Itev. Z90.
!) Milani, v ponedeljek, dne 16 decemura 1907.
Leto mi).
Velja po poŠti:
za cclo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za tetrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2*20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za ?etrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1*70
Za poSllj. na dom 20 li na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVE
Uredništvo ie tf Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi s»»
ne Vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona Stev. 74.
Političen Ust za slovenski narod
Inserati: .
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem objavljanju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naroinino, Inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani. '•C
Državne podpore ln vlado.
Dunaj, 12. dcc. 1907.
Od prijateljske strani sem prejel okrožnico županstva v Zagorju na Notranjskem, katero je razposlalo županstvom načrt prošnje na vlado, naj ta tudi na Notranjsko, osobito pa na politični okraj Postojna raztegne delokrog komisije, ki ie sostavljena pri osrednji vladi, da v svrho povzdige prouči gospodarske in kulturne razmere na Primorskem in v južnem italijanskem delu Tirolske. Na vprašnje, ali so umestne in potrebne take prošnje, odgovarjam tukaj javno, ker stvar gotovo zanima širše kroge prebivalstva.
Sedanja Beckova vlada je resno začela proučevati razmere v Dalmaciji ter tudi že izvrševati gospodarski program. Zakaj je vlada to storila, je sinoči zopet baron Beck javno povedal v zbornici. Ne motim se, ako trdim, da so bili več ali manj merodajni enaki politični nagibi, ko je Beck 18. julija t. I. v proračunski razpravi izgovoril naslednje besede: »Nov duh naj poživi politično upravo, da kot organ moderne gospodarske države pospešuje produktivne moči ljudstva ... Zato hoče vlada prebivalstvu v zaostalih krajih z državnimi podporami ustvariti pogoje boljšega gospodarskega iu socialnega obstanka. Za Dalmacijo se je že sostavil program. Enako akcijo hočem pričeti za Primorsko in južni del Tirolske, To je dolžnost države, da tudi s podporami izvršuje misel izjednačujoče pravičnosti. Na drugi strani pa upam s to akcijo prepričati prebivalstvo v teh krajih, da je avstrijska država pravičen in skrben zavetnik«.
Z ozirom na to izjavo sem že v oktobru izpraševal, ali in kje je dotična komisija in kako si misli svojo nalogo. Izvedel sem na naj-kompetentnejših mestih, da jc baron Beck v istini naročil ces. namestilištvoma v Trstu in Inomostu, naj mu poročata, kako bi se mogle povzdigniti gospodarske in kulturne razmere v Primorju in na južnem Tirolskem. Tržaški ccs. namestnik jc tudi žc doposlal svoje poročilo, katero pa jc baron Beck vrnil z naročilom, da se spopolni. Dalje jc baron Beck že pred tedni povabil k sebi primorske poslance dr. Laginjo, Mandiča, Spinčiča itd., da jih, če mogoče, pridobi za avstro-ogrsko pogodbo. In pri tej priliki je ministrski predsednik poslancem pojasnil nameravano akcijo za Primorsko, kar jc prišlo tudi v javnost. To je vse, kar sc je doslej zgodilo v tem oziru. Noben primorski poslanec nc vc več, nego sem tu omenil. Tudi ni še določeno, ali bode ta nameravana komisija v ministrstvu ali pri na-mestništvu v Trstu. Poslanci menijo, naj je ta
komisija pri namestništvu in naj so člani njeni tudi okrajni glavarji, zastopniki deželnega odbora in pa dotični poslanci. Bil sem tudi pred dnevi pri sekciiskem načelniku, ki bode imel vplivno besedo v tej komisiji. In ta gospod mi je zaupal, da baron Beck resno misli na tako akcijo, ko dobi malo več časa, a da je sedaj to vprašanje šc »v povojih«. Na moje vprašanje, kako si misli vlada nalogo tc komisije, odgovori mi: »To je v prvi vrsti stvar deželne vlade in okrajnih glavarstev .deloma seveda tudi poslancev in drugih krajevnih faktorjev, da poročajo in nasvetujejo, kako bi se v posameznih okrajih ali občinah moglo povzdigniti gospodarsko blagostanje. V Istri so v prvi vrsti potrebni zdrave pitne vode, graditi bode treba nekaj cest, morda to ali drugo železnico; vlada hoče izdatneje podpirati živinorejo in pogozdovanje Krasa. Na Goriškem misli vlada v prvi vrsti na uravnavo Soče in Vipavščice. In ta razna vprašanja bodo razdeljena resortnim ministrom, katerih strokovni referentje bodo nekaki člani dotične komisije.«
Torej komisije v pravem pomenu besede ui nobene, ampak se bode vsa akcija — ako zopet ne zaspi, — vršila normalnim potom. Pač pa ic upati, da bode vlada v bodoče, kakor že za Dalmacijo v proračunu za leto 1908, zahtevala višje kredite za povzdigo raznih panog narodnega gospodarstva. In to obljubo smo dobili tudi kranjski poslanci.
Toda. dragi rojaki, govorimo odkrito. Vsa nameravana akcija je mogoča Ic s sodelovanjem deželnega odbora in zbora ter deželne vlade. Brez teh faktorjev je vsaka akcija nemogoča, izključena. Deželni zbor mora dovoliti delne prispevke za razna podjetja. Deželni zbor pa že šest let nc dela, ker sc nekateri gospodje protivijo volivni reformi. Še večjo besedo pa bode pri nameravani akciji imela deželna vlada. Sedaj pa Vas vprašam: Ali morete iu hočete od politične uprave na Kranjskem pričakovati, da bode podpirala opravičene ljudske težnje? Jaz za mojo osebo nimam niti najmanjšega upanja. Kakor na Ruskem, smemo i mi reči: Car jc daleko, a Bog ic visoko! Ali nI največji škandal, ali ni nezaslišano in nečuveno, da deželna vlada kranjska niti nc pošlje svojih poročil na Dunaj o toči, povodnji in drugih uimali, akoravno je vsled posredovanja poslancev že dne 28. novembra dobila pogon na povelje barona Becka! Take nemarnosti in čemu bi molčali nagajivosti nc najdete v nobeni deželi! In od take deželne vlade pričakujete pomoči, ki se ne zmeni za ljudske potrebe, niti za nujne prošnje ljudskih zastopnikov. In kaj naj rečeni o nekaterih gospodih okrajnih glavarjih, ki Vam odgovarjajo, da ob toči iu drugih vremenskih nezgodah kmetje vedno več vpijejo, nego je treba,ali cclo zapijo državne pod-
pore itd. Ko sem koncem avgusta ali začetkom septembra v Postojni prosil bivšega g. okrajnega glavarja, naj toplo priporoča prošnje za državno podporo, rekel mi je odkrito: »Priporočal bodem podporo vsled toče le za občine Smcrje, Vremski Britof, Gor. Vreme ii: Famlje.« Treba je bilo novih korakov v Ljubljani in na Dunaju, da stvar sploh ni zaspala. Vendar pa vse prošnje in naši nujni predlogi leže tedne in mesece na polici deželne vlade v Ljubljani. In kaj more in hoče, prosim Vas, storiti okrajno glavarstvo za povzdigo gospodarskih razmer, ako pusti ležati nerešene najnujnejše akte mesece in mesece. Navedel bi lahko kopico vzgledov. In ljudje so šc tako otročje naivni, da jim bodo ti gospodje na Krasu napravili rajske zelenice. Vendar pa kranjski poslanci S. L. S. tudi te prilike nočemo zamuditi, zato smo izročili g. ministrskemu predsedniku baronu Becku naslednjo spomenico:
»Podpisani kranjski državni poslanci iz-roče Vam naslednjo spomenico, katero blagovolite no možnosti uvaževati:
Letošnje poletje so na Kranjskem toča, povodnji, požari, suša, črv in druge nesreče zadele prebivalstvo. Posebno revnejši sloji bridko občutijo letošnjo slabo letino in pomanjkanje krme za živino. V mnogih krajih je že sedaj nastala resnična beda. Mnogi revnejši posestniki so že ali bodo žal v kratkem prisiljeni prodajati vprežno živino, ker jc ne morejo prezimiti. Tudi živež morajo mnogi kmetje, koder ie pobila toča, že sedaj kupovati ter se šc bolj zadolžiti.
Z ozirom ua ta žalostna dejstva so podpisani od 25. junija sem vložili nad 30 nujnih predlogov, v katerih poživljajo vlado, naj vsem po toči, suši, črvu, povodnji in. drugih uimali oškodovanim občinam, ki so imenoma naštete, dovolr izdatne državne podpore. Opozarjamo Vašo ekscelenco še posebe na dva nujna predloga posl. Žitnika, Pogačnika, dr. Šusteršiča, Povšeta, dr. Kreka in tovarišev, ki prosijo izdatne in nagle državne podpore; s katero nai bi se omogočil ccnciši nakup krnic za one kra.ic, koder sta črv in suša uničila seno iu otavo, osobito pa v nekaterih notranjskih občinah na Krasu.
Z največjim obžalovanjem in začudenjem pa izvemo, da osrednja vlada do danes ni mogla določili izdatnejših podpor vsled opisanih vremenskih nezgod, ker deželna vlada v Ljubljani ni še doposlala svojih poročil o poškodbah in pomanjkanji! krme ter nasvetov glede na podpore za posamezne občine. Prosimo torej Vašo ekscelenco, da takoj zahteva potrebna poročila ter nakaže izdatne podpore.
Dalje namerava vlada, kakor čujemo, po posebni komisiji proučevati gospodarske in kulturne razmere na Primorskem in v južnem
italijanskem delu Tirolske ter v povzdigo blagostanja prebivalstva pričeti potrebno akcijo, kakor se jc pričela žc za Dalmacijo. Ker so gospodarske iu kulturne razmere na Kranjskem, osobito pa v postojnskem okraju popolnoma enake, kakor v sosednjih primorskih pokrajinah, naj bi imenovana ministrska komisija raztegnila svojo akcijo tudi na Kranjsko ali vsaj na postojnski okraj.«
Storili smo poslanci tudi ta korak. Ako ne pomaga, potem uporabimo druga sredstva. Po vsem tem je jasno, da je škoda za stroške, ki jih ima g. Fatur v Zagorju z razpošiljanjem dotičnih prošenj, ki bodo ali v Postojni ali pa v Ljubljani izginile v prahu arhivov. Cc pa že hočejo županstva motiti drago spanje vladnih gospodov s prošnjami, potem pa naj si jih naroče pri solidnejši tvrdki ali pa naj iih sami sestavijo. To, kar kroži sedaj po Notranjskem, ni nobena prošnja, ker niti ne pove, kaj hoče in kaj bi bilo potrebno za posamezne občine. Kdor torej podpiše to prošnjo in jd odpošlje okrajnemu glavarstvu v Postojno, ne bode rešil, pa tudi ne izdal domovine. Sicer pa ste obe naši »Kmečki zvezi« že poleti sestavili vspored najnujnejših kulturnih del za postojn-jinsko okrajno glavarstvo. Ta dela so v teku ali pridejo na vrsto, ko prične delovati deželni zbor.. Pripomnim še, da jc svojčas tudi deželni odbor sestavil in vladi predložil obširen program kulturnih del, za katera treba okroglo 12 milijonov kron. Delajmo torej vsak na svojem mestu za povzdigo gmotnega in duševnega blagostanja našega prebivalstva. Tr-kajmo in kričimo, morda se zbude gospodje v palači deželne vlade in pri okrajnih glavarstvih.	Poslanec Žitnik.
Državni zbor.
Dunaj, 15. decembra.
Drugo branje pogodbe.
Stvar postaja že smešna. Včeraj naj bi vaški prerok stopil v zbornico ter si ogledal to komedijo. Prijel bi sc za glavo ter zaklical: »Torej to je avstrijski parlament, ki nam kuje postave! Ali v vaški gostilni smo pač modrejši!«
Na vzvišenem stolu sedi predsednik, od časa do časa gleda na svoj kronometer ali pa zdeha v pesti. Na njegovi desnici sedi zbornični uradnik Kupka, ki nekaj sošteva na poli papirja ter nevoljno mrmra v zaduhli, suhi zrak, ki v plasteh leži v dvorani. Oglašenili jc namreč določeno število govornikov, ki liočejo na vsak način govoriti, kakor so določili višji bogovi v skupnem svetu. Cesarski svetnik Kupka pa ima prijetno nalogo, da lovi določene govornike po zbornici, hodnikih, v restavraciji in drugod. Ko vjame enega za rokav ali frak, vpraša ga, koliko ur misli
LlKčK.
