9
771318
607007
primorski uTr'p
ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper
Januar 2004 leto 10 številka 119 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
-	IZHAJA 15» V MESECU
K Banka Koper
Naših deset let
Primorska vendarle pokrajina? (stran 3>
Drago Žerjal: Manjšinsko vprašanje ni tako tragično
Kar nekaj neprijetnosti seje zgodilo v zadnjem času v zvezi z manjšinskima vprašanjema (Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji). V Slovenski Istri je (naenkrat) manj precej manjšine, tudi manj državnega denarja za njeno delovanje, presenetil je protestni odstop Roberta Battellija, rimska vlada , minister Giovanardi, pa kot kaže ne bi rada videla dvojezičnih napisov v Trstu in Gorici. Čudno, da se to dogaja pred kmalu na široko odprtimi vrati v enoten evropski prostor! Stran 3.
Nastaja Rezidenca park Lucija
Delavci gradbenega podjetja Kraški zidar so ta mesec že skoraj v celoti porušili nekdanjo upravno stavbo in skladišča nekdanje družbe Mercator-Degro pri Supermarketu (nekoč Diskont) v Luciji, kjer bo zraslo ekskluzivno stanovanjsko naselje - soseska Rezidenca Park Lucija. V zazidalnem načrtu je določeno, da bo tukaj v doglednem času zraslo 8 stanovanjskih stolpičev s 109 stanovanji. Investitor je znani podjetnik z nepremičninami iz Pirana, Gašpar Gašpar Mišič. Stanovanja bodo modema in vrhunsko opremljena, s spletom poslovnih storitev za stanovalce, vendar zato tudi ne bodo najbolj poceni. FOTO: KB - Primorski utrip.
Strožji pogoji za registracijo vozila
Spremembe registrskih oznak vozil -nove evropske registrske tablice. Tehnični pregled z merjenjem emisij že sedaj 7.200,00 SIT
Z vstopom v Evropsko unijo se bo marsikaj spremenilo tudi za voznike oziroma lastnike vozil. Sedanje registrske tablice bomo morali zamenjati z novimi, evropskimi, vendar ne takoj, temveč postopoma. Tako na novih registrskih tablicah ne bo več oznak registrskih območij in grbov občin. Na avtomobilskih registrskih tablicah bo dvanajst evropskih zvezdic (tako kot imajo ostale članice EU), znak SLO in registrske oznake. Krajevna pristojnost pri registraciji bo ukinjena. Prav zaradi tega bo možno opraviti registracijo kjerkoli v Sloveniji, seveda pri pristojnemu organu. Možna bo izbira registrske oznake. Tablice bodo vezane na vozilo in ob bodo spremembi lastništva ostale še naprej na vozilu. Obstoječe registrske tablice bodo veljale tudi po pravnomočnem vstopu Slovenije v EU, torej tudi po L maju 2004, saj bodo, kot rečeno, zamenjave opravljali postopoma.
In cena? Za zdaj še neznanka. Poklicali smo na Avtoplus Koper — Tehnične preglede, kjer so nam vedeli povedati le že znano novo ceno tehničnega pregleda vozila, ki znaša skupaj z meritvami emisij (kar je tudi spet novost) 7.200,00 SIT. Za ponovno meritev je treba plačati 2.100,00 SIT. Ponovnih meritev je kar precej, saj vemo kaj vse se pomika po cestah, stari Vugoti, Katrce... Nalepka bo kot kaže še naprej obvezna in zanjo bo treba odšteti 3000 SIT. Drugih navodil v zvezi z novimi evropskimi predpisi 12. januarja, ko smo jih poklicali, še niso imeli.
Opravičilo naročnikom
Naročnikom našega časopisa se opravičujemo zaradi zamude pri dostavi časopisa. Tudi nam ni prizanesla gripa in je položila v posteljo skoraj celotno maloštevilno uredništvo.
Prosimo za razumevanje.
Uredništvo
Živilska industrija d.d.,
Industrijska cesta 21, 6310 Izola
AVT b ENTER
UDOVIČ
PRODAJA IN MONTAŽA KATALIZATORJEV IN IZPUHOV ZA VSA VOZILA
AVTOKtiPARSTVO - UČARSTV0
Sečovlje, tel.: 05/672-02-00, fax: 672-02-01
_
Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500
Novi prvi človek policije
Dr. Darko Anželj je skupaj z ministrom dr. Radom Bohincem že opravil prvi rutinski službeni obisk v Kopru. Bom zahteven in dosleden, je dejal. (Več v naslednji številki)
PE LJUBLJANA
Zaloška c. 69
pora^/nava
--v "AVsgr /—

PE CELJE
Ljubljanska 20
PE PTUJ
Vodnikova 2
PE PORTOROŽ
Obala 26
PE MARIBOR
Sokolska ul. 46
PE KRANJ
Maistrov trg 11
PE KOČEVJE
TZ0 64
PE TREBNJE
Baragov trg 1
STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO
080 13 14
www.poravnava.si
M(°\h
Foto color laboratory
Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880
quicklab@volja.net www.geocities.coni/quicklab_fotolaboratorij
- za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir
■ S-
primorski u¥p
OD YBEPOYSOD
Odmevi tudi v zamejstvu
Slovenija naj se ob vstopanju v EU znebi izbruhov nestrpnosti
Deželna svetovalka Stranke slovenskih in italijanskih komunistov Bruna Zorzini Spetič je v sporočilo za javnost, ki gaje objavil tržaški Primorski dnevnik, zapisala, daje ostala brez besed, ko je v tisku brala, da so slovenski policisti na meji zavrnili rešilca z bosanskim bolnikom v komi, rekoč, da gre za neveljavnost dokumentov. Dogodek daje misliti na izbruh ksenofobije, od katere slovenska družba ni imuna in paradoksalno narašča s približevanjem vstopa Slovenije v Evropsko zvezo. O tem pričajo tudi polemike v zvezi z razsodbo slovenskega ustavnega sodišča glede seznama 18.000 ljudi, ki so bili »izbrisani« s seznama državljanov na podlagi za lase povlečenih razlogov. Spetičeva pa spominja tudi na žolčno kampanjo proti gradnji džamije v Ljubljani.
Deželna svetovalka podčrtuje, daje naloga naprednih sil, ki gojijo iskreno prijateljstvo do slovenskega naroda, odločno obsoditi takšna dejanja in zahtevati od slovenskih oblasti, naj se ne prepuščajo birokratskim in policijskim logikam. Potrebno seje realno soočiti z vprašanjem sožitja in spoštovanja do različnih, zaključuje Bruna Zorzini Spetič.
Je policist ravnal prav?
Slovenski obmejni policist, ki pred nedavnim na mejnem prehodu v Vrtojbi ni dovolil vstopa iz Italije v Slovenijo na smrt bolnemu bosansko-hercegovskemu državljanu Tomislavu Veljanoviču, je po zakonu ravnal prav. Žal je tako, čeprav je tudi birokracija (in zakonodaja) včasih res preveč kruta in ne dovoli lastnega razmišljanja. Veljanoviča, kije potem j e umrl v italijanski Gorici, so naprej poskušali brez dokumentov prepeljati v osebnem avtomobilu. Ker j e bil zavrnjen, so ga nato pripeljali v avtomobilu humanitarne organizacije La Salute (ne v uradnem rešilcul). Ker tudi tokrat ni bilo pravih dokumentov za prestop slovenske meje, je moral šofer zapeljati nazaj v Gorico, kjer j e bolnik žal umrl. Policist j e pri tem verjetno razmišljal kaj se bo zgodilo z njim in njegovo službo, če bo ravnal po svoje - spustil potnika v Slovenijo brez, na primer, potrebnega vizuma. Ali se glede hitrega vizuma ni posvetoval s predpostavljenimi? Razmišljal je kaj se bo zgodilo, če nam bodo bolnega potnika zavrnili hrvaški policisti. Kdo bo odgovarjal? Italijanski mediji sedaj na veliko pišejo o kruti nehumani Sloveniji. Ne povedo pa, da so njihovi obmejni policisti lahkotno spustili na smrt bolnega človeka čez svoj mejni prehod, saj so se ga tako lahko rešili na najbolj eleganten način. Pa še to. Alije slovenski policist res lahko verjel, daje potnik na smrt bolan?
Žal ima vsaka medalja dve plati, črna pika pa je ostala na Sloveniji!
Franc Krajnc
Resnica o Iraku
Mala lačna deklica brska po smetiščih za hrano
Tale fotografija v Bildu kaže ubogo iraško deklico s črnimi lasmi, ki na deponiji odpadkov dnevno brska po smetiščih v glavnem mestu Iraka v Bagdadu in išče koščke hrane za preživetje. Ta čas j e tam mrzlo, ni vode ne hrane! Po nekem poročilu OZN je v tej nesrečni državi
sestradanost
prebivalstva na svetu. Več kot 60 odstotkov od 23 milijonov Iračanov seje po vojni, ki sojo zakuhali Američani, znašlo v popolni odvisnosti racionirane prehrane. Pravo nasprotje ameriški propagandi, ki kaže kako bogato živijo »osvoboditelji« in si sredi ubogega Iraka celo privoščijo pečenega purana - in to pokažejo na televiziji!
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
primorski u*r’p
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka:
Primorski utrip, Obala 125 Lucija,
6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov
Ustanovitelj in izdajatelj:
kš@tffirj§7
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija
Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%.
Nemci porabili 2 milijardi evrov za obdaritve
Pedantni statistiki so izračunali, da so se Nemci za božične in novoletne praznike med seboj kar lepo obdarili. Porabili naj bi kar 2 milijardi evrov, piše Bild. Slovenci smo bili veliko bolj skromni. Po približnih izračunih smo se med seboj obdarili z različnimi dobrotami v skupni vrednosti okoli 3,4 milijarde tolarjev. Tudi to ni malo.
Na Kubi je še socializem
77-letni kubanski predsednik Fidel Castro in njegova politična elita v Havani slavijo 45. obletnico kubanske revolucije. Kubo, naj večji otok Velikih Antilov, je leta 1492 odkril pomorščak in raziskovalec Krištof Kolumb. Po krvavi diktaturi, ki jo je na otoku leta 1940 uvedel Fulgencio Batista, je tam nastalo revolucionarno gibanje (Emesto Che Guevara, Fidel Castro in drugi). Oblast na Kubi leta 1959 prevzame Fidel Castro in uvede socializem (komunizem) po vzoru Sovjetske zveze. Amerika uvede gospodarsko blokado, leta 1961 propade poskus invazije na otok (Prašičji zaliv), leta 1962 nastane huda mednarodna kriza zaradi sovjetskih raketnih oporišč. Kuba je danes, poleg Kitajske in Severne Koreje, edina socialistična država na svetu.
IN 9 #1
Mar je še suženjstvo?
OZN je leto 2004 razglasila za leto boja zoper vse oblike suženjstva
Suženjstva, kot ga je svet poznal na prehodu iz 4. v 3. stoletje pred našim štetjem, in tudi pozneje, zagotovo ni več. Toda kot kaže suženjstvo povsod še danes ni odpravljeno. Govorimo o popolni odvisnosti, brezpravnosti, poslušnosti, sodobnih oblikah izkoriščanja človeka po človeku, ki ne temeljijo le na vojnem ujetništvo ampak tudi na brezmejnem izkoriščanju otrok kot delovne sile, spolnem izkoriščanju, posiljevanju podložnih brezpravnih žensk, zvodništvu - in sodobnem podjarmljanju (teroriziranju) celih držav!
Prve sužnjelastniške družbe so temeljile na zasebni lastnini produkcijskih sil, tudi na lastnini delovne sile - sužnjev, ki jih je na lastnike sužnjev - običajno velikega zemljiškega posestnika, vezal zakon. Značilno je bilo popolno brezpravje. Kot v vseh razrednih družbah je tak sistem varovala in ohranjala država, kije tudi skrbela za dotok sužnjev. Najbolj so nam znani filmi - transporti ubogih črncev, ki sojih polovili v Afriki in dela sposobne vklenjene z verigami na nogah z ladjami transportirali na prisilno delo v Ameriko. Lastnik j e lahko sužnja tudi ubil in ni odgovarjal. Prve sužnjelastniške države so se pojavile v Mezopotamiji, Egiptu, na Kitajskem. Okoli 5. stoletja našega štetja so jih zamenjale fevdalne države. S tem pa suženjstvo na najbolj nizkotni stopnji razvoja še ni zamrlo. Najbolj popolno seje razvilo v stari Grčiji in Rimu, razširjeno pa je bilo tudi na mnogih drugih območjih sveta. Pogosto je temeljilo na vojnem ujetništvu (danes Quantanama?) in kolonizaciji. Spremljajoč pojav je bila trgovina s sužnji, ki seje močno razmahnila po odkritju Amerike. Do prepovedi suženjstva j e prišlo šele v 19. stoletju, ko so ga prepovedale vse kolonialne sile. Nerešeno suženjsko vprašanje je v ZDA med drugim pripeljalo do secesijske vojne (odcepitve južnih držav od ZDA).
Američani v vesolju prehitevajo Ruse
Barvne fotografije, kijih s površja rdečega planeta pošilja na zemljo sonda Mars Exploration Rover Špirit, konec januarja pa naj bi na Marsu pristal njen dvojček Opportunity, sicer še niso dokaz, daje na Marsu mogoče živeti. Je pa očitno, da bodo, če ne bo presenečenj, prvi na Marsu pristali Američani.
Ko je aprila lani bil na obisku pri piranski županji ruski kozmonavt Alexander Alexandrovič Volkov, kije bil kar tri krat v vesoljski ladji Mir, je na naše vprašanje zakaj niso Rusi prvi poslali človeka na Luno odgovoril, da jih sedaj bolj zanima Mars. Rusi so bili na področju vesoljske tehnologije kar nekaj let v veliki prednosti pred Američani, ki pa je sedaj kot vse kaže nimajo več. Vzroke za izgubljanje bitke pri osvajanju vesolja lahko iščemo tudi pri neverjetno visokih stroških, ki za take podvige zahtevajo na stotine milijonov dolarjev, česar pa si Rusija očitno ne more več privoščiti. Uspešen pristanek sonde na Marsu je v ponos ameriškim znanstvenikom pri NASA, ki opogumljeni z dosežki že načrtujejo nove polete proti Marsu, vendar vsekakor ne s človeško posadko, kajti pred tem usodnim zgodovinskim trenutkom bo treba raziskati še mnogo skrivnosti tako oddaljenega planeta.
