Natisov 15,000« a celo |erc" izhaja vsaki [.'datiran z dnevom jlednje nedelje. lina velja za Av-za celo lelo za pol in četrt [razmerno; za Ogr-ItK 50 vin. za celo I u Nemčijo stane leto 5 kron, za pko pa 6 kron; inozemstvo se ni naročnino z ozi- na visokost pošt-\ Naročnino je pla-raprej. Posamezne Lseprodajajopo6v- liStvo in uprav-■0 se nahajata v 1, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za '/« strani K 16, za »/, strani K 8, za '/„ strani K 4, za »/«» strani K 2, za V«« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 37. V Ptnju v nedeljo dne 10. septembra 1911. XII. letnik. Lepa napredna zmaga. |!jornje-radgoiiski okraj zopet v naših rokah I Veselo vest imamo zopet zabeležiti in go- bode vplivala v vrstah naših somišljenikov do : vrlim volilcem se je zopet posrečilo, »ti zastopstvo zgornje-radgonskega okraja prprvaških krempljev. Vršile so se namreč te [hivolitve in napredni kandidatje so lil celi črti zmagali. Kakšno je bilo veselje v klerikalnih vrstah, so pred par leti z zvijačo prišli na krmilo. tli bo, kakor da bi bili res vso spodnještajer-i slovenstvo v enem samem hipu rešili. Zmage mi so streljali iz možnarjev in se rogali na-hinim volilcem ter odstopivšemu naprednemu ^topstvn. Mi pa smo takrat rekli: Klerikalna je le plod najhujšega zavijanja in (ekovanja, najstrupenejše gonje ter hujskanje ; | videti hočemo, kako bodejo prvaki zdaj tudi • gospodarili! Kajti gospodarstvo je te-(nejša stvar nego politična gonja. . . Minulo ar let po tej prvaški zmagi in videli smo ij neverjetno lahkomiselnost klerikalnega wdarstva. In z nami so to videli kmetje, jeli davkoplačevalci zgornje-radgonskega okraja. se pričeli za ušesi praskati in naj-jtttnejši nekdanji hujskači so pričeli prvi kri-ati nastopanje prvaškega vodstva. In ko so , potem še dolgovi, ko se je pričelo govoriti ImižaDJu okrajnih doklad, takrat je zašumelo [vrstah davkoplačevalcev in pikrih besed je i dovolj. Pa je bilo tudi opravičeno ! Vzorno je preje dni okrajni zastop z vrlim našim gosp. »m Wratschko deloval in gospodaril. de so bile nižje, kakor v vsakem drugem ttjnem zastopu. Vendar pa se je držalo ceste [krasnem redu, se je pospeševalo razna gospo-i vprašanja; za potrebne stvari se je Ho vedno dovolj denarja. In v blagajni ni I nikdar praznote, dolgov ni imel okrajni nikdar, doklad se ni zvišavalo. Z eno : vzorno, napredno gospodar- Komaj pa so s hujskarijo na krmilo prišli ki klerikalci vtaknili svoj nos v okrajne e, ko je že pričelo smrdeti. Gotovega deli]! v blagajni ni bilo več, pač pa mnogo pokritih računov, okraj je bil nakrat do ušes ivih, okrajne doklade so postale prvakom e, — staroznana slika prvaško-kleri-;1 n e g a gospodarstva! | Tako ni čuda, da so prvaki v par kratkih okraj zan em ar i li in da bode novi dni okrajni zastop moral grehe prvakov mljati. Prebivalstvu je pa le čestitati, da vodstvo odslovilo iii da pride ia stranka na krmilo. Gospoda r-lobode zdaj gotovo napre-talo in to je vedno prva in glavna stvar. Živeli vrli volilci! Politični pregled. Klerikalni panslavizem. V Olomucu se je | te dni češki katoliški shod, ki pomeni i veliko klerikalno parado. Ob tej prilož- nosti se je sklenilo, da se bode 1. 1912 v Ljubljani „vseslovan8ki katoliški shod" priredilo, na katerem se hoče tndi slovenska in češka telovadna društva BOrel" združiti. Pozneje bodejo tej zvezi baje tudi poljski in hrvaški farški telovadci pristopili. Kakor se vidi, delajo slovenski klerikalci prav zistematično na uresničenju svojih protiavstrijskih ciljev. Ali ljudstvo bode tej brezdomovinski črni gospodi že pokazalo, kje je zidar luknjo v hiši pustil. .. Agrarne operacije v Avstriji I. 1910. Izpeljava agrarnih operacij na Avstrijskem, združenja, razdelitve, regulacije posestev, kaže s številkami za 1. 1910 večji napredek od prejšnega leta. Za oskrbo teh del se je rabilo glede osobja 24 lokalnih komisarjev, 22 tehničnih oddelkov z 22 nadzorniki kot vodij, 67 geodetov in 33 tehničnih pomožnih močij. Skupno število do konca 1. 1910 pričetih agrarnih operacij znaša: hektar udeleženci 202 združenj z . . . . 153.359 24.348 2681 delitev z .... . 147.266 40.430 528 regulacij z . . . .^04.370____17.434 3421 operacij z . . . . 304.995 82.212 Dorastek od prejšnega leta sem znaša glede teh zapričetih operacij: 12 združenj, 241 delitev in 87 regulacij, skupaj 340 operacij z 33.552 ha in 4578 udeleženci. Poleg tega je hilo koncem 1. 1910 še 699 operacij predlaganih. Zunanja trgovina naše države z živino in mesom i. 1910. Naraščanje živinskih cen v tem letu prineslo je naravno znižanje izvoza klalne živine, ki je zaostal napram prejšnemu letu za 11 "2 milijonov kron v trgovski vrednosti. Manjši je bil ta izpadek pri pitalni in mladi živini, katere izvoz je bil v zadnjih dveh letih vsled pomanjkanja krme izredno velik in za domačo živinorejo nevaren. A da se je sploh še klalno živino zlasti v Nemčijo izpeljavati zamoglo, dokazuje, da je tam vrednost višja nego na domačih sejmih. Vkljub visoki uvozni eolnini in izdatkom za vožnjo ni bilo meso v Nemčiji dražje nego pri nas; iz tega je pač razvidno, da kmetje niso „mesni oderuhi". .. Izvoz klalne živine znašal je v preteklem letu 132.129 kosov v trgovski vrednosti 50,675.176 K. Izvoz mesa znašal je 25.706 meterskih centov v vrednosti 6 2 milijonov kron; za pol milijona manj kakor prejšno leto (1909). Svinj se je edino 584 kosov izvozilo, leto popreje pa 4754. Tudi izvoz ovc je šel za 3917 kosov nazaj. Dviganje živinoreje. Vlada je pričela že z raznimi koraki za dviganje domače živinoreje, kar je gotovo več vredno nego vso kričanje po uvozu tuje živine. Razmeroma hitri vpliv pričakuje se zlasti od dviganja domače svinjoreje. Vlada je počela po celi državi graditi deset iz-rejnih zavodov za svinje in je pričakovati, da bode vsak teh zavodov prihodnje leto 900 do 1500 svinj na trg postavil. Upati je, da bodejo potem tudi veleposestniki in kmetijske zadruge takošne zavode ustanovljali. Tudi se je pričela že resna akcija proti prisilni prodaji živine. Le iz Češke so družbe za izrabo živine na tisoče telet nakupile. Vlada bode v kratkem tozadevna poročila posameznih Jdežel dobila. Po tej poti je treba v splošni blagor naprej korakati! češki vojaki so dostikrat od protiavstrijake hujskarije radikalcev okuženi. Zato imajo tudi, kakor naši zagrizeni prvaki, grozno sovraštvo proti Nemcem. Pri Cortina d'Ampezzo na južnem Tirolskem so se vršile pred kratkem vojaške vaje. Pri teh so oddali češki vojaki regimenta št. 36 ojstre strele napram nemškim svojim tovarišem. Ravno v tem češkem regimentu so vojaki začasa vojne nevarnosti s Srbijo revol-tirali in odpovedali pokorščino. Upati je, da se bode češkim zločincem to postopanje pravočasno odvadilo. Klerikalizem nastopa pač po celem svetu z ednakimi sredstvi; poneumniti ljudstvo, kajti neumno ljudstvo se pusti od njega najbolje vladati. . . V celi spodnji Italiji in v Siciliji divja že mesece sem kolera. Vlada poslala je vsled tega sanitetni oddelek v Verbicaro. Mrliče, ki so v velikih množinah po hišah ležali in gnili, so v naglici pokopali, vodovod se je zaprl, sejem z življenekimi sredstvi postavil pod strogo nadzorstvo itd. Tamošnji menihi pa so neizobražene kmete proti zdravnikom nahcjskali. Podivjana tolpa je napadla občinsko hišo, ubila slugo in zažgala poslopje. 