Zeleno zastava
Angleški spisal C. Doylc.
(Dalje.)
Bilo ie nekega jutra meseca marca na vzhodnem robu nubijske puščave. Solnce še ni izšlo; toda na lahko je že zažarelo nebo do zonita in dolgi, morski pas sc je razgrinjal kakor rožnat trak okoli obzorja. Od obale so sc razprostirale žalostne, peščene planjave, na gosto posejane z mimozo in pisanim trnjem. Niti eno drevo ni motilo enoličnosti te velikanske puščave. Temna, motna barva grmičevja in rumena barva peska sta bili edini barvi; samo v oddaljenosti se jc zdelo, da se razprostira proga belega kamenja okoli predgorja. Toda ko se je popotnik približal, je videl, da to ni bilo kamenje ampak bele kosti pobite armade. S svojo temno barvo, grčavim. pritlikovim grmovjem, s svojo suho, nerodovitno zemljo, kjer človeka spreletava kakor smrtna zona, ie bila res tudi dežela more.
Kakih osem ali deset milj v notranjosti sc jc valovita planjava začela vzpenjati vedno bolj strmo in nazadnje se je končala v krivi črti od severa proti jugu in se v eni točki povspela v fantastičen vrli. Na njegovem vrhuncu so stali tisto marčno jutro trije arabski poglavarji — šejk Kadra iz Hadcn-do\vasa, Moussa Wad Miiirhegcl, ki je vodil
berberske derviše, in Hamid Wad Hussein, ki jc prišel proti severu s svojo vojsko iz bag-garske dežele. Vsi trije so se pravkar dvignili s svojih preprog, kier so molili in gledali in se nagibali v daljavo s svojimi divjimi, visoko-nosnimi obrazi, da pregledajo planjavo, kolikor ic ni zakrivala megla, ki ie ležala po ujci.
Rdeči solnčni rob se jc zdaj vzdigoval nad daljnim morjem in cela obala je odsevala svetlo rumeno v nasprotju s temnomodro barvo okrog nje. Na enem kraju se je razprostiral kup hiš z belimi stenami, ki se ie videl v daljavi samo kakor točka; štirje majhni čolni, ki so ležali tam daleč, so naznanjali, da so tam tri dcsettisočglave armade Njenega Veličanstva in admiralova ladja. Toda arabski poglavarji niso strmeli niti na daljno mesto niti na velike ladje, niti na usodne, bele kosti, ki so se svetile pod njimi po planoti. Dve milji od onega kraja, kjer so stali, med mimozo in peščenimi griči, jc bil zaznamovan velik pa-ralelogram s štirimi v zemljo vtaknjeniini grmi. Iz njega se je vzdigovalo nekoliko tu-catov majhnih, modrih dimastih oblačkov v tihi, jutranji zrak; včasih sc je zaslišalo iz niega globoko, zmešano mrmranje, človeški glasovi in glasovi velblodov združeni v šumenju žuželk.
»Neverniki so si skuhali zajutrek,« je rekel baggarski poglavar in si senčil oči s svojo rujavo, kitasto roko. »Spali so gotovo prav malo; kajti Hamid in kakih sto njegovih ljudi so streljali na nje, od kar jc izšel mesec.«
»Ravno tako sc jc godilo tem,« je odgovoril šejk Kadra in pokazal z zataknjenim mečem proti staremu bojnemu polju. Tudi oni so imeli podnevi malo vode in malo miru po-
noči in izgubili so pogum, predno so jim zrli prorokovi sinovi iz oči v oči. Takrat se je napil krvi ta-lc meč iu zopet se bo. predno prepotuje solnce od morja do tega griča.«
»Toda to so pač drugi ljudje,« je pripomnil barberski derviš. No, sicer vem, da nam iih ic izročil Alah v naše pesti, vendar pa je mogoče, da sc bodo ti možje z velikimi klobuki hrabrejc borili nego prokleti Egipčani.«
»Prosi Alaha, da bi bilo tako,« je zavpil divji Baggarec in njegove črne oči so sc mu zasvetile. Saj nisem pripeljal sedemsto mož z reke k obali, da bi lovili ženske. Glej, brat, postavljajo se žc v bojno črto.«
Z daljne planote sc je zaslišala fanfara, ki je dajala znamenja. Istočasno so vrsto grmov na eni strani pometali na tla ali pa pohodili in mala vojska sc ic začela počasi pomikati med njimi po planoti. Ko so prišli na odprto planoto, so se uvrstili in poševni solnčni žarki so se odbijali od bajonetov in puškinih ccvi, ko so se vrste razklenile, da so prišli vse velike čelade iz plutovine v edino dolgo, belo črto. Dvoje rdečih prog je žarelo na vsaki strani čveterokotnika, Ic ponekod na robu so bili vojščaki v tcmnprmeni khaki-oblcki, ki se komaj razločuje od peska v puščavi. Znotraj bojne črte je bila velika množica velblodov in mul, ki so nesle tovore in potrebščine za ranjence. Zunaj je jezdila na. vsakem krilu svetla skupina konjenikov in spredaj se jc počasi pomikala redka vrsta pcšccv na konjih po grmičevja polni planoti in sc ustavljala pri vsaki stvari, ki je molela iz tal, in se oprezno ozirala naokoli, kakor ljudje, ki morajo stopati med kostmi onih, ki so bili pred njimi tu.
Trije poglavarji so bili še vedno na griču in gledali z lačnimi očmi in stisnjenimi ustnicami na temno, z jeklom okovano točko.
»Ti prihajajo počasneje nego Egipčani,« je mrmral zase šajk iz Hadendo\vasa.
»Da odidejo mogoče tudi počasneje, brat,« je mrmral derviš. »Toda veliko jih pa ni — k večjemu tri tisoč.«
»In nas je deset tisoč s prorokovo roko na naših sulicah in njegovimi besedami na naši zastavi. Poglej njih poglavarja, kako jezdi na desnici in gleda na nas s steklom, s katerim se vidi na daljavo! Mogoče vidi tudi to!«
Arabec je pomahal z mečem proti malemu oddelku konjenice, ki je jezdila pred čve-terokotnikom.
»Glej, prikinuijc,« jc zavpil derviš; »a poglej tam one na robu, kako se sklanjajo in vzpenjajo. Ha! Pri prorokii, saj sem si mislil.«
Ko je še govoril, se ie pokadilo malo na robu in sedem funtov težka granata se je raz-počila z močnim kovinskim zvokom ravno nad njihovimi glavami. Deli granate so odbili koščke rdečih skal okol njih).
»Bismillah!« (v božjem imenu) ic zakričal Hadendo\va, »ako nese top tako daleč, lahko tudi naši odgovore. Jezdi na levo, Monssa, in reci Ben Aliju, da naj odcrc Egipčane, ako nc morejo zadeti onega cilja. In ti, Hamid, na desno in poskrbi, da bo ležalo onih tri tisoč mož prav v strugi, ki smo jo izbrali. Ostali pa naj bohnajo in pokažejo prorokovo zastavo; kajti pri črnem kamenu (svetinja v Meki). njih sulice bodo šc danes site krvi, predno zopet ugledajo zvezde.
in hoče govoriti. O minutah seveda ni govora. Ko jc gospod Kupka tako si zagotovil govornike. gre potem soštevat ure govorniške povodnji.
Ne, prijatelji, to ni več deroča povodenj, ki ljudi drami iz spanja, ampak tiho žuborenje v največji suši pojemajočega studenca v gorskem zatišju. Tam nekje v somraku stoji možic za kupom »gradiva«, iz katerega bere svoj govor. Poleg njega se dolgočasita dva izmučena stenografa, v bližji soseščini pa drem-ljejo trije ali štirje prijatelji, ki ob ugodnih in neugodnih prilikah delajo večinoma neslane medklice, da je v govoru vsaj nekaj živahnosti. V dvorani pa je komaj 30 poslancev, ki se zmenijo za govornike, kakor za turško kobilo, ki ie pred več kot dvesto leti poginila na savskem produ. Tako se razpravlja o najvažnejšem državnem vprašanju! To je naravnost sramota za parlament, ki na tak način trati čas. In kdo je kriv? V prvi vrsti isti poslanci, ki mahajo po oslovi senci z edinim namenom, da vidijo svoja imena tiskana v listih. Krivi pa so tudi načelniki klubov, ki določajo število mlatičev, da dneve in dneve mlatijo prazno slamo brez najmanjšega zrna. Če že mora klepetati vsak dan po osem do deset ur parlamentarni »prijatelj«, potem pa naj raje vsak govornik doma zbaše svoj govor v fonograf in ga prinese v zbornico. Se boljše bi bilo, da vsakteri spisan govor izroči predsedstvu v pisarni v cenzuro. Predsedstvo govore pošlje v državno tiskarno, drugi dan pa zapisnike razdeli poslancem. Dober želodec bi moral res imeti, kdor bi hotel vsak dan po deset ur poslušati bramince, ki na kolovrat ovijajo usnjate svoje govore — brez najmanjšega smisla.
Nočem pa trditi, da je bil usnjat tudi govor dr. Laginje, ki je včeraj prvi skoraj dve uri v hrvaškem in nemškem jeziku razlagal hrvatsko državno pravo. Govor je bil sicer zanimiv, če tudi »post festum«. Bilo pa nas je kasneje deset potrpežljivih posltišavcev, vsi drugi, tudi nekateri Laginjevi ožji tovariši so jo odkurili iz dvorane. Dr. Laginja je morda najtreznejša in najbistrejša politiška glava v »Jugoslovanski zvezi«. Zato se čudimo tembolj, ker se ti vrti v istem kolobarju, kakor don Ivaniševič ali Tresič. Tudi dr. Laginja ne more preboleti, da »Slovenski klub« glasuje za pogodbo in s tem po njegovi trditvi podpira madjarski šovinizem. Gospodje so trdi, kakor kraška skala. Venomer nas hočejo prepričati, da se zruši dualizem, če pade pogodba. Saj vendar niste politični abecedarji. da vzdržujete ta logiški in politični nesmisel. Dvajset let avstrijski parlament ni obnovil pogodbe, pa se je ne le vzdržal dualizem, Madjari so še bolj utrdili svoj imperializem. Priti mora vihar, državna kriza, kakor leta 1866, potem utegne priti to. kar Laginja in mi želimo.
Govorili so še dr. Kolišer, Sabata, Gug-genberg in socialni demokrat Hanuš. Ob pol 6. uri je predsednik zaklučil sejo, zbornica pa sploh ni bila sklepčna, ker ni bilo navzočih 100 poslancev.
Danes popoldne zbornica nadaljuje razpravo o pogodbi. V torek utegne priti na vrsto dalmatinska železnica. Načelniki so tudi določili, da zbornica reši ta teden še poročilo o sladkornem davku, začasni proračun in prvo branje proračuna, s katerim bi se potem bavil odsek po novem letu. Klofač, Fresl, Choc, Baxa in drugi pa imajo vloženih 37 nujnih predlogov, s katerimi je zamašen dnevni red. Ako ti ne umaknejo svojih nujnih predlogov, morejo tudi pol leta stati parlamentarne stope. Sicer pa tudi Cloc, Klofač in drugi nimajo ledenih src.
Na vrhu rdečih gričev sc jc razprosti-lala dolga, dalekosežna, s kamenjem posuta planota, ki je bila jako strma proti planjavi, razun na enem kraju, kjer se je vila kriva struga, ki je bila zdolej zaprta s peščenimi grički in olivnobarvastim grmičevjem. Ob njenem robu je ležala arabska sovražna vojska, mešana družba kuštravih puščavskih plemen. divjih in roparskih kupčevalcev s sužnji iz notranje Afrike in divjih dervišev od gorenjega Nila, a vse ie vezal in združeval njih skupen pogum in fanatizem. Dve plemeni sta bili tu, oddaljeni kakor zemeljska tečaja, tenkoustni Arabec z ravnimi lasmi, in debeloustni, kuštravi zamorec; toda islam ju je združil tesneje, nego krvne vezi. Čepeli so med skalami ali pa ležali natlačeni v senci in pogledovali na čveterokotnik, ki se je polagoma pomikal pod njimi, a ženske so hitele z mehovi za vodo in z lupinami indijskega prosa od skupine in si vpili drug drugemu bojne odstavke iz korana, ki opaja v boju pravovernike kakor vino. Kakih dvajset zastav je plapolalo nad raztrgano, hrabro vojsko in med njo so bili na konjih in belih bishareenskih velbiodih emirji in šejki, ki so jo imeli voditi proti nevernikom.