Mars je četrti planet (šteto od sonca) in Zemlji najbližji planet. Ima dva satelita. Od zemlje je oddaljen 500 milijonov kilometrov. Velikost:
približno pol Zemlje. Na pustem površju Marsa so kraterji, orjaški vulkani, veliko kamenja. Ni več dvoma o tem, daje na Marsu led. Temperatura na ekvadoiju Marsa niha med 20 in 30 stopinjami nad ničlo, ponoči pa se spusti tudi do 100 stopinj pod ničlo. Marsovo ozračje je zelo redko. Na površju planeta naj bi uspevali celo lišaji.
Rdeči planet
Drago Žerjal o manjšinskem vprašanju
Problematika ni tako tragična kot jo prikazujejo. Mislim, da ne drži, da si pripadniki italijanske narodnosti na ulicah v Kopru ne bi upali govoriti italijansko
Odstop poslanca italijanska narodnosti Roberta Battellija z mesta predsednika parlamentarne komisije za narodnosti pri DZ je sprožila vrsto reakcij, tako v Sloveniji kot v Italiji. O tem so se razpisali številni časopisi. Bilo je tudi nekaj komentarjev (Boris Jež in Boris Šuligoj v Delu), iz katerih smo razbrali, da so pripadniki italijanske narodne skupnosti v Sloveniji v veliko boljšem položaju glede manjšinskih pravic kot slovenska manjšina v Italiji. Je Roberto Battelli, bivši novinar manjšinskega časopisa La Voce del popolo, z odstopom (ne s poslanskega mesta) postal junak neke tragične zgodbe o Italijanih v Sloveniji in ali nemara njegova poteza ne bo celo sprožila poslabšanja mednacionalnih odnosov? O Battellijevem odstopu so v Primorskem dnevniku izrekli svoja mnenja tudi Maria Pozsonec, poslanka madžarske narodnosti in podpredsednica komisije DZ za narodnosti, ki je za odstop izvedela iz medijev in ga odločno podpira. Bolj previden glede tega problema je Sergij Pahor, Svet slovenskih organizacij, ki se drži načelne predpostavke, da so manjšine pristojne govoriti o svojem počutju in stanju, zato, kdor je zunaj, nima glede tega kaj opraviti. Rudi Pavšič, Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) pravi, da SKGZ sledi zadnjim dogodkom v zvezi z italijansko manjšino v Sloveniji. »Več pokazateljev dokazuje, da je konkreten in ne le pravni položaj italijanske manjšine z marsikaterega vidika problematičen in zaskrbljujoč«. Maurizio Tremul, podpredsednik sveta Unije Italijanov odločno podpira odločitev Roberta Battellija, da v znak protesta proti vse manjšemu zanimanju za manjšinske probleme odstopi z mesta predsednika komisije za narodnosti DZ. Torej odstop Battellija naj ne bi imel nič skupnega s kakšno njegovo predvolilno potezo, kot so nekateri že navajali.
strinjam z njim v tisti izjavi, ko je omenil, da si Italijani, pripadniki narodnosti, v Kopru ne upajo na ulicah govoriti italijansko. Mislim, da je dvojezičnost nekaj kar se je že vcepilo v naše prebivalstvo tukaj na obalnem območju Slovenske Istre in da je v resnici dvojezičnost del našega življenja, vsekakor v tej meri, da ne pomeni strah nekomu, da bi govoril v enem ali drugem jeziku.
Sprejemam pa, da se lahko včasih zgodi kakšen incident, kar pa je seveda možno povsod«.
Če tole vprašanje malce razširimo na nacionalni pomen - primerjava položaja Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji?
»Kot sva o tem že govorila mislim, da ni mesta primerjanju reševanja vprašanj položaja avtohtonih narodnosti v Sloveniji in položaja avtohtone narodnosti v Italiji. Predvsem ni primerno delati te primerjave takrat, ko ocenjujemo kaj smo mi v Sloveniji naredili. Mislim, da bi taka primerjava imela mesto samo takrat, ko bi mi ocenjevali kako se italijanska oblast obnaša do slovenskih državljanov, ki so na začasnem delu v Italiji - in v tem primeru bi mi lahko govorili o neki recipročnosti kako se bomo mi obnašali do italijanskih državljanov (ne narodnosti) ki bi slučajno živeli ali delali pri nas. Priznam pa da so bližina in odprtost meje, vsakodnevni stiki, lahko razlog za emocionalno doživljanje včasih več, včasih manj neenakosti med enimi in drugimi. Mislim, da moramo biti racionalni in pri obravnavi narodnosti v Sloveniji vztrajati na tem kakšne zakone imamo in kako jih izvajamo. Mislim, da jih ne izvajamo najboljše na nekaterih področjih«.
Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje »manj manjšine«, zakaj manj manjšine, zakaj tako veliko, skoraj 30 odstotno zmanjšanje števila pripadnikov italijanske narodne skupnosti v Slovenski Istri? Aurelio Juri, poslanec DZ je to primerjal s problemom	zmanjševanja
proračunskih sredstev za delovanje manjšine.
»Nimam natančnega odgovora. Mislim pa, da je bilo pričakovanje manjšine, še posebej pričakovanje da bo večina, se pravi slovenska Vlada ali njen Urad za narodnosti brez pritiska italijanske narodnosti sam odločil, da je treba raziskati zakaj je prišlo do takega položaja in ugotoviti kakšne mere so potrebne , da bi se to zmanjševanje števila prebivalcev, in povečevanje asimilacije, zaustavilo«.
Kaj o odstopu Battellija in splošnem položaju pripadnikov italijanske narodnosti v Sloveniji meni Drago Žerjal, občinski svetnik DeSUS, podžupan Občine Piran in predsednik komisije Občinskega sveta za italijansko narodnost.
»Sam odstop Roberta Battellija štejem kot pozitivno dejanje v samem odstopu, kajti resnično sem prepričan, da imamo pri nas v piranski občini dobro, da ne rečem odlično rešena vprašanja avtohtonih narodnosti. Pri tem pa je resnica da se tisti, ki smo zadolženi za skrb, da se ta zakonodaja izvaja, velikokrat vrtimo v nekem začaranem krogu, ko se v resnici nič ne zgodi, kljub temu da se ne izvaja ustava in tozadevni zakoni.
Bi pa pri tem rad poudaril, da se ne
So pripadniki italijanske narodnosti v Piranu dobili to, kar so zahtevali?
»Rad bi rekel dve stvari. Resnično - in to velja za vse. Večkrat je bilo že rečeno v raznih razpravah. Samo narodnost preko svoje organiziranosti, ki je v državnem sistemu, torej samoupravne skupnosti, lahko reče: Smo, ali nismo zadovoljni. Če pa bi rekel jaz kot pripadnik večinskega naroda, mislim, da smo v Piranu lahko zadovoljni - ne s tem kako se vse dosledno izvaja (vsak trenutek na cesti lahko vidimo koliko oglasov, napisov, sporočil ni dvojezičnih), vendar kaj imamo. Mislim, da imamo vzdušje sožitja, v Županji in Občinskem svetu neko soglasje ter da je komisija vedno naletela na stoodstotni odziv občinskih svetnikov, ne glede na strankarsko ali listarsko pripadnost in to meni osebno daje veliko zadovoljstvo in velik optimizem«.
Franc Krajnc
Vlada že ima osnutek zakona
Primorska ena od treh bodočih pokrajin?
Regionalna porazdelitev Slovenije (12 že znanih statističnih regij + 2 novi) očitno ne bo doživela bistvenih sprememb, še vedno pa je velika neznanka kako bo s pokrajinami kot pravnimi osebami, kar bo izjemno pomembno za bruseljsko blagajno pomoči regionalnemu razvoju. Če bi v Sloveniji, na podlagi novega predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je pred kratkim predstavila Zdenka Kovač, ministrica za regionalni razvoj, ustanovili tri pokrajine, se takoj pojavi vprašanje katera območja naj zajemajo, kajti ljubljanska pokrajina je že sedaj prebogata za bruseljske razmere in bi kot samostojna izpadla iz denarne pomoči. Podobno je s Primorsko, ki je druga najbogatejša bodoča pokrajina v Sloveniji. Lahko je reči: Primorska, Ljubljanska, Štajerska pokrajina. Takoj se bodo oglasili Gorenjci? Vrh razvojne regije bi predstavljal regionalni razvojni svet, ki bi ga predstavljal predsednik sveta. Neposredne regionalne spodbude bodo še ostale v pristojnosti vladne službe za regionalni razvoj, pri posrednih spodbudah, komu, koliko in zakaj pa bo imela glavno besedo Vlada.
Kako organizirati sindikat na UP?
8. januarja dopoldne je Univerzo na Primorskem obiskal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Branimir Štrukelj. Zaposlenim na univerzi je predstavil SVIZ ter možnosti članstva v njem. Glede na to, da univerza še nima izoblikovane skupne strukture sindikata, je zaposlenim predlagal, naj razmislijo, ali bodo znotraj univerze oblikovalni skupni sindikat ali bo vsaka članica ustanovila svoj sindikat. Zaposlene je tudi seznanil s pobudo SVIZ-a, da bi predstavniki univerz sodelovali v pogajanjih o novem plačnem sistemu v javnem sektorju. SVIZ tudi razmišlja, ali bi bilo smiselno, da bi univerze oblikovale lastno kolektivno pogodbo. S L januarjem je namreč stopila v veljavo Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, ki univerzam prinaša večjo finančno avtonomijo.
Urejenost deponije odpadkov Dragonja
V decembrski številki PU je avtor v članku »V Sv. Petru razrešili pogrebne dileme« navedel tudi, da naj bi zaradi izcedkov iz deponije komunalnih odpadkov Dragonja trpela reka Dragonja in živež v njej. Ker je izjava, ki jo je na zboru krajanov izrekel nekdo od vaščanov, povsem neutemeljena, želimo javnosti posredovati nekaj pojasnil.
Novi del deponije, ki je trenutno v rabi, je zgrajen v skladu z izredno strogimi standardi varovanja okolja, kot to terjajo sodobni evropski trendi. Tako so tla deponije prekrita s posebnofolijo (geobent, PEHDfolija), ki zagotavlja ustrezno tesnenje in s tem preprečuje izcejanje odpadnih voda iz deponije v podtalnico, kar bi dejansko povzročalo onesnaženje reke Dragonje. Odpadne vode nastajajo kot posledica padavin, ki se s pronicanjem skozi odložene komunalne odpadke onesnažijo. Zahvaljujoč talni foliji se odpadne vode na deponiji ustrezno zajamejo in odvedejo na rastlinsko čistilno napravo na deponiji (ki je bila ravno ta mesec povsem prenovljena). Tako se odpadne vode delno očistijo že na sami deponiji, nato pa se odvedejo še v kanalizacijski sistem in dokončno očistijo na biološki čistilni napravi Dragonja. Odvajanje teh voda v kanalizacijski sistem sicer povzroča dokaj visoke stroške, a je to nujno zaradi vsebnosti dušika, ki rahlo presegajo dovoljeno mejo. Na ta način se odpadne vode na čistilni napravi dokončno prečistijo, predhodno čiščenje na sami deponiji pa zagotavlja, da zaradi odvajanja teh voda v kanalizacijski sistem le-ta ni preveč obremenjen.
Javno podjetje Okolje Piran je seveda zavezano k rednemu spremljanju stanja odpadnih voda in tudi podtalnice, tako da se izvajajo redne analize kakovosti voda. Tako analize izcednih voda kot tudi analize podtalnice kažejo, da deponija ne predstavlja onesnaženja okolja, kot je prepričan vaščan, ki je postavil to trditev. Dejstvo je namreč, da je ob onesnaževanju ozračja s toplogrednimi plini (na deponiji se izvaja tudi zajemanje plinov) ravno onesnaževanja voda ključni element, na katerega se osredotočajo evropski standardi kakovosti deponij odpadkov. Neprepustna folija zagotavlja zajemanje odpadnih voda in njihovo prečiščevanje, tako da onemogoča emisije onesnažene vode v okolico deponije.
Nedvomno pa drži, dp so tako reke kot podtalnice tudi v naših krajih zelo obremenjene in posledično tudi onesnažene. Kot ključni vir onesnaževanja voda v Sloveniji pa se je v zadnjih letih evidentiralo kmetijstvo, ki še vedno temelji predvsem na uporabi mineralnih gnojil in pesticidov. Evropska prizadevanja za varovanje okolja zato veliko pozornost posvečajo tudi prehodu kmetijstva na trajnostne metode, kar bo seveda tudi obveza Slovenije kot nove članice unije. Redna in dolgotrajna uporaba škodljivih snovi - tudi če se le-te v posamičnem primeru uporabljajo v manjših količinah - povzroča namreč v okolju njihovo kopičenje, kar slabi sposobnost narave za njeno samoočiščevanje. Intenzivna gradnja kanalizacijskega sistema z biološkimi čistilnimi napravami v zaledju naše občine pomeni le prvi, morda največji korak k trajnostnemu ravnanju z vodami pri nas. Brez ustreznih korakov na drugih področjih pa to ne bo moglo samo po sebi zagotoviti take stopnje čistosti voda in okolja kot si jo v našem kraju vsi želimo.