80 orožnikov in več kompanij vojakov je zamoglo šele red napraviti. 50 kmetov se je zaprlo. In dotični menih, ki je vzrok tega prelivanja krvi, bode bržkone oproščen. To so sadovi klerikalizma! 641 Tiščanje v prsih in utripanje srca se naredkokrat pojavi vsled nerednega odvajanja. 'A kozarca naravne Franc J o-ž e f-ove grenčice zavžite vsakodnevno na tešče, provzroča hitrejšo krožitev krvi v spodnjem delu telesa in vpliva tako gotovo pomirjevalno na valovanje. „Franz Jožefovo" vodo, poroča znameniti dunajski zdravnik za živčne bolezni, prof. dr. pl. Krafft-Ebing, je lahko zavživati, zaže-ljeni učinek se pojavi že po nekaj nrah. 5 Dopisi. Podvince pri Ptuju. Dragi „Štajercijanci", pozor! Volitve so minule in vse je pozabljeno; ko so se volitve vršile, je klošterski gospod Pius v cerkvi hudo po kanceljni vrezaval farmane za »Štajercijance", še celo za hinavce imel, za vsako „štajercijansko" hišo je znal; ali zdaj je vse pozabljeno. Ko je pretočeni teden po občinah beračil, pozabil je na vse sStajercijance" in na vse hinavske hiše. Gonil je od hrama do hrama tista vboga dva trogarja, ravno tako kakor pri volitvah tistega vsegavednega Miheca. Gospod Pius, gospod Selinšek, zakaj ni gospod Brenčič z vama po občinah hodil in vama pomagal žakljev nositi in petlati? Zakaj si iščeta pomoči pri kmetih, pri „Stajercijancih", pri »hinavcih" ? Zakaj ne pri vašem Mihecu, pri vašem vsegavednem modrijanu Brenčiču ? Prosimo vas, gospoda kaplančeka, več mislita in malo manj z vašo »Stražo" nas „Stajercijance" in „hinavce" obirajta, drugače vama bodemo začeli po petah hoditi in vama vaše lampe pokoriti... Več faronov. Laporje pri Slov. Bistrici. Dragi „Štajerc", iz našega medvedovega brloga Ti moramo zopet nekaj poročati. Imeli smo tukaj občinske volitve, in hotel je naš Medved vse starejše kmete iz PO UŽivanill 0(1 SadjO 8e PriP°roča StraschiU'OVa grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje. obč. odbora izpodriniti in celo z mladimi mlečnimi nadomestiti, misleč da se bodejo dali ti bolj komandirati, kajti stari so mu začeli zobe kazati. Naš Medved deloval je pri volitvi grozno, in podpiral ga je hočki modrijan in gospodski kmet Fivec. Ali ni jima sreča mila! Mi Lapor-čani smo začeli premišljevati ; dokler nismo imeli tukaj „medvedovega brloga", imeli smo 12% obč. naklade; ali zdaj smo dospeli na 160% in to še ni zadosti. Ako bi šle v občinah volitve po Medvedovem receptu, tedaj prišli bi gotovo na 200% obč. doklad! Celo naj-bližnejši medvedovi pristaši začeli so skimavati. Medvedu bi bila to deveta briga, ako bi nam začeli posestva prodajati; saj ja ima Medved denar, da bi jih po ceni nakupil. Dotični kmetje pa bi jo popihali v Ameriko. Ako Medved na odneha, potem bodemo napeli druge strune in bode moral plesati; hočkemu modrijanu pa bodemo podkorili pod pete, če bo lazil preveč okol »medvedovega brloga". Laporčani. * Iz Amerike M i 1 w a u k e Vis 20. avgusta 1911. Slavno uredništvo! Prosim prostora za par vrstico Vašem ccnjcnom listu, Bicer ne za kako veselo poročilo. Kar se tiče sedaj v Ameriki delavskih razmer, je začelo jako slabo postajati, bliža se že zima, oznanjevalka gotove krize. Iz vseh krajev severne Amerike se poroča edino le o pičlem delu, o brezposelnosti, slabem zaslnžku. Delavci ki še imajo delo in še količkaj zaslužka vstrajajo do zadnjega na svojem mestu in torej novincu prav težko in sedaj skoro že nemogoče dela dobiti. Zatoraj ne priporočamo nobenemu se podajati pred volitvami predsednika v Ameriko. Sicer ne bo tu ob času volitve tako brutalni boj, kakor je bil v našej domovini ob državnozborskih volitvah, katerega še dosedaj svetovna zgodovina ni imela vknjiže-nega; ali vse eno zna biti katastrofa za delavstvo in gotovo s takim položajem prizadeti bo in bojo najbolj izseljenci. Tukaj se pripravljata za volitve edino le dve; močni stranki, namreč republikanska ali kapitalistična stranka, in delavska. Kaj da nam prinese bodočnost se še sedaj ne more sklepati, ali vse eno za nas izseljence posebno pa še za nas avstrijske podanike je to važno in jako težavno vprašanje. Pa zakaj, dragi rojaki, bi se sedaj spravljali iz svoje domovine in si iskali strehe, kruha in zaslužka kakor večni popotnik Ahasver po svetu?! Saj se vam je polegel vihar volitev, vihar agitacije, in gotovo bote povzdignjeni od Vaših odrešeni-kov v deveta nebesa, ki so vam jih obljubo-vali, da so dosegli svoja častna mesta in mastne plače. Pa kakor prinašajo nam vzhodni vetri, ne bo pa prav nič z vsem, kar se je obljubo-valo in ti ubogi delavec, ti revni mali posestnik in obrtnik ostaneš naprej sužnik, in žrtev te strastne politike. Ako se ne prebudiš, ako ne nastopiš z vsemi močmi v boj, da spraviš zastopnike ljudstva na krmilo, le take, v katerih še je srce, v katerih je še kaj ljubezni do Vas, ubogih trpininov; taki naj pridejo enkrat na površje, ki bodo dejansko delovali za blagor vseh, ki je imajo zastopati: Takrat si zasigu-rate obstoj in srečnejšo bodočnost. Ali v sedaj-nem položaju ne preostaja Vam druga: ali umreti lakote ali se pa dati postaviti pod kap iz lastne hiše in čakati, da Vas ponese veter kakor kak list Bog ve kam. . . Zatorej na delo, za lastno rešitev in za srečnejšo bodočnost naših potomcev! Vsem uajsrčnejši pozdrav. Franc Osojnik. Socialna razmotrivanja. Spisal J 6&D r e s c h e r.*) Ako vržemo en pogled na ljudsko gibanje posameznih dežel, potem prime človeka skoraj groza. Povsod naraščajoča draginja, beda, nezadovoljnost, nasilje, štrajki na eni, brezbrižnost, ošabnost, brezobzirnost, nakopičenje milijonskega bogastva na drugi strani in naraščajoče potrebščine na vseh straneh. Videli smo pred kratkem ustajo vinogradnikov na Francoskem z vsemi grozodelstvi in uničenjem vsake vrste. In zdaj smo imeli zopet — razven okroglo 60 manjših štrajkov v zadnjih par letih — velikanski splošni štrajk na Angleškem, ki ni samo vpliv države ponižal, temveč je tudi celemu ljudstvu naravnost neizračunljivo škodo povzročil, trgovino in industrijo vstavil, ja celo ohrano ljudstva one-! mogočil in umrljivost zlasti pri otrocih potrojil. STIBorfbotc" št. 36, XLL Kmetijske zadeve. ' Prepir za uvoz mesa v Avstrijo postaja z vsakim dnevom ojstrejši. Da se splošne kmetijske razmere v Avstriji in na Ogrskem izpozna, prinašamo današnjo sliko. Vkljub razvitku industrije je kmetijstvo v naši državi vendar na prvem mestu. Na Ogrskem pa se sploh že o industriji prav malo vidi. Avstrijska živinoreja se vkljub ugodnimi razmerami doslej še ni lepo razvila, medtem ko napreduje Ogrska ravno tako glede pridelovanja žitja, kakor tudi pri živinoreji, zlasti pri izreji ovc. — Naša slika je sicer prav lahko razumljiva. Prvi del slike (I.) kaže razmere v živinoreji obeh državnih polovic. Velikost posameznih podobic kaže množino dotične vrste živine; na Avstrijskem imamo največ govede, na Ogrskem pa največ ovc. Drugi del slike (II) kaže razmerje posameznih vrst zemlje; tretji del (III) s posameznimi pridelki nasajene ploščine in četrti del LnndmrtschafMchesausOsterreich-lIngarn. Osterreich I.Viehzucht. Ungarn A sstim/tindttr D ivemP/erde i a 7358565 Schafe e 263535Ziegen 8 l68Z65tSc!w.?ine E ici366if/egen \ b 623936"/tinder f CSc/iofe a'-,A~~d Bergmann ft C«. Tetscbtl L l Kos za 80 h se dobi r vseh apotekah, drožerijah in trgovinah s parfumom itd. Novice. Zopet klerikalni polom. Znano je, da so kle-ilci vseh narodov po celem svetu popolnoma aki. In istotako je znano, da se zgodi go-d kakšna lumparija, kadar pričnejo klerikalci [igosfodarskim ali društvenim delom. Klerikal-ravno ne gre nikdar za ljudsko blago-ije; vedno se jim gre za njih y protiljudsko ':i:iko in za njih žep. Naši čitatelji se gotovo | spominjajo na velikanski klerikalni polom \ Koroškem. Dva visoka duhovniška sleparja i vloge koroško kmotc za milijone krvavo stolenega denarja oropala. Ednaki slučaj se dil zdaj na Zgornjeavstrijskem v mestu jr. Stvar je tale: Mesto Steyr ima kleri-!no delavsko društvo, katero si je 1. 