Ko je skočil šejk Kadra v svoje sedlo in zgrabil svoj meč, je nastalo divje vpitje in rožljanje s sulicami in enostranski bobni so zaropotali kakor val po skrilavcu. V hipu je bilo deset tisoč mož po skalah z vihtečim orožjem in skakajočimi postavami; v prihodnjem hipu so bili zopet skriti in zopet nemirno in tiho čakali na poglavarjeva povelja. Čveterokotnik je bil zdaj oddaljen od griča manj nego pol milje in granata za granato iz se-demfuntnikov je udarjala med njimi v zemljo. Na desni je votlo zagrmelo, potem v drugo, in že so začeli bitko egiptovski Kruppovi topovi. Sokolje oči šejka Kadre so opazile, da se granate razletavajo daleč okrog cilja, in pognal je svojega konja tja, kjer so se zbrali poglavarji na konjih okolo dveh topov, s katerimi je streljalo njih ugrabljeno moštvo.
(Dalje.)
HiJnoveBe.
Saška kraljica vdova umrla.
D r a ž d a n e, 16. decembra. Umrla je saška kraljica vdova Karolina.
Obsojeni poslanci druge ruske goaudarstvene dume.
Peterburg, 16. decembra. Med poslanci ruske gosudarstvene dume, ki so bili obsojeni na petletno prisilno delo, se nahaja tudi voditelj socialnodemokraške stranke Ze-retelli.
Razprava zaradi predaje Port Arturja.
Peterburg, 16. decembra. Med včerajšnjo razpravo je bil zaslišan glavni poveljnik kvantunske artiljerije general Bjeley. Priča jc dalje časa govorila proti generalu Focku, ki jc zahteval, naj general Bjeley predloži pismene dokaze.
Kuga.
O r 1 e a n s v i 11 e , 16. decembra. V te-neškem pristanišču sta konstatirana dva slučaja kuge.
Grki napadli Kucovlahe.
Carigrad, 16. decembra. Grška četa močna 80 mož je napadla ponoči 7. t. m. ku-covlaško pastirsko naselbino Topiani v solunskem vilajetu. Ranjenih je več pastirjev in uničen del črede.
Proti knezu Georgiadesu.
Carigrad, 16. decembra. Samoški senat ie izročil turški komisiji obširen spis, ki očita knezu Georgiadesu, da hoče absolutno vladati. Izjavlja, da se ne morajo sporazumeti s knezom.
Vtis Saralovega umora v Carigradu.
Carigrad, 16. decembra. Umor Sara-fova in Garvanovosa je napravil tudi tu velik vtis. Sodijo, da zaradi nesloge med makedonskimi voditelji lažje pomire Makedonijo.
Turki nakupujejo ogrske konje.
Carigrad, 16. decembra. Turško vojno ministrstvo je sklenilo pogodbo, da nakupi za gardni polk 300 ogrskih konj.
Srbi proti bolgarskim četam.
Carigrad, 16. decembra. Srbsko poslaništvo je predložilo zastopstvom velevlastij nadaljevanje spisov o postopanju bolgarskih čet v skopljskem in monastirskem vilajetu. V 33 slučajih je podrobno opisano delovanje bolgarskih čet, ki obstoji iz bolgarskih vojakov in častnikov. Navedenih je 27 umorov, mnogo ranitev. odvedb in požarov.
Angleška mornarica.
London, 16. decembra. Prvi lord ad-miralitete Tvveedmouth je naglašal v svojem govoru ob slavnosti vLiverpoolu, da mora biti angleško brodovje v premoči na morju. Vlada pa nima namena, da napade kako drugo državo.
Stavka tržaških pristaniških delavcev.
Trst, 16. decembra. Včeraj sta bila glede na stavko pristaniških delavcev dva shoda. Na shodu v »Teatro Fenice« se zborovali stavkujoči pristaniški delavci. Govoril je na shodu zastopnik dunajske osrednje zveze, ki je obljubil stavkujočim podporo zveze kakor tudi podporo mednarodne zveze v Hamburgu. Sklenili so soglasno, da nadaljujejo stavko. Na shodu v »Narodnem domu« je zborovala N. D. O., ki so sklenili, da se tudi za naprej ne pridružijo stavki. Stavkino stanje ostane neizpremenjeno. Društvo delodajalcev je sklenilo, da se ne pogaja prej s stavkujočimi, dokler nc prično zopet delati.
Sporazumljenje portugalskih nacionalistov z ministrskim predsednikom.
Li z a b o n a , 16. dec. Nacionalisti so sc sporazumeli z ministrskim predsednikom Francotn o skupnem postopanju pri prihodnjih volitvah.
Proti anarhistom in zarotnikom v Črni gori.
C e t i n j e , 16. decembra. Uradni list objavlja po skupščini sklenjeno postavo o ustanovitvi sodišča proti anarhističnim zločinom in proti zarotam.
Slovanski kongresi.
Peterburg, 16. decembra. »Novo Vreme« obavlja zapisnik o posvetovanjih slovanskih državnilt poslancev v avstrijski zbornici glede na organizacijski načrt siovanske-ga kongresa. Sklenilo se je, da se morajo obdelati tla za kongres med vsemi avstrijskimi Slovani. Zato je potrebno, da se pridružijo akciji tudi Poljaki in Rusini. Shodi morajo imeti zgolj kulturno in ne političnega značaja. Skliče naj ga zasebna korporacija. Peterburški napredni krogi so zadovoljni z mislijo.
Tatvine orožja v Rusiji.
Moskva, 16. decembra. V tukajšnji Molkinovi tvornici orožja je bilo zadnje čase sem ukradenega veliko orožja.
Francoski tvornlčarjl ruski vladi.
Peterburg, 16. decembra. Francoski tvorničarji v pietrovski guberniji so vložili prošnjo, da naj bi ruska vlada ne delala zaprek pri nastavljanju uradnikov inozemcev.
Morilec med porotniki.
.1 e 1 i z a b e t g r a d , 16. decembra. Med sodno razpravo zaradi zastrupljenja neke ženske so v veliko presenečenje zapazili med porotniki glavnega obdolženca, ki so ga seveda takoj zaprli.
Za punčko iz cunj v smrt.
B e 11 i n z o n a , 16. decembra. Desetletni Hcnricti Haupt je padia punčka iz cunj
v prepad. Deklica je hitela v prepad za punčko, a ni mogla nazaj in je zmrznila v prepadu. Mrtva deklica je držala punčko pritisnjeno na prsi v zmrznjenih ročicah.
Saralovov morilec prijet?
Sofija, 16. decembra. Govori se, da so prijeli orožniki Sarafovega morilca v okolici riiskega samostana.
Kriza v društvu za nemško mornarico.
Berolin, 16. decembra. Predsednik nemškega mornariškega društva knez Salm, sklicuje odborovo sejo 18. t. m., na kateri se bo razpravljalo o stališču glede na imenovanje novega odbora društvene bavarske deželne zveze in o sklicanju izrednega občnega zbora. Častno predsedstvo regenburške krajevne skupine je odložil knez Thurn Ta-xis. Ni verjetno, da se bavarska zveza ohrani čez 29. t. m. Tudi v Berolinu odstopajo člani.
Francoski orožnlškl stotnik goljuf.
Pariš, 16. decembra. V Limogosu so zaprli farncoskega orožniškega stotnika Cha-pellc, ki je ogoljufal nad 15 oseb za več ka-kakor 10.000 frankov in zapravil denar s svojo ljubimko.
Za splošno volivno pravico na Hrvaškem.
Zagreb, 16. decembra KongregacSja stolice Lika Krbava je sklenila, da uloži na novoizvoljeni hrvaški sabor peticijo, ki zahteva, da se naj razveljavi sedanja pogodba z Ogrsko in da naj se dela za uvedbo splošne volivne pravice
Blankini o razpustu hrvaškega sabora.
Zagreb, 16. decembra. »Agramer Tag-blatt« objavlja o razpustu hrvaškega sabora: »Razpust sabora je bil dogovorjen, a škodoval Hrvatom ne bo. Sabor ni bil nesposoben za delo. Samo s sedanjo vlado ne more delati. Banove spletke ostanejo neuspešne. Dokler hrvaška vlada ne prizna pravic Hrvaške sporazumno z avstrijsko vlado, ne prenehajo hrvaški poslanci z bojeirt v ogrskem in avstrijskem državnem zboru. Hrvaški poslanci v Avstriji so solidarni s svojimi tovariši onstran Litve. Avstrijski vladi zato ne dovolijo ne proračuna in ne pogodbe, dokler ni rešeno hrvaško vprašanje. Pri sedanjih volitvah v hrvaški sabor nimajo Ma-žarom prijazne stranke nikakega upanja na uspeh. Biankini želi, da bi se združila hrva-ško-srbska koalicija in Starčevičeva stranka proti skupnemu nasprotniku.
O delni krizi v Beckovem ministrstvu.
Praga, 16. decembra. »Narodni Listy« poročajo o krizi: Najnovejša delna kriza v Beckovem ministrstvu se z ozirom na cesarja, ki želi počitka, zavleče najbrže čez božične če ne čez novoletne praznike. Jasno je pa že zdaj, da bo mesto nemškega ministra krajana Peschke zasedel kdo drugi. Za Peschkovo dedščino se pa oglašajo kandidati že zdaj. Ni pa gotovo, če postane nemški minister krajan kak poslanec iz Sudetov. Imenujeta se kot kandidata za nemško ministrstvo poslanec dr. Sylvestcr in dr Pergelt. »Narodny Listi« zahtevajo za Čehe tri ministre, kar se ni zgodilo, ko sta odstopila dr. Pacak in dr. Fort in za kar naj se češki poslanci potegnejo zdaj, ko si jc pri pogodbi pridobila češka delegacija usluge, iz katerih naj izvajata posledice vlada in država. »Slovanska korespondenca« objavlja pismo poslanca prof. Hraskega, ki izjavlja, 4a ie pisal 13. decembra načelniku svojega kluba dr. Kramafu. da ne glasuje za pogodbo, ker smatra glasovanje za zaupnico vladi, kar pa ne more, ker vlada ne izpolni svojih navadnih dolžnostij Čehom in zato tudi ni nastopil kot govornik v glavni razpravi.
Praški shod o pruskem nasilstvu proti Poljakom.
Praga. 16. decembra. V Kraljevih Vi-nohradih pri Pragi se je vršil včeraj shod, ki so ga sklicali praški Poljaki. Na shodu so bile zastopane vse češke politiške stranke in lvov-ska državna poslanca dr. Soukup in Hudec. Shod otvori docent češkega vseučilišča dr. Maršal, ki govori o zgodovinskem boiu Poljakov proti ponemčevanju. Ostro obsoja posl. Hudec prusko vlado. Dr. Soukup pravi, Poljake ne zatirajo le v Nemčiji, marveč tudi v Rusiji. Govornik obsoja brutalno mažarsko nasilstvo nasproti trem milijonom Slovakov. Rusin dr. Novikov pravi, da vidijo zdaj Poljaki, kaj da se pravi zatirati narod. Poljaki naj zato v Galiciji prenehajo z uničevalnim bojem proti Rusinom. Govorili so nato zastopniki mlado- in staročehov, čeških radikal-cev in socialnih demokratov. Vsi govorniki obsojajo prusko nasilstvo in izražajo simpatije Poljakom. V imenu poljske mladine sta govorila diiaka Arczinski in Buczivvski. Govoril je tudi filozofske fakultete profesor Wicderle. Shod je sprejel ostro resolucijo proti pruskemu nasilstvu.
Nove ruske ječe.
Peterburg, 16. decembra. Za nove ječe v Blagovečensku zahtevajo 420.000, za Otutn 240.000 rubljev. Nadalnje kredite pa zahtevajo za dopolnitev ječ v Batumu, Čelja-binsku, Savolku in Fiizabetgradu.
Dumino odposlaništvo in car.
Peterburg,, 16. dec. Sprejem dumine deputacije pri carju so odgodiii za negotov čas. —
Odpotovanje duminlh poslancev.
Peterburg, 16. decembra. Mnogo poslancev dume zapusti Peterburg med 15. in 28. decembrom, da se udeleže volitev v krajevne zavode. Povrnejo sc nazaj sredi februarja, vsled česar ne rešijo preje proračuna za leto 1908.
Dopust moskovskega glavarja.