Član uprave družbe Sebastjan Jeretič
Razgrnjen
načrt
severne
obvoznice
9. januarja je Mestna občina Koper javno razgrnila osnutek sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Severna obvoznica v Kopru.. Gre za predloge sprememb ureditve območja bodoče severne obvoznice, ki se začne ob vznožju Belvederja in teče po Kopališkem nabrežju. V višini objekta marine je na desni strani predviden uvoz v podzemno garažo, kije načrtovana pod Muzejskim trgom. Trasa severne obvoznice se nato nadaljuje prek današnjega območja Luke pod razglediščem Belveder. Pri Izolskih vratih je predvideno parkirišče, za njim pa rekonstrukcija starega mestnega obzidja. Ob starem skladišču soli, ki bo namenjeno javnemu programu, obvoznica zavije proti jugovzhodu in se za uvozom na parkirišče Bošadraga ob starem mestnem jedru ponovno usmeri proti vzhodu vzdolž Ribiškega trga in ob samostanu sv. Ane proti trikrakemu križišču Vojkovega nabrežja in Cankarjeve ulice, vzdolž poslovne stavbe Intereurope do krožnega križišča na Ferrarski cesti. Osnovno izhodišče koncepta ureditve območja ob načrtovani Severni obvoznici je ustvariti varno povezavo, ki bo prijetna za uporabnika, bližnje prebivalce in mimoidoče, ustvariti mestno podobo ceste ter jo vključiti v urbani prostor.
Javna razgrnitev sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Severna obvoznica bo trajala do 9. februarja, predlog dokumenta pa je razgrnjen v avli upravne stavbe Mestne občine Koper v Kopru, Verdijeva 10 ter na sedežu Krajevne skupnosti Koper -Center. Javna obravnava predloga dokumenta bo 3. februarja ob 18.uri v mali gledališki dvorani v Kopru.
GOSPODARSTVO
IZJEMEN USPEH MLADEGA
PRIMORSKEGA EKONOMISTA
v______________________________________V
Komaj osemindvajsetletni dr. Boštjan Aver iz Kopra, kije bil nekaj let zaposlen v Banki Koper, nam je zaupal svojo pot do izjemnega uspeha na področju študija ekonomije. Naslov njegove uspešne doktorske disertacije: »Metode usmerjanja in upravljanja kreditnega tveganja portfelja banke; empirična raziskava na primeru slovenskega bančnega sistema.« Pravico do podelitve znanstvenega naslova doktor znanosti s področja Poslovodenja in organizacije sije pridobil 12. decembra 2003 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na njegove uspehe so zelo ponosni sorodniki, zlasti tudi dedek in babica Jože in Tončka Sedmak.
Kot gimnazijski maturant ste se leta 1994 vpisali na visokošolski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, natančneje na finančno smer. Zakaj ste se odločili za študij ekonomije oziroma financ?
Želja očeta je bila, da bi se po končani gimnaziji vpisal na študij strojništva. Vendar sem v sebi čutil naklonjenost do financ, saj sem že od mladih nog skrbno ravnal s svojimi prihranki. Tako je bila odločitev za študij ekonomije moja. Vesel sem, da so starši slednjo dobro sprejeli. Danes lahko z gotovostjo trdim, da odločitev ni bila napačna.
omenjenem programu, ti ne preostane drugega kot da ješ, spiš in vse ostalo je študij.
Znano nam je, da ste z odliko	zaključili
podiplomski študij in v rekordnem času postali	najmlajši
magister ekonomije v Sloveniji.
Moja zagnanost, trma in ritem dela, ki ga je narekoval študij v Radovljici, so vodili do tega, da sem želel magistrirati čim prej po končanem »Radovljiškem MBA programu«. Tako sem v štirih mesecih izdelal in obranil magistrsko nalogo in leta 2000 s štiriindvajsetimi leti pridobi! naziv magister znanosti.
Kako to, da ste se po takšnih uspehih na študijskem področju odločili za delo v podjetju in ne za kariero na fakulteti?
Kot sem že omenil, sem imel iz naslova štipendijske pogodbe obveznost do Banke Koper. Zato nisem niti razmišljal o možnosti delovanja na fakulteti. Razen tega sem že po naravi bolj dinamičen, željan dokazovanja in preizkušanja konkretno v praksi. Na fakulteti bi želel predavati le ob delu.
Vendar ste se vseeno odločili, da ob delu nadaljujete z doktorskim študijem?
si pomagal s številno tujo, predvsem ameriško literaturo.
Verjetno ste v dobrih treh letih pisanja doktorske disertacije naleteli na določene težave?
Seveda je logično pričakovati, da ne more iti vse po maslu. Do takrat sem bil navajen opravljati izpite ter napisati diplomsko in magistrsko nalogo po »hitrem postopku«. Pri pisanju disertacije pa je bilo potrebno iti skozi vse predpisane postopke, predelati številno tujo literaturo ter z raznimi raziskovalnimi metodami preveriti zastavljene hipoteze. Omenjeno seveda zahteva precej ur trdega dela, kar je še posebej zahtevno, če si čez dan v službi. Vendar mi je kljub vsemu in ob moralni podpori najbljižjih uspelo izdelati doktorsko disertacijo in jo uspešno tudi zagovarjati decembra 2003.
S tem ste z osemindvajsetimi leti postali najmlajši doktor ekonomskih znanosti v Sloveniji, ki je doktoriral ob delu?
Naj najprej poudarim, da sem si po uspešno opravljenem zagovoru doktorske disertacije 12.12.2003 pridobil pravico do podelitve naziva doktor znanosti s področja poslovodenja in organizacije, ki mi ga bo podelil rektor Univerze v Ljubljani po vsej verjetnosti v začetku leta 2004. Torej gre le še za formalnosti. Drugače pa bom tako med mlajšimi doktorji znanosti z omenjenega področja v Sloveniji oziroma celo najmlajši, ki je doktoriral ob delu.
Vaša pot se je po končanem visokošolskem študiju takoj nadaljevala na Rezidenčnem podiplomskem študiju v Radovljici. Kako to, da ste se odločili za neposreden prehod na podiplomski študij?
Glede na dejstvo, da sem bil na dodiplomskem študiju zelo uspešen in prejel določene pohvale tudi s strani senata Ekonomske fakultete ter diplomiral prej kot v štirih letih, sem želeI pridobljeno absolventsko leto izkoristiti na izrednem podiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Splet okoliščin je pripeljal do tega, da sem se oktobra 1998 dobesedno v treh dneh odločil, vpisal in začel s trdim delom celo na Rezidenčnem podiplomskem študiju v Radovljici. Seveda ne bi šlo brez finančne pomoči Banke Koper, katere štipendist sem bil že od drugega letnika dodiplomskega študija.
Bi lahko našim bralcem na kratko predstavili omenjeni podiplomski študij?
Študij je rezidenčni in zato skoncentriran na eno leto, nudi reševanje problemskih situacij v podjetjih, predavatelji so priznani domači in tuji profesorji iz ekonomskih ved. Priznan je tudi v tujini, od koder prihajajo znani predavatelji. Ravno zaradi številnih izpitov, seminarskih nalog in projektov študij zahteva neprestano prisotnost in zavzetost. Lahko pa zaključim v »treh besedah«: v kolikor želiš biti tudi zelo uspešen na
Kljub temu, da sem kot zaposlen v Banki Koper vodil določene projekte, ki so zahtevali veliko napora in časa, sem tudi razmišljal, zakaj ne bi s študijem nadaljeval in prišel še do zadnje stopničke - naziva doktor znanosti. Tako sem nekega dne leta 2000 vprašal prof. dr. Dimovskega za mentorstvo, ki ga je z veseljem sprejel. In ko enkrat ugrizneš v jabolko, ga je treba pojesti do konca.
Ste imeli pri izbiri znanstvenega področja proučevanja večje dileme?
Sedaj, ko ste uspešno zagovarjali doktorsko disertacijo, se morda nameravate zaposliti na fakulteti?
Moj primarni	cilj ostaja
nespremenjen: še naprej ostati in se dokazovati v praksi. Zelo me veseli delo na področju strateških financ, kjer bi želel še marsikaj doseči. Seveda pa bom skušal pridobljeno znanje v praksi prenesti tudi na druge študente. Zato	se trenutno
pogovorjam z določenimi fakultetami na Primorskem in v Ljubljani o morebitnem bodočem sodelovanju.
Najmlajši kandidat za doktorski naslov zagovarja nalogo pred komisijo. Z leve proti desni: Prof. dr. Franjo Štiblar (član komisije), prof. dr. Ivan Ribnikar (predsednik komisije), prof. dr. Vlado Dimovski (mentor in poročevalec).
Pri izboru znanstvenega področja proučevanja nisem imel večjih težav, saj sem želel raziskovati kreditno tveganje v slovenskem bančnem sistemu, kar sem po eni strani že začel v okviru magistrske naloge. Pri proučevanju omenjene tematike sem
Slovenci radi potujemo
Samo v lanskem tretjem četrtletju je bilo 51,5 % prebivalstva na 1,6 milijona zasebnih potovanj in to za 7,9 % večkrat kot v istem četrtletju 2002. Povprečna poraba za poslovno potovanje je znašala 100.353 tolarjev. Slabo obiskane kulturne znamenitosti.
Po navedba Statističnega urada Republike Slovenije so turisti za kar 88,4 % zasebnih potovanj kot glavni razlog za odhod na potovanje navedli preživljanje prostega časa (počitnice, dopust), za 11,6 % potovanj pa j e bil glavni razlog za odhod obisk sorodnikov in prijateljev.
Anketirane so vprašali, katera je bila njihova glavna dejavnost med počitnicami oziroma preživljanjem prostega časa. Pri 84,5 % počitniških zasebnih potovanj je bila glavna dejavnost sprostitev, počitek, zabava, pri 10 % rekreativne dejavnosti in le pri 3,7 % ogled naravnih in kulturnih znamenitosti. Najpogosteje uporabljeno prevozno sredstvo na vseh zasebnih potovanjih je bil avtomobil (88,9%), pri krajših zasebnih potovanjih v Sloveniji celo pri 96% potovanj.
Drugo najpogosteje uporabljeno prevozno sredstvo je bil avtobus (4,3 %), razen pri krajših zasebnih potovanjih po Sloveniji kjer so uporabljali kolo (1,4%).
Zanimivi so tudi podatki, ki za tretje četrtletje 2003 kažejo, da je bilo kar 87,1% vseh zasebnih potovanj organiziranih brez pomoči potovalnih agencij. Pri krajših zasebnih potovanjih po Sloveniji je ta delež obsegal celo 99%. Na zasebnih potovanjih, ki sojih organizirale potovalne agencije (12,9%) so te največkrat organizirale samo prenočišča (58,9%) in potovalni paket (36,7%). Na precej zasebnih potovanj (69,8 %) so anketiranci odšli brez vnaprejšnje rezervacije.
Internet ima v rezervacijskem sistemu zaenkrat še skromno vlogo. V navedenem četrtletju so ga turisti uporabili pri pripravah le na 13,1% zasebnih potovanj. In kje so bivali ti turisti? Na 16,2 % zasebnih potovanj v hotelih in podobnih prenočitvenih obratih, na 22,8 % zasebnih potovanj v drugih nastanitvenih obratih, od tega najpogosteje v kampih (49,6%) in počitniških naseljih ter počitniških stanovanjih (39,4 %. Kar na 59,8 % zasebnih potovanj so turisti prebivali v zasebnih nastanitvah, od tega najpogosteje pri sorodnikih ali prijateljih (38,6%) in v lastnih počitniških bivališčih (37,3%). Največ zasebnih potovanj je opravljenih v poletnih mesecih. Povprečna doba bivanja (prenočitev) pri tovrstnih potovanjih v Sloveniji je 4, v tujini 8,1 prenočitve.
Bistveno manj je bilo v tem četrtletju poslovnih potovanj — le 67.747 ali 4% prebivalcev Slovenije. Največ (70,2 % poslovnih potovanj je zajemalo 1 do 3 prenočitve. Poslovneži so za 70,8 % potovanj uporabili avto, za 13, % potovanj letalo. Več kot polovica poslovnežev si prenočišče rezervira oziroma poišče neposredno v prenočitvenem objektu v namembnem kraju. Poslovni turisti so največkrat (73 %) prenočili v hotelih m motelih Eno poslovno potovanje je stalo povprečno 100. 353 tolarjev. V primerjavi z istim četrtletjem leta 2002 se je povečalo tudi število poslovnih potovanj, z vstopom Slovenije v Eu pa bodo te številke bistveno večje.
V Hitu obračunali z delavskim direktorjem?
Svet delavcev novogoriške delniške družbe HIT je prejšnji teden izglasoval nezaupnico delavskemu direktorju in članu uprave Tomiči Dumančiču. Očitajo mu kar nekaj pomanjkljivosti oziroma nedoslednosti pri opravljanju te zahtevne povezovalne funkcije med svetom delavcev in upravo. O njegovi odstavitvi bo dokončno odločal nadzorni svet družbe. Ker so znane prigode o napovedani (in ne izpeljani) prekinitvi dela v igralnici Perla v času novoletnih praznikov, ko imajo v igralnicah naj večji obisk, ter tudi o nenaklonjenosti javnosti o upravičenosti »štrajka« dobro plačanih krupjejev, lahko ugibamo ali dogodek ni povezan tudi s tem?
3. GV konferenca
Poslovna raba interneta
Avditorij Portorož 22. in 23. januarja 2004
V Kulturnem, kongresnem in promocijskem centru Avditoriju Portorož bo 3. konferenca o poslovni rabi interneta, ki jo prireja Gospodarski vestnik Izobraževanje, medijska pokrovitelja pa sta Kapital in Finance. Konferenca Poslovna raba interneta 2004 bo osrednji slovenski dogodek, na katerem se bodo predstavniki vseh strok seznanili s snovanjem strategije spletnega nastopa, kakovostno uporabniško izkušnjo, pravnimi vprašanji, možnostjo zaslužka na internetu in tudi merjenjem učinkov spletnega nastopa., je v uvodu zapisal povezovalec konference Primož Krajnik. Konferenca se bo začela v četrtek, 22. januarja ob 9.30 uri.
Gostje GV konference bodo predvidoma tudi dr. Pavel Gantar, minister za informacijsko družbo, Jože Bogataj, glavni inšpektor za varstvo osebnih podatkov, Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije in drugi. Dr. Vasja Vehovar, Univerza v Ljubljani - Fakulteta za družbene vede, bo v svojem predavanju skušala ugotoviti kje smo v Sloveniji danes na področju poslovne rabe interneta. Prvi dan konference ob 21. uri bodo priredili družabni večer.
