P6sanre?na~ številka 10 vinarjev.
Slev.279.
If Liddiiodi, v lorek 5. oecemDra isib.
LeiO XLIV.
— Velja po pošti: =
Za oeio loto napre) . . K 26'— жа en mosoo „ . . „ 2'2U za Nemčijo oeloletno . „ 29'— la o3talo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi ргвјвтап mesečno „ 1-80 = Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K T—
za Nemči| ° oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inseratl:
Kuosiolpna petitvrsta (72 mm široka iu 3 trm visoka ali nje
prostor) za enkrat . ... po 3) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večilh naročilih primeren popust po dogovoru.
Poslano:
Enostolpna petitvrsta po bu v m.
Izhaja vsak dan. izv emšl ne-
doljs ш prazn.ke, ob 5. uri pop,
Redna letna priloga vozni red
lics" Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
llpravnlšlvo |e v Kopitarjevi olloi št. 6. — Račun
fošine iirauiln oe avstrijsko št. 24.7У7, ogrske г0.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravniškega ieieloaa št. 188.
„Nemške zvezne Ше."
Dan na dan dobivamo novih doka-msx, kako čudne pojme imajo nele nemški nacijonalci v Avstriji, o poslanstvu Avstrije, ampak tudi nemški krščanski socijalci. Pod naslovom »Poglavje o enakopravnosti« piše »Stra-ž a« :
Nemški krščanski socialni krogi na Dunaju so začeli izdajati časniško korespondenco pod naslovom »Meka« (Mittel - Europaische Korrespondenz -Agentur), koje urednik in izdajatelj je Fr. Marschail. Namen temu časnikarskemu podjetju je, nemške krščanske liste, zlasti one v Nemčiji, po načelih resničnosti, pravičnosti in ljubezni informirati o notranjepolitičnih avstrijskih zadevah in o avstrijskih razmerah. ter tako ustvariti še. iskrenejši stik krščanskega ljudstva osrednjih vele-vlasti.
Kakšno bo to informiranje v dejanju, kaže takoj prvi članek v korespondenci »Meka«, ki razpravlja o jezikovni enakopravnosti v Avstriji. Član-kar povdarja, da je enakopravnost jezikov v šoli in uradu glavno vprašanje, ki se okoli njega suče vsa notranja avstrijska politika od leta 1867, odkar se takratni liberalizem vsled izstopa Avstrije iz Nemške ^zveze ni več upal, da bi ustavno določil nemški državni jezik. Mesto nemškega državnega jezika so ustavnopravno ugotovili enakopravnost vseh jezikov v šoli in uradu. Treba pa je v tem pogledu delali razliko med raznimi avstrijskimi kronovina-mi. Drugačne so razmere v sudetskih pokrajinah, na Češkem in Moravskem, kjer je jezikovna enakopravnost stara pravica, ki sc je prvotno določila že za rimsko-nemškega cesarja Karol a IV. Drugačne so razmere v Galiciji in Bukovim, v Dalmaciji in na južnem Tirolskem, torej v pokrajinah, ki so šele koncem 18., oziroma začetkom 19. stoletja prišle k Avstriji. Zopet drugačne so razmere na Nižjem- in Gornjem-Av-strijskem, Solnograškem, Predarlskem, severnem in srednjem Tirolskem, Štajerskem in Koroškem. To so stare nemške zvezne dežele, ki so sedaj združene pod dinastijo Habsburg.
Pri tej razdelbi in označbi člankav popolnoma pozablja, da je Koroška in Štajerska, predno sta postali takozvani »nemški kronovini«, bili slovenski. Koroška je imela svoje slovensko državno pravo. In tudi pred nemškim cesarjem
SPOIMli Ш исшззаи a.uvcu.j
Piše J. Kotar.
Počitniški sprehod.
Počitnice! Kakor bi bral lepo pravljico mi je pri srcu, ko se spomnim na Kot, na planine in na Nadižo, ki jo spremlja bela cesarska cesta v Benečijo med Mata j ur jem in Mijo.
O ta cesarska cesta! Sto sem jih že prehodil, devetindevetdeset ni tako lepih. Dopoldne je v senci in po kratkih urah popoldanskih vrže Mija svojo senco nanjo. Ob nji šumi Nadiža, v Mata j ur ju in v Miji bukovje in ozračje je polno ciklamna... In spominov. Julij cezar in njegove legije ... pohod Slovencev v Benečijo ... beneške vojske ... patrijarhi, čedajski kapitelj... Tolmin... Napoleonove vojske... vse je spremljala Nadiža, ali pa jim šumela naproti. Plazovi drče v Matajurju in Miji, visokovzpenjajoče čeri in robovi, podzemske jame — povsod spomini: tam na škrata, tu na tihotapca, tam na divjo ženo, tu na serpenta (serpens), bajno kačo z dijamantnim jabolkom na glavi; tu spomin na zaklelo grofi-njo, ki hodi ob mesečnih nočeh čakat junaka, ki bi jo rešil, tam roži ja j o viso-
je koroški vojvoda nastopal kot Slovenec. Če se' je kdo v navzočnosti cesarjevi pritožil čez vojvodo, je bil ta dolžan zagovarjati se le v slovenskem in nobenem drugem jeziku. Koroški vojvoda je bil na nemškem dvoru vrhovni lovski mojster, h kateremu so prinašali vse preporne zadeve v lovskih rečeh. Toda, kadar je vpričo cesarja vršil svoj posel, je razsojeval lc v slovenskem jeziku. Taka je bila nekdaj jezikovna enakopravnost na Koroškem in Štajerskem. Še'koncem 12. stoletja je Koroška bila slovenska dežela, koje slovenski značaj je bil uradno in pravno priznan. To se je pa pred vsem godilo z umeščenjem koroškega vojvode v slovenskem jeziku in s slovensko prisego, ki je bila v rabi do 17. stoletja. Če je pa nemški fevdalizem izpodrinil slovenski jezik iz njegovih pravic, se to ne more beležiti kot zakonito dejanje, saj je ta fevdalizem bil nasprotnik vseh ljudskih pravic.
Toliko v poduk krščansko socialnemu informatorju, da bo bolje informiral nemško javnost. Siccr pa je nemškim krščanskim socialcem nujno priporočati, naj se glede na postopanje proti nenemškim narodnostim raje dado informirati od nemškega katoliškega centruma, ki v poljskem vprašanju ne stopica za liberalnim nemškim nacionalizmom, kot to delajo krščanski socialci v vprašanju nemškega državnega jezika in jezikove enakopravnosti nenemških narodnosti, Člankar se v tem vprašanju kratkomalo izjavlja za spremembo ustave. Ustava v Avstriji, tako piše' doslovno, ni nič nespremenljivega, čeprav je v njej doloieno, da se sjjremembe ustave smejo izvršiti samo s težko dosegljivo dvotretjinsko večino državne zbornice. Avstrijska državna zbornica pa sedaj nc zboruje in j dalekoscžne spremembe v pravnem življenju avstrijske države se sedaj dogajajo — spomniti se je treba na cesarsko pismo o avtonomiji Galicije — po inicijativi krono same. Znano dejstvo je, tako meni člankar, da so vse spremembe ustave v Avstriji bilo nasledek važnih vojnih dogodkov. Tako 1. 1819, 1. 1859, L 1866. Očitno je, da bo sedanja svetovna vojska prinesla v Avstriji šo bolj dalekoscžne ustavne spremembe, kakor prejšnje vojske.
Kaj pa bi bilo, če sc žc enkrat nastopi ta nevarna in nagnjena pot, če bi sc enkrat obrnila ost nc proti 19. členu osnovnih postav, temveč proti onemu ustavnemu zakonu o verski vzgoji
otrok v šoli? Ali bodo tudi v tem slučaju krščanski socialci našli pri nemških nacionalnih in radikalcih zvesto vdane zaveznike?! Takrat bo pa menila treba zopet izkopati pozabljeno načelo o krščanski pravičnosti. In takrat se bo zopet oglasila troblja o krščanski solidarnosti. Če le ne bo prepozno.
ZotiDii [lan cesarja Franca jožeia. L
C. kr. brzojavni urad poroča o zadnjem dnevu rajnega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. sledeče uradno obvestilo:
V torek, 21. novembra, je vstal cesar kakor ponavadi zgodaj zjutraj; ponoči ga bolezen skoraj nič ni motila. Prvi vrhovni dvorni mojster knez Montenuovo je prišel ob 8. uri k cesarju in ga je prosil, naj prejme dvornega župnika, da mu podeli papežev blagoslov. Cesar jc določil uro, bil je krepak in se jc s knezom Montenuovom razgovarjal o raznih poslovnih zadevah.
Cesar je sprejel ob pol 9. uri zjutraj nadvojvodinjo Marijo Valerijo, ki je prišla s svojo hčerjo grofico pl. Waldburg Zeil. Cesar je sedel kakor navadno pri svoji pisalni mizi, bil je vesel in bistrega uma. Rekel je: »Dobro sem spal, boljše mi je.« Pripovedoval je, da mu je knez Montenuovo pravkar rekel, da mu je poslal sv. oče blagoslov in da pride dvorni župnik, ki mu bo podelil papežev blagoslov. Ko sta se nad-vojvodinja Valerija in njena hči poslovili, je cesar še prej, ko sta ga nameravali kol ponavadi vprašati, kdaj sineta priti proti večeru, rekel: »Danes ne moreš več priti, nimam časa.« Nadvojvodinja Valerija je pa prosila, naj sme priti vsaj trenutek, da pozve, kako mu gre in da mu bo voščila lahko noč. To je cesar dovolil.
K cesarju sla prišla nato generalna poročnika generalni polkovnik grof Paar in baron pl. Bolfras, da sta mu poročala.
Cesar Franc Jožef I. je sprejel dvornega župnika ob tričetrt na 10. Prinesel je sv. zakramente kar seboj. Ko je vse pripravil, da podeli ccsarju papežev blagoslov, je svetoval cesarju, naj sprejme sv. zakramente. Cesar Franc Jožef je rekel, da je pripravljen, posebno še, ker sme sprejeti po zajtrku tudi sveto obhajilo, nekaj časa že je namreč cesar imel tozadevni privileg apostolske stolice. V popolni jasni zavesti se je cesar v veliki svoji pisarni izpovedal, sprejel pobožno sv. obhajilo in papežev blagoslov in jc odpustil dvornega župnika najmilostnejše z opazko, da ga dobrota sv. očeta veseli.
Prestolonaslednik in prestolonasled-nica sta četrt na 12 kratek hip obiskala
cesarja. Tožil je nad svojim zdravjem, a pristavil, da upa, da ozdravi, ker nima časa, da bi bil bolan.
Cesar je nato zadovoljno govoril o uspehih svojih vrlih čet proti Rumuniji in je končno pristavil, cla ga zanimanje sv. očeta glede na njegovo zdravje in ker mu je poslal papežev blagoslov, izredno veseli,
Žal, okoli 1. ure se je cesarjevo zdravje zelo poslabšalo. Ko sta prišla kabinetni ravnatelj baron pl. .Schiessl in sekčni načelnik pl. Daruvary, ki sta bila pozvana ob pol 2. k cesarju, ni mogel cesar z njima več delati. Cesar je zapustil pisalno mizo in je nekaj ur posedel v lagodnejšem naslonjaču. Približno ob 4. si je pustil cesar po komornem slugi dati še enkrat pero in se je zadnjič podpisal. Popoldne ob 5. uri jc cesar pri pisalni mizi nekaj malega zaužil. Nadvojvodinja Marija Valerija je prišla ob pol 6. uri k svojemu očetu. Opazila jc, da jc njen oče zelo slab. V nasprotju jutranjih ur jc izgledal cesar kot bolnik, ki je močno bolan. Nadvojvodinja Marija Valerija se je usedla k njemu rekoč: »Nočem te utruditi, takoj bom zopet šla. — >Da, tako bo dobro,« jc rekel cesar, slabo mi gre.« Ko je nadvojvodinja vstala, da se poslovi, јв ccsar rekel, da mora šc opraviti pobož-nost, sv. oče mu je poslal blagoslov, dvorni župnik ga jc pa obhajal.
Cesar sc jc pustil pred 6. uro prenesli h klečalniku, dolgo časa jc molil sede, ker ni mogel več klečati, kakor sicer. Pri svojih jutranjih in večernih molitvah je namreč vedno klečal.