Moskva, 16. decembra. Moskovski glavar Rcinboh se s svojega dopusta najbrže
več ne povrne, ker ni preprečil napada na generalnega gubernatorja Hfirschelmanna.
Napad na samostan.
Moskva. 16. decembra. Med božjo službo v vedinskern samostanu so napadli roparji med nočno službo božjo cerkev, oropali pušce in ustrelili nekega 701etnega vpo-kojenega polkovnika.
Malverzacije na Transbajkalski železnici.
Peterburg, 16. decembra. Preiskovalna komisija je dognala, da je bilo pone-verjenih na Transbajkalski železnici več milijonov rubljev. Izginili so kar celi tovorni vlaki. V poneverjenja so zapleteni tudi visoki uradniki ruskega železniškega ministrstva.
»Novo Vreme« proti Nemčiji.
Peterburg, 16 decembra. »Novo Vreme« objavlja članek, v katerem razpravlja o obmejnih sporih med Turki in Perzi. List trdi, da stremi Nemčija k Perzijskemu zalivu in da zato dela na omejitev ruskega in angleškega vpliva v Perziji ter hujska Turčijo proti Perziji. Zahteva, naj v tej zadevi nastopita Angleška in Rusija v Carigradu proti onim, ki delajo komedijo za pruskega kralja.
Križevški unlatski škof proti dr. Rojcu.
Zagreb, 16. decembra. Križevški uniat-ski škof Drohobecki je vložil tožbo zaradi raz-žaljenja časti proti ravnatelju zagrebškega konservatorija dr. Antonu Rojcu, bratu bivšega sekčnega načelnika za uk in bogočastje. Dr. Roje je namreč pozval škofa, da naj odstopi kot častni predsednik konservatorija ali naj pa njega toži. V razpravi je dr. Rojcev zagovornik trdil, da jc pripadal Drohobecki koaliciji, a jo zapustil, ko je bila predložena službena pragmatika, vsled česar je očital dr. Roje škofu izdajalstvo. Dr. Hinkovič je zahteval, da naj zaslišijo več hrvaških in ogrskih poslancev, kar je sodišče dopustilo.
Železniška nesreča.
O 1 o m u c , 16. decembra. Včeraj ob pol 12. uri dopoldne sta trčila dva tovorna vlaka na progi Olotnuc-Kostelec. Ranjena sta strojevodja in uradnik Stralul. Olomuškega po-stajenačeinika, ki je kriv nesreče, so suspendirali.
Otročja pisma Miklavžu.
VVashington, 16. decembra. Vsem severoameriškim poštam se je letos ukazalo, da morajo vsa pisma naslovljena na Miklavža in »kristkindla« nakazati dobrodelnim društvom in jih ne več pošiljati nazaj, kakor dozdaj. V Severni Ameriki je došlo dozdaj vsako leto 100.000 takih pisem.
NOTRANJE POLITIČNI POLOŽAJ V NAŠI MONARHIJI.
Za predsednika ogrske delegacije bo izvoljen grof Batthyany. — Šleski deželni predsednik dr. Heinold postane moravski namestnik, šlezijski deželni predsednik postane dvorni svetnik grof Maks Couderihove. — Trgovinski minister dr. Fiedler je obljubil, da polagoma pomnoži število poljskih uradnikov v trgovinskem ministrstvu. Za saniranje deželnih financ namerava vlada dati na razpolago 25 milijonov kron. Povišati pa namerava zato davek na žganje. — Podčastniki po poklicu so vposlali iz 23 garnizij peticije za izboljšanje položaja državnim poslancem. — Proti katoliškemu shodu avstrijskih katoličanov so čutili potrebo, da protestirajo, učitelji nižjeavstrijske deželne učiteljske zveze. Na češki tehniki jc pa besedičil voden protest proti dr. Luegerju rektor prof. Nowotny. — Praški kardinal nadškof Skrbensky je izdal pismo, v katerem naglaša potrebo, da se organizira kat. ljudstvo in poživlja duhovnike, naj. se posvete ljudski organizaciji. — Tudi v prvem razredu so zma-g.p.li pri brnskih občinskih volitvah Nemci. — Ogrski honvedski minister namerava odstopili. Sledil mu bo podmaršal Hoffmann. — V ogrskem državnem zboru je v soboto odgovarjal Wekerle na interpelacije. Med drugim se je zahvali! Becku, ki je naglašal v avstrijski zbornici, da želi z Ogrsko dobrih razmer. Rekel je, da hoče izposlovati garancijo, da sc bodo v avstrijski zbornici takoj zavrnili napadi na Mažare. — Med sejami delegacij na Dunaju bo imel ogrsko-hrvaški državni zbor nekaj sej. — Nove volitve za hrvatski sabor bodo meseca januarja. — Proti bivšim hrvaškim poslancem je vloženih več tožb zaradi razžaljenja časti.
Spopadi med poljskimi in maloruskimi dijaki povodom imatrikulaclje.
Na vseučilišču v Lvovu je prišlo 14. t. m. pri imatrikulaciji do spopadov med poljskimi in maloruskimi dijaki. Ko so bili popolnoma mirno imatrikulirani slušatelji bogoslovja, je neki maloruski pravnik prečital protest proti obliki, v kateri so storili obljubo maloruski slušatelji. Maloruski dijaki so zapeli nato narodne pesmi in dvignili svoje palice. Radi tega so jih poljski dijaki izrinili iz dvorane. V spopadu so bili ranjeni štirje poljski in trije maloruski dijaki. Maloruski dijaki so zapustili vseučilišče prepevajc narodne pesmi. Nato se je imatrikulacija mirno nadaljevala.
Lvov, 14. decembra. Ob 2. uri popoldne jc bila dovršena imatrikulacija juridične, medicinske in fiiozoiične fakultete.
ZVEZA MED AGRARCI.
Nemške svobodomiselne stranke so med sabo čisto razdejane. To se jc pokazalo posebno med agrarci, ki so kar naenkrat stopili v nasprotje proti svojemu lastnemu ministru. Knez Auersperg je bil Kriitznerja pripravil do tega, da jc predlagal poimensko glasovanje pred začetkom specialne debate o nagodbi, in to jc naredilo popolno zmedo v Peschkoveni klubu. Nakrat vladna stranka ni vedela, ali obštruira proti svojemu ministru ali ne. Nazadnje so sc pa zedinili agrarci edino ic zato,
da ne izgube svojega ministra, sicer pa traja zmeda med njimi dalje. Zdaj se vidi, zakaj je Beck ravno dva agrarca naredil za ministra-rojaka: da mu niso češki in nemški agrarci mogli razbiti nagodbe. »Reichspost« protestira proti Peschki, ki je v pismu do Nemcev v Gabloncu priporočal zedinjenjc vseh Nemcev brez razlike strank po mestih. Krščansko-socialno glasilo ugovarja ministru, da bi interesi liberalcev bili tudi interesi Nemcev.
SLdVANSKI SHOI).
»Ruskoje Znamja« priporoča, da naj moskovsko »slavjanskoje blagotvoriteljnoje občestvo« skliče slovanski shod. Ni mu všeč, da ga sklicuje vlada. Kakor poročajo listi, je odeški milijonar Iiorzenko dal Stolypinu 100 tisoč rubljev, da sc iz obresti te glavnice prirejajo slovanski shodi. Francoz Leroix Beau-lieu odreka Rusiji pravico sklicevati slovanske shode, dokler ni izvedla konstitucije.
ROPARSKI NAPAD NA VLAK.
T i f 1 i s , 14. decembra. (Peterb. brz. ag.) Šestdeset mož močna banda je provzročila, da je poštni vlak na Karsovi železnici skočil s tira. Dve lokomotivi ste padli čez nasip, poštni voz, dva voza s prtljago in voz za stražo so se razbili. Roparji so streljali na vlak in vrgli osem bomb, od teh jih je pet eksplodiralo. Straža je roparje prepodila, pri tem so bili štirje roparji ubiti. Od železniškega osobja je bilo pet mož ranjenih.
SAMOSTANSKA NASELBINA ZAŽGANA.
Carigrad, 14. decembra. Neka ru-munska brzojavka pravi, da so Grki zažgali samostansko naselbino v Potonji na otoku Tasos, ki pripada rumunskemu samostanu na gori Atos. Podrobnosti manjkajo.
VELIKE VAJE ANGLEŠKE BOJNE MORNARICE
bodo okolu novega leta v Severnem morju. Sodelovalo bo 8 admiralov in 100 bojnih ladij.
MORNARIŠKO DRUŠTVO NA NEMŠKEM.
S posebnim veseljem je nemški cesar Viljem podpiral ustanovitev mornariškega društva, ki si .ie stavilo namen, da vzbuja povsod zanimanje za mornarico nemške države, da nabira doneske zanjo in podpira tehnični napredek. Ta »Flottenverein« je pa začel uganjati politično agitacijo in je pri zadnjih volitvah nastopil celo z oklici proti Centru. Predsednik general Keim je organizacijo društva porabil za agitacijo za liberalno stranko in razkričal, da noben član »Flottenvcreina« ne sme voliti s »protinarodnim« Centrom. Ker ta agitacija ni ponehala, je protektor bavarske deželne sekcije mornariškega društva, princ Ruprecht zahteval, da se več ne voli na čelo general Keim. Pri zadnjem občnem zboru so pa vkljub temu izvolili zopet Keima, in vsled tega je princ Ruprecht odložil protektorat in izstopil iz društva. Sledilo mu je mnogo odličnih oseb. Cesar Viljem zdai lahko premišljuje, kako stališče ima on zavzeti proti društvu, ki hujska proti Centru in katoličanom.
Dnevne novice.
-r Proti politiki dalmatinskih poslancev.
Občinski zastop v Veli Luki (Valle grande) na otoku Korčuli je poslal ministrskemu predsedniku Becku brzojavko, v kateri ga zahvaljuje za njegov nastop v korist zanemarjeni Dalmaciji in ga prosi, naj še dalja pospešuje gospodarstvo dežele. Občina računa na to, da bodo ministrskega predsednika pri tem podpirali tudi dalmatinski poslancj. Enako izjavo je poslal tudi občinski zastop v La-stovem (Lagosta). »Balkan« izvedevši za to poslednjo izjavo, se je tako raztužil, da je prinesel to vest v črnem robu kakor mrtvaško oznanilo. Pripominja, da bo imena vseh občinskih svetnikov lastovskih priobčil »na vje-čnu uspomenu, kao što i ovaj junački sramotni telegram priobčujenio na posebnom mjestu«. Zdi sc pa, da občinska zastopa v Lastovem in Veli Luki nista osamljena in da je še mnogo občin, ki žele plodnega gospodarskega dela v korist deželi.
+ Osebne vesti. Za deželnovladna tajnika sta imenovana gg. okrajni komisar dr. Anton Pilshofer v Novem mestu in dr. Friderik Mathias v LJubljani. — Učitelj tia umetnoobrtni strokovni šoli v Ljubljani gosp. Alojzij Repič jc imenovan za profesorja v devetem činovnem razredu na isti šoli. — Nad-komisar generalne inšpekcije avstrijskih državnih železnic g. Jožef Kordin je imenovan za inšpektorja. — Prestavljen je sodni kan-celist g. Mihael Luznar iz Kranjske gore v Kranj.
+ Ernst Zupane, mcdicinec, katerega so včeraj pokopali na kranjskem pokopališču, je umrl v sanatoriju v Mauer Ohlingu na Nižjem Avstrijskem za jetiko. Pokojnik je bil priden dijak, a prenapel si jc živce, da jc moral ustaviti študije, in nazadnje mu je pljučna bolezen naglo končala mlado življenje. Pogreb ie bil jako lep.
+ Izjava. Zahvaljujoč se za toliko mi pri treh volitvah izkazano zaupanje v cenilno komisijo za odmero osebne dohodnine v ljubljanski okolici tretje skupine od leta 1896. do sedaj, odločno izrekam, da bi vsled vedno naraščajočih sc svojih stanovskih dolžnosti ter utrudljivosti po tolikoletnem naporu izvolitve ne mogel in ne maral več sprejeti, tudi če bi se poslužiti bil prisiljen Š 187. osebno doli. zakona z dne 25. okt. 1896, št. 220. — D. M. Polje, 16. decembra 1907. M. Kolar. župnik.
+ Slovensko časopisje. »Posavska Straža« se z novim letom preseli v Celje, kjer bo izhajala trikrat na teden v večji obliki pod imenom »Straža«.