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Banka Koper spremlja trende razvoja
Bilančna vsota banke je že konec lanskega leta presegla 300 milijard tolarjev. Ponosni so na uspešno izveden projekt osebnih računov. Prehod na čipno tehnologijo - pametne čip kartice in zamenjava vseh 850.000 bančnih kartic Activa-Maestro. Prenova bančne stavbe v Kopru bo končana do marca 2004.
Intereuropa velikan transportne logistike
Na GV konferenci - Poslovna logistika 2003, ki je potekala nedavno v Hotelu Histrion na Bernardinu, seje predstavilo tudi podjetje Intereuropa d.d., ki je bila globalni pokrovitelj konference. Tako je Stojan Grgič, kot njen predstavnik pripravil predstavitev o standardizaciji, sledenju blaga in novih tehnoloških zahtevah, kar je osnova za kakovost v logistiki.
Koncem Intereuropa ponuja kupcem različne logistične rešitve s področij kopenskega prometa, pomorskega in zračnega prometa ter terminalskih in carinskih storitev.
prinesli odprti bančni tokovi ob polnopravnem članstvu naše države v EU? V banki Koper so prepričani, da v tem pogledu, vsaj na začetku, ni za pričakovati »vdora«, ni pa izključena večja konkurenca tuje bančne ponudbe.
Nadaljuje se ugodna rast
Predsednik uprave Banke Koper d.d. Vojko Čok in Samo Uljan na novinarski konferenci. FOTO: FK-Printorski utrip.
O smereh razvoja slovenskega bančnega sistema, kot jih vidijo v Banki Koper, rasti trga posebnih vzajemnih skladov, novostih - vstopu Banke Koper na trg zavarovalniških storitev, pametni čip kartici ter o drugih zanimivostih bančne ponudbe sta na decembrski novinarski konferenci govorila predsednik uprave Banke Koper Vojko Čok in Samo ...
V	Sloveniji se glede na socio-demografske in ekonomske spremembe nadaljuje poglabljanje bančnega poslovanja, rast trga vzajemnih skladov in koncentracija bančnega trga. Zaradi spremenjenih pogojev poslovanja in novih produktov pridobivajo na pomenu dodatna spremljanja tveganj - BASEL H. Na podlagi teh tendenc se uvajajo novi bančni produkti in storitve, nova čipna tehnologija ter prilagaja nova mreža. Zaradi dodatnih poslovnih aktivnosti in uspešnega poslovanja banke se zviša tudi bonitetna ocena Fitch Raitings.
V	Banki Koper vse od nastanka države Slovenije (razen leta 1994) beležijo višanje deleža bilančne vsote v primerjavi z bruto domačim proizvodom. V zadnjih dveh letih se tudi hitro povečujejo sredstva posameznikov vložena v vzajemne sklade. Trenutno je teh sredstev v višini 4%, če jih primerjamo s sredstvi vloženimi v slovenskih bankah. V Evropski uniji pa je tudi do polovice sredstev vloženih v različne oblike upravljanja s premoženjem. V slovenskem bančnem prostoru se nadaljuje tržna koncentracija, kar kažejo podatki zmanjševanja števila poslovnih bank, povečevanje bilančne vsote na zaposlenega in na posamezno banko. Hkrati z novimi storitvami in produkti se nadaljujejo dogovori med bankami - BASEL II, kako naj se banke na te spremenjene pogoje poslovanja odzivajo s spremljanjem tveganj. Ni še povsem jasno kaj bodo Sloveniji
V	Banki Koper so decembra ocenili, da se nadaljujejo ugodna gibanja rasti poslovanja. Bilančna vsota je v prvih desetih mesecih 2003 porasla za 6,5 odstotka in presegla 300 milijard tolarjev. Pri tem je največ prispeval porast kreditov nebančnemu sektorju. Ti so poraslo za 14 milijard tolarjev oziroma 46% več kot je banka načrtovala za celo lansko leto. Banka je s strani FITCH RAITINGS prejela novo zvišano bonitetno oceno. Te pozitivne premike razumejo v banki kot odraz pravilno vodene poslovne politike in pravilnih strateških odločitev. Za poslovno leto 2003 pričakujejo nekaj čez 5 milijard bruto dobička.
Več poslovnih aktivnosti -tudi trženje zavarovalniških produktov
V	Banki Koper poteka več poslovnih aktivnosti, ki so usmerjene v povečevanje obsega in globine poslovanja s komitenti. V prvi vrsti je to razvoj novih produktov in storitev. Ponosni so na uspešno izveden projekt osebnih računov (znane so bile težave NLB s sistemom Sigma) in široko sprejete rešitve elektronskega poslovanja prek i-NET banke.
Banka Koper je vstopila na trg zavarovalniških produktov in trenutno trži zavarovalniške produkte Zavarovalne družbe Adriatic, pravijo pa, da so odprti za sodelovanje tudi z drugimi zavarovalnicami. Banka ima posredniško razmerje tudi z družbami za upravljanje: Primorski skladi in KD Investments. V sklopu tega sodelovanja nudi vlagateljem tudi možnost kredita z zastavo enot premoženja. Banka skrbnica je nova funkcija banke, ki jo zahteva zakonodaja na področju poslovanja vzajemnih skladov, investicijskih družb in vzajemnih pokojninskih skladov. Zakonodaja predvideva spremljanje računovodskih izkazov, politike naložb, dnevno pregledovanje podatkov o vrednosti enote premoženja. Vse te aktivnosti so usmerjene v zmanjšanje tveganja, ki sledijo iz njihovega poslovanja. Do dogovora z banko skrbnico oziroma
Banka Koper obdarila trinajst knjižnic
Y ^anki Koper so se lani odločili da del denarja, namenjenega za novoletna darila poslovnim partnerjem, namenijo trinajstim slovenskim knjižnicam. Tako so po 500.000 tolaijev, poleg Mestne knjižnice Piran, dobile pomoč še: Osrednja knjižnica Srečka Vilhaija v Kopru, Matična knjižnica Izola, Kosovelova knjižnica Sežana, Knjižnica Bena Zupančiča v Postojni, Knjižnica Maksa Samsa v Ilirski Bistrici, Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Osrednja knjižnica Kranj, Knjižnica Mirana Jarca v Novem Mestu, Osrednja knjižnica Celje, Univerzitetna knjižnica Maribor, Pokrajinska in studijska knjižnica Murska Sobota.
Prav gotovo, da so v Banki Koper na izbran način prispevali k obogatitvi z™m, pojasnjujejo svojo odločitev, zavedajoč se, da je banka sestavni del okolja, v katerem deluje in mu pripada.
Vedeti je treba, da v Banki Koper vsako leto prejmejo skoraj 1300 prošenj, kar pomeni več kot sto na mesec. Ugodno jih rešijo približno 400.
drugo finančno organizacijo, bodo vsi vzajemni skladi imeli naziv posebni.
Nova čipna tehnologija zahteva zamenjavo 850.000 kartic Activa-Maestro
Banka ob spremljanju svetovnih novosti na tem področju uvaja novo tehnologijo - uvaja pametno čipno tehnologijo. V začetku novembra je namreč izdala prve tako imenovane pametne čipne kartice z mednarodno veljavnostjo v Sloveniji. Tako kartico je praviloma nemogoče zlorabiti. Certifikat je izdal mednarodni kartični sistem MasterCard. V letu 2004 bo sledila postopna zamenjava vseh bančnih kartic Activa-Maestro, kartic za poslovanje preko osebnih računov. Prav vse, teh je v kartičnem sistemu Activa preko 850.000, bodo prešle na novo čipno tehnologijo. Na novo bančno tehnologijo seje banka začela pripravljati že leta 2000, ko je izdala prvih 50 testnih pametnih kartic.
V okviru širitve svoje poslovne mreže po Sloveniji je Banka Koper 14. novembra 2003 kupila HKS Trebnje in posle HKS prenesla v redno dejavnost Banke Koper.
Prenova bančne stavbe v Kopru bo končana predvidoma do marca 2004
Pred nedavnim so odprli prenovljeno Poslovno enoto na Drevoredu 1. maja v Izoli, veliko bolj zahteven projekt pa je prenova pritličja in medetaže osrednje stavbe Banke Koper na Pristaniški 14 v Kopru. Prenova bo potekala predvidoma do marca 2004 in bo skupaj s prenovo enote v Izoli veljala okoli milijardo tolarjev.
(FK)
Radio Tartini Piran
£ 05 6730 081 (d 05 6730 085 B radio-tartini@siol.com
Organizirajo transport od vrat do vrat, prevoze hitrih in kurirskih pošiljk, neposredne linije zbirnega prometa z vsemi evropskimi državami, skladiščenje in distribucijo ter storitve carinskega zastopanja.
Čedalje bolj se uveljavljajo kot logistični partnerji uspešnih gospodarskih sistemov in družb.
Svoje storitve ponujajo po Sloveniji in v odvisnih družbah na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, državni skupnosti Srbiji in Črni gori ter v Makedoniji, Češki in Rusiji.
Ostati želijo vodilni ponudnik logističnih storitev v jugovzhodni Evropi in doseči položaj srednje velikega ponudnika v Evropi.
»Standardizacija je v svetu v rokah velikih, ki so zaradi svoje sposobnosti uvajanja hitrih sprememb v svoje poslovanje uspešnejši. V glavnem so veliki tisti, ki se lotijo standardizacije in določijo malim kako bodo delali. Osnova za dobro logistično storitev je v bistvu kakovost«, je dejal Stojan JUK Grgič, ki dela tudi v transportnem logističnem grozdu in se aktivno vključuje predvsem na področje standardizacije označevanja in skladiščno transportnih enot. Opravljanje logistike za različne vrste blaga zahteva od izvajalcev poznavanje upravljanja z blagom in poznavanje specifičnih zahtev, zakonodaje in predpisov iz navedenega področja. Izvajalca sili v določene specializacije in prilagoditve ter izvajanja logistike ob upoštevanju predpisov, zakonov, priporočil in svetovnih standardov. Za izvedbo kakovostne logistike pri izvedbi moramo upoštevati naslednja področja: ISO 9000, ISO 14000, HACCP, nevarne kemikalije. To so standardi oziroma neka priporočila, ki narekujejo kako je treba delati. Stojan Grgič je nekaj več povedal tudi o sledenju blaga, ki se pojavlja na tej logistični poti. Varovanje in nadzor pa je tisto o katerem se moramo začeti pogovarjati. Ta je pomemben razlog za uvedbo kvalitetne logistike, ki se jo izvaja s fizičnim nadzorom ali video nadzorom. Ugotovljeno je, da se veliko napak dogaja predvsem na poti blaga iz transportnega sredstva v skladišče in iz skladišča na transportno sredstvo. V primeru video nadzora j e mogoče nadzorovati delovanje v skladišču in hraniti posnetke. Novejši video nadzor omogoča paralelno hranjenje videa in računalniškega delovanja sistema. Primerjava in pogled obeh informacij lahko prinese koristna sporočila o namernih napakah skladiščnih delavcev v skladišču, ali službi za reševanje sporov z drugimi udeleženci. Lotil se je tudi področja HACCP - neposredna logistična povezava, kontrola transporta in sledenje pošiljke, ki z letom 2004 postaja vse bolj zanimivo in potrebno.
BK
Simon Sorič
Poslovodja Mercatorjevega Supermarketa v Luciji
Market je že super
Lucijski Supermarket ljubljanskega Mercatorja seje v nekaj mesecih po svečanem odprtju že dodobra uveljavil, predvsem tudi s pestro vsebino ponudbe raznovrstnega blaga in živil.
Simon Sorič, ki je pred kratkim v Supermarketu prevzel naloge poslovodenja (prej j e delal 8 mesecev v Mercatoijevi poslovalnici št. 7 in pet let vodil market št. 64 v Luciji) pravi, da se njihovi delavci sproti izobražujejo in prilagajajo sodobnim trendom in zahtevam potrošnikov. »V našem Supermarketu v Luciji peče dnevno sveži kruh Pekarna Grosuplje. Prepričan sem, da imamo tudi najboljšo ponudbo zelenjave,
mesa in mesnih izdelkov iz lastne mesnice, uvedli pa smo novost -Toploteko (ponudba pečenih piščancev, mesnega sira, svinjskih rebrc in piščancev), odlično je obiskana restavracija. V našem Supermarketu lahko potrošniki tako izbirajo med 1000 različnimi artikli«. V prvem nadstropju je ponudba pohištva. Po vrstah pred blagajnami bi lahko rekli, daje supermarket dobro sprejet. Morda pa je zanimivo prav to, da potrošniki v supermarketih kar hitro napolnijo svoj voziček potem pa nastanejo nekakšne dolge vrste pred blagajnami. »Seveda bomo, če se bo to pri nas pokazalo za nujno poskrbeli, da potrošniki ne bi predolgo čakali na blagajnah, čeprav je morda glede tega le takšen občutek, namreč, da je čas nabiranja artiklov precej krajši od formalnosti pri blagajnah. Saj veste, ponavadi so vozički zvrhano polni«.
Poslovodjo smo povprašali tudi ali morda način centralizirane nabave blaga v Ljubljani ne izpodriva ali izključuje lokalne ponudbe? Pravi da ne, saj lahko potrošniki v trgovinah najdejo tudi veliko število artiklov s tukajšnjega območja, pa tudi artiklov italijanskih blagovnih znamk. Sicer pa vsake toliko časa presenečajo s prodajnimi akcijami (imenujejo jih
4®'- -
■ W
F?
F*
E
B < •
1
31.
'A
Novoletni sprejmi so bili prava priložnost za kratko druženje ljudi, poslovnih partnerjev in prijateljev. Posebnost: manj visoko zvenečih obljub in obdaritev. Nekatera podjetja so del denarja namenjenega za poslovna darila raje namenila humanitarnim organizacijam. Največji obisk na prejemu je bil na Bernardinu. Je novoletno rajanje na trgih postalo mučno?