Ko ga jc komorni sluga opozoril, da je čas, da gre ležat, je cesar rekel, da mora še veliko moliti. Prenesli so ga v posteljo; zdravniki so ga preiskali. Ko so ccsarja položili v posteljo, jc prosil komorni sluga daljnih ukazov. Cesar je nalo glasno in določno naznanil uro, kdaj hoče vstati: Zjutraj ob pol 4.!« Zdelo sc jc, da jc česat kmalu dobro zaspal, a pozneje sc je prebudil in jc zahteval pijače. Ko je pil, mu jo pomagal komorni sluga, da se je zopet vlegel in ga vprašal, čc dobro leži. Česat jc odgovoril: »Da, dobro jc.« Kmalu nato jc pričel močnejše dihati; profesor dr. Ort-ner mu je zato vzbrizgal zdravilo, da ojači delovanje srca, česar cesar ni več zapazil, Istočasno so poklicali dvornega župnika, Pustili so ga v spalnico po pol 9. uri; cesarju jc podelil sv. poslednje olje. Navzoči so bili pri podelitvi zakramenta sv. poslednjega olja prestolonaslednik in prestolona-slednica, nadvojvodinja Marija Jožefa, nadvojvodinja Marija Terezija, nadvojvoda Franc Salvator in nadvojvodinja Marija Valerija; prvi vrhovni dvorni mojster knez Montenuovo in generalni pobočnik general
ko v steni še verige, kamor so svoj čas pripenjali ladje ...
O ti lepa, draga cesarska cesta, kdaj te bom spet hodil, kdaj poslušal spet tvojo zgodovino? Da bi prišli na te junaki iz krnskega pogorja, da bi jim pokazala Nadiža pot — potem pridem in dražja mi boš odkupljena vnovič s krvjo junakov ...
*
Го tej cesti sem šol čotrtošolec. Prišel sem do moje in ni se mi hotelo vrniti. Na meji jc stala beneška gostilna. Vstavil sem se< in izpil za osem krajcarjev pol litra amerikanc in jo vrezal naprej skozi Štupico, Log, Poclbonescc v Briščc in obiskal »gospoda«.
Gospod je bil takrat kaplan Gu.jon, visokorasel in prileten (par let pozneje je umrl), prijazen in ljubeznjiv: samo srce ga je bilo, ko se jo razodeval v prijetnem beneškem narečju. Oskrboval je Brišče, Podbonesec, Stupico in druge sosedne vasi — a vendarle je bil kaplan-podružnik šempeierske župnije, pod katero spadajo vse »kaplan i jc« na-dižke doline. Ljudstvo plačuje samo duhovnike — večinoma v naturalijah.
V izbi, ki jo bila skromna in ponižna, sva sedela z gospodom ob domaČem vinu in govorila o šolah, o ljudstvu, o časopisju in o Mohorjevi družbi, za katero .je bil posebno vnet in mu jc bilo žal, da ni med njegovimi rojaki tako razširjena, kakor bi rad. Tudi tro-
riški »Primorski list«, ki ga jc imel, bi videl rad mod ljudstvom.
Počasi sva zasukala pogovor na slovstvo. O Petru Podreka in o Trinku Zamejskem sva govorila. Trinko mu je bil nedosežen, Petra Podreka pa je dosegel, je menil.
Pogledal sem ga veselo-začuclen.
»Jaz pišem tudi pesmi,« jo potrdil skromnoponosen.
— Pa bi mi kaj pokazali! —
Gospod je vstal in poiskal mod knjigami na klopi precej obširen zvezek, doma vezan, in letaku podoben zelen list. Ko mi je dal ta list, ki naj bi ga imel za spomin, sem ga prebral in bil zadovoljen z novomašniško pri-godnico, v kateri jo posebno polagal slavljencu na srce, naj bo zapuščenemu ljudstvu dober pastir.
Iz zvezka je začel brati sam.
Poslušal sem pri proste pesmico v priprostom jeziku, pol književnem pol beneškem, o pomladi, poletju in jeseni, o ljubezni do doma, ki je zvenela tudi iz prigodnic, n. pr. oni o blagoslovitvi matajurskega obeliska in kapelice, ki ju jo postavilo slov. beneško ljudstvo vrhu gore 1. 1900 kralju vseh vekov in materi Mariji, katero posebno častijo in no romajo samo na Staro goro k njej, temveč ob vsakem njenem prazniku tudi skozi kobariški Kot na Viša rjo.
Pri Dosamožnih prigoclnicah mi jc
dal gospod komentar in beneško življenje mi jc postalo vse bolj zanimivo.
Ko jo gospod končal, sem ga prosil, cla bi mi zvezek posodil; rekel sem mu, da prepišem par pesmi in jih pošljem kakemu listu, kjer naj vzbudo spomin in zanimanje za beneške Slovence. Dal mi je zvezek in z zagotovilom, da mu ga v kratkem vrnem, sem sc poslovil.
V Podbonescu sem dobil še robiško pošto in se ž njo odpeljal domov. Doma sem prepisal par pesmi in jih odposlal naši »Zori«, a urednik jih ni priobčil niti ua platnicah, za ktere sem ga prosil...
Gospod Gujan je umrl — bogve kam je šel njejjov zvezek. Marsikatera pesem bi mogoče danes dobrodošla in bi je bili veseli — ne radi njeno urnet-^ niške vrednosti, pač pu radi velike lju-: bežni do slovenske zemlje, ki bi jo vi-> del on rad — kakor tudi vsi beneški duhovniki — združeno poti avstrijskim orlom. Duhovništvo je naša inteligenca na Beneškem in ti so, za katerimi bi šlo ljudstvo, ki so se mu gotovo v tej zahrbtni vojski kralja besedolomneža odprle oči.
*
O lepa nadfžka cesarska cesta, kedaj boš spet naša tje dol do ravnin, kedaj boš vezala prosto Goričanc iu Benečane v eni deželi?
grof Paar, v Schonbrunu navzoči krilni po-bočnik in cesarjevo komorno osobje. Nad-vojvodinja Marija Valerija je stopila h glavi cesarjevi in mu je stisnila mrtvaški križ v roke. Cesar je sprejel šc popolni odpustek in articolo mortis. Kmalu nato je^ cesar nehal dihati. Mirno je preminul. Zgodilo se je to ob 9. uri 5 minut. Cesarjev zdravnik dr. Jožef vitez pl. Kerzl in profesor dr. Ortner sta dognala, da je cesar umrl. Dvorni župnik je molil Responsorium sub venite saneti, izmolil cerkvene molitve rajniku in poškropil mrliča z blagoslovljeno vodo. Nato so molili vsi navzoči za dušo rajnika, ki je zaspal v Gospodu.
Spalnica t Franca Jožefe, l.
Neki duhovnik iz »Avgustineja« na Dunaju, ki je opravljal molitvene ure ob mrtvem cesarju, opisuje cesarjeve sobane tako-le:
V	spalnici visi nad posteljo velika slika cesarice Elizabete, zraven dra-Žestne glavice otrok nadvojvodinje Marije Valerije. Poleg postelje je nočna omarica s svetilko, zraven klečalnik, na katerem je cesar opravljal svoje molitve. Na klečalniku je sv. razpelo z napisom:
»Mojemu dragemu Francku v spomin na srečni dan njegovega prvega ev. obhajila, katero je prejel skupaj s svojim stariši, poklanja njegov iskreno ljubeči oče Franc. Dne 30. aprila 1842.«
Nad klečalnikom sta dve tablici z molitvami, nad njima kopija slike »Marija z nagnjeno glavo« z napisom:
»Avstrijsko hišo bom vedno varovala s svojo p r i p r o š -njo ter njeno moč in veličanstvo ohranila in povzdignila, dokler bo vztrajala v b o -goljubnosti in pobožnosti do mene. Besede preblažene Device cesarju Ferdinandu II. na o r i g. slik i.«
Na steni nasproti postelji je velika Bichterjeva slika, ki predstavlja cesarjeviča Rudolfa v uniformi artilerijskega polkovnika na črnem konju, zraven dva druga portreta, ki ju je slikal Vastaghi 1. 1898, kakor tudi majhna slika cesarjeve sestre, nadvojvodinje Ane, na smrtni postelji. V kotu stoji španska stena okrašena z Marijinimi slikami in zlatim napisom: »Bog ohrani — Našega cesarja — Avstrijo.«
V	cesarjevi delavnici je druga slika cesarjeviča Rudolfa iz njegovih mlajših let, spodaj napis:
»Njegova cesarska in kraljeva Visokost prestolonaslednik Rudolf na li-piškem žrebcu Napolitano v ločnem skoku, salutira Njegovemu Veličanstvu Najvišjemu svojemu presvetlemu gospodu očetu dne 19. decembra 1870.«
Naši strelci.
Piše se nam: Čital sem v »Gott-scheer Bote« štev. 22, od 19. novembra 1916, stran 172, da se je 1. stotnija prostovoljnih strelcev odlikovala. (To sem pa že v »Slovencu« čital pred 3. tedni.) Med drugim piše: »Diese erste Kom-pagnie ist die Gottscheer Kompagnie.« Zanimalo bo »Slovenčeve« bralce, ako o tej stotniji nekoliko več povemo: Ko je stotnija marširala v fronto je štela 229 mož. Če odštejemo 32 Koče-varjev in 18 Furlanov nam ostane 179 pristnih Slovencev. Ti so večinoma iz Kranjske, nekaj jih je iz Goriške. Tem potom lahko naštejem imena odlikovanih: Praporščak Perdan Franc iz Ljubljane, za skrajno hrabro obnašanje pred sovražnikom, z veliko srebrno svetinjo; Poveljnik voda Cerar Alojzij iz Domžal, za hrabro obnašanje pred sovražnikom: z malo srebrno svetinjo; Z malo srebrno svetinjo sta bila odlikovana tudi desetnika: Kovačič Alojzij iz Dornberga in Petschauer Ivan iz Poljane Strelca Zurl Alois in Stonitsch August iz Kočevskega okraja z veliko srebrno in bronasto svetinjo. Bronasto svetinjo so dobili: Desetnik Žlindra Otokar iz Kostanjevice, poddesetnik Sbasclmig Ferd., Kočevski okraj. Strelci: Ivranjc Ivan, Sovodnje (Goriško); Cabas Franc, Ivrmin (Goriško); Gradišar Danijel, Ljubljana; Bre-mec Štefan, Lokavca (Goriško); Potočnik Stanko, Ljubljana; Kurre Ivan, Črnomelj; Mausser Ernest, Kočevje; Ju-ran Josip, Črnomelj; Hogler Rihard, Črnomelj; Kočevar Franc, Ajdovščina (Goriško); Gabrenja Alojzij, Rakek; Saksida Andrej, Dornberg (Goriško); Nedižavec Alojzij, škofja Loka; Medic Josip, Črnomelj; Eppich Oskar, Kočevje; Hodnik Josip, Črnomelj; Gole Ivan, Črnomelj; Bukovec Ivan, Črnomelj; Jaklič Henrik, Črnomelj; Mausser Franc, Kočevje; Kusold Julij, Kočevje; Vcbor Anton, Ljubljana; Križman Lado, Ljubljana. Za zasluge pred sovražnikom so bili odlikovani, z zaslužnim križcem na traku hrabrostne sve-
tinje: rač. podčastnik Erlah Eustazij, Ljubljana; ftetovodja Eiletz Leopold-Ljubljana; desetnik Pire Karel, Ljubljana. Odlikovancev je 31. Stotnija je lahko ponosna, da ima v svoji sredi toliko odlikovanih. Pač zasluži vsak mož veliko pohvale. Slednjič pošiljajo odlt-kovanci vsem domačim najsrčnejše pozdrave.
Polkovoi poveljnik Veniour o ш
Neki župnik se je bil obrnil na poveljnika 17. pešpolka s prošnjo, da bi podaljšali dopust nekemu njegovemu faranu. Nato je prejel naslednjo dopisnico:
13. november 1916.
Velečastiti! Potrjujem, da sem prejel Vaše ljubo pismo ter mi je v veliko veselje, da sem mogel Vašo prošnjo izpolniti. — Storil sem to z e 1 o rad, ker si prizadevam, da mojim vrlim, tako odlično hrabrim Kranjcem, mojim 17tim, če le mogoče napravim veselje, ker so si to prednost obilo zaslužili. Ponosen sem, da sem poveljnik tega vrlega polka, vsi so pravi junaki! — Za Vašo dobrotno molitev za moj nadaljni blagor se Vam, velečastiti, najuslužneje zahvaljujem, prosim Vas pa, da se spominjate v molitvi tudi polka kot c e 1 o t e in mu izprosite blagoslova Vsemogočnega. S prisrčnim pozdravom ostajam Vaš udani Ven-tour, polkovnik.