+ Kolpnrtaža. Po praških cerkvah in drugod na Češkem se zastonj razdeluje ča-
sopis »Sv. Vojteh«. Neki orožnik je ovadil župnika in cerkvenika na Vrbni, češ, da sta se pregrešila proti zakonu zaradi nedovoljene kolportaže. Državno pravdništvo je začelo preiskavo, a jo je ustavilo. »Sv. Vojteh« se deli dalje.
+ Nov vlak Reka-Št. Peter-Ljubljana. Z
Dunaja nam piše poslanec Žitnik: V petek ste priobčili z Notranjskega dopis o prošnji za dva ugodnejša osebna vlaka na progi južne železnice od Reke do Št Petra in od tu proti Ljubljani in Trstu. Ker neznani mi dopisnik gotovo ni bil dobro poučen o tem, zato dopis v eni točki ne odgovarja dejstvu. Stvar je ta: Ze mnogokrat sem čul željo, naj bi južna železnica na progi Reka-Št. Peter in obratno uvedla nov osebni vlak, ki bi imel ugodnejšo zvezo z Ljubljano in Trstom. Naravna posledica seveda bi bila, da bi se moral uvesti tudi nov osebni vlak, ki bi nekako pred deseto uro dopoldne odhajal iz Ljubljane proti Trstu. To željo sem že davno — dneva in leta se več ne spominjam — izrazil nekemu višjemu gospodu pri ravnateljstvu južne železnice. Znano mi je tudi bilo, da je ravnateljstvo južne železnice že sklenilo uvesti nov osebni vlak med Reko in Št. Petrom in je bil nov vozni red tudi že tiskan. Toda vsled ugovora ravnateljstva državnih železnic se je opustil nameravani vlak. V oktobru tega leta pa sem iznova vprašal pri ravnateljstvu, ali bi hotelo in moglo ustreči potujočemu občinstvu v označenem smislu. In dobil sem odgovor: Mogoče je, da se s 1. majem izvrši ta želja ter vlak med Mariborom in Ljubljano vozi dalje do Trsta, oziroma Reke. Treba pa je, da interesovane občine vlože prošnjo na ravnateljstvo. — Nato sem jaz pisal županstvom občin Postojna, Slavina, Št. Peter, Trnovo in Ilir. Bistrica, naj mi še pred božičnimi prazniki dopošljejo tozadevne prošnje. Jaz torej nisem poslal županstvom tiskanih navodil, kakor se čita v dopisu. Ta »tiskana navodila« je bržčas sostavil moj znani prijatelj v Postojni, da ima v zalogi novo agitacijsko sredstvo. Pripomnim šc, da sta mi doposlali prošnji županstvi Št Peter in Trnovo, ostala tri pa se menda obrnejo na gospoda Hribarja, ki je zadnji čas začel reševati z besedami tudi Notranjsko.
+ Spored socialnega kurza v Gorici, ki bo 2., 3. in 4. januarja v Gorici, jc naslednji: V četrtek 2. jan. Od 9.—11. zjutraj: Otvoritev. O izobraževalnih in sploh nepolitičnih društvih. (Ciril M. Vuga.) Od 11.—12.: O političnih društvih. (Dr. Drinastia.) Popoldne: O zadružništvu in nauk o knjigovodstvu. (G. Bitežnik.) Zvečer: Govorništvo. (Dr. Ja-Janez Ev. Krek.) — V petek 3. jan. Od 9. do 11.: O socializmu. (Dr. Janez Ev. Krek.) Od 11.—12.: O zborovalnem zakonu in novem volivnem redu. (Dr. Drmastja.). Popoldne: O kmečkem vprašanju. (G. Jožef Abram.) Zvečer: Govorništvo. (Dr. Janez Ev. Krek.) — V soboto 4. jan. Od pol 9. do 11. ure: O delavskem vprašanju. (Dr. Jožef Srebrnič.) Od 11.—12.: C) časopisju. (Gosp. Kremžar Franc.) Popoldne: Zgodovina človeške družbe. (Ci. dr. Capuder Karol.) O socialni higijeni. (Dr. Brecelj.) Zabavni večer. — K temu socialnemu kurzu so povabljeni možje in mladeniči z dežele, ki bi bili sposobni za ustanovitev in vodstvo izobraževalnih društev v domačem kraju.
—	Proti puljski kamori. V petek je prišlo v Pulju do burnih demonstracij, ker je vlada odobrila dogovor puljske občine z nekim konzorcijem glede pobiranja daca, ter je tako zopet dana prilika, da se še nekoliko bolj izprazni občinska blagajna. Hrvatje so se sešli v velikem številu na ulicah, da demonstrirajo. Pred občinskim poslopjem so peli hrvaško himno, nato so sc pred »Narodnim domom« mirno razšli. Pozneje so demonstrirali proti občinski upravi tudi soci-jalisti.
—	Jugoslovanski vinotoč na Dunaju.
Opozarjamo na Dunaj potujoče Slovence na današnji oglas dunajskega gostilničarja g. Milana Stojadinoviča, ki toči pristna dolenjska in štajerska vina. V gosposki sobi se zbirajo vsak večer dunajski Slovenci.
—	Miklavž je prinesel »Ljudski hranilnici v Zagorju« domače nabiralnike (šparovčke). Prav lični so. Hranilnica jih je že v prvem tednu precej oddala in jih ima še mnogo na razpolago. Kdor si hoče po malem kaj prihraniti, naj se oglasi kak četrtek od 2. do 5. ure popoldne v »Ljudski hranilnici in posojilnici v Zagorju« (pri g. Grčarju). Tam dobi na posodo ličen domač nabiralnik popolnoma brezplačno.
—	Domači nabiralniki v Zagorju so prav pametna naprava. Delavec izpije četrt litra manj in spusti desetico v nabiralnik. Otrok je prej skoro vsak vinar nesel za bonbončke. Kar ima domači nabiralnik, ga rajši shrani vanj. Tako se ponavlja teden za tednom, morda celo dan na dan. Iz njega ne more vzeti več. Saj odpreti ne more sam, ker ima ključe »Ljudska hranilnica«. In kmalu se prihrani in v hranilnico naloži precejšnja svota, ki bi jo brez nabiralnika nikdar nc imel.
—	»Jadranska banka«. Upravni svet »Jadranske banke« ni sprejel demisije predsednika Vukoviča.
—	Napadeni Slovenec v Loralnu. Iz Lo-raina v Ameriki pišejo: Ko se je 24. novembra krog 8. ure vračal v Lorainu proti svojemu domu rojak Frank Kranjc, planil je na vogalu 14. ceste in Globe ulice neznan človek nanj z odprtini nožem. Kranjc ga je mislil zgrabiti za roko, toda neznani zlikovec mu je zadal globoko rano na desni roki. V tem ga je žc drugi udaril po glavi s tako močjo, da se je zgrudil na tla. Živinska napadalca sta mu zadala na glavi 6 globokih ran in na roki eno veliko. Ko se je napadeni Kranjc zavedel, ni bilo o hudobnežih nc duha ne sluha. S težavo se jc privlekel ranjeni Kranjc do svoje
hiše, ki je komaj dobrih 100 korakov bila oddaljena na 15. cesti. Poklicani zdravnik mu je izpral rane in jih zašil. Hvala Bogu, nobena rana ni smrtno nevarna in tako upamo, da bo revež v nekoliko tednih okreval.
—	Trgovci, ki nameravajo ali že imajo v Solonu trgovske zveze, dobe v pisarni tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice važno naznanilo o razmerah ondotnega trga.
—	Šolske vesti. Za učitelja v Sori je imenovan g. Pianecky. — Upokojena ie učiteljica gdčna Amalija Sedlak. — Za nadzornika za nemške šole na Kranjskem sta imenovana g. Belar in g. Perz.
—	Društvo c. kr. davčnih uradnikov na Kranjskem imelo bo svoj letošnji redni občni zbor dne 22. decembra t. 1., ob 10 uri pred-poludnem v salonu hotela »Ilirija« v Ljubljani.
—	Dunajski Slovenci smo imeli v nedeljo, 8. t. m. lepo priložnost, poslušati dva duhovita govora gospoda državnega poslanca dr. Kreka. Popoldne nam je govoril g. dr. Krek pri slovenski službi božji o pomenu praznika Brezmadežne za današnji čas. Brezmadežna edina ni bila podvržena grehu in človeškim slabostim, vsi drugi smo grešni in polni slabosti; to moramo povdarjati posebno v današnjem času, ko se opravičujejo in olcpšu-jejo vse človeške pregrehe, da, še celo slavijo se! — V naši slabosti pa nam je Brezmadežna najlepši vzor vseh čednosti, ona je tudi steber naše vere. Nanjo mora biti posebno ponosno delavsko ljudstvo, zakaj, iz delavskega stanu jo je Bog izbral! — Zvečer pa nam je g. dr. Krek na Miklavževi slavnosti v »Straži« pokazal, kako je sv. Miklavž socialno deloval, ko je poskrbel za doto revnim deklicam. Ako bi dandanes nastopil Miklavž in hotel poskrbeti dote deklicam, ki se ne morejo omožiti, bi moral biti bogatejši nego Rotschild. V sedanjem času pa delamo v duhu sv. Miklavža, ako skrbimo za organizacijo, posebno še za žensko organizacijo! Dar sv. Miklavža za dunajske Slovence je »Straža«. Zato naj vsakdo deluje na to, da se naši rojaki na Dunaju oklenejo te krščanske organizacije. Kdor hoče postati deležen Miklavževih darov, naj pride v »Stražo«! — Gospodu dr. Kreku izrekamo za oba govora prisrčno zahvalo! — Gosp. Jerič jc v slavnostnem govoru poudarjal, da je »Straža« postala dunajskim Slovencem resnična potreba, pravo domače ognjišče, okrog katerega se zbiramo, naša druga domovina! In res! Prostorna dvorana je bila ta večer napolnjena do zadnjega kotička. — Večera se je udeležilo tudi več slovenskih državnih poslancev. — Društveni mešani zbor nas je razveseljeval z izbornim popevanjem in je zato prejel obilno pohvale. Foersterjevo «Ah, ni-li žemljica lahka?« so morali ponoviti! Tudi Miklavž, ki nas je letos presenetil z izredno bogatimi darovi za male in velike, je izrazil svoje priznanje pevskemu zboru »Straže« s tem, da je primerno obdaril gospoda pevo-vodja in vse gospodične pevke ter gospode pevce. Bil je za nas vse zares lep večer!
—	Drzen rop v Zagrebu. Sredi belega dneva med 2. in 3. uro popoldne se je v soboto dogodil na najživahnejšem delu mesta rop, ki je vzbudil veliko senzacijo. V tem času je udri tat v podružnico Rabusovc klobasičarne ter ukradel iz blagajne 100 kron.
—	Ponesrečeni železničar. 34-Ietnemu sprevodniku drž. železnice Matevžu Vičiču, je počila črepinja, ko ga je na postaji Sv. Lucija pri Gorici pritisnil tovorni voz k vagonu. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, a ne bo okreval.
—	Mlekarska stavka. V škofjeloški okolici stavkajo mlekarji. Včeraj je bil sestanek mlekarjev z g. Juvančičem, ki je doslej plačeval mleko po 10 h. Kmetje so zahtevali več, in g. Juvančič se je udal za 12 h, a ker so zahtevali kmetje 13 h, se je razgovor raz-drl, in zdaj držijo kmetje mleko doma in ga ne dajo drugače, kakor po 13 h.
—	»Gross Osterreich« je -bil predvčerajšnjim konfisciran — namreč časopis tega imena.
—	Posojilnica se je ustanovila v Trebnjem na Dolenjskem. Predsednik ji je posestnik g. Kravcar.
—	Inženirstvo. Profesor Novotny, izvoljen za rektorja praške tehnike, je v svojem inavguracijskem govoru razpravljal o tem, kako malo dijakov inženirstva na češki tehniki konča svoje študije z zaželjenim uspehom. Samo 50 odstotkov dijakov dovrši študije, torej vsak drugi propade. To je tembolj žalostno, ker prihajajo slušatelji češke tehnike večinoma iz nepremožnih slojev. Letos je na češki tehniki 700 dijakov.
—	Umor v Ravnici. Morilca Trpina, kateri je izvršil umor, o katerem smo že poročali, niso še prijeli. Orožništvo je 9. t. m. napravilo lov na morilca, toda brez uspeha. Prebivalstvo sicer vedno govori, da je bil Trpin v Grgarju, Ravnici itd., toda kadar se hoče tem govoricam do korenike priti, ne ve nihče kaj pozitivnega povedati. — V soboto je kakih 15 orožnikov zopet energično začelo zasledovati Trpina, ker sc je izvedelo iz verjetnega vira, da je bil v sredo v Zagorju nad Grgarjem.