Čeprav je že pol meseca minilo od novoletnih praznikov se nas še drži spomin kako smo jih proslavili. Morda zaradi splošnih razmer v svetu praznovanja niso bila tako burna kot nekoč, celo petarde niso tako pokale, žal najbolj spet na trgih, kjer se je letos zbirala predvsem množica mladih ljudi. Kaže pa, da tudi rajanja na trgu niso več to kar so nekoč bila. Nebo je tako v Piranu kot v Portorožu in še v mnogih drugih mestih osvetlil ognjemet.
Sprejemna Občini Piran
Za občinske svetnice in svetnike, gospodarstvenike in eminentne občanke in občane občine Piran gaje v petek, 19. decembra v občinski palači priredila sprejem županja Vojka Štular. Zahvalila se jim je za sodelovanje pri snovanju boljše občine in hkrati poudarila, da tudi občinska uprava zgledno ustvarja pogoje, da bo občina stopala s hitrejšimi koraki v svetlo bodočnost in pri tem omenila kar devet projektov prostorskega uresničevanja, od česar si lahko največ obeta najbolj množična dejavnost v občini, turizem.
Sprejem upokojencev jubilantov na Belem Križu
V sredo, 12. decembraje bilo srečanje članov in jubilantov Društva upokojencev Piran v restavraciji Mercator na Belem Križu. Jubilante, ki so dopolnili SO, 85 in 90 let sta pozdravili Alba Godnič, predsednica Društva upokojencev Piran in županja Občine Piran Vojka Štular. Pukšič Nada, kije dopolnila 85 let j e prejela šopek rož in seveda veliko dobrih želja za dolgo in zdravo življenje. Dišečih rož a ni zmanjkalo tudi za druge udeležence srečanja.
KS »Ji
Odlična in boga ta pogostitev na Bernardinu
Tako kot njihovi gostinski delavci znajo,so tudi za tokratne novoletne praznik, 18. decembra 2003, pripravili odličen in dobro organiziran sprejem v hotelo Histrion. Številne goste, med katerimi so bili tudi državna podsekretarka za turizem Darja Radič, županja občine Piran Vojka Štular, ki je imela pozdravni novoletni nagovor, direktor STO Bojana Meden, direktor Dela Jure Apih ter mnogi drugi, je pozdravil in jim zaželel srečno 2004 predsednik uprave Hotelov Bernardin, mag. Čedomil Vojnič.
if
Ho voietnisprejem č/ano v DeSUS Piran v Taverni
Pavel Godnič, predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije, OO Piran je 20. decembra v Taverni v Luciji priredil srečanje za člane te množične politične organizacije. Ob prijetni večerji so člane in simpatizerje pozdravili županja Občine Piran Vojka Štular, predsednik Pokrajinskega odbora in koprske Občinske organizacije DeSUS Mirko Miklavčič ter Pavel Godnič.
župan Popovič Je srečanje priredi! v Pretorski palači
Dan pred Božičem seje koprska elita zbrala v Pretorski palači na sprejemu župana Borisa Popoviča. Odločil seje povabiti	gospodarstvenike,
predstavnike Univerze na Primorskem in novinarje. Njegov pozdravni govor je bil kratek, prepričljiv in jedrnat. »Imamo vas podjetnike, imamo novinarje, imamo Univerzo. Skupaj bomo dosegli veliko. Smo prva občina v Sloveniji, ki je sprejela proračun za leto 2004. rezultati bodo kmalu vidni. Računajte na nas«, je bil kratek in že povabil na kozarček in manjšo zakusko. Za spominek so nam pri izhodu pripeli znački z logotipom Mestne občine Koper in zastavico Slovenije.
Fotografije: FK-Primorski utrip
Ponovoietno novinarsko srečanje v Izoli
V torek, 13. januarja sta novinarje v sejni sobi županje sprejela županja Breda Pečan in sodelavec za odnose z javnostmi Danilo Markočič. Kot pritiče naši najbolj delavni in prodorni županji pa to ni bilo le srečanje za pogled v kozarček ampak pravo garaško, saj smo ga izkoristili tudi za predstavitev in ogled obnovljenih vodnih virov na podeželju (Cetore in Ženeštra). Županja Breda Pečan nam je predstavila tudi druge investicije za območje KS Korte.
	
	

V Kopru sprejem za novim
|Sredi decembra gaje za novinarje v Prctoski palači v Kopru priredila dr. Lucija Čok, rektorica Univerze na Primorskem. Novinarji smo tako lahko z našo novo prvo rektorico v sproščenem vzdušju poklepetali o tem in onem. pri čemer smo zvedavo spraševali tudi o aktivnostih mlade univerze.
Ha prednovoletnem srečanju seje izkazal tudi Adriatic Zavarovalna družba iz Kopra je novinarje povabila na prijazno druženje 17. decembra na sedežu Ad vodstvo družbe predstavilo ocene lanskih poslovnih rezultatov in načrtov za leto 2004 ter pričakov katerimi se bo soočil zavarovalniški sektor ob vstopu Slovenije v Eu.	riatica, kjer nam je ane spremembe, si
Srečanje članov bonevske organizacije je btio 13, decembr\ v lucijski Taverni	
-f§r
g]P(0)®T
Športnik občine
Wrcm 2003
Prireditev in podelitev priznanj bo v petek, 30. januarja ob 19.00 ori v Gledališču Tartini
Športni center Piran, Občina Piran in Primorski utrip vabimo vse športnike, starše, učitelje športa, športne delavce, ljubitelje športa, predstavnike gospodarskega in družbenega življenja v občini Piran, ki pomagajo športu na tradicionalno prireditev Športnik Pirana 2003, na kateri bomo ob pestri prireditvi in zabavnem programu skupaj podelili priznanja športnicam in športnikom, državnim prvakom, najperspektivnejšemu mlademu športniku ali športnici, priznanje športnim delavcem, priznanje za odmevne športne dogodke in sponzorjem za sodelovanje v dobro športa.
Prepričani smo, da bo letošnja prireditev vesela, tudi zabavna in medijsko odmevna, zato vas že sedaj prisrčno vabimo!
ŠPORTNI CENTER PIRAN CENTRO SPORTIVO PIRANO
Komisija za izbor nagrajencev v sestavi Vida Murovec, Neset Dulai, Geraldina Grižinič, Milica Maslo in Franc Krajnc se je sestala 12. januarja 2003 na sedežu Športnega centra v Piranu. Ocenila je prispele predloge Športnih društev oziroma klubov in po daljši razpravi določila nominirance. Kdo so nagrajenci bomo seveda izvedeli na sami prireditvi, zato ne zamudite! Več nas bo, bolj bo veselo. V svet športa vas bosta popeljala dva vrhunska telovadca in kar dva voditelja, za dobro razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Haeven Nr. 7.
V Piranu smo ponosni na dosežke v športu, zlasti, ker je med nominiranimi piranskimi športniki že pet takih z izpolnjeno olimpijsko normo, od teh imata dva še interne slovenske kvalifikacije. Tako smo postali ena najuspešnejših slovenskih »olimpijskih« občin.
1
Športni center Piran Direktor Zdenko Vozlič
Občina piraM Comu n e di pira n O
Županja Vojka Štular
. ♦
primorski uVp
Odgovorni urednik Franc Krajnc
Kinološko društvo Portorož
Priprave na evropsko prvenstvo v Portorožu 17. julija
rfTj SjjS |

Na fotografiji Primorskega utripa: Člani društva s svojimi štirinožnimi prijatelji
Člani kinološkega društva Portorož so decembra na Parkurju v Lučanu preizkusili osnove znanja svojih štirinožnih ljubljenčkov. Opravili so tečaj iz osnov poslušnosti in prejeli tudi potrdila. Vaje je opravilo 15 psov in prav zanimivo jih je bilo opazovati kako se z lahkoto podijo čez postavljene ovire. Zaključek 1. tečaja je bil uspešen, kar je tudi dobra osnova za uspešne priprave na letošnje evropsko prvenstvo v tekmovanju psov, ki bo 17. julija v Portorožu, predvidoma na istem mestu kot lani (ob teniških igriščih Marine Portorož).
Koper
Do poletja podjetje za potniški terminal?
Luka Koper, Istrabenz, Mestna občina Koper in GZS so 17. 12. 2003 v Pretorski palači v Kopru podpisali konzorcij sko pogodbo o potniškem terminalu, na podlagi katere bodo do poletja 2004 ustanovili podjetje, ki bo investiralo in vodilo potniški terminal. Med Ministrstvom za promet in Mestno občino Koper pa bo (ali je že) podpisano pismo o dobrem sodelovanju pri realizaciji tega projekta. Potniški terminal bo v Kopm. Okrogla miza je bila na temo Spodbujanje pomorskih prevozov na kratkih razdaljah. Po novinarski konferenci, ki je sledila, smo dobili občutek, da iz te moke ne bo veliko kruha, kajti tudi ta projekt naj bi čakal na sredstva iz Bruslja. Andrej Koprivec, višji svetovalec in nacionalna kontaktna oseba za to področje pri Ministrstvu za promet je predstavil program, s katerim Evropska unija spodbuja pomorske povezave na kratkih relacijah. Predstavili so tudi Evropske Shortsea mreže in program Marco Polo, s katerim EU financira projekte v zvezi z vzpostavitvijo novih pomorskih linij. Drugi del okrogle mize je bil namenjen razpravi z udeleženci, predvsem predstavniki gospodarstva, ki so tako ali drugače povezani s pomorstvom v Sloveniji. Med ozka grla, ki so bila za to področje ugotovljena v evropskih državah, so predvsem zahtevni in marsikdaj nepotrebni administrativni in carinski postopki, neustrezna zakonodaja,	infrastruktura,
nefleksibilnost in slaba cenovna politika upravljavcev pristanišč ter staromoden izgled pomorskih prevozov. Ugotovitve bodo obravnavali tudi na sestanku kontaktnih oseb v Bruslju. Na novinarski konferenci je sodeloval tudi Branko Mahne, državni sekretar za pomorstvo.
Naj šibkejši člen
Uvožena televizijska oddaja Najšibkejši člen le za najbolj vzdržljive!
Oddaja Najšibkejši člen, ki jo lahko že nekaj časa spremljamo na TV Slovenija I je pravi preizkus vzdržljivosti za nastopajoče, a tudi za gledalce, ki ji poskušamo slediti in vsaj na tiho odgovoriti na zastavljena vprašanja, naprej lažja, nato vedno težja. Kaže, da se je pri Slovencih že v zelo kratkem času »zarezala v srce in dušo«. Nekatere moti »negativen« odnos voditeljice (igralka) do tekmovalcev, (ki sicer morajo hitro reagirati in pokazati kar nekaj znanja) še pa zlasti najbolj zbode kratka beseda »adijo«. Izločeni ponavadi ne kažejo odprte jeze, ker so jih »soigralci« izločili kot najšibkejši člen, pa čeprav je morda kakšen največ prispeval k cilju igre. Kako smo oddajo sprejeli Slovenci? Nekaj pomislekov o televizijski oddaji so izrazili tudi v debatnem krožku društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Faros Piran. Sonja Tavčar jih je prenesla na papir in objavila v njihovem glasilu. »Ali nimamo že dovolj razpartij, zdrah, podpihovanj in podtikanj v politiki in v vsakdanjem življenju? Ali so res negativna čustva tisto, kar hoče ta oddaja doseči? Kot bi hoteli imeti katedro za zavist, škodoželjnost in aroganco.
Voditeljica je dobra igralka, ji priznava avtorica članka, in mora negativno reagirati, ker je tak koncept oddaje. Toda - ali moramo kupovati licenco takih oddaj, ki zastrupljajo pozitiven odnos do sotekmovalcev, do sočloveka, se sprašuje avtorica in navaja celo nekaj primerov, ki bi lahko dišali po politiki. Na primer, dva Ljubljančana izločita Mariborčana...
Oddaja je pač takšna kakršna je. Vsak udeleženec je seznanjen z njenim osnovnim principom in je torej pripravljen poslušati »zafrkljive« pripombe voditeljice. Vendar, ali v oddaji ni nekaj kar kaže tudi na človeško naravo? Vsi hitimo k višjemu cilju, mnogi tudi za ceno poraza drugega.
Javni poziv vsem, ki bi lahko pomagali
Igralci NK Koper nimajo finančnih virov, zato jim grozi, da bodo morali izstopiti iz I. slovenske nogometne lige
V soboto, 28. februarja se bo začel spomladanski del slovenske nogometne lige. 25 igralcev koprskega NK je v začetku letošnjega leta začelo trenirati, čeprav ne vedo, ali se bodo tekmovanj v ligi sploh udeležili. Nogometnemu klubu Koper namreč ni uspelo pridobiti sponzorjev, ki bi jim omogočili normalno delo.
Bolj kot denar, ki ga je klub dolžan izplačati igralcem za preteklo obdobje, je vprašljiv denar, potreben za prihodnost, jev javnem pozivu, ki ga je prejelo tudi naše uredništvo, zapisal kapetan NK Koper Andrej Poljšak. Problematika je resna, zato je sklical novinarsko konferenco v sredo, 21. januarja ob 10.00 uri v Bio motelu Vodišek na Vanganelski 2 v Koptu. Kaj
bo pomenilo za Mestno občino Koper, če izgubi prvoligaša, kije trenutno drugi na lestvici? Prvi je NK Nova Gorica, ki mu HIT d.d. namenja 100 milijonov SIT. V Kopru se to ne more zgoditi, a upanje vendarle ostaja.
Z začetku sezone 2004/5 začne veljati nov sistem licenciranja, po katerem bi na Bonifiki morali urediti pokrito tribuno z najmanj 1000 sedeži, pokrito VIP in press tribuno, poseben press prostor, pokrit stolp za snemanje tekem, sanitarije na tribunah, razsvetljavo.. .Glede na uspehe, ki jih dosegajo in glede na to, da imajo v nogometnih vrstah tudi včlanjenih 300 otrok, bi bila prava škoda, če ne bi našli nekakšne rešitve.
Tolmačenje
protialkoholnega zakona
Subjektivna ocena prodajalca zadosten razlog, da alkoholne pijače ne proda mlajšemu od 18 let
GZS - Združenje za turizem in gostinstvo je za podjetja, ki prodajajo ali strežejo alkoholne pijače v številki 5 Informacij GZS, objavilo stališče Ministrstva za zdravje glede izvrševanja določil Zakona o omejevanju porabe alkohola.
