ko se je jako razširilo polje znanosti in omike. Zarad tega so se začele v XVII. stoletji izdajati enciklopedije v abecednem redu, in te so izpodrinile one v najnovejših časih , posebno po izgledu velike francozke enciklopedije, ki je izhajala v Parizu od 1751. do 1772. leta v 28 knjigah. Res je, da le knjiga v abecednem redu zadostuje našim potrebam. Le v taki knjigi nam je mogoče v vsakem trenutku brez velikega truda podučiti se o stvari, o kteri bi radi kaj izvedeli. Le v taki knjigi more se popisati vsak oddelek znanosti na kratko in vendar tako, da je sam za-se razumljiv in primeren navadni omiki izobraženega človeka. Temu nasproti kak oddelek sistematično vredjene knjige ni razumljiv, ako se ne prečitajo vsi prejšnji oddelki. Vrh tega za- *) Ta načrt je bil z občno pohvalo bran v odborovi seji Matice slovenske, in ker je predlog velike važnosti7 bilo je sklenjeno , da se od konca do kraja natisne v „Novicah" — Matičinim družabnikom v prevdarek. Vred. hteva najvažnejši del enciklopedije — življenjepisje slavnih oseb — neobhodno abecednega reda, ker se drugače sprevidno vrediti ne da. Edini ugovor abecednemu vredovanju, namreč ta, da se ves zapopadek preveč trga in da ni mogoče, iz njih o celoti kakega predmeta popolnoma podučiti se, nikakor ni veljaven; kajti v dobro vredovani taki knjigi se morajo posamezni članki ne samo vjemati, temveč tudi drug na druzega ozirati se in sklicavati. Ako se hočeš, na pr. podučiti v modroslovji, najdeš pod to besedo kratek poduk, kaj da je modroslovje , kteri so posamezni njegovi deli (logika, nrava, leposlovje itd.), in kteri so bili najimenitnejši modroslovci starih in novih časov. Beri tedaj, kaj govori enciklopedija pod temi besedami o raznih delih in pisateljih — in imaš kratek obseg vsega modroslovja. Prav tako dobiš sliko razvitka vsega slovstva, ako pod to besedo imenovana dela (na pr. iz starega časa rimsko in grško slovstvo, iz novih časov češko ali rusko itd.) prečitaš. Do sedaj znane abecedne enciklopedije lahko razdelimo na tri vrste. Prva vrsta razlaga le najvažnejše besede in še to tako na kratko, da šteje po dve k večemu po štiri knjige. Druga vrsta — bolj namenjena učenemu svetu — obdeluje pa vse tako obširno in na tanko, daje skoraj vsak članek posebna knjiga. V to vrsto spadajo na pr. velika francozka enciklopedija, ktero sta v Parizu od 1781. do 1832. 1. izdala Panckoucke in Agasse v 201 knjigi, in nemška po profesorjih Erš in Gruber 1818. leta pričeta in še danes nedovršena, do sedaj v 140 knjigah. Tretja vrsta se drži zlate srede, in popisuje iz vseh znanstev vse oddelke, kakor so za splošno omiko vsakemu izobraženemu človeku potrebni. Te vrste je češka enciklopedija, ktero je pod imenom „S lovni k naučnv" 1859. leta pričel izdajati vsemu svetu znani slavni F. L. Rieger in jo dovršil do besede „Rusko". Ta naj bode nam v izgled in po-snemo, toda v krajšem obsegu o tistih predmetih, ki so posebno v zadnjih zvezkih češkega „slovnika" jako obširno obdelovani, in skoraj že samostojna čeravno izvrstna dela. Gotovo si naša Matica z izdanjem slovenskega „naučnega slovnika" pridobi najveČo zaslugo za naše slovstvo in za izobraževanje slovenskega naroda. Zato smo te misli, naj sklene slavni odbor, da Matica izda tak slovnik. In čeravno po pravilih ima odbor pravico, sam to