1908 društveno hišo kupilo. Vodja je duhovnik Na troške društva je ta črnuh nakupil rA za 80.000 K in drugo poslopje za 30.000 itn. Napravil je gostilno, javno kuhinjo, mejijo itd. Zdaj pa je prišlo vso to špekulan-tsko podjetje na boben in državni pravdnik zadevo preiskuje. 280.000 kron je ne-ritega dolga. Delavcem in poslom so kleri-ilci ta denar iz žepa izvabili in ti revni ljudje _ 3 _. bodejo tudi vso škodo trpeli. Farški zapeljivci pa se smejijo v pest. In v take sleparske namene se zlorablja katoliško vero! Res skrajni čas, da papež brezobzirno prepove duhovščini udeležbo pri denarnih podjetjah. Ljudstvo je političnemu farštvn vedno le molzna krava! Posledice SUŠe. Vrli list naprednih štajerskih kmetov „Dorfbote" piše: Suša, ki je tako dolgo trajala, je na vse rastliue prav neprijetno vplivala. Povsod so paše in polja posušena in sežgana, drevesa pričenjajo svoje listje izgubljati, sadje pa ne more dozoreti. Kmetijstvo izgubilo bode mnogo krme ; zato bodejo kmetje prisiljeni, da znižajo število svoje živine, ker niso v stanju, da bi živino čez zimo prehranili. Prodaja živine se je že pričela, seveda brez da bi se ceno mesa znižale. Se večja draginja mesa bode prišla, ako b#dejo hlevi v prihodnji spomladi napol prazni. Pri temu ima tudi že zdaj trgovina z živino mnogo izgube, ker tudi transporti živine mnogo pod vročino trpijo; zlasti svinje poginejo mnogokrat na poti, tako da so za trg izgubljene. Ako se torej ne posreči, nasprotne korake storiti, prorokuje se lahko že danes za zimo novo mesno draginjo, ki bode še hujša, kakor smo jo doslej doživeli. Da bodejo obenem tndi cene mleka in putra narasle, ni treba posebej omeniti. Ednaka bode tudi stvar z vrtnarskimi pridelki, z zelenjavo in s sadjem. Fabrike konzerv naznanjajo že danes zvišanje cen, ker dobijo potrebno sadje le v manjših množinah in v slabši kakovosti. Žjtje se je sicer srečno pod streho spravito, ali zrnje je mnogo trpelo in je veliko lažje. Dostikrat je zrnje sploh prehitro dozorelo. Žetev krompirja sicer še ni popolnoma pokvarjena, ali to se pri nadaljni vročini še lahko zgodi; ravno tako pri repi in ednakih pridelkih. Bržkone bode torej tudi za revno ljudstvo prepotrebni krompir dražji postal. Gozdovi so pod sušo hudo trpeli. Gozdna zemlja je oddala sleherni ostanek mokrote. Vsled tega bode malo jagod in gob. Tudi na rast dreves je vročina slabo vplivala. K temu pride še, da vslod izsnšenja gozdni požari lažje in hujše nastajajo. V nekaterih pokrajinah so gozdni požari že na stotine hektarjev gozda uničili. Mrčesje nastopa v suhem vremenu mnogo hujše; ne samo miši, marveč tudi drugi škodljivci se pojavljajo. Vse te razmere so najhujše oškodovanje kmetijstva, Ne samo, da so neposredno prizadeti kmetovalci zaradi slabe žetve oškodovani in je s tem tudi njih kupna zmožnost manjša, bode nova draginja tudi še širše kroge ljudstva hudo prizadela. Plemena govede v Švici. Glasom zadnjega štetja z dne 21. aprila 1911 imamo na Švicarskem sledeča plemena goveje živine : Od angleških stavk. Poročali smo že o veli-Ituskih angleških štrajkih, l;.(i katerih je prišlo n. p. v ■Mfiu Liverpool do pravcatih |fflta:h bojev. Ravno v tem je položaj še sedaj Do kakšoih pripravah [morala angleška policija , kaže naša današnja Skupina policajev se perm namreč v najne-Btmejši mestni oddelek Ho-pdiutech podati. Posamezni bi bili seveda takoj Hibnrjenih delavcev pobiti. ■ i peljejo v težkem,, jjneranim transportnem auto- I^P^'V^/m twin, obdani od vojakov. \%tt o i si! S* |:il transport je sicer podo-1 razmeram v sovražnikovi Idi; ali drugače pač ni šlo. aAn I Kurio»«rTransporr von Potizi'sfen wahreVid dsrSrreiKunruher in Liverpool. koso? % 1. Šekasta živina (Simmentaler) 795.092=55'1 2. Rujava živina.......535.151=37-1 3. Črni šeki (Freiburg) .... 38 196= 26 4. Eringer (podobni Pincgavcem) 31010= 22 5. Tuja plemena in križanja . . 43 922= 3 Skupaj. 1,443.371^100 Križanja se pojavijo zlasti v obmejnih krajih z lepo razvito živinorejo in kmetijstvom. Živa teža živine v Nemčiji. Oblastveno se je v tem oziru srednjo živo težo pri živini na Nemškem tako le izračunalo : Voli............610 kilogramov Biki............580 Krave.....'......490 Mlada živina (čez 3 mesece) . . 305 B Teleta...........62 „ Iz Spodnje-Stajerskega. Deželni Zbor štajerski bode na kratko jesensko zasedanje sklican. Deželni odbor je namreč z večino glasov sklenil, da to vladi priporoča. Slovenski zastopnik R o b i č je bil proti sklicanju . . . Bržkone bodejo prvaki zopet o b-struirali in delo preprečili. Ali kdor seje prepir, žel bode vihar . . . Na also! Prijatelj Tebničmar nam piše: „Na also, prmejkuš, zdaj pa je ptujsko mesto rešeno vseh nadlog in neumnosti in težav. Iz krempljev nemčurstva in šnopsa, peklenskega poglavarja in hudobnega „Štajerca" je rešeno ptujsko prebivalstvo, — in lepi časi zmage slovensko-katoliške »misli" so prišli... Doslej smo imeli namreč v Ptuju le vrabce, ščinkovce, srake, smrdakavre in „sokole". Teh „sokolov" sicer ni bilo mnogo; vsi so imeli na eni razglednici prostora in v eni biksovi škat-ljici bi se lahko čez Dravo pripeljali. Mnogo jih ni bilo in še ti so imeli večidel „šnelfeuer-hlače". Ali zdaj je vse drugače: novega ptiča so dobili v Ptuju! Zadnjo nedeljo je priletel čez kranjske hribe in doline v prijazno dravsko dolino. Ustanovili so namreč v Ptuju telovadno društvo „Orel". Sakrabolt, to pa je več kot mačkine solze! Sicer to ni avstrijski „orel", ker nima dveh glav. Podoben je bolj ruskemu orlu z eno glavo. Pravzaprav pa sploh nobene glave nima. Sicer je tudi ne potrebuje. Ali brez šale, — telovadno društvo „Orel" imamo zdaj v Ptuju in nas to veseli, do solz nas gane in vso nevarnost kolere ter vso mesno draginjo smo nad tem veseljem pozabili. „Orla" imamo v Ptuju, pa če se svet podere! Prav živahno bodejo „orli" telovadili. Minorit Vavpotlč je tudi član in bode gotovo imenitno čez „kozla" skakal; krasni pogled bode to, kadar bodejo debeli trebuhi po lojtrah lazili in čez strike skakali! In naš ljubi prijatelj Pšunder, dolg kot smreka, bode kozolec delal in kaplan Jager salti mortale. Tisti gospod profesor iz gimnazije pa bode šel med atlete, ker nosi vedno tako debelo palico, Cu-jemo, da bodejo napravili ženski