- pri 24 urnem poslovanju, se po mnenju ministrstva, šteje 5. ura zjutraj za uro. od katere velja prepoved točenja alkoholnih pijač.
-	glede načina objavljanja prepovedi, oziroma omejitve točenja ali strežbe alkoholnih pijač, se mora upoštevati predvsem to, da so objavljene na vidnem mestu in v vseh prostorih, kjer se nudijo alkoholne pijače.
-	glede upravičenosti domnev, da bo alkoholna pijača posredovana osebam, mlajšim od 18 let, je po mnenju ministrstva subjektivna ocena prodajalca zadosten razlog, da pijače ne proda, oziroma postreže.
Lucienne pianistka in managerka
Piano bar tudi v Sloveniji
Lucienne (Lu) Lonchina seje rodila leta 1965 v angleškem Portisheadu. Že kot štiri in polletna deklica je začela obiskovati šolo za klavir, prepevati v zborih in madrigalskih skupinah ter igrati v ansamblu angleških flavt. Pri štirinajstih je delala kot pianistka v lokalni baletni šoli in občasno igrala z domačimi bendi - skupinami in solisti v Pubih in klubih. Zakorakala je v svet »zabaviščne industrije«, istočasno pa obiskovala gimnazijo, ure klavirja, flavte in francoskega roga. Po končani šoli je takoj dobila delo pianistke in pevke v hotelu v Bristolu, kjer jo je opazil agent iz Londona in jo angažiral za igranje v tujini. Igrala in prepevala je v vrhunskih hotelih Po Švedski,
Finski in Norveški, kasneje pa nastopala še v Španiji, Srednjem Vzhodu, Veliki Britaniji in Skandinaviji. Leta 1986 se je pridružila pop skupini SHARKS in z njo nastopala po vsej Evropi, od Grčije do Islandije, v najelitnejših
klubih in diskotekah, hotelih in na kr ižarj enj i h .
Končno je oblikovala tudi lastno skupino, kvartet ME & YOU in nadaljevala z mednarodnimi angažmaji. Me & You so se uvrstili med najboljših tovrstnih TOP 40 bands’ skupin v tistem času. Lu je takrat spoznala tudi svojega bodočega soproga, Slovenca. Z njim se je leta 1991 vrnila v Slovenijo, kjer sta si ustvarila družino in ustanovila podjetje McM, ki se ukvarja z glasbeno industrijo v najširšem pomenu besede. Danes je Lu poslovna ženska, ki uspešno skrbi za angažmaje tujih artistov pri nas in slovenskih ter irvaških v tujini. Njena formula za uspeh: bogate izkušnje in znanje šestih jezikov. Lucienne pravi, da se je bilo zelo težko naučiti slovenskega jezika, toda sedaj ji gre že zelo dobro. Zeli pa si tudi, da bi se naučila še španščine in kitajščino. Glasba je še vedno precej prisotna v njenem življenju. Če le ima cas snema spremljevalne vokale ali piše besedila v angleščini za slovenske, trvaške in italijanske glasbenike ter producente, med njimi so Afrika Barnbaata, David Sion, Dado Topič, sank rock, Massimo Savič, Nuša
Derenda, Ute Rapotec, Easy, Marino Legovič, Matjaž Vlašič, MZ Hektor, Jan Plestenjak, Slavko Ivančič, Babilon, Karamela, Gianni Rijavec itn. Njen glas je prisoten v številnih pesmih, ki so zasedale glasbene lestvice, pa marsikdo tega sploh ne ve, npr. v poletnem hitu »La noche« - 2 Colors. Vsekakor pa Lucienne vidim kot lepo, visoko plavolasko, pianistko, ki je na Evroviziji leta 2000 spremljala na klavirju Nušo Derendo s pesmijo Energy, za katero je tudi napisala besedilo v angleščini.
Po dolgih 15 letih premora z igranjem na klavir se je Lucienne (Lu) Lonchina odločila, da bo ponovno zaigrala. Namreč po bogatih izkušnjah, ki sijih je nabrala okoli po svetu kot glasbenica in sedaj tudi kot managerka se je odločila, da sprejme izziv in v Sloveniji uvede sistem »piano bar«, kije po svetu že vse posod uveljavljen. Po njenih besedah sodeč, naj bi imel vsak hotel s petimi zvezdicami tudi nek poseben prostor, »piano bar«, kjer naj bi se na primer gosti hotela zadrževali ob prijetni glasbi pianistke ali pianista, kaj popili in morda skupaj tudi kaj zapeli. V hotelih je velikokrat tudi nekaj takih gostov, ki so sami in nimajo družbe in jih bi morda taka
Na fotografiji: Kako naj bi izglodal »piano bar«. Obiskovalci, gosti naj bi sedeli okoli klavirja, pianista ali pianistke na barskih stolih, kjer naj bi se prelivalo polno veselja, zabave in prijetnega druženja.
ponudba zadržala v hotelu, kjer bi preživeli prijeten družaben večer, preden bi se odpravili spat in si odpočili od napornega dne. Problem je začetna investicija klavirja, ki ni ravno poceni, toda dolgoročno bi to bila dobra poteza in skratka zanimiva ponudba, na primer hotela, ki bi svojim gostom ponudil nekaj več. In prav zaradi tega se je Lu ponovno podala v svet pianistke, ker je hotela dokazati, da to deluje zelo uspešno. Nedavno smo jo imeli možnost poslušati v Restavraciji Barka na Bernardini! ter na prednovoletnem sprejemu Hotelov Bernardin v hotelu Histrion na Bernardinu, kjer je prepevala prijetne šansone. V Sloveniji je sicer zelo znano, da zaostajamo za svetom in pri uvajanju novitet. Slovenija nima ravno veliko posluha za novitete, ko pa vidimo, da deluje pričnejo vsi kopirati. Lu ima sicer svoje podjetje in kot managerka tudi »bukira« pianiste, ki naj bi jih ponujala po Sloveniji. Kot za vsako novo stvar je tudi za sistem »piano bar« potreben čas, ki bo pokazal svoje.

■?!'
Gledališče Koper bi nastopalo tudi v Gledališču Tartini
V Piranu bi lahko imeli vsaj kakšno predstavo. Poslala sem že pismo županji, naj »odpre piranska vrata« in se tako izogne načrtnemu getu, je na novinarski konferenci v Kopru dejala Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper. Verjetno problem tiči popolnoma drugje; Gledališče Tartini Piran oziroma upravitelj Avditorij Portorož zahteva 160 tisoč tolarjev za enkratni najem dvorane. Tega pa ne zmore plačati tudi najboljše gledališče, saj je v dvorani komaj 200 sedežev. Morda bi se lahko dogovorili, da bi koprsko gledališče priredilo vsaj kakšno predstavo za učence piranskih osnovnih šol. V otroški abonma v koprskem gledališču je vpisanih že 120 otrok. Letos računajo na 998 dijaških abonmajev. Člani koprskega gledališča so v letu 2003 doma in na gostovanju odigrali že kar 144 predstav.
pkrasnrtrakovl bordure modul gumbi nogavice
»Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko.«
•	kemična čistilnica
oblačila, odeje, zavese, pregrinjala...
•	šiviljska popravila
krajšanje, ožanje, menjava zadrg...
•	vse za šivanje
gumbi, sukanec, elastike, zadrge...
•	prodaja nogavic
MURA,	ciocca...
Ne le čistilnica
Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05 6779-790
Zgodbe 1001 noči
Vrhunski spektakel na ledu v koprski Bonifiki
3. januarja 2004 so v dvorani Bonifika v Kopru pripravili 24 x 13 metrov velik lesen podij, po katerem so napeljali posebne cevi, napolnjene z glikolom, vse dobro namočili z vodo in s pomočjo ogromnega hladilnika v treh dneh pripravi ledeno ploskev, po kateri so se ob 20.00 uri koprskemu občinstvu, v mednarodni zasedbi, predstavili vrhunski umetnostni drsalci, ki so se jim pridružili tudi mojstri trikov z ognjem Phoenix in pričarali lep spetakel na ledu - Zgodbe 1001 noči.
Zgodbe 1001 noči v izvedbi Fire on Ice Production so spektakel ognja na ledu za vse generacije. Razkošno pravljično zgodbo so spremljali: glasba s pridihom Orienta, razgibana koreografija, sijaj barv in luči Scbastiana De Jeana, domišljijski orientalski kostumi, prizori s čarodejem Brunom Bagnolatijem, krotilko kač in akrobatkama na vrveh. Zgodbe 1001 noči sta po dolgem nizu uspešnih varietejskih revij in predstav na ledu (Evolucija, Aladin, Trnuljčica, Romeo in Julija...) leta 1998 ustvarila Magda Hadnagy in Guido Cancinos Lopez, ki sta želela občinstvu ponuditi osupljiv spektakel orienalskega navdiha. Čudoviti kostumi, vrhunska osvetljava ter drzna in hitra koreografija Nickya Scotta ustvarjajo pravljični svet, v katerem vsak plesalec izraža s tehnično dovršenostjo in s povsem svojstvenim gibom. Glasbeni del prireditve je oblikoval Barney Martin, ki je avtorsko glasbo povezoval s priredbami priljubljenih skladb drugih avtorjev (Ravela, Stinga, Khaleda, Yannija in drugih). Tako solisti, kot skupinski drsalci sodijo med najboljše mlade umetnostne drsalec, nabrane iz vrst mednarodnih drsalnih prvakov tekmovalnih revij: Suzana Lipanova je prvakinja Velike Britanije v umetnostnem drsanju in drsanju v parih, Andrej Lipanov pa je v obeh tekmovalnih kategorijah prvak Rusije. Ross Tomsen
nosi naslov prvaka Škotske v disciplini obveznih likov, David Walsingham je dobitnik bronaste medalje Velike Britanije.
Phenix Productions je ena vodilnih evropskih artističnih skupin v umetelnosti z ognjem in najrazličnejšimi svetlobnimi učinki. Pri svojih nastopih uporabljajo več kot štirideset različnih efektov, veliko od teh so ustvarili posebej zanje.
Najbolj znani so po svojih predstavah z ognjem, občinstvo pa z nadstvamo lepoto presenečajo tudi njihovi hipnotični spektakli z ultravijolično svetlobo.
To je bil resnično lep prizor za oči in domišljijo, še posebej za otroke, ko po končani predstavi nikakor niso zdržali, da ne bi odšli pogledati in preizkusit ali se tudi s čevlji da drsati.
Breda Krajnc
Breda Krajnc
Izola
Novoletni obisk pri novorojenčkih
Posvetovalnica za srce v ZD Izola
Izolski zdravstveni dom (ZD), ki deluje v novem objektu že dobri dve leti, počasi dopolnjujejo vsebino.
Piranska županja Vojka Štular in koprski župan Boris Popovič pestvujeta prvi novorojen ki Kim in Hano iz Kopra. Mamica Nataša Bodlaj in izolski podžupan Silvano Sau pa veselo opazujeta.
V izolski porodnišnici je na Silvestrovo 31.12.2003, tik pred polnočjo, natančno ob 23.48 uri kot zadnja v letu 2003 prijokala na svet 3600 gramov težka in 51 centimetrov velika deklica Hana. Torej le 12 minut preden smo povsod nazdravljali s kozarcem penine novemu letu, letu 2004. To je bil za 23 - letno mamico, Zilho Halihotič iz Kopra vsekakor nepozaben, praznični večer. Kot prva v letu 2004,	1.
januarja 2004 pa seje rodila deklica Kim, kije bila malo lažja (3310 gramov) in prav tako 51 centimetrov velika. Kim je
prav tako razveselila svojo 33- letno mamico Natašo Bodlaj iz Kopra, ki je tako že drugič postala mamica. Mamice in novorojenke so 3.januarja 2004 ob 9.30 uri obiskali, župani treh obalnih občin, piranska Vojka Štular, koprski župan Boris Popovič in izolski podžupan Silvano Sau.
Lani je v izolski porodnišnici prijokalo na svet 572 otrok, (8 manj kot leto prej) od tega kar osem dvojčkov. Včasih se je v izolski
porodnišnici rodilo od 1200 do 1300 otrok na leto. Po
osamosvojitvi, po letu 1991 pa je število močno upadlo. Namreč iz Hrvaške in Istre morajo bodoče mamice odšteti 170 evrov za dnevno oskrbo, je dejal dr. Ravnikar Janislav, specialist iz ginekologije in porodništva. Na obisku pri mamicah je bil prisoten tudi Tomaž Gantar, direktor bolnišnice.
Vsekakor pa je bilo za novinarje prijetno presenečenje, ko smo v eni izmed sob srečali Elen Batista Štader, novinarko koprske televizije, ki je rodila deklico Elizo Julijo 2.januarja 2004 ob štirih zjutraj. Elen so v porodnišnici rekli: »Ne se sekirati, vaša hčerka se ni rodila prva v novem letu, tako da se boste izognila medijski pozornosti«. Toda nikakor nismo mogli mimo, da ne bi zabeležili tega srečnega dogodka naše sodelavke. Pri družini Batista Štader je še ena zanimivost; začetna imena vseh članov se pričnejo s črko E: Elen, Elvis, Elja in Eliza Julija.
BK
Elen Batista Štader, novinarka koprske televizije s svojo hčerkico Elizo Julijo
Njihove cilje so nekako že uresničili in večina zdravnikov, ki delujejo na izolskem območju, je v tej lepi stavbi. ZD Izola je velikodušno odstopil prostore za delovanje še ene nove poslovalnice -Posvetovalnico za srce, ki bo delovala v okviru Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnica za slovenski Istro. Delovanje poslovalnice je predstavil Stojan Kariž, internist in predsednik istrske podružnice društva. Direktor Stavbenika Peter Fabianije direktorju ZD Evgeniju Komljancu izročil ček za milijon tolarjev za nakup novega reševalnega vozila, čeprav si hkrati vsi želijo, da vozila ne bi bilo treba veliko uporabljati.