87. pešpolk.
celjski domači polk, v katerem služijo naši vrli Spodnje Štajcrci, se jc izkazal v sedanji vojni kot eden najhrabrejših polkov železnega tretjega zbora. Sijajno se je udeležil prve in druge bitke pri Lvovu (26. avg. in začetkom-septembra 1914) ter si zaslužil nesmrtno slavo v karpatski bitki, zlasti v velikonočnih bojih (4. in 5. aprila 1915). Začetkom majske ofenzive pri Gorlicah je moral polk zajezovati ruske navale v vzhodni Galiciji, da ne bi izjalovili našega ofenzivnega podjetja. Tudi to nalogo je odlično izvršil. Nato je tudi zanj bila težko pričakovana ura ofenzive, ki se je začela 6. junija 1915 in našla svoj višek z zavzetjem črneliškega predmostja, kateri čin so izvršili 87-ti dne 9. avgusta. Nekaj dni nato je bil polk poklican na soško frotno, kier je sijajno prestal strahovite borbe na Doberdobu. Sredi maja 1916 je polk slavno sodeloval v tirolski ofenzivi in si spletel neminljive vence slave z zavzetjem Monte Costesina (20. in 21. maja). 26. junija se je polk odlikoval pri naskoku in osvojitvi Monte Lemerle, južno Asiaga.
Po padcu Gorice je doživel polk svoje najtežje, pa tudi najslavnejše dnove pri Opatjemselu in Lokvici, kjer je zaničevaje smrt prejunaško branil sveto domovinsko stvar in ukrotil peklo 7. in 8. soške bitke. Tedaj je 87. pešpolk pohvalno omenilo tudi vrhovno vojno vodstvo v uradnem vojnem poročilu.
Bataljon 87. pešpolka pod poveljstvom podpolkovnika Franca Peter, ki je b'l svoj čas poslan v Skader, se je udeležil prve ofenzive proti Srbiji. Tedaj je v junaškem naskoku osvojil neko višino na Js^odini planini, ki se poslej uradno imenuje Petrova višina. Julija in septembra 1915 se je batalion slavno udeleževal bojev na Vrhu sv. Mihaela in Doberdobski planoti. Začetkom oktobra 1915 se je vrnil na Balkan in strnil z Mackensenovo vojsko. Ob naskoku na Belgrad dne 8. oktobra 1915 je kot prvi udri v mesto. Nato se je bataljon udeležil najtežjih bojev ter v šestih naskokih pomagal osvojiti najvažnejše sovražne postojanke. Kasneje se je tudi bataljon boril na južnem Tirolskem in tudi tu množil slavo svojega polka.
87. pešpolk je vreden drug naših 17-tih, naših 27-tih in drugih hrabrih naših čet železnega zbora.
Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 4. trd. top. p. Viktor Čret-nik, poročnik 1. bos. herc. pp. Ivan Klemenčič, nadporočnik 27. pp. Stanislav Majcen in nadporočnik 87. pp. Adal-bert Koprivnik. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila polkov, trobentač 3. gor. top. p. Josip Muršič in ognjičar 7. trd. top. p. Ivan Jelen. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje jc dobil pešc 97. pp. Julij Premru. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: Četovodja Črcšnik Lovrenc in poddesetnik Krejči Josip, oba pri 3. pion baonu; poročnika Krček Josip in Puschi Atily, praporščak I-Iribarnik Adalbert, kadeta Lazar Josip in Zor-man Karel, vsi pri 97. pp. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: pešec 97. pp. Stojanovič Iluja; praporščaki Sedej Franc, Kreuziger Herman in Bukovič Ivan, kadeti Čermak Maril,
Furlan Alojzij, Motka Atilij in Schaf-fer Aron, enol. prost, narednik Marče-lja Nikolaj in tit. narednik Valič Josip, vsi pri 97. pp. — V drugič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo: pionirji Vih-tilič Josip, Zerjal Josip in Frelih Josip, vsi trije pri 3. pion. baonu. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: štabni stražmojster Senčar Alojzij in drago-nec Pungartnik Alojzij, oba pri 5. drag. p.; kadet Hollander Evgen, poddesetnik Jušap Izidor, pionirji Ivicnzl Josip, Jošt Karel, Kožuh Anton, Kogovšck Vinko in Sanolit Ivan, vsi pri 3. pion. baonu; kadeti Ernst Erih, Waldmann Kurt in Rocco Herkules in desetnik Jeršek Feliks, vsi pri 97. pp.
Mi mlnlsirskl predsednik Trepow pred dumo.
Posebnega miru ne bo.
Petrograd, 3. decembra. (K. u.) Zasedanja dume so se nadaljevala. Ministrski predsednik Trepow je imel govor, v katerem je izvajal: Večkrat je že imela vlada priliko iz te tribune glasno naznaniti, da moru biti vojna nadaljevana do popolne zmage, večkrat je bilo že poudarjeno, da ne bo sklenjen predčasen mir — naj si bo iz kakršnegakoli vzroka — noben poseben mir brez naših zaveznikov. Nič ne more tega našega sklepa omajati. Rusija ne bo prej položila orožja, dokler ne dosežemo popolne zmage. Cel 'svet naj še enkrat sliši, da bo Rusija velika Rusija in njeni hrabri zavezniki, vkljub vsem težkočam, postavila zadnjega vojaka in dala na razpolago vs sredstva, da dospe vojna do odločilnega konca in se napravi nasilstvom Nemčije konec za vse večne čase. Moč sovražnika ni več nepremagljiva in težko pričakovani čas maščevanja se približuje. Bojna sredstva Rusije so neizčrpna in treba je složnega in skupnega dela cele države, vsega ljudstva, da bomo vporabili vsa sredstva za dosego našega zaželjenega cilja — uničenja sovražnikov.
Naloge dume.
V nadaljnem govoru se zahvaljuje ministrski predsednik zemstvom za njihova v polni meri patrijotična delovanja. Dumo poživlja k resničnemu delu. Našteva vprašanja, ki morajo biti rešena, predvsem vprašanje novih tvornic in delavnic za orožje in drugi vojni materijah Naznani, da bo predložen dumi zakonski načrt o splošni šolski obveznosti in da se bo vse storilo, da se dvigne splošna kultura med ljudstvom.
»Zmagati moramo.«
Ministrski predsednik se dotakne raznih vprašanj uprave, nato nadaljuje: Trenutno ima vlada en program in ta program je, zmagati moramo, naj stane, kar hoče. Ne Rusija, ne zavezniki niso hoteli vojne, toda ko je vojna že enkrat začeta, jo hočemo tudi dokončati in ne prej odnehati, dokler ne bo sovražnik popolnoma izčrpan in ne bo mogel več v bodočnosti kaliti miru. Vojno bomo nadaljevali do uničenja nemškega militarizma, da ne bo prišel nikdar več do veljave. Nedopustno bi bilo, ako ne bi odstranili nevarnost ved-nega groženja s silo, ki je hotela že deset let cel svet terorizirati. Toda sedanja vojna mora biti ovenčana z zmago ne samo nad zunanjim, ampak tudi nad notranjim sovražnikom. Vojna nam je odprla oči. Sedaj spoznamo, da stoji ruska industrija, ruska šola, ruska znanost in ruska umetnost pod nemškim jarmom. Eden največjih problemov Rusije je nastopiti odločno za svobodo in neodvisnost.
Svobodna Poljska — pod Rusijo.
Sovražnik drži še vedno velik del našega ozemlja v svoji posesti. Od nas odtrgano poljsko kraljestvo moramo zopet nazaj dobiti. Toda to ni vse. Mi moramo iztrgati sovražniku tudi nekdanje poljske pokrajine onstran meje. Ustvariti hočemo svobodno Poljsko v njenih etnografskih mejah in ta Poljska bo neločljivo združena z Rusijo.
Dardancle in Carigrad morajo biti ruske.
Že tisoč let stremi Rusija po prosti poti. Ključ do Bospora in Dardanel, Olegov ščit nad vratmi Carigrada, to so stare sanje stoletij, ki so živele med ruskim ljudstvom v vseh časih.
Da omejimo prelivanje krvi, smo hoteli z našimi zavezniki pripraviti Turčijo do tega, da bi ne nastopila v boj. Obljubili smo ji, da ostane njeno ozemlje nedotaknjeno z raznimi drugimi ugodnostmi. Toda Turčija je nasedla neresničnim obljubam Nemčije in si sama zapečatila usodo. Naši zavezniki razumevajo koristi Rusije kot mi sami. Zato smo sklenili leta 1915. z Angleško in Francijo pogodbo, katero je podpisala tudi Italija, da ima Rusija izključno pravico do Dardanel in Carigrada. Sporazumno z zavezniki, s katerimi smo popolnoma edini, podajam to izjavo s tega govorniškega odra. Samoobsebi je umljivo, cla bi Rusija dovolila paroplovbi pod rumunsko zastavo, ki ne vihra uanes prvič poleg ruske, prosto pot do morja.
Svetovna zgodovina ne pozna nobenega tako važnega momenta. Vso narodno
moč moramo zbrati in zastaviti proti sovražniku, Nič se ne bo moglo upreti tej naši sili. Kakor so težki udarci sovražnika, vendar vemo, končna zmaga je naša! Tej gremo zdiuženo nasproti.
Bitka za Bukarešt.
Usoda največjega dela prve rumunske armade je zapečatena. Ta armada se je postavila južno in jugovzhodno od Pitesti, da bi tu v okviru splošnega nastopa vseh v Vlaški razpoložljivih rumunskih čet sodelovala pri odločitvi, po kateri je hrepenel francosko-ruski generalni štab. To odločitev so si predstavljali po vzorcu bitke ob Marni.
Medtem ko naj bi severovzhodno od prve armade druga rumunska armada na prostoru Tirgovist—Sinaja varovala hrbet in krilo prve armade je vdrla glavna napadalna skupina iz Bukarešta in južno od tam čez Argesul. Ta skupina je bila sestavljena iz delov tretje armade, ki je bila prvotno v Dobrudži, dobila pa je tudi podporo od četrte rumunske armade, ki je na vzhodni sedmograški meji. Mogočen sunek te skupine je bil naperjen proti levemu krilu donavske armade, ki se je umaknilo čez Niaslov na južni breg Glavacicu, kjer je bil sovražni sunek ustavljen.
Poveljnik donavske armade pa je medtem ukrenil protiodredbe in tako je bila rumunska skupina severovzhodno od Praganesci in severovzhodno od Giurgeva obkoljevalno napadena in vržena zopet čez Niaslov nazaj. S tem je bila kriza prestana. Na skrajnem desnem krilu donavske armade so napadle močne ruske sile, katere so pa bol-garsko-turške čete zahodno od Oltenite ustavile.
Rumunska obrambna skupina v dolini Argesul, ki naj bi krila prej omenjeno glavno podjetje, je bila vnovič napadena in poražena. Sovražnik je zavzel postojanke na črti zgornji Glavacicu — Gaesci — Tirgovist. Kljub najsrditejšemu odporu je bil v nedeljo vržen nazaj. Nemške čete so potisnile južno krilo prve rumunske armade čez zgornji Glavacicu na Niaslov nazaj in prodrle do Titu. S tem je bila zastavljena pot za umikanje delom prve ru-i munske armade, ki so šli na obeh bregovih Argesula od Gaesci nazaj; od treh strani obkoljen, je bil večji del teh čet uničen. Tudi dalje severno smo napredovali. Vzet je Tirgovist in s tem postavljen nasip proti razbremenilnim sunkom iz Ploesti in iz doline Prahova.
Sovražnik pa še ni opustil igre. Poleg podjetij, ki se razvijajo iz doline Prahova proti jugozahodu, se uveljavljajo tudi močne sovražne sile na prostoru zahodno in jugozahodno od Bukarešta. Tudi proti skrajnemu desnemu krilu donavske armade južno od Bukarešta so nastopile močne rumunske čete.
Bitka za posest Bukarešta se nadaljuje.
Pod pritiskom izredno težkih izgub so Rusi v nedeljo ustavili svoje napade proti severovzhodni črti Sedmograško in Karpatom. Brez dvoma bo ta odmor le začasen. Vendar pa ni izključeno, da hočejo Rusi na pritisk Francije poslali dele svojih čet, ki so se doslej bojevali proti armadam Arz in Kovesz, na južno nwjo Moldave, da rešijo, kar se ploh še rešiti da.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 4 decembra. Uradno:
Vojna skupina maršala p L Mackensena.