oddelek. Fa-rovške kuharice in ^Marijine kčerke" bodejo v samih „švimhoznah" vojaški „Wippen" in „Knie-beuge" delale. To je nekaj, kar bode tudi največjemu brezvercu dopadlo. Ne vemo še, kje bodejo „orli" telovadili. Najbolje bi bilo v kloštru. Kajti tam je mnogo prostora in debeli zidovi. ,Sokoli" pa so zdaj „fuč". Z njimi ni nič več, „sokoli" so „fertik". Najbolje je, da napravijo „sokoli" tako, kakor prijazni žnidar Vesijak: vzamejo naj plavo „Kornblume" in naj se vozijo z avtomobilom po mestu.. . Živio! Obbčinske volitve v Ptuju je namestništvu potrdilo. Kakor znano, so nekateri gospodje vložili proti tem volitvam reknrz, katerega je pa oblast v vseh točkah zavrnila. Volitve v zgornje-radgonski okrajni zastop so se vršile 30. in 31. avgusta. Kakor poročamo tudi v uvodnem članku današnje številke, končale so volitve z zmago napredne naše stranke. Dolgo se je čakalo na te volitve. Kajti prvaki so prav dobro vedeli, da jim bode odklenkalo, ker pametno prebivalstvo je njih žalostno gospodarstvo docela izpoznalo. Zato pa so klerikalci volitve na vse mogoče načine zavlačili. No, končno so se morale volitve vendar vršiti in klerikalce je res tista usoda zadela, pred katero so se bali in tresli. Napredni možje imajo zdaj v okrajnem zastopu dvotretjinsko veČino, — „Bračkijanci" ao zopet na krmilu ! Odločilna je bila volitev v veleposestvu. Prvaški nasprotniki se te volitve niti udeležiti niso npali. Zato so bili z 27 glasovi nasledni napredni možje izvoljeni: Franz Wratschko (Orehovec), V. Steinbrenner, A Kolier, L. Kri-Žanic, A. Kraft, Fr. Krempl, Fr. Jageritsch. — V skupini najvišje obdačenih imamo sledeče vi-rilne glasove: dr. Jos. Hohn (Radinska kopelj), župan O. pl. Kodolitsch (Radgona), Fr. Zanggl (Zgornja Radgona) in zastopnik slavnoznane prvaške posojilnice. Kot zastopniki trške občine zgornje-radgonske so bili izvoljeni: častni občan dr. Fr. Kamniker, župan KI. Bouvier, 0. Zorzini, Fr. Horwath, B. Bonvier. Jos. Pratscher, Ad. Zorzini, Fr. Winkler, V. Matjašič in Fr. Picher. V skapini kmetskih občin so zopet prvaki zmagali, pa le z največjo težavo ; dobili so 26 glasov, napredni kandidatje pa 18 glasov. Pri prihodnjih volitvah bodemo gotovo tudi v tej skupini zmagali. Izvoljeni so bili tukaj : Anton Trstenjak, Jaka Jemljič, Martin Bamberger, Jaka Nemec, Jaka Broznik, fajmošter Janez Kunce, ki zna tako lepo gospodariti iu ki nosi v prvi vrsti odgovornost za nemarnost v okraju, Franc Vuk, Jaka Bratkovič, Janez Žižek in Franc Babo8ek. Tako ima napredna, gospodarska stranka zopet vajati v rokah. Upati je, da bode vrli naš Wratschko zopet za načelnika izvoljen, kajti on pozna najbolje razmere in on je svojo zmožnost, svojo delavnost in svojo priljubljenost že v desetletja dolgem javnem delu dokazal. Volilcem pa vsa čast, da so prevrgli črni jarem in odprli duri pametnemu gospodarskemu delu! Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamo. rani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama »*) pomenijo letne in živinsko sejme. Dne 11. septembra v Šmarju pri Jelšah; v Rušah**, okr. Maribor; pri Sv. Juriju v Slov. gor.**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; na Bregu pri Ptuju*; pri Sv. Janžu pri Spodnjem Dravogradu**, okr. Slov. Gradec; v Mozirju**, okr. Gorjigrad; v Loki**, okr. Laško. Dne 12. septembra v Ormožu (svinjski sejem). Dne 13. septembra v Dobovi (sejem z' govedom in konji), okr. Brežice; na Ptuju (sejem s šče-tinarji)) v mestu Mariboru*. Dne 14. septembra v Rogatcu**; v Golobinjeku**, okr. Kozje; pri Sv. Ani na Krembergu**, okr. Cmu-rek; v Ivnici**; v Gradcu (sejem z rogatino); na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Petrov-čah*, okr. Celje; v Vitanju, okr. Konjice. Dne 15. septembra v Rogatcu (sejem s ščeti-narji); v Zdolah**, okr. Brežice; v Gradcu (sejem z malo klavno živino); v Arvežu (sejem z drobnico). Dne 16. septembra v Brežicah (svinjski sejem). Dne 18. septembra v Kapelah**, okr. Brežice; v Braslovčah**. okr. Vransko. Dne 19. se p te mbr a v Ormožu (svinjski sejem); v Ljutomeru**; v Radgoni*. Dne 20. septembra na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji). Dne 21. septembra v Podsredi**, okr. Kozje; v Gradcu (sejem z rogatino); na Dobrni**, okr. Celje; v Laškem**; v Framu**, okr. Maribor; v Ormožu**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Lučah, okr. Arvež. V Ptuju je umrla splošno znana mati meščana in vrvarja gospa Strohmevr. Pokojna gospa je bila žena redko lepih lastnosti. Skoraj 4 _ do konca svojega življenja je gojila lepe nauke starega meščanskega življenja in bila vzor delavnosti, priljubljenosti ter izpolnjevanja dolžnosti. Revežem je bila prava mati. Bodi vrli ženi domača žemljica lahka ! Umrla je v Hrastniku gospa Rosina Burger, soproga solastnika kemične fabrike. Pokopali so jo na Dolu. Pokojnica je bila plemenita žena, na kateri je stotero ljudi z globoko ljubeznijo viselo. Lahka ji bodi žemljica! Kolera. V Studencih pri Mariboru je zbolel kovač Forst z vsemi znaki aziatovske kolere. Zdravniška preiskava pa je dognala, da to ni bila kolera. Prebivalstvo je bilo že hudo razburjeno. Materina ljubezen. Tiskarjevi ženi Elzi Ku-kovec v Mariboru je umrla 8 letna hčerka. Iz žalosti se je žena zastrupila z lizolom in je umrla. Zaprli so v Mariboru deklo Marijo Ambroš. Hotela je namreč štrausova peresa v vrednosti čez 200 K prodati, ki jih je bržkone kje ukradla. Pazite na deco! V Celju je padel 6 letni Juri RebuŠak iz neke lojtre 5 metrov globoko in se je smrtnonevarno poškodoval. Pobalinstvo. Poštarju Gall pri Dobrni jo nekdo zmetal in razbil okroglo 25.000 kosov opeke in mu povzročil za 500 K škode. Baje je to nekdo iz maščevanja storil. Vrag vzel je — tako pripovedujejo od političnih farjev v neumnosti in babjeverju obdr-žani ljudje — nekega hlapca v bližini Ljuto-merja. Stare in mlade tercijalke obeh spolov pripovedujejo namreč to-le: Dotični hlapec je delal na polju; ker je solnce prehudo peklo, je pričel proklinjati. Seveda se solnce tega ni prestrašilo. Hlapec pa je vzel pištolo in ustrelil proti solncu. Pri tretjemu strelu pa mu je padla pištola iz rok in nevidna roka hudiča je hlapca vzdignila in proti solncu odnesla. Par dni pozneje so našli pri VaraŽdinu segnitega mrliča hlapca . . . Seveda ni na tej babjevereki oslariji prav nič resničnega, kajti hudič ne nastopa več javno, odkar imamo tako dobre žandarje. Krivi takega bedastega babjeverja pa so tisti gospodje, ki bi morali ljudstvo podučevati, pa je le hujskajo! Lep Sinček je Miha Knaflec v sv. Jurju j. ž. Zadnjič je svojega očeta z grabljami težko ranil. Tudi v postelji ga je pretepel, razbil vse v hiši in metal opeko na očeta. Oče je moral pred sinom ponoči pobegniti in orožnike na pomoč poklicati. Dezertiral je infanterist Jurij Fantur; na Vranskem so ga zaprli in našli pri njemu mnogo orodja za vlome. Roparski napad. Pri Slov. Gradcu napadel je čevljar Miha Robida kleparja Antona Fabro. Pretil mu je z nožem in mu hotel denar vzeti. Fabro je komaj pobegnil. Robido pa so zaprli. Vlomili so neznani tatovi v gostilno Ruster v Mariboru in ukradli mnogo jedil ter cigaret. U8trelil se je v Mariboru bivši lastnik opekarske