Zelo aktivno društvo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije deluje po vsej Sloveniji, saj ima 12 aktivnih podružnic in več kot 6000 članov. Člani v okviru članarine prejemajo revijo za srce, se vključujejo v dejavnosti društva (športno - rekreativne prireditve, pohodi, predavanja, delavnice, tečaji...). Taki posvetovalnici sta že v Ljubljani in v Novem mestu. Dejavnost posvetovalnice za srce je usmerjena v preventivno in zdravstveno vzgojno dejavnost s področja preprečevanja bolezni srca in ožilja. Strokovnjaki vam bodo pomagali razširiti znanje o varovalni prehrani, ustrezni telesni teži, izogibanju stresom, odvajanju od kajenja in iz drugih področij ohranjanja in krepitve zdravja. V posvetovalnici bo delal dr. Lovro Koršič, priznani in izkušeni kardiolog v izolski Splošni bolnišnici, delovala pa bo vsak drugi ponedeljek v mesecu med 16. in 18. uro. Če bo večje povpraševanje so pripravljeni to delovanje razširiti na vsak ponedeljek v mesecu. »Obisk v poslovalnici je
brezplačen, dejavnosti zaenkrat nihče ne financira in dr. Koršič je zaenkrat to pripravljen delati 'Tj ubi telj s k o". Priporočljivo bi bilo, če bi se zainteresirani naročali«, je dejal dr. Kariž.
Zbirajo denar za nakup novega reševalnega vozila
Koprsko podjetje Stavbenik je podarilo Zdravstvenemu domu Izola ček v višini 1.000.000 tolarjev in se tako pridružilo akciji s katero ZD zbira denar za nakup reševalnega vozila. Stavbenik že vrsto let podarja del sredstev za novoletna darila za dobrodelne namene. Lansko leto so pomagali Splošni bolnišnici Izola, letos pa so se odločili zaZD Izola. »Namreč gradbeniki imamo zelo stresno življenje tako, da bo verjetno tudi nam prav prišlo, čeprav bi radi videli, da bi se takih »ustanov čimbolj izogibali«, je smejoč dejal Peter Fabiani. Tudi antikoagulantna ambulanta? Na vprašanje novinarke Dnevnika ali razmišljajo morda tudi o tem, da bi prevzeli antikoagulantno ambulanto od Splošne bolnišnice Izola je direktor ZD odgovoril: »Vsekakor ne izključujemo te možnosti. To je stvar dogovora med tremi partnerji:	Bolnišnice,
zdravstvenega zavarovanja in ZD, ki bi morda bili novi izvajalci.
To je neka nova dejavnost in zahteva veliko stvari, ki morajo biti pokrite na način, kot to zahteva zdravstvo; od kadrov do denarja, prostorov...
Dejavnosti, ki so na pros-t o v o 1 j n i osnovi se da
nekako urediti, zadeve, ki so dokaj kontinuirane in dnevno obremenjujoče pa je potrebno zelo dobro pretehtati, da ne bi na račun neke nove dejavnosti oslabili kakšno obstoječo kakovostno zdravstveno dejavnost. V ZD Izola smo ZA - za vsako stvar, predhodno pa jih je potrebno dobro pripraviti in preučiti«, je dejal Evgenij Komljanec.
V izolskem Zdravstvenem domu počasi tudi odpravljajo napake oziroma nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je zaznalo računsko sodišče pri pregledu poslovanja v letu 2001.
BK
Vrste pred antikoagulantno ambulanto v Splošni bolnišnici Izola
SPiZe: S/ran f
Piranski gasilci skozi čas zgodovine
1888 - 2002
iv
Nemška odredba
Tržaški 87. gasilski korpus j e 22. marca 1944 s posebno okrožnico obvestil poveljstvo gasilske enote Piran, da nemško poveljstvo varnostne policije
v	Trstu odreja:
L)	Izvajanje požarnih akcij na
nezavarovanem območju je možno le ob zagotovljenem oboroženem spremstvu;
2.	)	Na zahtevo	vojaškega
poveljstva so gasilci dolžni sodelovati pri gašenju požarov ali ob raznih elementarnih nesrečah;
3.	)	Požarna poročila	se morajo
pošiljati na naslov 87. tržaškega korpusa. V poročilu mora biti imenovana nemška oblast, kije dovolila gasilske akcije, zlasti zunaj zavarovanega področja.
Piran je 1. maja 1945 dočakal osvoboditev in se rešil takratne nemške totalitarne moči in okupacije. Čeprav po kapitulaciji nacistične Nemčije še ni bila določena meja med Jugoslavijo
in Italijo je življenje in delo piranskih gasilcev zaživelo.
Vojna uprava jugoslovanske armade (VUJA) Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) za cono B je Pirančanom omogočila opravljanje gasilske dejavnosti. Poleg gasilcev prostovoljcev so delovali še gasilci v sklopu dežurne službe.
Že 30. julija 1946 so dobili piranski gasilci tovorni avtomobil znamke S PA 38R z nosilnostjo ene tone in s tremi sedeži. Registrska številka: SP 1529. Prometno dovoljenje štev. 2263 za cono B, A, Julijsko krajino, Istro in Slovensko Primorje je izdal Odsek za promet pri Poverjeništvu PNOO za Slovensko Primorje, Ajdovščina. To prometno dovoljenje je potrdila Vojna uprava JA (Jugoslovanke armade) za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje. Že naslednje leto je bilo izdano novo prometno dovoljenje, iz katerega j e razvidno, da je »Vigili del fuoco Pirano« lastnik vozila Avto Atrezzi, znamke Laurin - Klement, z nosilnostjo ene tone, reg. Štev. SP 1529. To prometno dovoljenje je izdal Razdelek za promet pri Okrajnem ljudskem odboru Koper dne, 14. 10. 1947. Območje vožnje je bilo določeno za Trst - cona A in B.
Dve žrtvi med gasilci
17. avgusta 1946 je nad gasilskim domom v Piranu zaplapolala črna zastava. Stalna dežurna gasilca Marino Predonzani in Rudolfe Goretti sta se v vodnjaku v Sečovljah zadušila s plinom, ko sta reševala otroka. Njune podobe so postavljene v spomin v
sedanjem gasilskem domu v Trinkovi ulici v Piranu.
Piranski gasilci leta 1950 slavili 60. obletnico delovanja
Običajno gasilska društva slavijo okrogle obletnice ustanovitve in tako je bila 60. obletnica Gasilskega društva Piran leta 1950.
Dejansko bi moralo biti slavje te obletnice že leta 1948, a je bila proslava iz tehničnih razlogov dve leti pozneje in to zgolj simbolična. Nujno je treba omeniti, daje po letu 1934 ostalo v gasilskih vrstah mesta Piran le šest stalno zaposlenih.
Od L maja 1948 do leta 1950 je bilo pogašenih 70 požarov in preprečeno 71 nesreč. V tem obdobju so se izkazali poveljnik Domenico Dolce in gasilci Mario Valente, Cosimo Albanese, Francesco Giachin in Nicola Benedetti.
20. januarja 1953 izdana odločba o delovanju Gasilskega društva Piran
Čas je tekel naprej. Politično nebo nad Evropo se je jasnilo. Že delujoče Gasilsko društvo Piran je 28. oktobra 1952 poslalo Okrajnemu ljudskemu odboru - poveljništvo za notranje zadeve Koper - pisno vlogo za registracijo društva. Odločba je bila izdana šele naslednje leto, natančneje 20. L 1953 in sicer, daje Gasilskemu društvu Piran dano pooblastilo, »da razvije vsestransko društveno
organizacijsko in propagandno delovanje v okviru predloženega programa - statuta in pravil ter v mejah zakonitosti, predpisov, veljavnih na teritoriju Jugoslovanske cone STO«. Odločba se končuje s takratnim pozdravom »Smrt fašizmu - svoboda narodu«. Podpisal jo je Stane Kovač, načelnik Poverjeništva za notranje zadeve pri OLO (Okrajni ljudski odbor) Koper.
Piransko gasilstvo je tako z 28. 10. 1952 stopilo v novo obdobje in si začelo samo pisati svojo zgodovino. Pravno j e torej gasilsko društvo Piran zaživelo z 20. 1. 1953 ob prejetju dovoljenja za delovanje. Znano pa je, da so bili člani že pred tem nadvse aktivni kot organizirana gasilska enota. Vrste gasilcev prostovoljcev so se pomnožile, vrstile so se seje, sestanki, organizirali strokovni tečaji, suhe in mokre vaje. Že na obrazu jim je bilo videti, da niso zadovoljni z »gasilskim domom« na Zelenjavnem trgu. Vanj so shranili voz in motorno črpalko Rakovica ter dmgo gasilsko opremo, kije bila nadvse borna. Takratna Gasilska zveza Piran j e pod vodstvom predsednik Petra Nanuta organizirala strokovne tečaje za pridobitev naziva: izprašani gasilec, podčastnik in častnik.
15. oktobra 1962 otvoritev novega gasilskega doma
Stanje je bilo nevzdržno in člani so sklenili, da hočejo imeti svoje prostore, ki bodo primerni za njihovo dejavnost. 21. 6. 1961 so ustanovili petčlanski gradbeni odbor, katerega
naloga je bila vselitev v lastne prostore. Predsednik odbora je bil Peter Nanut, gradbeni nadzorni organ je bil Ernest Kašman, finančno poslovanje je vodil Egidij Bradaš, Stane Tinta in Rudi Goljevšček pa sta zastopala gasilce v javnosti. Temeljni kamen za novi gasilski dom so položili 10. 10. 1961, že naslednje leto 15. 10. 1962 pa je bila slovesna otvoritev novih gasilskih prostorov v Trinkovi ulici števila 5 v Piranu.
(se nadaljuje).
Novo na policah
Knjiga Varen dom
Uporabni nasveti za varnost vsakega doma pred kriminalom in nesrečami
Ali ste vedeli, daje v Sloveniji zaradi kriminala in nesreč vsako uro oškodovanih ali poškodovanih več kot 5 ljudi, daje vsak dan vlomljeno v več kot 13 stanovanjskih hiš in stanovanj ter 31 drugih objektov in daje vsak dan ukradeno približno 5 avtomobilov in vlomljeno v 10 dragih vozil ter da je zaradi kriminala in nesreč vsako uro potrebno najmanj 20 policijskih intervencij? Mnoge informacije lahko preberete bolj podrobno, namreč Založništvo Lisac@Lisac je izdalo knjigo Varen dom avtorja Jureta Habbeta, dolgoletnega poznavalca varnostne problematike in področja zasebnega varovanj a. Avtoij a in knj igo Varen dom so predstavili 14. L 2004 v hotelu Slon v Ljubljani.___
Humanitarna akcija	.	_	_	,
»Naj srce dolgo igra«
Velika humanitarna akcija zbiranja sredstev za nakup novega ultrazvoka za srce za Splošno bolnišnico Izola je že decembra dosegla vrhunec.
V času od 14. novembra do 20. decembra seje na računu za ultrazvok za srce nabralo nekaj nad 4 milijone tolarjev, v akciji pa je do takrat
sodelovalo 314 donatorjev. Za koordinacijo in tehnično podporo odlično skrbi Studio Kemel Koper. V zadnjem obdobju so se z večjimi donacijami akciji pridružili tudi Hoteli Palače d.d. Portorož, Krka Zdravilišče Strunjan in Jadralni klub PIPC in gospod Miran Hasl. S slavnostno predajo čeka v višini 500.000 SIT so
Na fotografiji: Direktor Krka Zdravilišča Strunjan Miran Gaspari izroča ček strokovni direktorici Splošne bolnišnice Izola Nataši Černič Šuligoj, dr. med.
luka
. -
K>xw.Q0O.(x$'i^!t	-■ rmm&.
m C
I Na steni hodnika v Splošni bolnišnici Izola visi že II donatorskih čekov
Cvet primorskih akrobatov
Na lanskem državnem šolskem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave v Destrniku pri Ptuju seje v finale uvrstilo največ tekmovalcev prav s Primorske. Domov so prinesli osem pokalov in številne medalje. Pri osnovnošolskih ekipah in posameznikih so sodelovali učenci in učenke naslednjih šol: OŠ Sečovlje, OŠ Lucija, OŠ Cirila Kosmača Piran, OŠ Vojke Šmuc Izola, OŠ Antona Ukmarja Koper, SE Pier Paolo Vergerio il Vecchio Koper, OŠ Ivana Roba Šempeter, OŠ Solkan, OŠ Branik, OŠ Licijana Bratkoviča Bratuša Renče in OŠ Idrija.
Pri srednjih šolah so bile zastopane primorske šole: Gimnazija Piran, Gimnazija Koper, Srednja ekonomska in trgovska šola Koper, Memory Koper, Srednja ekonomska in poslovna šola Koper, Šolski center Nova Gorica, Gimnazija Nova Gorica in Gimnazija J. Vege Idrija.
Skupno seje s Primorske udeležilo tekmovanja več kot 100 tekmovalcev od
skupno 222, kar j e nedvomno tudi odraz uspešnega dela gimnastičnih klubov na Primorskem; ŠD Flip iz Pirana in Kopra, Goriškega gimnastičnega društva, Športnega društva Partizan iz Renč in Gimnastičnega društva iz Idrije. Vsi tekmovalci izhajajo iz omenjenih klubov.
Rezultati tekmovanja:
Zlati so bili: Mlajše deklice OŠ Antona Ukmarja iz Kopra in dijakinje Gimnazije Piran ter dijaki TŠC Nova Gorica.
Srebrni: Dijakinje Srednje ekonomske šole iz Kopra in dijaki Gimnazije Nova Gorica.