Bitka pri Argesu se je končala z zmago, ki je odločilne važnosti. Sunka donavske armade ob spodnjem Argesu niso mogli Romuni in njih zavezniki ustavit? s protisunkom, na katerega so veliko upali. Sovražno napadalno skupfno> so prestregli severnovzhodno Draganesti in jo z obko-Ijevalnim nastopom vrgli čez Njaslov. Teh bojev so sc udeleževali na strani nemških, bolgarskih in otomanskih čet tudi avstrijski mejni lovci in baterije. Zahodno Bukarešta si je priborila istočasno neka armad-пз skupina prehod čez reko Argesu. Včeraj je prodrla do Titu, kjer je sprejela razbite ostanke prve armade, katero co prejšnji dan jugovzhodno Pitesci premagale avstrijske in nemrike čete generalnega poročnika Krafita pl. Dcllmensingena. Močni rumunski oddelki so bili uničeni. Se verno od tam so zavzeli zavezniki Tirgovist. Tiste dele rumunskih čet, ki smo jih svoj čas odrezali na malem Viaškem, neprestano gonimo in jih polagoma uničujemo. Donava je odprt?.. O izredno bogatem ple-nu se še ne morejo podati količkaj natančni podatki. Plen sc vsako uro množi.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
Med tem ko je bil tako najmlajši zaveznik naših sovražnikov na vlaški ravanl odločilno Drcmatfan, so se Rusi trudili za-
man, da bi priborili proti hrabrim avstrijskim in nemškim čalzm generalov pl. Arz iu pi. Kovess uspeh, ki bi koristil tudi Ru-raunom. Dasi razbremenilni poizkusi gotovo sc niso zaključeni, se je le včeraj s tem, da so ponshavali ruski napadi v Karpatih, pokazalo, da potrebuje utrujeni, močno oslabljeni sovražnik nujno odmora med bojem. Rusi so z nezmanjšano besnost-jo nadaljevali svoje napade le na obeh straneh zgornjega dela doline Troius. Mestoma so desetkrat naskočili, a povsod so bili odhiti, izvzemši malih gibanj, V južnem delu odseka smo iztrgali sovražniku višino, ki smo jo bili pred kratkim izgubili.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Mestoma boji podrejene važnosti.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 4. decembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Po močni pripravi s topovi so ruske sile severno Drisvijatskega jezera napredovale proti našim črtam. Z velikimi izgubami za nje smo jih odbili. Ravno tako se je izjalovil sunek sovražnih bojnih oddelkov pri Bistrici Solotvinski. Naša podjetja zahodno Tarnopoia in južno Stanisla-vova so uspela.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
Ruski napadi v gozdnih Karpatih So včeraj ponehavali. Le na nekaterih točkah so se povzpeli do slabih sunkov, ki smo jih popolnoma lahko odbili. Pomnoženi topovski ogenj, kakor se domneva, prikriva, da so napadi oslabeli. Močnejši je bil ruski pritisk na erdeljski vzhodni bojni črti. Sovražniku se je posrečilo, da je nekoliko v dolini Trotosul napredoval. Nemške in avstrijske čete so mu južno od tam iztrgale višinsko postojanko, ki smo jo bili nedavno izgubili.
Bojna črta maršala pl.
Mackensena. Bitka ob Argesulu se je dne 3. decembra odločila. Dobili smo jo. Operacije armade generala pehote pl. Falkenhayna, ki so se pričele sredi novembra z zmagovito bitko pri Targujulu, dalje operacije oemških, bolgarskih in otomanskih sil, ki so prešle na severni breg Donave, je ven-čal uspeh. Donavska armada pod poveljstvom generala pehote Koscha se je borila od Svištova naprej; armadna skupina generalnega poročnika Kuehne, ki je prodirala skozi zahodno Vlaško čez Craiovo, skupina generalnega poročnika Kralfta pl. Dellmensingena, ki je prišla po trdih bojih ob Argesulu iz gorovja, in nemške in avstrijske čete, ki so prodrle pod poveljstvom generalnega poročnika pl> Morgena čez Campolung, so se združile med Donavo in gorovjem. Levo krilo je vzelo včeraj Tar-goviste. Čete generalnega poročnika Kraifta pl. Dellmensingena so nadaljevale iz Pitesci svoj zmagoviti pohod; popolnoma so premagale prvo rumunsko armado in so podile njene ostanke čez Titu — križišče železnic iz Bukarešta v Campolung — v roke preizkušene 41. pehotne divizije, kateri je poveljeval generalni poročnik Schmidt pl. Knobelsdorf. Na levem krilu Argesula severnozahodno in zahodno Bukarešta je boj uspešno napredoval. Jugozahodno trdnjave smo Rumuna, ki je nameraval, kar smo izvedeli iz povelj, katera smo našli, donavsko armado posamezno pobiti, vrgli čez Neajlovu proti Argesulu, med tem ko se je držalo njegovo levo krilo — prva armada. Močne rumunske napade smo morali odbiti južno Bukarešta. Tudi tam smo sovražniku pripravili težak poraz. Konjiči in letalcem se je posrečilo, da so prekinili železniške zveze za hrbtom rumunske armade. Naše čete so se v zmagovitih bojih tako držale, da jih ni mogoče prehvaliti; premagale so silovite pohode. Bogata dežela in zaplenjena sovražna naložena vozila z živežem olajšujejo preskrbo čet. Krvave izgube rumunske armade so najtežje. K tisočerim ujetnikom prejšnjih dni je prišlo včeraj še nad 8000 mož. Plen na bojnih pripravah in na bojnem blagu vseh vrst je nepregleden. Donavska armada je zaplenila 35 topov, pri'Titu smo pa zaplenili 13 lokomotiv in veliko voz. Operacije nadaljujemo po načrtu. Pričakujemo novih bojev.
Berlin, -4. decembra zvečer. Veliki glavni stan:
Boji južno in zahodno Bukarešta napredujejo ugodno nam.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 4. decembra. Uradno: Na Vlaškem napredujemo dalje. Sovražnik jo poizkušal napadati naše desno krilo, a smo ga odbili.
Med Tuirakanom in Črnovodo ob Donavi topovski in pehotni ogenj. V Dobrudži so je na celi bojni črti stre-Д1«х1о « topovi. Sovražni napadi zadnjih
treh dni na naše levo krilo med Satis-kot in Donavo so se popolnoma izjalovili; sovražnik so je danes popolnonia umaknil v svoje pisjšnje postojanke. Naši prednji oddelki so zasedli Satis-кбј. Izgube sovražnika so selo težke. Samo pred višino 234 smo našteli 680 sovražnih mrličev. Ujeli smo 80 vojakov in zaplenili 4 strojne paške. Na bojni črti Črnega morja sta obstreljevali 2 vojni ladji Konstanco; žrtve ni nobene.
Rumunsko uradno poročila.
1.	decembra. Na zahodni meji Moldave do doline Buzeu živahni boji na celi bojni črti. Pri Tablabutu, Bratoceji in v dolini Prahova spremlja topovski ogenj boje pehote. Odbili smo več sovražnih napadov. Besno so se bile napadene čete, ki so se umikale pri Campolungu; branile so sc južno Dambovite v smeri proti Mislosani.
Na bojni črti (Golesti (šest kilometrov južno Pitesti) — Glavaciocu — dolina Neajlova do Comane zelo besni boji. Naše čete so ujele več mož in zaplenile 10 strojnih pušk.
V Dobrudži smo na celi bojni črti besno napadli.
2.	decembra. Severno in severnozahodno bojišče: Na zahodni meji Moldave in na severni meji Vlaške napadi pehote in boj s topovi. Slabo vreme zavira operacije. V dolini Dambovita so se naše četo umikale proti jugu.
Zahodno bojišče: Pri Pitesti so hudo napadli naše čete in jih prisilili, da so se morale nekoliko umakniti. Boj pri Glavasivc in pri Neajlovu se besno nadaljuje.
Južno bojišče: V Dobrudži smo ljuto napadli sovražne postojanke; prišli smo do žičnih ograj, ki smo jih na nekaterih mestih prekoračili.
Rusko uradno poroč!lo,
1. dec. Zahodno bojišče. Z ognjem smo zadržali sovražnika, ki je poizkušal ob Stohodu pri Velicku ofenzivo. V gozdnih Karpatih trajajo boji dalje; gre za višine, ki smo jih včeraj zasedli pri Bakarki in pri Kirlibabi. Ponovni napadi sovražnika so prisilili naše čete, da so popustile vičino Gura Rucada. Boji se bijejo južno Kirliba-be na celi bojni črti in pri rumunski meji. Če tudi sovražnik nastopa proti naši ofenzivi z besnim ognjem in s protinapadi, smo tam vzeli celo vrsto višin.
Rumunsko bojišče: Erdeljsko.
V	dolini Oitoz Rumuni trajno potiskajo sovražnika nazaj. Rumunske čete so osvojile o dolini Buzeu celo vrsto višin vzhodno in južno vasi Krasna,
Donavsko bojišče. Na cestah, ki vodijo v Bukarešt, smo odbili vse sovražne napade. Sovražnik je zasedel vasi Komano in Gostinaro; javlja se, da so prišle njegove patrulje do jezera Getota,
Bojišče v Dobrudži. Boji prednjih straž,
Tirgovist.
Tirgovist ali Targoviste je bilo nekoč glavno mesto Vlaške. Danes šteje še okoli 18.000 prebivalcev, med tem ko jih je svoj čas imelo nad 50.000.
UsDeh naglega in vztrajnega nastopa.
Berlin, 4. dec .Wolff poroča: Argesul, ob katerem se je 3. dec. bila bitka, je gorska reka; širina se menja. Od Pitesti do jugozahodno Titu znaša 200 in 300 metrov. Reka je tam do 20 metrov globoka in dere. Mostovi so do 300 metrov dolgi. Če bi ne s hitrim pritiskom preprečili, da sovražnik ni mogel razstreliti mostov, bi bili boji pri tej močni postojanki gotovo dolgo trajali.
Pri Bukareštu.
Berlin, 4. dec. »8 Uhr Blatt« poroča: V Bukarešt je došlo 16 angleških oklopnih avtomobilov, ki so jih takoj poslali na bojišče, Došlo je tudi veliko belgijskih vojnih voz. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je pozval vojskovodje na važen posvet v Kijev.
Bukarešt ogrožen tudi na vzhodu.
Švicarski listi poročajo 4. t. m, iz Petrograda: Sovražnik obstreljuje močno tudi ob spodnji Donavi kraje na levem brege;.
V	Petrogradu se boje, da ne bi napadli Bukarešta tudi z vzhoda.
Bukarešt ni močnejši kot Liittich,
Lugano. »Secolo« poroča, da po sodbi angleških vojaških strokovnjakov Bukarešt ni močnejši, kot sta bila Liittich in Namur.
Napačni rumunski obrambni načrt.
»Sera« poroča: Rumunska armada šteje po velikih izgubah le še 300.000 mož. Rumunski brambni načrt je računal z direkt-j nim sovražnim napadom na Bukarešt, a se i je zaračunal.
Uprava zasedenih delov Rumtmije.
Dunaj, 4. decembra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Ker so zasedle osrednje velesile velike dele Rumunije, so že uvedli upravo osvojene zemlje. Vojaško upravo v Rumuniji vodi general Tullff pl. Tschep-pe in Weidenbach, ki je začetkom vojske vodil 8. porenski zbor. Podrejenih mu je več oddelkov, ki so jim poleg nemških prideljeni tudi zastopniki drugih osrednjih
velesil. Pri izrabi sredstev dežele se ozirajo na koristi Rumunije in na potrebščine osrednjih velesil, ker ju je protipostavno Anglija zaprla ostalemu svetu.
Rumunski kralj namerava odstopiti.
Poročevalec »Vossische Zeitung« v Stockholmu poroča iz Petrograda, da je bil odpoklican ruski poslanik v Bukareštu Poklevslci in nadomeščen z generalom zato, ker namerava, kakor se govori, kralj Ferdinand odpovedali se prestolu.
General Aleksejev o polomu Rumunije.