tovarne Sinko iz Rosvajna. Bil je takoj mrtev. Revež je imel mnogo nesreče v svojem življenju. Največ mu je menda škodovalo njegovo politikovanje. Kajti bil je eden voditeljev prvaške stranke v mariborskem okraju. Ko se Iz krasnih gora> Med najkras-nejše gorovje na svetu spadajo dolomite na južnem Tirolskem, v katere potuje vsako leto na tisoče tujcev, da se razveselijo na tajni krasoti božjega sveta. V sredi teh „dolomit" zgradili so zdaj veliko hotelu podobno hišo za prenočevanje, imenovano „Christomannos-Haus" katero kaže naša slika. Poslopje leži na Pordoj-sedlu sredi v dolomitah, 2250 metrov vi- — soko. Gradili so Dasneiie.rbaure .rjiristomannos-naus aurdem H3rdoijod7^Doiorniten) novo poslopje skozi 5 mesecev po željah dr. Christomannos samege. Poslopje je koštalo z vsem skuapj 170.000 kron in je naravnost imenitno. Srja, naj ovce, ko: drugimi ter ne ol način se ponoino 2. obleko i i vsakokra umijejo i 3. nikakor Italija mornaric huda iz; IVI mu je pričelo slabo goditi, so ga prvaki si zapustili. Naj počiva v miru! Iz strehe padel je v sv. Ani pri 6 letni Juri Reberšak. Ranil se je smrtoi»| varno. Sleparila je v Celju delavka Julij man. Šla je namreč k pekom in je Tzela d»I lepši kruh, ki so ga pustili drugi peči. Z(ta| J jo vjeli. Iz Koroškega. Kuga na gobcih in parkljih (M Klauenseuche), ki je že v spomladi koroško' vinorejo tako hudo oškodovala, katero potem oblastva s strogimi odredbami pričela se je zopet po Koroškem razvijati1 širiti. Najprve so jo zopet .opazili pri planiskih pašah pri Fladnitzu ob štajersio meji. Vsled tega je proglasila deželna takoj pokrajine v občinah Glodnitz. Griffen in Metnitz za okužene. Prepovedalo je tam vsako občevanje med živimi parkljarji se je uveljavilo poleg tega celo vrsto drnp| veterinerskih določb. Dne 31. avgusta pa je dd-j želna vlada zopet izdala razglas, po katerem »[ je z ozirom na razširjenje knge na gobcih ■'. parkljih po Koroškem prepovedalo oglede govel premiiranje bikov in parkljarjev sploh, nadai oglede bikov v okuženih krajih in njih okolidj Da se kuge prosto živino pred okuženji vari, se je še določilo, da se ne srna konje h okuženih krajev in paš na sejem žrebcer t Feldkirchen prignati. Tudi se prignanih koDJwJ ne sme v goveje hleve postaviti okuženih posestev in njih osobju je obisk miiranja konjev in sejma žrebcev v Feldkirchn prepovedan. Treba je strogo vse določbe m števati, ker le na ta način se zamore to r* (dreadno varno kugo omejiti in iz dežele spraviti. Prevalje. Piše se nam: V zadnji 6 smo poročali, kako razširjajo črnuhi smr, laž v zadevi elektrarne. Zdaj smo pa natani poizvedeli, kdo je tisti širokoustni lažnjivec. je tisi Lukej, kateri je hotel pred nekimi požreti vse farje, in ko so ga vrgli sociji „zveze", podal se je k črnemu regimenta postal „Šmiruhlnov" priganjač. Ta Lukej j svoji mogočnosti (morebiti tudi v pijanosti) širjal glas med ljudstvo, da morajo občani čati vpeljavo elektrarne. To pa ni res! Kei je: ko je prišla ena posestnica h kunštemn keju, naj jo razsveti, zakaj se je let03 ske doklade povišalo, ji je Lukej odgovori 7 kron morate plačati za elektrarno ! Tak inpet-| tinentni račun je napravil nam dobro znan; človek! Seveda, posestnica vsa razburjena, klica vse hudiče na pomoč in kriči, ali je to plafil| postavno. Vprašamo širokoustnega Lukeja, ni kak način pride do tega računa, kjer plača poj sestnica le 7 K 36 v občinskega in doklada? ! Do zaključka mora priti vsak človek, da je to le Lukejova grdoba, katera zrasla na farškom gnoju. S takim postopanj misli Lukej priti do časti, druge pa blatiti, celovškem „Smiru'' se laže tudi. di Bkniff, da imajo gospodične učiteljice v prt« razredu volilno pravico. To ni županov „knilfl ampak postava se tako glasi! Zakaj pa m kaplan v prvem razredu volilno-pravico ? Nflw se ni naslanjal na to, akoravno kaplani nobeni občinske doklade in sploh nobenega davka mJ plačujejo, kakor več drugih vendar pa brasM jezike. V občini bi imeli imeti volilno pravi« sami taki, kateri morajo plačati občioskn doklade! Živa baklja. Dekla Marija Novak v Celoraj si je umivala lase s petrolejom. Prišla je pn preblizo, lasi so se vneli in nesrečnica je bi podobna živi baklji. Dobila je tako težke o« kline, da je v bolnišnici umrla. Zaprli so v Sv. Lenartu v L. hlapca Jože&| Žaga, ki je večkrat vlomil in mnogo denarja tej zlatnine pokradel. Svinjar. Zaprli so 55 letnega hlapca iz Bistrice pri Velikovcu, ker se je nad gluhonemim dekletom grdo zagrešil. V božjasti padla je dekla Potočnik 1 Doberlivasi z obrazom na peč in se je opekla. Vsled pijače je obležal v Doberlirasi I Gross na travniku. Drugo jutro so ga koŠtal m p. nihon iga s Ifignil t [Gradec, rt, d oT i drži Tse na pokrito lepa ci; od trg? privolil prodaja K. Vpr 13 eveda Zor- onje iz bcev v konjev itnikom sk pre-kirchnu številki radij ivo atančno | vec. To mi leti volilnega časa. V Beljaka je na dan ožje teraozboreke volitve socialno-demokratični de-K Valentin Serajnik metal polena pred auto-lil napredne stranke. Lahko bi velika nesreča Serajnik je bil vsled tega neumnega Ija obsojen na tri tedne strogega zapora. na gobcu in parkljih. Ker se ta bolezen zopet v naši deželi razširja, je se podajo živinorejcem navodila, kako se naj da vsaki svojo živino varuje okuženja ter za-mširjanje te zelo nalezljive bolezni. |l. V času, ko se kuga na gobcu in parkljih razlili gospodarji vestno skrbijo, da osebe, ki govedo, koze in svinje oskrbujejo, ne pridejo v dotiko z Jmi domačimi osebami, pa tudi ne hodijo od doma K občujejo s sosednimi ali tujimi ljudmi. Na vsak ic se naj brezobzirno zabrani na kmetih navadno fc&o vasovanje mladine. 2. 0-ebe, ki živino oskrbujejo, naj nosijo posebno So io obutev pri hlevskih poslih, katero pa naj iokrat, predno zapuste hleve, odložijo ter si skrbno jejo roke in lice. 3. Posamezni gospodarji in njihova družina naj Bior ne obiskujejo gospodarstev in hlevov drugih — 5 — ■ gospodarjev. Ako pa kam gredo in se zopet vrnejo domu, naj skrbno osnažijo obleko in obutev, pa ne na dvorišču blizu hleva ali gnojišča. 4. Odločno se naj zabrani povsodi vstop v stanovanje ter na dvorišče in t hleve vsem tujcem, posebno pa živinskim mešetarjem in trgovcem, mesarjem, živino-zdravniškim mazačem, konjedercem, potujočim kramarjem, beračem itd. 5. Otroci okuženih gospodarstev naj ne hodijo v šolo, niti naj se ne potepajo okrog. 6 Goveja živina, ovce, koze in svinje se naj za časa kužne nevarnosti ne kupujejo, niti ne spravljajo na skupne pašnike, tuje živali pa se naj nikakor ne postavljajo v domače hleve. 7. Plemenice navedenih živali se naj v času kuge ne gonijo k plemenjaku iz domačije na tuji dvor. 8. Psi, mačke in kuretina se naj zapirajo, če pobegnejo, pa se naj pokončajo. 9. Tla v hlevih se naj polijejo pri vhodih in po hodnikih, kakor tudi v žlebih, kjer gnojnica odteka, vsak dan z apneninskim beležem, ki se naj po možnosti napravi sproti iz živega apna. 10. Gnoi se naj skrbno izkida vsaki dan sproti na gnojišče ter se naj tam poliva z apnenskim beležem, ali kar je še boljše, potrosi z živim apnom. 