—	Iz Dobrepolj. V sredo srno položili k večnemu počitku našega preljubega, nepozabnega nadučitelja gospoda Štefana Primožiča. Milo so peli zvonovi pri podružnicah v Ho-čevji, pri Sv. Antonu in Podgorici, ko se je voz s krsto bližal Dobrepoljam. Šli smo mu nasproti do kapelice pri Šteliu ter ga spremili do šole, ker je krsta stala čez noč v njegovem stanovanju. Ljudstvo jc trumoma hitelo kropit blagega pokojnika. Krsto je krasilo zelo veliko krasnih svežih in suhih vencev. V sredo ob desetih jc bil pogreb. Prišel je okrajni glavar gospod baron Schonberger, učiteljstva je pa prišlo iz bližnjih in daljnih krajev zelo veliko. Pogreba sc jc udeležila šolska mladina, obe Marijini družbi in izobra-
ževalno društvo, vsi z zastavo. Požarna bramba, na čelu ji gospod Celofiga, je skrbela za vzoren red. Krsto je spremljevalo šest duhovnikov. Pevci so mu v mogočnem zboru zapeli pod vodstvom gospoda Cimer-inana tri ganljive žalostinke. Na grobu bi imel govoriti tovariš gospod državni in deželni poslanec Jaklič, a je bil brzojavno poklican na Dunaj. Naprošen je bil pravočasno gospod nadučitelj iz Ribnice, pa se je »prehla-dil«. Pa ne da bi se to namenoma izvršilo, ker je bil pokojni samostojno misleč mož? — Tako je osirotela sedaj naša šola. ki bo težko dobila takega vodjo. Pokojni se je mnogo trudil pri stavbi nove krasne šole, ki bo v kratkem blagoslovljena, veselil se je že lepega stanovanja, v katero se je mislil ravno sedaj preseliti, pa se je preselil v večnost. Delo je bilo njegovo veselje, prospeh šole njegov vzor. Globoko izobražen bil je mož širokega obzorja, a ljudomil do vsacega. Ogromno ljudstva ga je spremilo na pokopališče in marsikatero oko je bilo mokro vsled bridke izgube. Na višjih mestih so spoznali njegov talent in govorilo sc je splošno, da postane nadzornik. Pa Bog je sklenil drugače. Nasprotniki so pisali, da bi bil škandal, če bi on postal nadzornik, a v njegovem srcu ni bilo Žale misli. Krščansko jc živel, krščansko umrl. V poslednji uri je še zahteval rožni venec v svoje roke. Bil je mož ne samo krščanskega mišljenja, ampak tudi krščanskega življenja. Ginljivo je, kako je v svojih prostih urah zastonj podučeval gluhoneme, lepo, kako je pri svoji skromni plači mesečno z veliko svoto podpiral svoje stariše. — Zdaj te ni več med nami, dragi Štefan! To je za nas velika, nenadomestna izguba. Počivaj v miru. Ti blaga. Ti zlata duša!
—	Iz Št. Vida nad Ljubljano. Da imajo v Št. Vidu vzorno mladeniško organizacijo, o tem smo imeli že opetovano priliko se prepričati. Da pa se s to fantovsko organizacijo kosa lahko tudi dekliška, to je pokazala nedelja, 8. t. m., ko so vrla šentviška dekleta priredila v proslavo Brezmadežne v prostorih ondotnega telovadnega odseka lepo slavnost. Skrbno sestavljen program je kazal resnost dneva. Nastopila so prvo dekleta v treh ljubkih zborih. Dva dekliška zbora poznamo, ki imata vedno privlačno moč, kadar nastopita. Zbor deklet v »Kat. del. društvu v Ljubljani« in pa mladi dekliški zbor v Št. Vidu. V obeh se druži izborna šola z močmi, s kakršnimi bi se ponašal lahko vsak zbor. Šentviški zbor deklet ni sicer tako močan po številu kot ljubljanski, vendar opazujemo, da mu sledi v vsakem oziru in da so mu dani predpogoji, da se bo v doglednetn času lahko povspel do iste višine kot ljubljanski, v katerem so združene kot v šentviškem vrle pevke-delavke. Za zbori smo čuli ljubko Sardenkovo dekla-macijo: »Samostanska lilija«. Zatem pa, za deželske odre težko petdejansko igro »Ljudmila«. Vloge tako v deklamaciji kot v igri so bile srečno zasedene in prizor za prizorom se je odigraval pred našimi očmi gladko in tako lepo, da smo se pri igralkah predvsem čudili, kako globoko in s koliko resnostjo so se utopile v včasih zelo težke svoje vloee. Čast jim! Prostorna dvorana je bila natlačeno polna. Dobiček je bil namenjen novemu kipu na dekliškem družabnem oltarju.
—	Smrt v tujini. V Indianopolisu v Ameriki je umrl rojak France Hribar, doma iz Dolenjske. Istotam je umrl rojak Anton Se-menič, doma iz Orehovice nad Vipavo. — V Jolietu je umrl Slovenec Kapele, doma iz Dolenc pri Adlešiču. — V Springfleldu je umrl Slovenec Franc Horvat iz Virne vasi na Dolenjskem. — V Newburgu je vlak povozil železniškega stražarja Jurija Kamca.
—	Ne v Ameriko! Opozarjamo na današnji »Preklic« g. John Knavsa iz Amerike, s katerim svari rojake pred Ameriko.
—	V Solkanu so pri občinskih volitvah zmagali liberalci.
—	Umrl je v Kanalu nadkomisar vojne mornarice v pokoju gospod Viljem Herman.
—	V zahvali g. Primožič v sobotni številki »Slovenca« je po neljubi pomoti izostalo ime č. g. Iv. Baloha, kaplana v Dobrepoljah za vso njegovo izredno požrtvovalnost.
— Miklavžev večer je priredilo učiteljstvo v Loškem potoku. Otrok in starišev je prišlo toliko da sta bili dve šolski sobi popolnoma napolnjeni. A vendar je imel Miklavž daril, da je vsakdo nekaj dobil. To bi bilo pa nemogoče, če bi mu ne bili priskočili na pomoč dobri ljudje. Bodi torej tem potom izrečena najsrčnejša zahvala. Za otroke mučni odmor pred prihodom sv. Miklavža je iz prijaznosti izpopolnil gospod J. Arko iz Ribnice s tem, da je igral prav izvrstno na gramofon. Tudi njemu srčna hvala! — Učiteljstvo.
—	Treh cesarjev veteran. V prijaznem gorenjskem mestecu Kranju živi šc danes najbrže najstarejši veteran avstrijske armade, mož izredne telesne in duševne čilavosti, ki je bil rojen za časa francoskih vojsk. Ta stara korenina je umirovljeni cestar Franc Kosmač. Ta šc vedno čvrsti služabnik svojih gospodov je bil rojen leta 1810. v Zgornjih Gameluah pod Šmarno goro. kot francoski meščan Ilirije. V letih 1831 do 1843 je služil pri domačem pcšpolku št. 17., takrat imenovan princ Hohenlohe, pod maršalom Radccki, kateri je imel ravno težko nalogo, zadušiti nemire v italijanskih mestih. Deli tega polka ležali so takrat v Padovi, Bologni in Milanu. Od vojaške službe odpuščen, je dobil leta 1844. mesto kot cestar v Tržiču na Gorenjskem. V tej službi je deloval v največjo zadovoljnost svojih predstojnikov celih 43 let, ter je skozi dve leti substituiral cestnega nadzornika. 1. maia 1886. 1. je bil odlikovan s srebrnim križcem za zasluge. Od leta 1887 pa živi v pokoju v Kranju. Starček še dela in gre vsako jutro k sv. maši; on je najstarejši mož celega glavarstva. Naj bi božja previdnost dala temu vrlemu vcterancu pri da-
našnji duševni in telesni čilosti doživeti še lOOletni rojstni dan! — Pač čudno, da mož ki je nad pol stoletja bil v službi države in domovine in katerega prsa dičijo odlikovanja treh cesarjev, dobiva beraško pokojnino — 17 krajcarjev na dan! . . .
Dr. Lueger pride prihodnjo pomlad v Opatijo.
— Dekle napadel na cesti. V Trstu je 27-letni kamnosek Viktor Bucavec vsled ljubosumnosti napadel na cesti svoje dekle 17-letno delavko Ano Bernardini in ji zadal 11 ran z nožem.
Policijski komisar aretiran. Iz Belgrada poročajo: Preiskava o tatvini obligacij v državni hipotečnl banki v Belgradu se je sen-zacijonelno zasukala. Aretirali so policijskega komisarja Georgieviča, ki je navidezno sledil tatove do Londona, ker ga dolže, da je sain bil udeležen pri tatvini.
Štrajk proti Košutu. Iz Budimpešte poročajo: V petek so ob konstituiranju neodvisne stranke v I. okraju zapustili vsi člani veselico in eden liotel v Budimpešti Dvanajst socialnih demokratov jc čuvši, da hoče banketu prisostvovati tudi Košut, takoj zapuf-stilo prostor ter se odstranilo.
Štajerske novice.
š Maribor. Šola Leitersberg-Karčovina.
Smrtonosni udarec, ki ga mariborski Nemci kanijo zadati slovenskemu življu v okolici tega mesta z nameravanim ponemčevanjem leiters-berško-karčovinske šole, je vse rodoljubne Slovence spravil pokonci. Odbor ^Slovenskega društva«, ki je pred vsem poklicano, da se postavi v bran ter stori potrebne korake, da se odvrne ta velika, slovenskemu narodu preteča nesreča, se je 14. t. m. zbral ter je sklenil naslednjo protestno resolucijo, ki se bo poslala pristojni oblasti: »Slovensko društvo« v Mariboru z vso odločnostjo protestira proti nepostavnemu sklepu k rajnega šolskega sveta Leitersberg-Karčovina, da se šolski poduk popolnoma ponemči, ter izjavlja, da je na tej šoli, katero obiskuje 86 '/s % slovenskih otrok in samo 13l/2% nemških otrok, status quo, to je ohranitev dvojezičnega poduka sploh naj-manje,, kar Slovenci zahtevamo iu od česar absolutno ne odstopimo— Vrhutcga je odbor sklenil organizirati akcijo za protest, oziroma rekurz iu je naprosil odbornika gosp. odvetnika dr. Radoslava Pipuš-a, da prevzame sestavek in vložitev tega rekurza ter stopi v to svrho v zvezo z našimi izkušenimi zaupniki v tem okraju. O. dr. Piptiš je to z veseljem prevzel; z radostjo tudi bilježimo, da jc Narodna stranka po svojem zaupniku dr. Po-Ijanecu, izjavila, da bo v tej stvari z nami sodelovala. Tako jc prav! Nemcem ne sinemo privoščiti veselja, da bi nas v tej velevažni skupno-narodui zadevi našli razcepljene. Saj je predrznost tukajšnjega nemškega radika-lizma, kateremu vlada naklanja posebno skrb in varstvo, že docela neznosna. Kako bridke pritožbe so se ravno v zadnji odborovi seji »Sloveijskcga društva« slišale o žalostnih razmerah, "ki vladajo na ljudskih šolah v Pobrež-ju. Studencih in Radvanju, kamor zahajajo slovenski otroci v gotovo več nego dvetret-jinski večini, kier pa je vedno zgolj nemški poduk. Ta nasilna in nečloveška germanizacija je največji zasmeh za XIX. člen temeljnih državnih postav. In sedaj bi ti nasilneži nam radi ugrabili zadnjo trohico slovenščine, ki se je še ohranila v ljudski šoli v bližnji mariborski okolici. Toda to sc jim ne bo posrečilo, ker se jim posrečiti ne sme.
š Skupna smrt zakonskih. V Dogošah pri Mariboru sta umrla v soboto, dne 14. t. m., zakonska Cirič. oba v preteku ene ure. Ob pol 12. uri je umrl mož, ob pol I. uri pa žena. Pred tremi leti sta obhajala zlato gostijo. Po preteku 53 let srečnega zakonskega življenja ju ie Bog poklical drugega za drugim k sebi.
š Umrl ie v Mariboru dne 13. decembra po dolgi in mučni bolezni gospod Peter Skok, hogoslovec II. leta. Lahka mu žemljica!