Iz Kodanja: »Novosti« poročajo: Ruski general Aleksejev jc izjavil: Važ ne operacije, ki so jih uvedli Rusi v Moidavi, bodo, kakor se upa, dobro uspele, ker so pota in železnice dobre. Naš vpad na Erdeljsko je strategično dalekosežne važnosti, a osrednje velesile so takoj izpregledale, kako važna da je ta ofenziva, postavile so proti nam zelo velike čete; ki so sijajno preskrbljene s topovi, ki nas na našem napredovanju ovirajo. Napačno bi pa bilo, če bi sc položaj Bukarešta ne presojal črno. A naj se že razmere v Rumuniji razvijejo kakorkoli, ruskemu vojnemu vodstvu se ne more nič očitati. Polom v Rumuniji so zakrivile lo prometne razmere. V Rumuniji je premalo železnic; ceste so zelo slabe; velika umetnost je, tam armade preskrbovati. Rumunija je v tej vojski, kar se ne sme prezreti izgubila vsaj Iretino svojega železniškega parka: uničen jc ali ga je zaplenil sovražnik. Kljub temu upamo, da bomo s svojo ofenzivo sovražnika tako oslabili, da ne bo mogel priti do Sereta.
Vojaške in gospodarske posledice odločitve v Rumuniii,
Berlin. Odločitev v Rumuniji jc predvsem taktično važna. Vojni načrt armad, ki operirajo, je bil izveden do tiste točke, kjer so hotela vojna vodstva odločiti rumunsko vojsko. Obe armadi sta po porazu 9. rumunske armade popolnoma zvarjeni; Vlaška jc za to zagotovljena. V Rumuniji jc zdaj zasedenih 45.000 štirjaških kilometrov; natančno še enkrat toliko, kolikor zemlje so zasedli Nemci v Franciji. Ravno tako velik kot vojaški, je tudi gospodarski uspeh. Povsod so dobili velike zaloge žita, ki jih zdaj naše čete strogo stražijo. Poleg zalog ovsa so našli še druge velikanske zaloge. Angleška blokada bo doživela velikansk poraz, ker bomo z rumunskimi zakladi znatno lažje prebili.
Masaryk v Petrogradu.
Modroslovna fakulteta petrogrnjskega vseučilišča je ponudila profesorju Masary-ku učno stolico, katero je sprejel. Došel je že v Petrograd, da prične s predavanji.
Cesar Karel v glavnem slonu.
Dunaj, 4. decembra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Cesar, ki je z danes razglašenim višjim armadnim poveljem prevzel vrhovno poveljstvo, se je pripeljal z dvornim posebnim vlakom dne 2. decembra ob 7. uri 40 minut zjutraj v glavni stan, kjer ostane za zdaj le začasno. Zaradi deželne žalosti se je sprejem omejil le na nekaj dostojanstvenikov. Prišli so maršal nadvojvoda Friderik in načelnik generalnega štaba baron Conrad z najvišjim spremstvom, cesarju prideljeni pruski generalni major pl. Cramon, postajni poveljnik polkovnik Kundmann, veleposlanik grof Thurn, deželni predsednik baron \Vid-mann, deželni glavar grof Larisch-Mon-nich, knezonadškofijski generalni vikar monsignor Kolek in zastopniki vladnih in krajnih oblasti. Cesar se je podal v grad, kjer biva maršal nadvojvoda Friderik. Prebivalstvo ga je navdušeno pozdravljalo. V gradu je bil cesar pri tihi sv. maši, nato so se mu predstavili, častniki armadnega vrhovnega poveljstva. Nato je delil cesar avdience. Popoldne je cesarju kot armad-nemu vrhovnemu poveljniku poročal načelnik generalnega štaba o operacijah.
Boji v Maceiionili.
NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 4. decembra. Veliki glavni
stan:
Na udarce, ki iščejo odločitve v Rumuniji, ni vplivala izguba neke višine na vzhodnem bregu Črne, ki so jo vzeli včeraj Srbi in ker smo mogli zato premestiti tam del naše postojanke.
Srbi v Bitolju. Malmo, 3. dec. V Bitolju so ustanovili srbsko upravo in ustanovili provinco Bitolj,
Srni in ovslrilsKo uprava.
Uradno nam pišejo: V dnevnem časopisju sovražnega inozemstva so vedno znova pojavljajo tendcncijoznc trditve gotovih člankarjev, da postopa avstroogrska vojna uprava v zasedenih ozemljih s srbskim prebivalstvom na najtrši način ter da jc tamošnjc prebi-
valstvo izpostavljeno brezobzirnemu zatiranju. Te trditve pa najodločnejše izpodbija dejstvo, da sc vojna uprava najtoplejše zavzema celo za dorašča-jočo srbsko mladino, ki so jo lani ob pohodu v Srbijo zasačili doloma kot iranktirerje, doloma pa pobrali kot zapuščene sirote in jo nato skupaj internirali. Tako sc je v taboru v Brunovu na Češkem za nad 800 .mladih srbskih sinov v starosti 9 do 10 let ustanovila Srazrcdna deška šola, v kateri pouču-jejo deloma srbski vojni ujetniki učitelji, deloma avstroogrske učne moči. Šola, ki deluje- že nekaj časa, dosezai najboljše uspehe, dečki slede pouku r. največjim zanimanjem in veselo uka-željnostjo ter so zanj izredno hvaležni. 10 analfabetov v starosti 10—14 let se je naučilo v tej šoli pod vodstvom taborskega poveljnika v -i. mesecih brati in pisati. Šoli se priključi sedaj še obrtni razred, v katerem bodo imeli učenci tudi pouk v poljedelstvu. Tega kulturnega dela sovražno časopisje seveda najbrže ne bo priznalo, kakor bi bilo sklepati po neprestanih grdih napadih radi namišljenega nezaslišano krutega postopanja s srbskim prebivalstvom. Kljub temu bo pa vojaška uprava nadaljevala svoje prizadevanje, da s smotrno vzgojo in dragocenim poukom izobrazi srbsko mladino v koristne div žavljane.
PoMi. ~
Rusija izžene pol milijona Poljakov v Južno Ameriko.
Moskovska »Gazeta Poiskan poroča, da se pogaja Rusija z južnoameriškimi državami za naselitev pol milijona Poljakov. Ruska vlada bi dala vsakemu izseljencu prosto vožnjo in šc nekaj denarja za nabavo potrebnih sredstev za poljedelski obrat
J. i Л.. t / t- l '	J »11, ( t, .
Soji letalcev ш Mem Dojišču.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 4 decembra. Uradno:
Na Krasu se nadaljuje topovski ogenj. Tudi boji z minami so se zopet pričeli. Skupina letal je metala bombe na Dutov-Ije, Repen Veliki in na Sežano; bombe niso učinkovale. Naši letalci so napadli sovražnika In so pri Mavhinjah prisilili Ca-pronijevo letalo s štirimi letalci, da se je moralo izkrcati. V zračnem boju sta se odlikovala linijski ladjin poročnik Banfield in nadporočnik Brunowsky. Namestnik načelnika generalnega štaba! pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
Dunaj, 4 decembra. Uradno:
Skupina naših letal jc dne 3. t. m. zvečer metala s prav dobrim uspehom bombe na sovražne postojanke pri Doberdobu; dasi so je najbesnejše napadali, s« je vrnila nepoškodovana.
Poveljstvo mornarice.
Italijansko uradno poročilo.
3. decembra. Na tridentinski bojni črti topovski dvoboj v dolinah Adiže, Astice in Brente; mali boji z nam dobrim uspehom na severnih strminah Dosso Casina (reka Camera) in gore Seluggio (potok Posina).
Sovražno topništvo je živahnejše streljalo v Julijskih alpah v odseku pri Plaveh in na višinah vzhodno Gorice do morja, Naše baterije so odločno odgovarjale in so zabranile močna gibanja za sovražnimi črtami. Na Krasu je naša pehota z drznim napadom na približno 1 km dolgi bojni črti napredovala 300 m. Naša letala so obstreljevala sovražne tabore v Dornbergu in Taboru v vipavski dolini; očividno je, da so povzročile škodo. Naši letalci so se v svoje tabore vrnili nepoškodovani.
Italijani o Tirolski.
»Stampa« piše, da je sovražnik zadnje čase zelo živahen. Na bojno črto sta prišli dve novi diviziji, na najvišje vrhove so spravili z največjimi napori težko nemške topove. List sodi, da jo sovražnik na Tirolskem zato tako živahen, da bi zbrali Italijani pri Vicenci močne sile in se oslabili na Krasu.
Itaijanske cerkve — municijska skadišča.
»Kolnische Volksztg.« poroča: Italijanske vojaške oblasti so vse velike cerkve zgornje Italije porabile za municijska skladišča. Tudi v baziliki sv. Antona v Padovi so nakopičili orožje in krogle, kar so pa pozneje vsled ugovora redovnega vodstva zopet odstranili.
M;rcvna razprava v laški zbornici.
Lugano, 4. dec. Socijalistični predlog za premirje in svetovni mir je podpisalo tudi precej poslancev drutfih strank italijanskega parlamenta.
General Potiiti ranjen.
Milan. »Corriere della Sera« porota: Sovražna krogla je padla v Bitolju med gručo italijanskih častnikov. General Petitli, vrhovni poveljnik italijanskih čet v Solunu, dalje Še en general in en častnik generalnega štaba so ranjeni.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 4. decembra. Veliki glavni
stan:
Armada maršala Alberta W ii r-
v	temberškega.
V ovinku Yperna in Wytsch - dete so po razstrelbi šle angleške patrulje proti našim postojankam. Posameznikom se je posrečilo, da so prišli v najsprednejši jarek. V ročnem metežu so bili ali premagani ali pa prepodeni.
O ostalih armadah se ni o posebnih dogodkih poročalo.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Berlin, 4. decembra zvečer. Veliki glavni stan:
ZJutra] se j|e izjalovil angleški sunek vzhodno Le Sars. Sicer ob Somme nič bistvenega.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Vrhovni vojni svet enteute.
Ženeva, 4. dec. V tajni seji francoske zbornice so se pečali s položajem Sarrailo-ve armade. Briand je odgovarjal na interpelacije, ki zahtevajo, da se razveljavi odredba z dne 2. dec. 1915 in naj bo Sarrail zopet neodvisen od Joffre-ja. Ta razprava se mora spraviti v zvezo z načrtom, da se ustvari samostojen vojni svet, kateremu bi načeloval Joffre. Če se ta načrt uresniči, bi bil imenovan nov generalissimus francoske armade. Sarrail bi potem ne bil od Joffre-jevega naslednika neposredno odvisen,
Rusi proti Angliji.
Stockholm, 4. decembra. V Petrogradu so bile zadnje dni poulične demonstracije proti Angliji.
Reuterjev urad — prodan.
London, 1. decembra. Reuterjev brzojavni urad je prodan za 550.000 funtov šter-lingov.
Novo olje. Liter novega olja stane v Dalmaciji 12 K.
Dnevne novice.
'+ Cesar Karel odpotuje v Budimpešto. Budimpešta, 3. decembra (K. u.) Cesar se bo te dni podal v Budimpešto, kjer se mu bodo poklonili predsedstvi magnatske in poslaniške zbornice, dalje zastopniki vlade, glavnega mesta in voditelji najvišjih pravosodnih uradov.
-f- Ministrski predsednik dr. pl, Koerber se je 4. t. m. podal v glavni stan.
-j- Deželni glavar dr. Ivan šušteršič je prejel od Njegove ces. in kr. Visokosti vojnega maršala nadvojvode Friderika na v imenu deželnega odbora izražene častitke k Najvišji podelitvi velikega križa vojaškega reda Marije Terezije sledečo brzojavko:
»Najtoplejšo zahvalo za v imenu deželnega odbora poslane čestitke, ki so me ravnotako razveselile kot neomajano zaupanje požrtvovalnega prebivalstva.
Vojni maršal nadvojvoda Friderik..«
Dalje je deželni glavar prejel od vojnega maršala barona Conrada na čestitke, ki so mu bile izražene povodom Najvišjega imenovanja vojnim maršalom, nastopno brzojavko:
»Za prijazne tudi v imenu dežele Kranjske povodom mojega Najvišjega imenovanja izražene čestitke se najboljše zahvaljujem.
Conrad, vojni maršal,«
Armadni poveljnik generalni polkovnik pl. Borcevič se je zahvalil za čestitke o priliki 60. rojstnega leta s sledečo brzojavko:
»Vam častiti gospod deželni glavar in častitemu deželnemu odboru se srčno z mnogimi pozdravi zahvaljuje
generaloberst Boroević.«
i- V. vojno posojilo in naše občine. Iz
D. M. v Polju se nam piše: Tukajšnji občinski odbor je v svoji seji na predlog in prigovarjanje g. župana g. Jakoba Dimnika sklenil podpisati iz občinskih sredstev 40 tisoč kron V. vojnega posojila. III. in IV. vojnega posojila je podpisala tukajšnja občina 46.000 K.