11. Če bi se pri živini zapazila ali tudi samo le sumila kuga na gobcu in parkljih, se to ne sme zamol-čati, temveč se mora nemudoma naznaniti občinskemu prestojniku, da pri pristojnem c. k, okrajnem glavarstvu izposluje uradnega živinozdravnika, ki potem ukrene, kako ozdraviti okuženo živino in zabraniti nadaljnje razširjanje kuge. Gradec, dne 16. avgusta 1911. Martin J e 1 o v š e k, štajerski deželni živinorejski nadzornik. (»Gosp. Glasnik«.) ko vojno zadela je B izguba. Njen m vojni parnik Brought) „San ijo" prišel je pri poij-»oinji v pri-Neapelja na Dobil je hude fee in odslej mog^l vec hitro voziti. ,San Giorgio1 il 40 milijo-Kapitana hudo baker je bil previ-slika kaže strani pone-parnik, na pa barko s i, potom kaše je parnik ter rešil. Nesreča na morju. f bon, ■. Hebung des qestrandeYen irali-enischenPanzcrs.S3n6iorgio*i.Heapel pametni atera je x> panjem )latiti. V županov v prvem r „kniff" pa ima .? Nihče i nobene avka ne a brusijo pravico občinske 7 Celovcu je peči a je bila ižke ope- ne 2. septembra: 8, 34, 44, 53, 47. 26. avgusta: 73, 89, 15, 66, 23. _ M vmh organov so za telesno blagostanje želodec in Čre-qnnjva2nej5;. Ako se te potom urejenega življenja v dobrem rini, izostanejo tudi bolezni vseh drugih organov. Tudi naj- fc notenje prebave Škoduje lahko celotnemu organizmu in ™-fctposledica lahko hujše bolezni. Važno je torej, da se dobi inrislva, ki so v stanu, prebavo urediti in pravilno me-Jlhri doseči ter pokvarjene, napačne tvarine iz krvi odpra-lUo priinano sredstvo je že desetletja sem na gorah in v tt mani, priljubljeni dr. Uosa-balzam iz apoteke B. Fragner, tfrwni liferent, Praga. Svetovno molsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno I Ekstra-plosCa! Veleelegantna! Kavalirska zlato-duble-ura premiirana marka „Splendid" samo krone 490. I lita ima dobro idoče 36 urno anker-kolesje in je po [ električni poti s pravim 14 kar. zlatom prevlečena, Garancija za preciznost 4 leta. 1 kom. K 4-90. — 2 kom, K 9 —. Vsaki uri se doda zastonj fino pozlačeno verižico. Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali pa denar nazaj. Posije po povzetju B. Liban, Dunaj III., Rennweg 3. 822 k Ema v je težko prav po ceni na prodaj, § „ ravnem! Hiše, stale, vse zidano z ciglom dto, 26 johov grunta, hosta, njive, travniki, iciglaraa, vse skup za 22.000 kron. Poleži v Št. Miklavžu pri Lubečni Vi ure Vojnika (Hochenegg). Na to posestvo je ia hranilnica 8.000 K na prvo mesto in ilec čaka po 5% obresti pet let za 8.000 pri gosp. Karl Teppey-u v Celju. Dobro računale in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu „pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „ pravega :Francka:' se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. 191 i m Zdravniška priznanja o izvrstnem vplivu neškodljivo, se rabi zunaj, trajni senzacionelni uspeh! Lepa prša, polne, krepke forma Trupla za vsako starost = v kratkem času. -==- Poizkusna doza K 3.—, velika doza ki zadostuje za polni usp K 8 —. Neprijetne lasi v obrazu odpravi tekom 5 minut dr. A. Riks >Haarentferner«, garantirano neškodljiv, cena K *■—. Vse medicinski, oblastveno preiskani preparati. Kosmetisches Dr. A. Rix Laboratorium. Wi«n IX, Berggasse 17/K 828 Razpošilja diskretno po povzetju, ali pa fi-anko proti naprej plačilu svote. „Za 10 vinarjev liter" najboljšega jabolčnika, skoraj jednako pristnemu lahkemu vinu se napravi samo iz najnovejše iznajdbe 776 ■ „ J a b 1 u s". == Iz „Jablusa" pripravljena pijača vre, kakor naravni mošt, je zdrava iu krepična. 1 zavoj nJablus" z navodilom vred stane samo 5 K 30 v po poštnem povzetju. Prekupci odstotek; zastopniki se iščejo. Pojasnila zastojn in franko. Glavno zastopstvo „JablllS", Podplat, Štajersko. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ta priložnost! 600 kom. le 3 K 80 h. 1 krasna pozi. prec. anker-ura z verižico, natančna, 3 letna garancija; 1 moderna zidana kravata za gospode; S IT. žepni robci; 1 krasni prstan za gospode z imit. biserom ; 1 krasna eleg. garnitura ženskega kinča, ki obsega 1 krasni kolje iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent-zaklepom, 2 eleg. damska braceleta, 1 par usesnikov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo; 1 usnjata denarnica; 1 p, gumb za manšete, 3 gradno duble^zlato s patent-zaklepom; 1 veleeleg, album za razglednice, najlepši razgledi sveta; 3 zabavni predmeti, velika veselost za mlado in staro, 1 zelo praktičen seznamek ljub. pisem za gospode in dame, 20 koresp. predmetov in še čez 500 rabnih predmetov, v hiši neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro. ki je sama ta denar vredna, kosta le K 3*80. Pošlje po povzetju dunajska centralna razpošiljalnica Ch. Jungwirth, Krakova št. B|II5. m NB. Pri naročbi dveh paketov se priloži 1 prima angleška britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. Največja zaloga kmetskih strojev in sprejemanje popravil Franc Kampuš 1%. Polskava pri Pragerskem vsem kmetom priporoča najnovejše vitelne ali geplne, vitelne mla-tilnice, najnovejše ročne mlatilnice, slamon-znice, reporeznice, žitne čistilnice ali vejač, odbiralnike ali trijerje, mline za jaboljke in grozdje mleti, stiskalnice ali preš«-, sesalke za gnojnico in studence, vsakovrstne tehtnice, najnovejše sejalne stroje za vsake vrste zrnje se-jat, stroje za kosil, obračat in grabit, vsakovrstne pluge, brane m okopače, motorje na benzin In sesalni plin, stroje za opeko, opreme za opekarne, Samote za cementne cevi delal itd., najnovejše mline za vsakovrstno zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma melje, na roko, na viti, vodno in parno moč, celo domaČi izdelek, najnovejše kotlje, brzoparilnike prave .Alfa" separator, pri katerih se veliko drv in časa prihrani. V zalogi imam vedno okoli 200 slrojev, da si labko vsak pri meni izbere kar poželi; na željo pridem tudi k Vsakemu kmetu na dom, da se dogovoriroa, pa le na moje stroške ne na kmeta stroške; ugodni plačilni pogoji in tudi nizke cene. Tudi potrebujem nekaj poštenih zastopnikov; ako bi kdo hotel prodajat, naj se oglasi, pa le sami pošteni mo-V71 rajo biti. Šivalni stroji se tudi dobijo. brzoparilniki za krmo so najboljši! MM Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma ix kovanega železa in železne pločevine! Zahtevajte cenike! Svari se pred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega železa! Dopisuje se slovensko 1 |te cenike! A Ifrj CanOt*ltni* Dopisuje se slove] Delniška družba Alld JCPdldlUr Dunaj XH|3 _ 6 — :a (Sparkassa) vlad. državnega mesta Ptuj m « Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoSa se glede vsakega med hranilnične zadeve upadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovaiije vsakorsnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem = vstreže. = OkčeDJe $! z avst. ogersko^ $ banko. & m Ravnateljstvo, m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. Priložnostni nakup! Lepa žepa ura i verižico K 3'50. 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo 86 ur idočo „Gloria" srebrno anker-rem. uro, švic. kolesje z lepo gravir. oklopjem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno idočo aa le K 3'50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem. prve vrste Svic uro s poil&č. verižico za K 5*—. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Bazp. proti povzetju S. Kabine, ropošiljalnicn švicarskih ar, Krakov št. 279. Nestevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. 887 Malo posestvo na okrajni cesti poleg trga, 10 minut od železniške postaje, obstoječe iz 2 hiš z gostilniško koncesijo. 2 hleva, svinjak, 3 orali goric s prežo in vinsko kletjo, 2 orala travnika s sadonosni-kom, 1'A orala njive, veliki vrt za zelenjavo, ee pod ugodnimi pogoji poceni proda. Več pove g. Vinzenz Preschem, Poličane. m Na prodaj *2 2 johe lepega travnika in 10 johov hoste *L ure od Polčanskega štaciona. Prejšni posestnik je bil gosp. Tomandl. Zemlja je primerna za ci-glarno, čez 100 klafter je smrekovih štorov in lesa za sekat od 600—800 K vrednosti. Vse skup za 2.600 K ročno za oddati. Povpraša se n8j pri prodajalcu gosp. Karl Teppey-u v Celju. se iščejo za zdaj in za pozneje v nakup. Tudi se kupi večja množina cglja. — Ponudbe z naznanilom množine, cene in dolžine in debelosti debelj naj se naslovijo: Trgovec Z lesom Ivič na upr. lista. — Posredba se nagradi. 778 Pridni dobijo trajno in izplačuo opravilo. „Hellingbauten Hume Section B." Hiša v Vuzenici (Saldenhofen na jako lepem dobrem prostoru ob cesti, lepo zidana, za profesioniate, krčmarje, grajzlerijo itd. primerna, z malo lepo ekonomijo, hlevi itd. proda poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji za K 12.000 Franz Kleinszig, Wolfsberg. 676 838 Ura za verižico! 1 ura aamo za K 1 90. Zaradi nakupa velikih množin ur razpošilja spodaj stoječa eksportna hiša: eno krasno pozlačeno, 36 urno preciz. anker-uro z lepo verižico za samo K 190, kakor tudi 3 letno pismeno garancijo.Pošilja po povzetju eksportna hiša ur F. Windisch, Krakova St. U. ' '- NB. Za kar ne, dopade, denar naaaj. =^= Komi pridni prodajalec za trgovino z mešanim blagom, zmožen obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme pri g. s« Kari Sima, Poličane. Vaš želodec prebavi slabo, vi se ne počutite dobro kakor da bi ne bil tako važen, kakor drugi organi. Ako želodec ne prebavi, je vse truplo za delo nezmožno. Priznano domače sredstvo, ki se napravi iz »branih zdravilnih zelenjav, ki pospeši apctit in prebavo ter milo odvaja, ki zniža znane posledice riezmernosti, slabe diete, prehlajenja, sedenja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bole-čine, je dr. Bona balzam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. LlVUrilO' S'J° Poslavno varstveno ' " znamko! Glavna zaloga: Apoteka 33. ^rag^ner, c. in kr. dvorni liferanti, „k črnemu orlu" Praga, Kleinseite 203 kot Nerudagasse. u ______i Poštna razpnšiljatev vsak dan. i = 1 cela steklenica 2 K pol steklenice 1 K. Po pošti proti naprej-plačilu K l'&0 se pošlje 1 malo, K 2*80 1 veliko steklenico, K 470 dve veliki, K 8'— štiri velike steklenice, K 22— pa 14 velikih steklenic franko na vse postaje Avstro-Ogr- ske. — Depoti v avstro-ogrskih apotekah. 939 is Le pri rabi od I. 1886 izredn. odlik, z Jjj[ 826 znamko gumi-tranma- qA rPV\\P žilo za usnje ^v ^wijc res nepredorne za vodo, mnogo trajneše, mehke in vkljub temu za »viks« zmožne napravi. Tudi za vozne odeje, oprege za konje, jermena itd. izvrstno. Povsod v dozah 4 30 h in več; kjer ne, pa direktno potom edinega izdelovalca I. Lorenz & Co., Eger i./B. ter Bohme & Lo-renz, Chemnitz i /Sa. Sodbe se glasijo: »Jaz rabim »Seehund« že najmanje 15 let in sem z njim zelo zadovoljena Tannhausen, 5. marca 1911. Reichsfreiherr Gordian Gudenus. 5©©@©<3©i2)tgK2r©(2 xxxxxxxxxxxxxxxxxW Delavci! Krite svojo potrebo na štofih, platnu, plavemdJ cajgu za postelj, gotovem perilu, obleki itd. pri i Wesiak, Maribor, Draugatse. Bluze, krila (šosi). predpasniki, spodnja krila itd. v njj Domgasse 2, ogelj Hauptplau Maribora pri] Wesiak, krojašnica! XXXXXXXXXXXXXXXXXX Lepo posestvo. V Ribnici na Pohorju ob cesti blizo cerkve lepo zidano poslopje z gostilno in trgovino, ima 5 eno kuhinjo in prešo, veliko izbo; 2 lepi in opeko velbani kleti, z drvarnico, kovačnico in veliko gospodarstvo poslopje, stala, hlev za 10 vine, 10 svinjakov, zidanih, zraven dve sobi za stanon{ kuhinja, lep vrt za zelenjavo; sadonosnik, lepe travniki, 17 johov gosda, skupno posestvo, old. hov veliko, cena 30000 kron, od katerih lahko kron obleži; resni kupovalci naj se zglasijo pri Osrajnig v Ribnici aa Pohorja. Učenec ki ima veselje do trgovine, se takoj sprejme pri Johan Toplak Juršiici pri Ptuju, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. 846 Pozor! 50.000 parov čevelj I 4 par čevelj samo K 7-60. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleelg. najnov. fakcija, velikost po št. Vsi 4 pari koštajo le K 760. Pošlje po povzetju C. Oriiaer, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. 840 Gostilno 843 v najem ali tudi na raSun v kaki vasi ali pri cerkvi želita sprejeti dva zakonska srednjih let, brez otrok. Naslov se izve v upruvništvn »»Štajerca." Malo posestvo, en vinograd s hišo in klet, dva soda, preša in sadnim drevjem v prav lepem kraju, pol ure od kolodvora in od trga je za prodati j Cena 2.000 K prirast'- v vinogradu 30—40 veder. Franc U-otuher, Drozanje No *u, poŠta Sevnica (Lichten-wald); to je cena brez letošnjega branja. 848 £liŠa in vrt v Gaberjah pri Celju št. 139 se proda. Več pove lastnik sam. 834 Zanesljivi se takoj sprejme pri Johann Biihn, umetni mlin, Fram (Franbeim). 831 ki dobi vso oskrbo ter tudi nekaj plače se sprejme; kje pove npravništvo „Šlajwca". _____________________ 886 Na pljučah in vratu trpeči, astenatiki in v goltancu bolani! Kdor hoče svojo pljučno ali vratno bolezen, celo najhujšo, svojo astmo, pa če je Se tako zastarela in skoraj nevzdrav-ljiva, enkrat za vselej odpraviti, ta naj se obrne na A. Wolffsky, Barolin N. Weisaen-burgerstr. 79. Tisoče zahval so jamstvo za veliko zdravilno moč njegove kure. Brošura zastonj. 837 Učenec z dobrimi spričevali se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom Franz Schosteritsrh, Št. Vid pri Ptuju. 841 2!irpn(,1 'z D0'jše hiše UlCUld z dobrimi šolskimi Bpričevali se sprejmeta v trgovini z mešanim blagom J. F. Sehescberko, sv. Jurij ob južni železnici 805 Franz School Gewehrfabrikant und | bilchsenmacher Kerlith Ti ten). Direktni nakupni ril lovskih pušk, lancart " (Buchsflinten; od K f prej. Popravila, pi strokovnjaško, zlasti I z nedoseznim uspel šafte. H. ceniki 768 Dva krepka kovaška učend (Ring- und KeUen&cbmia1 sprejmeta p:i p. Ft«" Franki, Sludenri pri I Reparative na niti strojih izvršijo it v nasi hitro in strokovnjaško. j Co., akc. dr. za šivalne i Ptnj, Haupblatz 1. "' in najstarejše podjef valne stroje. Na vsako zaleljeno Muštri slikanja in Si stonj in franko. 824 Posestvo 1'/, ure od Pluja, 194 nut od farne cerkve, u vasi, novo zidano pwliffj opeko krito, lep sai" 3 njive, obč. pal leto, 2 krav:, brez hiša bi bila za enega ri oslarijo ali trgovino; kupiti, naj se oglasi dneh. Naslov: Jfthil sv. Martin bei Win Zaslužek!! "—4 K na dan in stakni prevzetje lahke šuikarijeij Edino moja mašina : štrikanje ..Palentli* izkušene jeklene zanealj. nogavice, mkl športne izdelke. Prf-dzn. a trebno. Poduk zastonj, f Ijenost nič ne stori mali. Pismena garar:. 