š Slovenska zmaga. Občino Vuzenico na na Dravi so pri občinskih volitvah Slovenci nemškutarjem popolnoma iztrgali iz rok.
š Na shod poslanca Pišeka v Zerkovcih pri Mariboru dne 15. decembra je poklical odlični pristaš »Narodne stranke« in »edini« Slovenec Maks Zemljič, učitelj pri Dev. Mariji v Brezju — socialne demokrate iz Maribora, da bi delali zgago, ker »Narodna stranka« tu nima skoro nič pristašev. Ne.nčurski socialni demokrat mu ie ljubši, ko slovenski narodni kmet! Kako se jc shod obnesel, poročamo.
š Umrl ie v Škofji vasi 57 let stari posestnik .lakob Kožuh. — V Laškem trgu je umrla gospa Amalija W'eber, rojena Horiak.
š Za zgradbo železnice Rogatec-Brežice-Novo mesto se je sestavil odbor, kateremu je na čelu župan Avgust Faleschini.
š S tretjega nadstropja je padel v Mariboru v Sodnijski ulici štev. 16 sin vdove, 10-letni Frih Burman. Obležal ie z razbito glavo mrtev.
š Poslanec Marckhel je poslal radi dogodka v državnozborski pisarni k dr. Benkoviču svoji priči poslanca Steimvenderja in Sylvestra Dr. Bcnkovičevi priči sta poslanca Šuklje in dr. Hočevar. Marckhel bi sc rad dvobojeval.
Liumionske novice.
lj »Leonova družba.« V četrtek, 19. t. m. ob tri četrt na 8. zvečer bo v mali dvorani hotela »Union« prijateljski sestanek. Razgovor o smeri in delovanju »Leonove družbe«.
Ij Slovenski ntisijon v stolnici. V ljubljanski stolnici se je pričel včeraj popoldne po kratkem nagovoru g. stolnega župnika, kanonika Frkcr sv. misijon. ki ga vodijo čč. oo. jezuiti Žužek, Kunstelj, Umnik iu Pristov. Uvodni govor jc imel pri natlačeno polni cerkvi
voditelj misijona p. superior Žužek. Vsak dan bodo trije govori in sicer zjutraj ob 5., popoldne ob polu 4„ ob 7. zvečer bodo slovesne litanije in nato zadnji govor. Misijon se bo končal v torek 24. t. m. s sklepnim govorom ob polu 4. popoldne. -- - Jutri ob polu 4. popoldne bo stanovski govor za žene.
lj Poročena bosta g. dr. Friderik Groyer, korvetni zdravnik v rezervni z godč. doktor Fleonoro Jenko, zdravnico, hčerko znane ugledne rodbine dr. Ludovika in Terezije Jenko iz Ljubljane. Na mnoga leta!
Ij Skupuji skušnji ljubljanskih v »Zvezi« stoječih društev sta danes in v sredo vsakokrat točno ob 8. uri zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice«. Upravni odbor »Zveze slovenskih pevskih društev« uljuduo prosi gg. pevce, da pridejo točno in polnošteviino.
lj Deputacija za samostojno deželno mesto za Kranjsko državnega penzijskega zavoda za privatne uslužbence, gg. Lenarčič (za trgovsko in obrtno zbornico), Lilleg (za trg. društvo »Merkur«, Rašica (za gospodarske organizacije), g. Cimerman (za društvo odvetniških in notarskih uradnikov), in g. Škerbinc (za pomočniški odbor trg. gremija), se je danes dopoldne oglasila pri deželnem predsedniku g. Schuarzu ter referentu vladnem svetniku g. Krenienšeku in izrazila želio interesentov, da. vlada napravi samostojni zavod za Kranjsko državnega penzijskega zavoda privatnih uslužbencev v Ljubljani. Deputacija, ki ie bila prijazno sprejeta, jc razložila vse vzroke, ki govore proti evcutuelno nameravani spojitvi kranjske dežele s Trstom. Deputaciji se ie obljubilo, da bo tukajšnja deželna vlada stvar proučila in podpirala, tako, da je ob združenem stremljenju za uresničenje te upravičene zahteve naše dežele upati, da Kranjska dobi samostojen zavod državnega penzijskega zavoda.
IjNoč izpuščenega kaznjenca. V četrtek opoldne je bil izpuščen iz zapora deželnega sodišča po cnajstmesečni kazni hotelski sluga Fran Mramor iz kočevskega okraja. Ker se jc v zaporu lepo obnašal, jc dobil 4 K denarja za vožnjo do Beljaka. Ker je Mramor imel tudi nekaj čez 18 kron prihranka, se ni odpeljal, ampak popival po raznih gostilnah. Tako je prišel tudi v neko gostilno v Kolodvorskih ulicah. kjer ie naletel na 571etncga delavca Josipa Petriča, rodom iz Lokovice, ki se jc vračal iz Amerike. Ko se ie Petrič odstranil in šel spat, ie položil svojo vestjo, v kateri je imel 526 K denarja in nekaj listin pod zglavje in zaspal. Kmalu se je pa priplazil Mramor v spalno sobo in ukradel Petriču ves denar. Nato ie šel Mramor v drugo gostilno, kjer je pridno popival in plačeval za druge . Seznanil se ie v tej gostilni z nekim sovrstnikom, ki je bil tudi isti dan izpuščen iz zapora, z nekim vojakom in nekim krojačem. Tem je Franc Mranior plačeval po polnoči v neki kavarni kar so poželeli. Ker Mramor najbrže ni imel čiste vesti, je vročil kavarniški kuharici štiri bankovce oo 100 K s prošnjo, naj mu nakupi perila, nakar .ie družba odšla v zloglasno hišo. Tu oa ic Mramorja zadela usoda. Tam službujoči policijski stražnik jc Mramorja, kakor tudi njegova kompanjona, (vojak je bil že preje odšel), zaradi sumljivega imetja denarja aretoval. Policija jc oškodovanca iskala, ki se je kmalu zglasil in tatvino naznanil. Po dolgotrajnem zasliševanju je policija druga dva izpustila, Mramorja pa pridržala v zaporu, ker se .ie pri njemu našlo 170 K denarja. Ker so dobili tudi pri omenjeni kuharici denar, ima delavec Petrič samo 56 K škode. Mramorja so poslali, kamor spada.
li Roparski umor. V Šiški in sicer tam, kjer se razcepi železniški tir na Gorenjsko in proti Kamniku našli so danes okolu 6. ure zjutraj na tiru kamniške železnice truplo neznanega moža. Na glavi in sicer na desni strani čela proti sencu se vidi znatna poškodba. Gornji del trupla jc ločen od spodnjega. Kakih 600 korakov od tega kraja proti Vodovodni cesti so se našli sledovi krvi in siccr čez kolovozno pot, na njivah, do kraja, kjer je ležalo truplo. Na kraju, kjer se nri-čenja krvavi sled, je zemlja poteptana, pozna se sled konjskih kopit in moških stopinj, katere vodijo do kraja, kjer so našli mrtveca. Domneva se, da sta biti morala dva moška, ki sta napadla tujca, ga ubila, mu pobrala gotovino in ga nesla na tir, kjer ga je kamniški vlak čez polovico pretrgal. Neka ženska, ki stanuje na Vodovodni cesti, slišala je po noči klicanje na pomoč. Šišenski orožniški straž-mojster je našel v žepu mrtveca dopisnico iu davčno polo na ime Alojzij Prašnikar. Denarja ali drugih denarnih vrednosti se ni našlo. Na licu mesta vršil se je danes popoldne komisijski ogled, ker se je kraj in truplo fotografiralo. Dosedaj o storilcih ni sledu. Prašnikar (?) je doma iz Šmartnega pri Tuhinju. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Ij Izvirno slovensko opero Risto Savina »Poslednja straža« bodo prvikrat peli v slovenskem gledališču v Ljubljani v četrtek. Skladatelj g. Risto Savin je že v Ljubljani.
Ij Vodstvo deželnega knjigovodstva je deželni odbor kranjski začasno poveril prvemu računskemu rcvidentu gospodu Ivanu Kozjeku.
»Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem« vabi na božičnico, ki jo priredi v nedeljo, dne 22. decembra, ob 4. popoldne v sokolski dvorani »Narodnega doma« s so-dclovanem »Ljubljanske društvene godbe« na korist sirot umrlih tiskarjev. Z ozirom na dobrodelni namen ie želeti čim najmnogo-številnejše udeležbe. Otroci se bodo obdarili s slaščicami, pecivom itd. Vstopnina za osebo 60 vin., otroci prosti.
Ij Iz Amerike se je včeraj pripeljalo na južni kolodvor 42 Slovencev in 50 Hrvatov.
Ij V kavarni pri »Malem Slonu« v Vod-matu bode od zdaj vsako nedeljo tam-
buraški koncert proti prosti vstopnini. Začetek popoldan ob 3. uri.
Ij Surov hlapec. Ko je včeraj trgovec g. Stupica odpustil svojega hlapca Lavrencija Stirna, rojenega v Zapogah, ga je to tako razkačilo, da mu je razbil razložbeno okno, ter napravil 110 K škode. Policija je Stirna aretovala in izročila sodišču.
lj Konec »mavšelna«. Anton Markovič, fijakarski hlapec, je igral 11. novembra t. 1. po noči v kavarni »Fggia« z Ivanom Novakom, mizarskim pomočnikom pri Mathianu, prepovedano igro »mavšel«. Anton Markovič je bil obtožen zaradi prepovedane igre in tatvine. Ko jc namreč hotel Ivan Novak nehati igro, je vzel Markovič njegove 4 K z mize. Novak je hotel imeti te krone nazaj, ker jih pa ni dobil, je šel k službujočemu stražniku Antonu Zabukovcu ter mu vso stvar naznanil. Markovič, ki je bil že kaznovan na 5 dni zapora radi razžaljenja časti in trikrat radi »fijakarskih reči«, pravi, da je bil pijan in da ie pri igri posodil Novaku 8 K, ki mu jih pa isti ni vrnil. Novak pa trdi, da je vrnil onih 8 K. — Anton Markovič je bil obsojen zaradi prepovedane igre na 10 K globe oziroma 24 ur zapora, oprostil pa se je obtožbe glede tatvine. Ivan Novak je bil oproščen glede prepovedane igre, ker se je sam naznanil.
lj Iz Amerike; V soboto se je pripeljalo iz Amerike 40 Slovencev in 30 Hrvatov. V nedeljo se je iz Amerike povrnilo 170 Slovencev in Hrvatov.
ZOPER DRAGINJO MESA.
Rovinj, 14. decembra. Občinski svet je znižal ceno mesu za 20. oziroma 24 h. Notranje ministrstvo je dalo rovinjski občini tudi za leto 1908 izključno pravico za prodajo govejega mesa.
PROTI STESLJU.
Peterburg. Razprava proti Steslju dokazuje veliko zmedenost ruske uprave ob rusko-japonski vojski. Namestnik Alekselev jc prepovedal Kuropatkinu, da si ne sme ogledati Port Artur. Med Stesljevimi papirji so našli brzojavko, v kateri poroča Steselj o bitki pri Kinčavi kot očividec, dasi je bi! takrat v Port Arturju.
ATLANŠKO AMERIŠKO BRODOVJE V TIHEM OCEANU.
N e w Y o r k. Roosevelt je obveščen, da jc pripravljeno atlanško brodovje, da odrine v Tihi ocean. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da so vse japonske kuharje in sluge nadomestili z zamorci.
telefonsko m Drzoimo porota.
SLOVENSKI PORAZ.
Celje, 16. decembra. Današnje volitve iz veleposestva v celjski okrajni zastop so za Slovence neugodno izpadle. Zreb je odločil na korist Nemcev. Nemci so ovrgli dva slovenska glasova, tako da je bilo razmerje 40 slovenskih in 40 nemških.
VESTI O PASIVNI REZISTENCI ŽELEZNIČARJEV.
Dunaj, 16. decembra. Proti vestem o pasivni rezistenci na Severni železnici uradno poroča ravnateljstvo, da se na celi progi promet popolnoma v redu vrši.
(Popoldne je bilo vsled šumenja v telefonu nemogoče govoriti z Dunajem. Dopoldne do-šle vesti so med političnim pregledom.)
ŽITNE CENE Budimpešta lb. decembra,
Pšenica za april.......13 16
Pšenica za oktober......1109
Rž za april.........12.19
Koruza za maj........7 35
Oves za april..... . .	8 5*
Efektiv: nespremenjen.
Preklic!