-j- Rdeči križ. Deželno in gospejno društvo Rdečega križa za Kranjsko je odposlalo povodom smrti Njegovega Veličanstva premilostljivcga cesarja in pokrovitelja Frančiška Jožefa na Njegovo c, in kr. Visokost pi esvetlega nadvojvoda Franc Salvator, pokrovitelj-namestnika sožaljno brzojavko, na katero je dospela naslednja najvišja zahvala Njegove c. in kr. Visokosti:
»Predsednik del Cott, Ljubljana: Njegova c. in kr. Visokost, presvetli gospod nadvojvoda Franc Salvator se prisrčno zahvali za v imenu deželnega in gospejnega društva Rdečega križa za Kranjsko po Vaši preblagorodnosti najprijaznejše poslano sočutno obvestilo. Ledercr, najvišji dvor-nik. « — Tudi je deželno in gospejno društvo Njegovi c. in kr. Visokosti presvetlemu velečastitemu gospodu nadvojvodu Ev-genu čestitalo k imenovanju za maršala, Njegova c. in kr. Visokost je blagovolila od-posiati društvu naslednjo brzojavko: »Predsednik del Cott, Ljubljana: Presrčna zahvala za meni v imenu deželnega in gospejnega društva Rdečega križa za Kranjsko poklonjena voščila. Nadvojvoda Evgen,«
-j- Princ Hohenlohe državni finančni minister. Včerajšnja »Wiener Ztg.« poroča, da .ie imenovan princ Konrad Holienlohe-Schillingfurst skupnim finančnim ministrom.
Groi Huyn postane kardinal, »Berliner Tagblatt« javlja, da bo postal praški nadškof grof Huyn kardinal. Sv. oče hoče s tem imenovanjem počastiti spomin cesarja Franca Jožefa I.
-h Omej:tev svobodnega poštnega prometa za avstrijske časnike na Ogrskem in v Bosni-Hercegovini. Avstrijsko trgovsko ministrstvo je izdalo temeljem dogovora z ogrsko vlado nove določbe za poštni promet z avstrijskimi častniki na Ogrsko in v Bosno-Hcrcegovino. Te nove določbe so za avstrijsko časopisje izredno kvarne ter ga skoro izključujejo iz onestranske državne polovice. Zvišale so se poštne pristojbine, znatno se jc omejilo pošiljanje prostih (brezplačnih) listov — kakor bi to pošti kaj mari šlo, da je le dovolj frankiranoi Dalje mora razprodajalec na Ogrskem ali v Bosni in Hercegovini naročiti enoino število listov za cel mesec, ko je vsakomur znano, da se ob nedeljah in praznikih ter ob kakih posebnih dogodkih proda neprimerno več časopisov nego navadne dni. Sedaj bodo časopisi ob navadnih dneh razprcdajalcu ostajali, ob nedeljah in praznikih pa močno zmanjkovali. Zasebni naročniki ne bodo mogli listov naročati neposredno pri upravi, marveč le potom pošte, na kateri bodo list prejemali. Te in podobne določbe imajo postaviti kitajski zid proti avstrijskemu časopisju, ki bo zbog tega trpelo prvič gmotno škodo, drugič je pa tudi veliko vprašanje, če je izključitev avstrijskega časopisja iz Ogrske in Bosne-Hercegovine v interesu države. Vse avstrijsko časopisje mora proti tem določbam složno protesti-', rati.
—	Smrtna kosa. V Kočevju je umrla ga. Marjeta Zagorjan roj. Gruden, doma iz Blok na Notranjskem. — Umrla je Šenčurju gospa Jedert Gašperlin, — Umrla je v Celju baronica Karolina Rechbach v 83. letu svoje starosti. — Umrl je te dni na Dunaju portir državnega zbora 63 let stari Alojzij Ficker.
—	Velike tatvine v Trbovljah. Še bolj naglo kot raste draginja, se množijo v Trbovljah in okolici tatvine. O malih tatvinah, katere se dogajajo dan na dan niti ne govorimo, ker bi bilo preveč pisarije> pač pa hočemo našteti nekaj velikih tatvin. Pred tedni je izginil na nepojasnjen način veliki jermen pri nekem gonUnem stroju v vrednoti 1000. O storilcih ni sluha ne duha. Pred 14. dnevi je bil ukraden v novi separaciji zopet jermen (Transmissions-riemen) vreden približno K 800. Tatov še niso dobili. — V petek dne 24. nov. t. 1. zvečer je izginil zopet gonilni jermen na Guido-Brecherju v vrednosti K 1800. Te tatvine osumljenega delavca so takoj prijeli a je iz zapora v ponde-ljek zjutraj ušel. V noči od pretečene nedelje na pondeljek pa je bil zopet ravnotam ukraden drugi jermen v vrednosti K 1200. Tudi glede te tatvine se do sedaj niti na eled ni moglo priti storilcem. Gre se najbrže za organizirano tatinsko družbo. Vsekakor je škoda premogokopne družbe jako visoka in bi bilo želeti, da se tatovom pride na sled.
LjuUijansKe пот.
lj Slovesna zadušna sv. lani* po f cesarju Francu Jožefa I. se jc vršila
včeraj dopoldne ob 11. uri v stolnici. Daroval je sv. mašo premil. knezoškof dr. Jeglič ob obili asistenci. Veliki ka-tafalk je bil okrašen s cesarskimi grbi in bogato razsvetljen; klopi so bile črno prcgrnjenc. Po rekviju je bilo pet absolucij, katere so po vrsti opravili gospodje stolni dekan Kolar, generalni vikar Flis, kanonik Sušnik, prelat Ka-lan in knezoškof dr. Jeglič. Slovesnost je globoko vplivala na navzoče, k čemur je pripomogla tudi pod vodstvom g. Premrla z občutkom peta črna sveta maša, tako da jo bil marsikdo izmed navzočih spominjajoč se pokojnega vladarja do solz ginjen. Cerkev je bila do zadnjega kotička napolnjena; med drugimi so bili navzoči: Deželni predsednik gros- A 11 e m s s celokupnim državnim uradnlStvom; deželni glavar dr. šušteršič z več odborniki in
uradništvom; mestni noveljnik polkovnik pl. Kleinschrott s častniškim zborom; župan clr. Tavčar in podžupan dr. T r i 11 e r z občinskimi svetniki in magistralnimi uradniki; generali pl. S t e r n b e r g e r, pl. M o s e t i g in pl. II i e d 1, zastopniki odvetniške, notarske, trgovske in obrtne zbornice ter mnogoštevilnih drugih korporacij in društev. Navzoči so bili dalje: Njeg. ekscel. deželni predsednik v pok. baron pl. S c h w a r z , po d marš al in komor-nik Friderik baron pl. R e c h b a c h in Oton baron pl. Apfaltrern, mnogoštevilno občinstvo in zelo veliko dam.
lj 500 sirot je zaznamenovanih pri dru-štvu »Dobrodelnost« za letošnje božično obdarovanje. Vsakemu želi društvo podariti vsaj nekaj. Zato se priporočamo za sadje — suho in sveže; vsak najmanj-š i dar bo dobrodošel. Kdor bi kaj poslal, naj dobrotno poravna tudi poštnino, da ne bo treba blagajno sirotic oškodovati. Za 500 sirotic smo dobili nekaj blaga. Iščemo spretnih rok, ki bi zastonj sešile preproste srajčke, krilca itd. Prosimo gospe in gospodične, ki so šivanja zmožne, naj pridejo po prirezane komade v našo pisarno: Kolodvorska ulica 35. Kdor pa šivanja ne more prevzeti, ga prosimo, naj daruje sukanca, gumbic in raznih trakov, belih in barvanih v dobrodelno pisarno v Kolodvorski ulici.
lj Pomanjkanje mleka v Ljubljani. Piše se nam: V Ljubljani je opažati od dne do dne večje pomanjkanje mleka. Na tem dejstvu tudi ne izpremeni prav nič okoliščina, da se je ustanovila takozvana »Prcskrbo-valnica za mleko«, ki je imela doslej eno celo sejo. Od papirja do mleka je še velika razdalja. Vprašanje preskrbe z mlekom se pa tudi ne da rešiti drugače kot z ustanovitvijo centrale za celo deželo. »Posredovalnica za mleko« je v tem oziru vložila na c. kr. deželna vlado prošnjo, »Pre-skrbovalnica za mleko« sama more le malo pomagati ljudem. Na tem žalostnem dejstvu ne izpremeni prav nič splošen popis mleka, ki se je sedaj odredil v Ljubljani, Ljudem je to treba povedati, da ne bedo zahtevali od »Preskrbovalnice za mleko« nemogočih stvari. Nekaj pa bo vseeno skušala »Preskrbovalnica za mleko« storiti. Neobhodno potrebno je, da se preskrbi v Ljubljani z najnujnejšo množino mleka tiste prebivalce, ki brez mleka sploh živeti ne morejo, V tem oziru pridejo v poštev le dojenčki in le tisti bolniki, ki drugega uži-A\ali ne.morejo kakor mleko. Prve ni težko legitimirati, za zadnje je potrebno zdrav-»niško spričevalo. Umevno je, da se more »Preskrbovalnica za mleko« ozirati na zdravniška spričevala tako dolgo, dokler njihovo število ne zraste na tisoče.. Lansko leto je namreč več kot 3000 ljudi v Ljubljani predložilo zdravniška spričevala, vsled katerih bi ljudje ne smeli uživati drugačne kot bele pšenične moke št. 0. Ako se torej noče prikrajšati najresnejših bolnikov na uživanju mleka, je neobhodno, da se omeji izdajanje zdravniških spričeval le na one bolezni, pri katerih je inleko edino, ali vsaj poglavitno in neobhodno živilo. — »Mestna preskrbovalnica za mleko« je sedaj, dokler ni rešeno vprašanje mlečne centrale, primorana nastaviti pri nakazovanja mleka tako ostro merilo, ker je mogoče nakazila izvrševati le z mlekom, ki se je že dosedaj dovažalo v Ljubljano. Pri tem je neobhodno, da se prikrajša za mleko odrasle in sistira zlasti oddajo mleka po kavarnah. Prebivalstvo se ponovno naproša, naj gorenje vrstice upošteva in naj išče pri »Preskrbovalnici za mleko« — dokler ne bo drugih objav — nakazil za mleko le, če je treba mleka za dojenčke, porodnice ali druge prav težke bolnike.
lj Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je subskribirala za lastni račun 1,000.000 K petega	avstrijskega voj.
nega posojila in sicer 250.000 K 5У2% amort. drž. posojila in 750.000 K 5У2% drž. blag. nakaznic. Pri banki kot člani avstrijskega konzorcija za izpeljavo državnih transakcij je do incl. 30. nov. t. 1. suskribi-ralo 52 strank 4,682.700 K petega avstrijskega vojnega posojila. Med drugimi so suhskribirali gg.: Robert Kollmann, vele-tržec in c. kr. dvorni založnik v Ljubljani 50,000 K. — Ivan Jane, župnik, Col pri Vipavi 13.200 K. — Hranilnica in posojilnica v Železnikih 2000 K. — Anton Hafner, Železniki 1000 K. — Franc Cerar, Stob pri Domžalah 4000 K. — Frančišek Berlec, Kandija pri Rudolfovcm 200 K. — Mestna hranilnica ljubljanska, Ljubljana 3,000,000 K, pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Trstu 120.000 K. P. t. subskribenti se petega vojnega posojila 16. dec. t. 1., vsled česar se istim priporoča, da svoje priglase v kratkem pošljejo Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ali pa njenim podružnicam v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, t. č. v Ljubljani in Celju, da si na ta način pridobijo čim preje ugodno obrestovanje. Prospekti in priglasnice. so pri blagajnah bank vsakomur na razpolago.
lj Ogenj. Včeraj zvečer je zgorelo Pollakovo skladišče čresla tik za pokopališčem pri sv. Krištofu. Škoda jc znatna. Bati se je bilo da se celo vname mrtvašnica. V mrtvašnici so vsled silne vročine popokale šipe v oknih.
lj Popisne pole za mleko. Hišni posestniki oziroma njih namestniki se opozarjajo, da imajo nemudoma vrniti pravilno izpolnjene popisne poie o porabi mleka. Oddati jih jc v mestnem tržnem uradu na Poljanski cesti 13, I. nadstropje. Kdor se pozivu ne bo odzval, bo kaznovan z zaporno kaznijo do 6 mesecev oziroma z globo do 5000 kron.
lj Oddaja spodnjega usnja čevljarskim mojstrom v Ljubljani in sodsacmu okraju ljubljanska okolica, Čevljarski mojstri v Ljubljani, ki si hočejo kupiti usnje, naj se oglase zaradi tiskovin za potrdila o prejemu pri zadružnem načelniku g. Karlu Kordeliču v Ljubljani, Rimska cesta št.'5, čevljarji iz sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri g. Ivanu Kranjcu v Spodnji Šiški št. 4 (tik cerkve).
lj Gosp. stavbenik Valentin Scag-netti izročil je v smislu svoje pokojne soproge Vekoslave mestnemu magistratu znesek 150 K za tri ubožne sirote.
lj V glavni trafiki se je v soboto 25. nov. našla manjša vsota denarja. Dobi se istotam.