3 službe. Neodvisna i Prospekt zaslonj. 1 pospeševanje dom trg. sodn. protokoli Dunaj. Mariahilf, Sell 1/08.J prip Grazer Kasse I — razna o [opeka) tiginati (r. G. m. b. H.).Gnu,.. gasse Nr. 11. vertablj ~ »nek ii zr8«»mi — rasel*, ohne provision, ohne . cberungszwang und.. zu GehaltsvormerkiL massiger Verzinsunj Uilrgschaft oder gegtu1 abzug mit Lebensveii odet gegen gnuidi oder »onslige ni Sicherheit im Pei eweig zui ROck Wochenraten (von auch mebrere zuglek^ »erden kOnnent, ,o t___ Kapital in 6 oder ii IM 16 Jahren rilcipaU vi, im >allgerneiiien Zwei|' akt] odgane, mjšj, ščurke a K 1'—. Raz-pošiljatev L. HtirfJSt, apoteka, Bleiburg na Koroškem. r %'-y-y za 12, 14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik). 224 Kravji majerski ljudje 836 rbe za delo, pridne za molžo, žena ima tudi 5 svinj morajo imeti kot kravji majerji letna spričevala, nemščine razumeti, se takoj v letno službo jo. Mesečna plača 60 K, 2 l.tra mleka, 30 kg irja, proslo stanovanje in drva, in po letni službi K službene premije; zamorejo tudi 1 kos živine graščinskem hlevy. Natančni nemški dopisi takoj graščino Steinhof pri Radgoni. Ivo a, 10 mi- ■e, na sredi • poslopje t sadonos:. 'plašlaf!. ?°r0f'a 8V°J° * rokodelca, o; kdor Jeh isi v osmih. 111 Toplak, 'urmbers. » z rešitvijo iznajditeljskih nalog najboljšo pot k HiU blagostanju HHI Gratis-razpošiljatev po „Patent-Verwertungs-Ge-i sellschaft Fr. Heimbach &. Co Koln a/Rhein". Stalno delo dobi 8ii čevljarski pomočnik pri Cvetko Pičko, čevljarski mojster na Suhi, pošta Labud (Lawamiind), Koroško. Učenec iz dobre hiše z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme pri Max H6iugmann, trgovina z mešanim blagom, Ljutomer. 832 z mojim 185 en dolgim velikaa-ske« Loreiei-laseai, dobila sem te lase po 1* Braetai rabi moj« pomade, ki sem jo sama iznsjdla. Ta je edino sredstvo proti ispa~ danjn las, ia paspesrvanje rasti las, za okrepčanje lasao pudlas«, ona pospeši pri giispiulik polno in krepko rust brade in daje te po kratki rabi ravno tako glav-■tiB lasem kakor onim brade naravni »vit ter polnost; obrani lasem, da ne postanejo prehitra sivi do najvišje starosti. Ciu 1 piskerta R 2.4 K. 6 K i« 10 8. Poitna »Epošiljater vsaki daa pri napri?j-plačilu svotc aH potoni pHtnega povKet'a po vsem svetu ix fabrikc Ana Csillag, Dunaj I. RoMmarM št. 11/64 kamar je pošiljati laroeila. 716 (Lohn- und Mautvermahlung), ter izmenjava vseh vrst žitja preskrbi najhitreje in najceneje valčni umetni mlin V Rušah (Maria-Rast) pri Maribora. Proda se gostilna ''" z polno koncesijo in iztočom žganja (Branntwein-ansschank), ležoča na glavni cesti in v zelo lepi legi pol nre od mesta Ptuj; zelo sposobni prostor za trgovca. Zraven je tndi 6^ oralov zemlje. — Več se izve pri upravništvu »Štajerca," Ptuj. Iz lesa zgrajena i š a, krita z opeko s svinjskim hlevom, V« nre od železniške postaje Poličane, l'/s orala njive, vinograda ter sadonosnika, se takoj proda. Več pove g. Hans Wouk, Poličane. Novo zidana 801 Vs orala njive, l"/i orala mladega gozda, 5 minut od železniške postaje Poličane, se iz proste roke za 4.000 K takoj proda. Več pove g. Hans Wouk, Poličane. za stiskati kupuje v vsaki množini Max Straschill, Breg pri Ptuju. Kari Kas trgovina s me širnim blagom in zaloga smodnika PTUJ priporoča svojo bogato zalogo 225 špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelile, cindžnore ter predmete municije za lov kakor patrone, kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomafova moka, kajnit itd. nadalje raffia-bastin bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. 7613 78 90 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dni] z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znaoosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira ! Ako to ni res, plačamo BMT lOOO kron netto ~W vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Cara-Haus. Kopenhagen. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer t dobrim uspehom ; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaliujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš O. V. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. «29 (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Stern Marke Letna razprodaja 15 mililonov meterskih centov. daje za jesensko setev, travnike in paže po izknšnjak kmetijske prakse najboljšo in najzanesljivejše rentabiliteto. Ima pri temu odliko cenosti in ni izroCena čez zimo nobeni izgnbi v zemlji. Pozor pred ponaredbami in manjvrednimi mokami! Fabrike Tomaževih fosfatov uu Berlin i 35. Zahtevajte od Bvojih liferantov izrecno Tomaževo moko „križeva zvezda". Podnčne knjižice pošlje brezplačno društvo fabrik Tomaževih fosfatov, Berlin SVV. DODODOnoaaa am na aaooooQoaoa i liti« originali muni vi. i n štajersko dobro deželno Tino K 52-— ^ ^ Štajersko namizno in iztočno rine K 54*— q O Štajersko krepko vino iz gore K 56-— ^ O Terrano rdeče krvno vibo, veleftno K 60-— D I Silvanev, beli, fino namizno vino K 60'— O § Rizling, beli, fino namizno vino K 64*— <> pri 100 litrih prodaja in razpošilja ri»»ka klet V velikem 2 5J pwlepj« šparkaso V ♦ Otto Kuster, Celje na Štajerskem, o Brata Slawitsch « Ptuju Florianiplali in Dogartorgiue priporočata izvrstne šivalne stroje (Kahmaichinen) po sledeči ceni: Singer A ročna masina . . K 50*— Singer A . K 60-— 70-— Dflrkopp- Singer . . K 70 — 80 — DUrkopp-Ringsčhiff za šivilje . K 130*— Dttrkopp-Zentralbobbin ,. za Šivilje K MO— '', DUrkopp-' Ringschift za krojače K160-— Dilrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Obetteil, Luxusausstattung ..............K160 — DUrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K160—180 — Minerva A..................K 120— Minerva C za krojače in čevljarje........K160-— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene 40 nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo starine od nas. [Cenik brezplačno. 6 Na]bot)šn pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; ta f*\ belih ž K 80 h; belih * K; belih :»WT«i**<«*i imajo o lastnikov snfl vedno i dajo navadnikml še Fattingtrp| „Lucullii$" in to stalno. IS tem ostanejo!« nje vedno ujm in zrejo n) Krmljenje i >Ll cullus< ni sa najvplivnej;«:-več tudi naj nejSe, ker se i kg »Lnculluscp> višanje live ti za eno kili šele. Vrsta V. ii n| Vista III, n in velik. Cena ol K 12-501» 50l| z vrečo vred i tabrike. Slom cenik brezplačno uU fabrike živalskih krmil] Fattinger & Co. z. z o. 808 Inzersdorf pri Dunaju. Čez 3.000 priznanj, več kot 350 prvih dobitkov. Najlepše prašičke! Najkrepkejše živali! ] [ Nsjplodovitejše plem- ske svinje! Najiz- datnejše pitane prašiče! Pri «wki '6iSi'je treba galic. Kopajte n po vseh trgovinah .Štajer čeve nžigalice"! Glamj zal. firma brata Slawitifl V PtOJQ. A Die gefertigte Bank gewahrt zu den vorteittalteiteo Bedingungen: Burgschafts-Darlehen gegen Schuidschein, KUckzahlung in Monatsralen naca Vereinbarung. Wechsel-Eskomte. Wechsel-Kredit Wertpapier-Belehnung. Hypothekar-Darlehen. field-Eialagen bei der Anstalt in Oras vnnitttlbar werden beatens verzinst. AuswJirtigo Einlegererbilleo Postsparkasee-Erlagschcine. Anteils-Einlagen Ur Mil-glieder genieBen seit 1903 eiimn Gewinnan;