Bronasti: Mlajše deklice OŠ Cirila Kosmača Piran, starejše deklice OŠ Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče in dijakinje Gimnazije Nova Gorica.
osamezno je zlato odličje ponovno osvojila dijakinja piranske gimnazije Urša Jakin, ki je že nekaj let praktično nepremagljiva. Med dijaki je bil na prvem mestu ponovno Danijel Golenač iz srednje šile Memory Koper. Pri mlajših učenkah je prvo mesto osvojila Tina Gorjan iz Solkana.
v Odboru za zbiranje sredstev za nakup nujne medicinske opreme zaokrožili decembrski del akcije. Do sredine decembra j e s svojimi prispevki v akciji skupno sodelovalo že skoraj 1700 donatorjev in zanimivo, to so pretežno občani, v zadnjem času pa so se jim pridružila nekatere obalna podjetja. Pohvaliti velja Radio Koper -Capodistria, kije v lanskem jesenskem delu prevzel medijsko pokroviteljstvo nad akcijo.
Odbor za zbiranje sredstev za nakup ultrazvoka, ki si je na začetku akcije zadal nalogo zbrati vsaj 30 milijonov tolaijevje ta cilj veijetno že dosegel, saj seje na računu že do 20. decembra lani zbralo 29 milijonov tolarjev.
Na steni hodnika Splošne bolnišnice Izola seje desetim čekom pridružil še eden. Zbrana vsota zapisana na desetih čekih znaša 44.644.250,00 SIT, ki je darilo različnih donatorjev. Naj večja izpisana številka na čekuje 12,6 milijona SIT družbe Mercator d.d., sledijo čeki Istrabenza, Luke in Intereurope s po 10 milijonov SIT, Banke Koper d.d. 5,2 milijona SIT, Hotelov Palače d.d. 1,6 milijona SIT, Stavbenika 1 milijon SIT, NLB 500 tisoč SIT, na steni pa se jim je pridružil - in povečal skupno vsoto -ček Krka Zdravilišča Strunjan za znesek 500 tisoč SIT.
Breda Krajnc
Adriatic
Sprejem za športnike
in podpis pogodbe z Olimpijskim komitejem Slovenije
V Zavarovalni družbi Adriatic d.d. Koper, uradni zavarovalnici slovenske olimpijske reprezentance so prepričani, da naši športniki ne potrebujejo le finančne, temveč tudi moralno podporo vseh prijateljev športa, zato so znane primorske športnice in športnike povabili na veseli dogodek - »Z obalnimi športniki odštevamo do Aten«, ki bo v sredo, 21. januarja 2004 ob 12.00 uri v prostorih Hotelov Simonov zaliv. Podprli bodo - in jim tako omogočili še boljše priprave za nastop na olimpijskih igrah; Vesno Deklevo, Klaro Maučec, Teo Čeme, Andreja Hribarja, Matijo Pavšiča in Vasilija Žbogarja.
Športnike in goste bodo sprejeli obalni župani, predsednik uprave Adriatica Dušan Novak in mag. Janez Kocjančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, ki bosta ob tej priložnosti podpisala tudi novo pogodbo Adriatica z OKS za olimpijski ciklus 2004 - 2008.
Predavanje v okviru projekta Zdrav podjetnik
GZS Območna zbornica Koper v okviru projekta Zdrav podjetnik organizira strokovno predavanje na temo
Depresija - bolezen sedanjega časa Novi znanstveni dosežki odpirajo nove možnosti.
Predavanje bo v petek, 23. januarja 2004 ob 13.00 uri v prostorih GZS Območne zbornice Koper, Ferrarska 2.
Na predavanju bo Viktor Aleksejevič Kotolupov, pooblaščenec moskovske državne univerze Lomonosova izpostavil predvsem nove znanstvene poglede in dosežke na tem področju. Kotizacije ni. Udeležbo potrdite na tel. 05 639 53 11, Irena Bartolič ali po e-pošti: irena.bartolic@gzs.si

V	Luciji prodamo trisobno stanovanje
V	stanovanjskem stolpiču Obala 125 v Luciji, 5. + 6. nadstropje, prodam odlično ohranjeno trisobno stanovanje v skupni izmeri 97 m2. Cena za kvadratni meter je 2000 evrov.
Možnost tudi odkupa stanovanjske opreme.
Informacije: 031 851 240 ali 0049 17294 84 208, ali 0049 30 332 85 64.
Ugodno prodam
Električno klaviaturo WK2 HD, vključno s kovčkom.
Prodam
TV aparat z barvnim zaslonom Filips, brez teleteksta.
Vabilo k vpisu izobraževalnega programa solo petja
Osebe od 15 do 35 let starosti se lahko vpišete v izobraževalni program tehnike solo petja. Izobraževalni program traja 4 leta.
Vpišete se lahko tudi v tečaj skrajšanega programa.
Vpis je možen vse leto.
Informacije: 040 300 - 010 ali 05/6414 582
Vljudno vabljeni!
Ženitno posredovanje
031 - 505 - 495
v ___________________y
Nova knjiga
Istrska
malvazija
Univerza na Primorskem, Znanstveno - raziskovalno središče Koper in Vina Koper sta v četrtek, 15. januatja v prostorih Pokrajinskega muzeja Koper predstavila novo knjigo Istrska malvazija - Malvasia Istriana avtorja dr. Vida Vivode. Poleg njega sta knjigo predstavila Ne vij o Pucer, predsednik uprave Vina Koper in dr. Darko Darovec, direktor UP ZRS Koper. Na predstavitev so povabili tudi župana Mestne občine Koper Borisa Popoviča in župana Grada Pula, dr. Luciana Delbianca.
Izlet za ljubitelje umetnosti
Turistična agencija Maona in Obalne galerije Piran tudi letos organizirajo potovanje za ljubitelje umetnosti, ki vključuje ogled mednarodnega sejma umetnosti Arte fiera Bologna Mantova -Sabbioneta, v času od 24. do 26. januarja 2004.
Cesta vredna
pohvale
Zaposleni Marine Portorož d.d. so na predlog Centra za socialno delo Piran zbrali več kot 200.000 SIT v bonih, s katerimi so za novo leto obdarili dve družini z več otroki v občini Piran. S to človekoljubno gesto so dmžinam omogočili lepše preživetje praznikov.
Izola
Vulkanski kamen v ateljeju
V ateljeju Marjana Motoha v Izoli ne boste videli le lepih grafik ampak vam umetnik lahko pokaže še nekaj, morda edinstveno v Sloveniji -hydrotermalni kamen, ki so ga našli na dnu moija, v globini 2491 m v obalnem morju državice Papua Nova Gvineja. En takšen primerek imajo menda Rusi, drugi pa je v Nemčiji. Vulkanski kamen specifičnih lastnosti je povezan z odkritji pri opravljanju Ocenaske analize Olga 1. Motohu ga je lani jeseni podaril univ. prof. dr. Wemer Tufar, član Evropske akademije znanosti in umetnosti Weimar -Roth (Nemčija).
Klavirski koncert in razstava v Tartinijevi
1	• V e
hiši
V Tartinijevi hiši, na sedežu Skupnosti Italijanov v Piranu, je bil v četrtek, 15. januarja klavirski koncert, ki ga je izvajal Lorenze Cossi, posebni nagrajenec mednarodnega klavirskega natečaja »Stefano Marizza 2003«. Program: R. Schumann, G. Petrassi, S. Rachmaninoff.
Ob 19.30 so v dvorani za razstave Tartinijeve hiše v Piranu odprli razstavo izdelkov slikarske skupine pod vodstvom Liliane Stipanov in izdelkov keramičarske skupine pod vodstvom Apolonije Krejačič.
NAROČILNICA
NAROČAM
. Ime in priimek __
I Točen naslov ____
| Poštna številka _
Letna naročnina za naročnike (12 številk)
i	2.160 sit
| Datum______________ Podpis __________________
■ Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
I INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož
. #
primorski u*r'p
. #
primorski utp
Proslavili smo deset naših let
V sredo, 14. januarja zvečer je bilo v restavraciji Marina Portorož veselo. Skupaj s številnimi naročniki, gosti, predstavniki občin, predstavniki republiških institucij, poslovnimi partnerji in prijatelji smo proslavili 10. obletnico izhajanja Primorskega utripa.
V uredništvu Primorskega utripa smo si dejali: zakaj pa ne bi tudi mi javno proslavili desete obletnice izhajanja našega časopisa in povabili naročnikov, bralcev iti prijateljev. Ob obilici dela, ki ga v novinarstvu res nikoli na zmanjka, smo na hitrico sestavili program in žeje padla je odločitev. Proslava bo 14.januaija2004 ob 18. uri v ugledni Restavraciji Marina v Portorožu.
Že so prihajali prvi visoki gostje, naši naročniki, bralci. Prihajali so iz vseh krajev; iz Ljubljane, Sežane, Križa na Krasu, Kopra, Izole, Portoroža, Pirana, Lucije.. .Naenkrat vsi na kupu. Odgovorni urednik ta čas še sedi na novinarski konferenci. Kolegice in kolege novinarje zanima to in ono, kdo so povabljeni, kakšne načrte imate, kdaj boste tednik, kakšen je program.... Vitke plesalke Plesnega kluba Fredi iz Izole so pripravljene za nastop. Stisk rok, čestitke. Na vhodu goste pozdravljata novinarka Breda Krajnc in tehnična urednica Adrijana Krajnc Vasovič. Hostese delijo listke sreče za žrebanje, natakarji ponujajo šampanjec. Prihajajo prvi urednik Primorskega utripa Gustav Guzej, prvi uvodničar prve številke Franc Ohnjec (Banka Koper), županja Občine Piran Vojka Štular s sodelavci, županja Občine Izola Breda Pečan s sodelavci, nekdanji direktor in glavni urednik Primorskih novic Tomaž Bizajl, sedanju odgovorni urednik Bojan Gluhak in nekdanja odgovorna urednica Primorskih novic Zdenka Lovec, ki je našega urednika v Primorskih novicah učila prvih korakov novinarstva. Prišli so občinski svetniki, predstavniki Casinoja, Marine Portorož, Zavarovalnice Triglav, Droge Portorož, podjetja Emonec kafe, novinaiji iz domala vseh medijev; Dela, Dnevnika, Večera, Primorskih novic, Mandrača, STA, Radia Koper- Capodistria, TV Koper, Revije NOVA, predstavnika za stike z javnostmi Občine Izola Danilo Markočič in Občine Piran Jerneja Segulin, direktor Tiskarne VEK Uroš Velnar, ugledni odvetnik Dušan Železnik skupaj z gosti iz Sežane, Toni Biloslav, ravnatelj Obalnih galerij Piran, mag. Janez Širše (NTZ), dr. Peter Bossman, podžupan Drago Žeijal, Ivanka Humar, mag. Nada Zajc, Atilio Radojkovič, upokojeni odvetnik iz Portoroža Dušan Puh in mnogi drugi ugledni gostje ter bralci Primorskega utripa. Vsa restavracija bi se ta večer morala spremeniti v VIP mizo, pa j e bila pripravljena samo ena.
Bralce Primorskega utripa in goste pozdravi in jim zaželi lep večer posebej izbrana povezovalka večera Tadeja Cankar. Dobrodošli dragi naši.. .Nocoj nas bo zabaval ansambel Haeven Nr. 7. Igrali bomo, peli, govorili, žrebali nagrade, podelili priznanja nekaterim najzaslužnejšim in zvestim poslovnim partnerjem. Še posebej gre zahvala sponzorjem: Banki Koper, Casinoju Portorož, podjetju TSP, Diskont Petra Lucija., Zavarovalnici Triglav, Občini Piran, dariteljem lepih nagrad, Zlatami Nue Seli z Bernardina, kije izžrebanemu bralcu Pavlu Godniču podarila zlati prstan, podjetju Emonec Kafe, Občini Piran, Občini Izola, Obalnim Galerijam, Ateljeju Snežiče Krajnc iz Izole in drugim, ki so nas ta večer presenetili z darili.
Spet novo presenečenje: V Primorskem utripu dela novinarka Breda Krajnc, ki ne zna samo pisati ampak tudi kaj zapoje -in našim bralcem je za začetek zapela znamenito Helenino pesem Mačo. Ta večer je bil odkrit še en pevski talent: Milica Maslo, predstojnica Urada za dmžbene dejavnosti Občine Piran je kar brez mikrofona zapela lepo dalmatinsko pesem Ribar plite mrižu svoju - in si prislužila nagrado najnovejšo zgoščenko (CD Record Megaton) Simone Weiss -Računam nate. Okoli 100 udeležencev srečanja je na koncu prijetno presenetil vrhunski plesni par Tadeja Rebula in Tin Daničič iz Plesnega kluba Fredi Izola.
In kot se spodobi, na koncu še jubilejna torta, ki nam jo je za ta svečani trenutek pripravila slaščičarna Maja iz Šolske 10 Lucija. Fotografski mojster Tihomir
Sumič Quicklab Bernardin je komaj dohiteval beležiti vse lepe dogodke. Nekaj vam jih danes predstavljamo v sliki in besedi.
Uredništvo se zahvaljuje vsem, ki ste pomagali polepšati ta večer. Hvala tudi za dobre želje, telegrame in čestitke Splošni plovbi, GZS Območni zbornici Koper, Ministrstvu za gospodarstvo, Zunanjemu ministrstvu, direktorju Policijske uprave Koper Emilu Čebokliju, Venčeslavu Japlju, uredniku Sobote, novi upravi Casinoja Portorož, čestitko sta nam poslala tudi Patrik Greblo, novi v.d. direktorju Avditorij Portorož, predsednik TZS dr. Marjan Rožič in številni drugi.
Priznanja so prejeli:
Gustav Guzej, prvi urednik Primorskega utripa Franc Ohnjec, prvi uvodničar prve številke Primorskega utripa Priznanje prejme tudi Ranko Dokič iz Pirana, prvi naročnik Primorskega utripa, ki pa se proslave ni mogel udeležiti.
Priznanja poslovnim parterjem:
Casino Portorož d.d., Marina Portorož d.d., Banka Koper d.d., Zavarovalnica Triglav d.d. OE Koper, Droga Portorož d.d., Quicklab Bernardin in Fotooptika Rio Izola.
Veliko lepih misli, želja in pozdravnih besed so primorskemu utripu zaželeli Županja Občine Piran Vojka Štular, županja Občine Izola Breda Pečan in prvi odgovorni urednik Primorskega utripa, Gustav Guzej.
Prireditev so podprli: Banka Koper, Občina Piran, TSP market diskont Lucija.