?r oiorsKe novice.
Razstrelbe italijanskih municijskih skladišč, ki jih omenja naše uradno poročilo z dne 1, decembra, so morale imeti velikanski učinek. V Vipavi so se stresle hiše kakor v najhujšem potresu. Mogočno razstrelbo je bilo slišati dne 30. novembra ob pol 9. uri zjutraj v smeri proti Ron-kam. , drugo močnejšo proti Opatjcmu selu okli pol 12, ure. Odličen del na usoeltu so imeli naši letalci, ki so v drznih poletih vodili topovski cgenj. Z Budanj in višje ležečih krajev je bilo videti cele gore dima, kakor bi sc pojavil strašen ognjenik,
Poklonitev tržarkega slovenstva cesarju Karlu L, ki se je vršila prošli. petek opoldne na tržaškem namestništvu, je bila sijajna manifestacija, ki ostane neizbrisno zabeležena v zgodovini tržaških Slovencev. Odposlanstvo, ki je šio na namestništvo, da izrazi namestniku Nj. Veličanstva svoja čustva napram vladarju, je bilo eno najštevilnejših, kar jih je kadaj ob podobnih slavnostnih prilikah prestopilo prag namestni-štvene palače. Zastopani so bili vsi naši slovenski zavodi, društva in udruženja, politična, kulturna in gospodarska, vseh skupaj velikansko število 190. Zlasti pa nas je veselilo, da je bila tudi častno zastopati« naša okolica, tudi zgornja, ki najhuje čuti težave vojne. Prav posebno pa je vzbujala pozornost in, lahko tudi rečemo, odkrito občudovanje pestra narodna noša naših vrlih okoličank, ki so se, petero po številu, udeležile poklonitve in tvorile v velikem krogu sarne svečanostne črnine ljubek otoček, ob katerem se je zaustavilo oko vsakogar navzočih.
Bell v Шшо.
Berns 4. dec. Brzojavke posel, nin dopisnikov londonskih listov iz Aten z dne 2. t. m. opisujejo poulične bojo v Atenah. Grško prebivalstvo jc posebno razkačilo izkrcanje italijanskih čet. Kmalu ko so se izkrcale ententine čete, je porakalo okoli 5.000 oboroženih rezervistov proti Pire.ju in so zaprli ceste, ki vodijo v Atene, proti 9. uri zjutraj se jc vršil prvi spopad med grškimi rezervisti in izkrcanimi italijanskimi mornarji, na katere so Grki pričeli streljati. Tudi na angleške mornarje so streljali. Seveda so ti odgovarjali. Hujše se je godilo oddelku lastnih mornariških vojakov, ki so morali bežati pred rezervisti in se v poslopju arheologiške šole utrditi. Tu je razlju-čena množica Italijane toliko časa oblegala, dokler niso vslecl posredovanja italijanskega poslanika došle grške redne čete, ki so jih oprostile, da so lahko odkorakali proti pristanišču. Višek so dosegli nemiri v Atenah proti 8. uri zvečer, ko so rezervisti pripeljali več topov. Francoske bojne ladje so streljale proti mestu. Več hiš je težko poškodovanih, mnogo ljudi ubitih.
Amsterdam, 4. dcc. (K. u.) »Times« poročajo iz Aten z dne 2. t. m.: Ob 5. uri popoldne so trije francoski torpe-dolovci obstreljevali grič Ardettos, ocl koder je streljal top na Zappeion, bivališče francoskih mornarjev. Ena granata je padla v notranji dvor tik griču stoječo kralj eve palače, kjer se je ravno vršil posvet. Venizelistiški listi so ustavljenL
Premirje v Atenah.
Lugano, 4. deccmbra. (K. u,) Milanski listi poročajo Iz Aten: Grške čete in francoski mornrji so sklenili premirje. Admiral Fournet se je zadovoljil z izročitvijo 6 grških baterij in je rekel, da se bo zavzel pri sporazumu za to, da obdržc Grki ostali vojni materijal. Atcnčani so se pomirili. V bojih je padlo ali je bilo ranjenih 100 Francozov. Grki so izgubili mrtvih in
ranjenih 1 polkovnika, 2 poročnika in 40 vojakov.
Krvavi petek in sobota v Atenah.
London, 5. decembra. (K. u.) »Times« poroča o 2. decembru iz Aten: V petek zjutraj so izkrcali 3000 vojakov, ki so v treji oddelkih prodirali v Atene. Ko so prišli vojaki na določena jim mesta, so jih dobili zasedena po grških vojakih, ki so pričeli streljati, ko so se začeli zevazniki umikati. Boj se je začel ob 101/? dopoldne in se je končal ob 2. uri popoldne, ko se je sklenilo premirje. Izgube zaveznikov so bile velike, posebno Italijani so težko trpeli. Pravijo, da je do 100 Francozov ujetih. V soboto so se nemiri ponovili in so trajali akoraj cel dan. Mornarji so streljali z balkonov hotelov in iz drugih poslopij. Skoraj ves dan so preganjali Venizelove pristaše. Atenski listi poročajo, da je padla ena granata na vrt palače, druga v palačno kuhinjo in tretja na notranje dvorišče palače.
Dne 3. decembra v Atenah mirno,
Atene, 5. decembra. (K. u.) Reuter i. decembra:Podnevi je bilo mirno, a v skrbeh je vse. Danes zvečer je v palači napovedan ministrski svet.
Žrtve.
Atene, 4. dec. (K .u.) Reuter: General Callaros poroča, da je v bojih 1. decembra bilo ranjenih in ubitih 29 Grških vojaških oseb, med njimi 3 častniki, med tem ko je bilo na francoski strani ubitih 47 mornariških vojakov, vštevši 3 častnike, 97 pa ranjenih.
Vstaja proti sporazumu v Larisi in v Korintu.
»Messagero« objavlja brzojavko iz La-rise in iz Korinta.da se je grška armada uprla proti sporazumu. Državljani sporazuma so iz navedenih mest pobegnili.
Neposlušni Krečani.
Atene, 3. dec. (K .u.) Reuter: 20 oboroženih Krečanov se je zabarikadi-ralo v Venizelovi hiši in ni hotelo zapustiti poslopja. S strehe so streljali na vsakega, ki se jim je bližal. Vojni minister je ukazal postaviti strojne puške, med tem so pa Krečane še enkrat pozvali, naj se udajo, kar so po daljšem posvetovanju tudi storili. Odvedli so jih v zbornično poslopje, ki služi sedaj kot vojaški zapor.
Štiri sporazum zahteva zadoščenja.
Atene, 3. decembra ob 6. uri zjutraj. (Kor. ur.) Agence Havas poroča: Streljanje je ponehalo. Čete sporazuma so odšle v Pirej. Vlada je ponudila admiralu Fournet šest baterij gorske artiljerije. Ententini poslaniki pa so dobili od svojih vlad naročilo da izjavijo, da je vprašanje veliko bolj resno, kot odstop vojnega materijala in da mora vlada dati težkemu napadu primerno zadoščenje.
Pariz, 3. decembra. (Kor. u.) Agence Havas: Z ozirom na dogodke v Atenah je grški poslanik v Parizu Roma-nos odstopil. Tudi grški legacijski svetnik je odstopil. Grški princ Jurij je prišel dopoldne v grško poslaništvo in je imel dolg razgovor z Romanosom. Vlade zaveznikov se pripravljajo za skupen nastop, da dobe zadoščenje za dogodke, ki so se odigrali 1. decembra v Atenah.
Izročitev grških topov sporazumu.
Atene, 3. dec. ob 10. uri zvečer. (K. u.) Reuter: Trdi se, da bodo 8 in ne 6 baterij takoj izročili sporazumu, kadar se bo sestavil zapisnik. Vlada bo jamčila varnost nacionalistov ententi. Obvezala se bo, da bodo zaprti Veni-zelovci deležni vseh postavnih jamstev, Krogi, ki so v zvezi s kraljevo palačo, pravijo, da so razmere z entento zopet normalne.
London 4. dec. (K. u.) »Daily Telegraph« poroča 2. t. m. iz Aten: Kralju zvesto časopisje objavlja izjavo vlade, ki pravi, da bo admiral Fournet sprejel 6 baterij poljskih topov in da je glede na izročitev ostalega orožja popustil. Poroča se, da mobilizirajo orške rezerve.
CeclI o poio&'o oa Grškem. — Ano e-m ministrska krizo.
London, 5. dec. (K. u.) Reuter: 4. dec. Lord Robert Cecil je na neko vprašanje odgovoril: Obžalujem, ker moram izjaviti, da je položaj na Grškem izredno resen. Dasi je grška kraljeva vlada večkrat formelno zatrjevala, da ee nemiri ne bodo trpeli, so zelo izdajalsko in izzivajoče napadli oddelke zaveznikov, ki jih je francoski admiral 1. decembra izkrcal. Posledica je, da so izgube številne. Angleška vlada sodi, da sta grški kralj in grška vlada odgovorna. Z ostalimi zavezniki se posvetuje o takojšnjih korakih, da se radikalno reši vprašanje, ki je nastalo. Ministrski predsednik Asquith je glede imenovanja nadzornika živil odgovoril: Kralj je pritrdil mojemu nasvetu danes zjutraj o preosnovi ministrstva. Sodim.
naj se vsa vprašanja o osebah odgodijo, dokler ne bo preosnova izvedena. Predlagal je, naj se zbornica po današnji seji do četrtka odgodi, Asquith je nato odgovoril: Popolno jasno povem, naj se že kakorkoli ministrstvo izpremeni, se ne bo čisto nič izpremenila politika, ki se zasleduje, odkar se je pričela vojska. (Živahno pritrjevanje.) Če kdo toži, da sc kažejo znaki iz-premembe te politike, lahko zagotavljam, da se popolnoma moti. Bonar Law je sedel med to izjavo poleg Asquitha in se je živahno razgovarjal. Vojni minister Lloyd George ni bil navzoč,
London, 5. decembra .(K. u.) »Times« poročajo o ministrski krizi i Minuli petek je Lloyd George ministrskemu predsedniku Asquithu predlagal, naj tvorijo v bodoče odseke kabineta (nekaki izvršilni odbor angleškega ministrstva, ki je zelo številno. Op. ur.) sledeči štirje člani: Lloyd George, Carson, Bonar Law in en član delavske stranke; aktivno naj sodelujeta Jel-liceos in Robetson. Asquith do sobote zjutraj ni odgovoril, a v soboto je naznanil Lloyd George, da predloga v tej obliki ne more sprejeti.
železniška nesreča pri Uerczeslralonia.
Sodnija je že uvedla preiskavo. Ogledali so si kraj, kjer se je zgodila nesreča; zaslišali so tudi strojevodjo graškega osebnega vlaka Dingha in dunajskega brzovla-ka Vida. Vida je postavljen pod policijsko nadzorstvo. Dognali so, da regulator brzine na stroju ni dobro deloval. Vida je tudi izpovedal, da pred in po nesreči luč na semaforju ni gorela. Da ustavi vlak, je dal protipar in je vporabljal Westingshouse aparat, a zavora ni delovala, ki je odpovedala tudi že na prejšnjih postajah, to je povzročil neki popotnik, ki je potegnil zaviro za silo in je ustavil z njo vlak. Od prednjega do glavnega semaforja, 600 metrov, je hitro prevozil, ker zavora ni delovala; poizkušal je zopet zavirati, zavira je zdaj delovala, a bilo je zopet prepozno. Nato je šele zapazil vlak pred seboj. Nesreča je bila neizogibna. Tudi čuvaji so potrdili, da luč ni gorela. Izpoznali so do zdaj 65 mrli-čev. Thalloczy leži na mrtvaškem odru v sodnem zdravstvenem zavodu. Po naročilu cesarja Karla je položil cesarjev brat nadvojvoda Maks venec na Thalloczyjevo krsto. Nadvojvoda Maks je po naročilu cesarja Karla obiskal v Budimpešti dne 2. t. m. v raznih bolnišnicah ranjene žrtve železniške nesreče pri Herczeghalomu in jih tolažil. Popoldne dne 2. t. m. se je vrnil iz Budimpešte na Dunaj. Število mrtvih je poškočilo dne 2. t. m. na 71.