določiti, naj se vendar ta stvar zarad važnosti svoje in zarad mnogih stroškov stavi na dnevni red prihodnjemu občnemu zboru. Ta slovnik, da bo zadostoval našim potrebam in svojemu namenu, mora imeti 10 do 12 knjig v veliki osmerki, vsaka knjiga po 50 pol. Za vodstvo tega podvzetja naj se sestavi poseben odsek Matičinih udov bodi-si odbornikov ali neodbor-nikov, ki zato, da se lahko shajajo v sejah — imajo stanovitno bivališče v Ljubljani, in so voljni prevzeti ta trud. Temu odseku se pridene plačan vredni k, čegar prvo delo bo, sestaviti abecedni imenik vseh stvari, o kterih ima govor biti v slovniku. V tem imeniku mora tudi povedano biti, v kolikošnem obsegu naj se izdela vsaka stvar. Vredniški odsek ima ta imenik pretresati, spreminjati in dopolnjevati, ter konečno potrditi. Tako odobren naj se natisne in razpošlje slovenskim pisateljem z vabilom, da se do določenega časa oglase, ktere besede hočejo prevzeti. Ostale besede , kterih ne prevzame noben ud vredniškega odseka — ima izdelati vrednik. Odvreči kak rokopis ima 427 ravico le odsek, ne pa vrednik. Predno gre rokopis, terega je vrednik za natis pripravil, v tiskarnico, mora se predložiti odseku v konečno presojo in odobrenje. Virov , iz kterih bodo zajemali pisatelji gradivo za ta slovnik, ni treba in skoro tudi ni mogoče na tanko naštevati. Razun nemških slovnikov te vrste bo posebno gori imenovani češki „Slovnik", potem za bio-grafični del Kukuljevičev „Slovnik umjetnikah jugoslavenskih" in Wurzbachov „Biografisches Lexi-con" pisatelje dobro podpiral. Pravilo pa ima biti to, da se vsakemu sestavku pridenejo najvažnejša dela vsega slovstva, zlasti pa vse, kar se je pisalo o njem v slovenskem ali jugoslovanskem jeziku bodi-si v knjigah, bodi-si v časnikih. Tudi ima vsak pisatelj imenovati vire, kten so bili podlaga njegovemu sestavku. Predno naredimo konečni predlog, treba je v oči pogledati stroškom. Vredniku za splošna vredovanska dela, popravo sestavkov in tiska, in dotična dopisovanja na leto 200 gold. pisateljem (in ravno tako tudi vredniku za njegove sestavke) za polo po 25 gold., toraj za 25 pol, to je polovico ene knjige 625 „ tiskarju za tisk in papir v 3000 iztisih polo po 50 gold...........1250 „ tisk zavitka, papir in vezanje . . . * - 125 ,, toraj bi polovica vsake knjige, ktera bi se venem letu izdala, — stala .... 2200 gold. Če tudi so stroški veliki, vendar ne strašimo se jih, ker je delo tako važno in koristno za naš narod, in ker Matica ima z velikodušnim darom Debeljakovim vred lastnega premoženja čez 40.000 gold., kteri dona-šajo skoro toliko obresti, da se ž njimi plača izdaja tega „slovnika." Letni doneski pa ostanejo za druge knjige. Omeniti je še to, da ta „slovnik" ne prične izhajati pred 1869. letom: Po vsem tem stavimo sledeče predloge: 1. naj občni zbor sklene, da se izda po izgledu češkega „Slovnika naučnega" slovenski „8 1 o v n i k naučni." 2. Za vodstvo tega podvzetja naj matičin odbor izmed matičinih udov, ki imajo stanovitno bivališče v Ljubljani, in so voljni prevzeti ta trud, — izvoli poseben odsek. 3. Temu odseku na stran naj dodd odbor sposobnega plačanega vrednika, kteremu podd navod v smislu tega sporočila. 4. Vsako leto naj se izdd polovica knjige s 25 polarni. 5. Priprave za izdajo se prično, da le občni zbor potrdi prvi predlog. •