Generala Sarkotića ni med žrtvami, vozil se ni s ponesrečenim vlakom.
Bolečine v prsih odstranja vribalno sredstvo: Fellerjev bol lajšajoči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsa-fluid«. Predvojne ccne: 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Fcller, Stubica, Elsatrg št. 134 (Hrvatsko). Fellerjeve milo odvajajoče odvajalne Rhabarbara kroglice z zn. »Elsa-kroglice« 6 škatelj franko 4 K 40 vin. vedno hvalijo. (v)
Išče se
iz Gradišča pri Renčaii, ki je nazadnje služil pri c. kr. vojašk. del. oddelku 2/37 Deda - Bisztra, okraj Maros-Torda na Ogrskem. - Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči ženi ALOJZIJI PERIC, sedaj stanujoči v Jablanici, p. Litija, 2867
jedilno, v zavitkih po K 2 50 za 2 litra, z natančnim navodilom, da ga lahko vsaka gospodinja sama naredi, razpošilja po povzetju
Rudolf Hhčan
2866	Zagorje ob Savi.
na prometnem prostoru ob progi glavne železnice s trgovino in gostilno se takoj radi pomanjkanja delavskih moči po zelo ugodni ceni iz proste roke proda. Agenti izključeni.
Ponudbe pod »Bodočnost 2871« na upravništvo tega lista.
Najcenejše čevlje ££5.42
moči) podplate z »Duratinotn«, ker s tem po-Пк^о^ш trPcžnost podplatov.
1/1|Га1Ш st'™6 K Stoki, in zadostuje zu 1 pnr čevljev. Dobiva ne v vseli trgovinah in pri glavnem zastopstvu za slov. dežele: Albin Мекшо, Ljubljana, Strmi pot 8. Trgo»cem velik popust. — Tisoče pri/.nnln. piten). 2862
i
Kupi se večja množina nepremočnih
za pokrivanje vagonov. Naslov: Flacheniabrlck Aujjust Satiler iatfune, GRADEC.
оШ 1916.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem posebno ugodno nakupil veliko množino juveiov, zlatnine, arebraino in vso to le v prvovrstnih tovarnah.
Vsled tega prosim velecenjene odjemalce, da si pri nakupu bo/ičn h dnr:i ogledajo oso-bitobritjnntne predmete ter se prepričajo o njih najboljši kakovosti.
V nadi, da mi bo mogoče kot strokovnjaku vsakogar kar najbolje postreči, se najvljuilnejo priporočam
velcspoštovanjem
mJp	II £1
Љ llAJifJlA
j
za vožnjo — sta naprodaj na: Sv. Petra cesta 45.
2859
Nap roti a) je dve in pol leti stnr
jnvellr
me
Kje, pove uprava lista pod št. 2870, ako se pošlje znamka za odgovor.
Ljubljana,
Wolfova nllca št. 3
98(58
Ravnateljstvo trgovskega bolni-šfcctja ln podpornega dništva v l.jal>. >Jani javlja tužno vest, da je njegov večletni pravi član, gospod
Silveir Min,
knjigovodja dež. mesta za krm i a
danes mirno v Gospodu zaepal.
Pogreb bo v torek 6. decembra 1916 ob 4. popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče k sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomini
Ljubljana, 3. decembra 1916.
Za mnogobrojne doha-ze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega nepozabnega soproga oziroma očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda

kakor za poldonjene vence in čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo vsem našo najprisrčnejšo za hvalo.
siSISfiisffli

ШЖ5&	Učiteljski zbor drailvena Solo »Glasbene Mp.t'cs« naznanja
Ш^З prežalostno vest o smrti svojega nepozabnega, prezasluSenega in za Procvit društva neumorno delujočega predsednika, preblagorod-nega gospoda
J,

c. br, dvornega svetnika, nmirov. c. kr. deželnega šolskega nadzornika itd.
kateri je v nedeljo, 3. t. m. ob 1, url popoludne za večno zatisnil svoje blaP®
Pogreb blagopokojnika so bo vršil v torek, б. t. m. ob 3. uri popoludne iz hiSe žalosti, Nova ulica št. 3 na pokopališče pri Sv. Križu, kjer so bodo položili njegovi telesni ostanki k večnemu počitku.
Izredne zasluge blagopokojnika za proevit društva in za blagobit njegovega učiteljstva nam ostanejo v trajnem, hvaležnem in blagem spominu.
V Iijabliani, 4. decembra 1916.
и
2860
Učiteljski zbor šolo »Glasbeno Matice«
1ИИИ———1
пгаигтотг^тетвдгз.-т. кгаилпга лоджаввммвипвш вв ■кклтге^етшг.-г', :-твзЈиткЈ»иисваишв
V O'nogočni je k Sebi poklical prečastitega gospoda
vpokojenega župnika svetolirižkega
ki je v 69. letu po daljši bolezni danes zaspal v Gospodu. Pogreb se vrši v nedeljo 4. dec. ob 4. uri popoldne. Priporočam blagega pokojnika vsem dnhovnim sobratom in znancem v molitev in blag spomin.
št. Vid pri Vipavi, 1. decembra 1916.	2861
FRANČIŠEK SEVER, župnik.
i
„Muzejsko društvo za Kranjsko" naznanja v globoki žalosti. da je njega častni član in bivši prezaslužni predsednik, gospod
wg> vr J
M.« usft 'Ш tes/A* JJ
c. kr. dvorni svetnik in šolski nadzornik v p., vitez rcila železne
kroce III. r., itd.
dne 2. decembra 1916 po dolgi bolezni mirno sklenil svoje na delu ff" in uspehih bogato življenje.
Njegov časten spomin bo ostal trajno, ne le v našem društvu, k!
ampak tudi v zgodovini domače kulture.
P.. S. P.
fr d it »I
кпкоошао: .■«:*£«."
СвЗ reg. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani ЗДОГвЈ&Шс! РПЈЗ\76 ПЗ
pF* p@to 51ia % avstrijsko vofsto posojilo
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100-—:
L №Mm 5la °|o aMfrtIz?ci!sko državno posojilo 92 kron. - II. 5V|o dne 1.Sunila 1922 рзигаШМ državno г&ШМ 1M1 S6 ftron.
Vrednostni papirji avstr. vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno shrambo in upravo.
ETZI □ □ CZ3C3 cm EZ3
Naročajte „Slovenca"!
S&adni čaj znamka SLAOIN
je najbolj zdrava in na;cenejsa
s:*1
»L*
"VI
S Sladinom se lahko odpomore pomanjkanju mleka in sladkorja, kajti prihrani se pri njem dve tretjini mleka in eno tretjino sladkorja. Izmed mnogih priznanj na| navedemo samo ono gospe Ume pi.'i'rnkoczy, soproge lekarnarja v Gradcu: Ljubi svak! Naznaniti Ti želim, da se prehranja Elzin malček s Sladinom (sladni čaj) in se krasno razvija, torej se more Sladin naj-topleie priporočati.
Dobi se pri lekarju Trnkoczy;u v Ljubljani poleg rOtovža. Glavne zaloge: Na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Sch6nbrunnerstra=se 109, Jo-sefstadterstr. 25., Radeckyplatz 4. — V Gradcu: Sackstrasse 4.
Na znanje!
Sicherl Josip, organist, Ribnica. V zalogi so le sledeče skladbe;
1.	6 rnašnih za mešan zbor, partitura K 1 20,
glasovi ii 20 vin.
2.	Božične pesmi, partitura 1 K 20 vin, glasovi & 30 vin.
3 Postne in misijonske, partitura 2 K 30 vin.,
glasovi Л, 40 vin 4. 25 Marijinih, partitura 2 K, trlasovi a, 30 vin. 5 Lavreianske liianije (Semeniške), par lit. 30 v. fi. Litanije sv. Jožeta, partitura 20 vin. 7. Trije moški zbori, partilura 30 vin. Naroča se po donisnici pri skladatelju, ki pošilja po povzetju poštnine prosto.	2732
za ljudi, ki ^majo sorodn'ke v Ameriki!	24,0
Kdor hoče od svojih sorodnikov v Ameriki dobiti kake denarne podpore, naj spiše kratko pisoio v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinske zadeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapi-e naslov svojih sorodnikov v Anipriki, pismo pa vtakne v drug zavitek, na katerega naj poleg svojega natančnega naslova razločno zapiše tale naslov:
Непгу C. Zaro, Bankier per Adresse Dresriner Eank, Berlin W. 8.
nove in stare	vsak° množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
ЗрГ2Ј1Н8
Pri nakupu blaga za zimo se priporoča tvrdka
O. BERNATOVIČ,
Ljubliana, Mestni trg 5—6.
V zalogi se nahaja raznovrstno blago za dame in sicer: kostumi, plašči volneni, bariunasti, iz gladkega in preša-nega pliša, razne kožuhovina^te garniture, posamezna krila in bluze v najmodernejšem kroju in barvah. — Mične novosti v konfekciji za gospode, deklice in dečke, vse po primerno nizkih cenah. —	2787
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bra-dnv c in trde kože. tekom 3 dni s korenino in brez bolečin
__ne odpravi
Cena ločku z jam-JLB4511i3CE.»lI» stvenim pismom K 1-50, 3 lončki Ш —,6 lončk. т X 6-50. Stotine zahvalnic in priznalnic. Кетепу, Kaschau (Anssa) I., poštni predal 12 42 Ogrsko. 2631
■ЕГ
Prazne orece
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
2383
kot tudi suho mlcko...Troc'^enmilch•, ima v zalogi Ivan Urek, Ljubljana,.
Mestni trg 13. ___^^
Sla proda] «e eaDnaglsfropna
v Gaberju pri Celju poleg državne cinkarne. V hiši je prostor za trgovino in 7 stanovanj za stranke. Cena 32.0C0'— Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 2773,
Orehov les
v hlodih,
v polenih in hlodih
pri tvrdki
2407
im
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ccni. J. POGAČNIK, Ljubljana,
MARTIN Pi. UT, Grnomeij, Belokranjsko. I Marije Terezije cesta 13.
Na splošno željo cenj. občinstva, na.i jim potom inserata javim, kedaj dobim ,,merski mah" za izdelovanje olja, si dovoljujem s tem poročati, da sem za nekaj dni z morskim mahom za iz-dolovmje oVa preskrbljen. — Se priporočam
Ivan Ur'k, Ljubljana,
Mestni trg 13.
Glasovirje, pianine,
Phonola, električn« glasovirje; Orchestr.one i. t. d.
S, KMETETZ
Ljubljana	Kolodvorska u!, 26.

Razglas.
Mestna hranilnica v Radovljici
ie vsled sklepa upravnega odbora v seji dne 23. novembra 1917 znižala obrestno mero od hranilnih vlog počenši z dnem 1. januarja 1916 na
li 0'
l4 ; 0
Ren t ni davek in vse druge do klade plaču/e hranilnica sama iz lastnega premoženja.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici,
dne 23. novembra Vju. 2855
4
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica št. 3. Zaloga
izgofovljenih oblek
za
gospode in dečke
2155
Pripravna darila za Miklavža
klobukov in čepic vseh vrst za dame in deklice priooroča po globoko znižuni ceni
Modni salon Židovska ulica 3 Dvorni trg 1.
Siuchly~Maschke	шшјапа 282i
plačuje vedno pismene sa in cene
je cene in sprejema z navedbo množine ie-
ter javorove, češnjeve ia macesnove esenove,
JOSIP KRALJ
Ljubljana, Fransa Josipa cesta 7.
plačuje vedno najvišje ccne in sprejema
pismene ponudbe z navedbo množine lesa
PETER
žaga, Sesbach pri Bellaku, poprej Ljubljana


sprejema
In m'
IOP s
2

шзшаиваммимм hmmj.wihim
lin
k 'двкаас
psjgslila
i«i
IS'
I.	letno 5<9ao amortizacijsko državno posojilo, za K 100 nominale
92 kron.
II.	5'«% dne 1. junija 1922 povračljivi državnoza-
kladni listi v zneskih najmanj po K 1.000, za K 100 nominale
96 kron.
V svrho podpisovanja vojnega posojila daje banka hipotekama in komunalna posojiia.