S tem preklicujem svoje oglase v osmih sobotnih številkah „Slovenca", s katerimi sem v družbi gg. Jak. Levstika in Fr. Debelaka vabil rojake Slovence na delo v miehingan-ske gozde. Svarim torej vsakogar, naj se ne podaja v Ameriko, dokler se ne spremene sedanje razmere. 28l4
John Knavs, Alger Ca.
Limestose P. 0., Michingan, N. A.
Pred pol leta kupljen, še ne rabljen
harmonij
se prodaja iz proste roke. Nov 400 K, sedaj 300 K. Naslov pove iz prijaznosti upravntštvo.	2816 3—1
LOVSKI PES
2821 (prepeličar)
rujavo marogast (Brauntiger) se je zatekel. Kdor o njem kaj ve, naj naznani proti nagradi lastniku Juvan£i& v Šiški.
Proda se staro šolsko poslopje z vrtom
v Radečah pri Zidanem mostu, cenjeno na 15.000 kron. — Kupci si poslopje lahko vsaki dan ogledajo in kupne cene pismenim potom podpisanemu županstvu nudijo. Občinski odbor bode v seji določil, kateremu ponudniku se poslopje proda.
Županstvo Radeče pri Zidanem mostu,
dne 8. grudna 1907.
2818 3—t
• AAAdkAA	• A	A AA Affi •
J S.oji k svojim! |	J Svoji k svojim!
&



a
Naznanilo.
Dovoljujem si uljudno naznaniti p. n. dunajskim in na Dunaj prihajajočim Jugoslovanom, da točim pristna, izvrstna štajerska vina iz sromtljskih goric stotnika Fridolina Kaučiča, izboren dolenjski cviček ter čr no vino z otoka Visa.
Kranjske klobase, ljubljansko kislo zelje in različna mrzla jedila vedno na razpolago.
Od 10 litrov ali 10 buteljk nadalje dostavim vino na dom.
V gosposki sobi (Extrazimmer) vsak večer odlična slovenska družba.
Z odličnim spoštovanjem
MILAN STOJADINOVIČ,
vinotoč na Dunaju, III., Landstrasse-Haupt-strasse 122, vogal Eslarngasse (postaja električne železnice).	2317 1

r
Pritoka 290. »,gilw»enon" din« 16. decembra 1907,
Gospodarske razmere med Mkiml Slovenci.
(Govor na slovenskohrvašketn dijaškem shodu v Zagrebu.)
Bratje Hrvati, mili rojaki! Dolžnost mi je v vaši sredi govoriti o gospodarskih razmerah koroških Slovencev. Rad bi vam poročal kaj veselega, pa ali mornar more biti vesel, ko vidi, da vetrovi ženejo njegovo ladjo proti sivim skalam, ali se more radovati brat, ki vidi svoiega brata hiteti naravnost k prepadu, kjer ni življenja, kjer ni rešitve.
Rojaki! V teku zadnjega leta ste kai pogosto čitali po raznih časopisih o »tužnem Koirotanu«, od bližajoče se smrti koroških Slovencev. Mnogo ran, ki so bile dotlej zakrite, se je pokazalo, nova pota so se nam odprla. Raznim strankam in posameznikom se je podtikalo, da so vzrok naše bede, našega propada. Meni se pa zdi, da moramo kali našega nazadovanja iskati tudi kje drugod, v davni preteklosti.
Odkar so se naselili prvi Nemci v naši deželi, smo se Slovenci v Korotanu vedno bolj umikali proti jugu, vedno boli nas tišči naš nasprotnik preko Drave v gorovje sivih Karavank. Vsakih 50 let se približa narodnostna meja blizu 10 kilometrov Karavankam. Pred petdesetimi leti je bilo gospodsvetsko polje, kraj naše slave, še naše. V Blatogradu se je govorilo in pridigalo še slovenski. Okolica Vrbskega jezera je bila še narodna, za Grebinjem je bilo še mnogo naše zemlje. Kie pa ie že sedaj naša bojna črta, kako daleč se je pomaknila proti jugu? Temu nazadovanju, temu vednemu propadanju pa so krivi razni važni činitelji, kakor šolstvo, preziranje našega jezika po uradih, zagrizenost naših nasprotnikov in odpadnikov; posebno pa naše žalostne gospodarske razmere, ki nas dušijo in nam sesajo mozek skozi stoletja.
Ko so prišli nemški naselniki v deželo, ko so si nemški plemenitaši in škofje pridobili velika posestva v deželi, so se naši prosti pradedje večinoma prostovoljno podali novim načelnikom, ker s tem so postali prosti vojaščine in njihovo imetje je postalo varno pred napadi. Lažji je bil tedaj jarem podložnika kot pa prostega kmeta. Živo krščanstvo ie še tedaj narekovalo tujim plemenitašem in škofovskim oskrbnikom človeško postopanje s svojimi podaniki. V vsem se je učil naš praded od njih; učil se je boljše kmetovati, spoznal je po njem nove koristne rastline in živali, boljše orodje, učil pa se je tudi rokodelstva in trgovine. Polagoma je zamrlo njegovo hrepenenje po svobodi, polagoma .ie postal d tujcev čisto gospodarsko odvisen. Niti zapazil ni, po kateri poti hodi, dolgo se ni zavedal, da ie suženj.
V	zadnji polovici srednjega veka in ob začetku novega pa je med plemenitaši in drugo gosposko začela pojemati živa vera; obogatili so se tuici in začeli razkošno in potratno živeti. Da se je pa mogel gospod veseliti, ie moral ubogi ratar delati in trpeti, po obrazu mu je tekel pot in kolena so se mu začela tresti, ko je stopil pred grajskega val-peta, tembolj šele, če je mogel — ali boljše rečeno moral — približati se grajščaku. »Vaša gnada« je občeznana cvetka servilizma, molečega prirojeni moški ponos našemu kmetu, osobito tam, kier je bila dežela blagoslovljena z grajščinami. Neznosno je postalo stanje podložnega slovenskega kmeta; zato beremo v istem času o kmetskih uporih in puntih. Neprestane vojske in turški pohodi so uničili našemu kmetu vse, kar je imel.
V	tem času pa so izgubili naši pradedje tudi v številnem oziru premoč nad priseljenci. Narodne pleinenitaške rodovine so ali izumrle ali pa se potujčile, meščanstvo je bilo nemško, ali vsaj slovenskemu narodu odtujeno, le kmetje so se še držali narodnega jezika. Tem kmetom so prišle nekatere odredbe cesarice Marije Terezije in Jožefa II. in naslednjih vladarjev v prid. Omejile so se pravice grajšča-kov, natančno so sc določile dolžnosti in pravice podanikov. Navzlic temu pa ie bilo še stanje našega kmeta jako žalostno do 1. 1848.
Tega leta so postali prej podložniki samostojni gospodarji svoje zemlje. Ni jim bilo treba več dajati desetine, ni jim bilo treba hoditi na tlako. Vpeljali so se visoki davki, ki vedne bolj rastejo, vedno se bolj mnoŽe razne doklade. Prodati sme kmet svoje posestvo kdaj in komur hoče, zadolžiti se sme kolikor hoče iu more. Zato pa tudi neprenehoma rastejo in se množijo vknjiženi dolgovi:
Leta 1859. je bilo 69,355.000 K Leta 1894. » » 150,567.036 K Leta 1899. » » 151,329.694 K V 40. letih so se tedaj pomnožili vknjiženi dolgovi za 81,974.694 K. Četrti del tega dolga teži gotovo slovenskega kmeta. (411 K na glavo!) Priznati se mora, da ie mnogo teh dolgov že poplačanih, samo da se niso bili izknjižili; koliko pa ie nevknjiženih dolgov, nihče ne more dognati. Dejstvo je, da Korošci vsako leto dado vknjižiti nad 8 milijonov kron. Mnogo jih tudi poplačajo, to ie res, pa vendar ne toliko, kot jih nanovo izposodijo. Pred letom 1866. so si slovenski kmetje izposojevali za visoke obresti večinoma pri tujcih. Šele tedai sta se ustanovila prva domača denarna zavoda; v Slov. Plajberktt in v Ločah. Sedaj imamo takih zavodov na Koroškem že 330, ki so imeli leta 1905. že 5.074.799 K 97 vin. prometa in so napravili 20.847 K 01 vin. čistega dobička. Rezervni fondi so znašali 204.340 K 67 vin. Obrestna mera in poslovanje je isto kot^pri drugih denarnih zavodih na Slovenskem. Cisti dobiček se porabi večinoma v dobrodelne in narodne namene.
Te posojilnice so skoraj edina opora za narodnega delavca na Koroškem.
Navzlic temu, da se našim rojakom v Korotanu tako slabo godi, še vendar gredo milijoni na leto za pijačo in tobak. Kmet mora imeti za posle žganja, naj stane, kar hoče, in delavci v tovarnah, v gozdih itd. ga morajo imeti. 571.140 K dobi dežela na leto davka na žganje, 605.000 K od piva in vina. Koliko stane ta neizmerna množina opojnih pijač? Najhujši davek je slovenskim prebivalcem Koro-tana. V alkoholu si išče ljudstvo olajšave svojega bremena.
Tako bratje iz Hrvatske, tako mili rojaki, je naše gospodarsko stališče v Korotanu. Ali moremo navdušeno klicati s pesnikom: Korošcu je preteklost žalostna. Bodočnost je njegova, le bodočnost! Da bodočnost!?
Ali moremo brez gospodarske svobode doseči politično in narodno? Ni li prva predpogoj drugi?
Dokler koroške Slovence ne izobrazimo, je gospodarska svoboda nemogoča, izključena pa ie tudi narodna in politična. Naš rod bode propadal, dokler ni gospodarsko močan. Zato je naša sveta dolžnost, mu z združenimi močmi pomagati in ga gospodarsko dvigniti s pomočjo izobrazbe. Daleč pod seboj vidimo koroško ljudstvo v izobrazbi in omiki. Dvigniti ga k sebi, je naša dolžnost, kajti le s prosvet-ljenim narodom se moremo bojevati proti pro-svetljenemu narodu.
Zavoljo slabega denarnega stanja pa se leto za letom nad 2000 posestev prisilno proda. Vedno bolj se množijo posestva grajšča-kov, ki zasadijo precej lepa posestva z lesom in si napravijo velika lovišča za zverino. Le tako si moremo tolmačiti, da svet, ki je z gozdom obraščen, postaja vedno večji.
Leta 1875. ie bilo 422.763 ha gozda.
Leta 1900. pa je bilo 455.535 ha gozda. Travniki in pašniki pa nazadujejo.
Najemniki grajskih posestev in večkrat tudi mladi posestniki nimajo nobenih izkušenj iz gospodarstva. Izpostavljeni so mnogim zmotam in napakam. Vse se morajo šele učiti, spoznati morajo šele lastnosti zemlje, učiti se morajo večkrat šele orati.
Da bi tem mladim in neizkušenim ljudem pomagali in stare seznanili z najnovejšimi pridobitvami na gospodarskem polju, so nekateri blagi možje ustanovili leta 1764. prvo kmetijsko družbo v Avstriji za koroško deželo. Bila je v prvi vrsti le grajščakom in veleposestnikom v korist, posredno pa tudi malemu kmetu, ki je videl vzorno kmetovanje po grajščinah. Šele Matija Ahacelj je šel med slovensko ljudstvo v Rožu, učiti sadjereje in kmetijstva. Družba kot taka pa je šele v novejšem času začela svoie delovanje med srednjimi in malimi posestniki. Sedaj ima že nad 80 podružnic in čez 8000 udov. Odkar pa so se začeli narodnostni boji, je tudi kmetijska družba bolj strankarskega značaja. Zato ni skoraj nobene slovenske podružnice pri nji. Slovenskih podružnic sploh pravzaprav ni. Družba izdaja kmetijski list za Nemce, objavlja vse lc v nemščini, širi svoje delovanje ls med Nemci. Sicer je začela leta 1874. izdajati tudi »Kmetijske liste« po dvakrat na mesec za Slovence. Temu listu ie bil pravzaprav Matej Toncjec-Samostal urednik in ker ga ni z dopisi razven prof. Tomo Schreya skoro nikdo podpiral, je bilo to delo trudapolno. A ranjki se jc tega posla s ljubeznijo poprijel, ker je gojil srčno željo hasniti slovenskemu prostemu ljudstvu. Le škoda je, da je opustila kme-tijsk. družba izdajo tega lista že v tretjem letu. Sedaj pa nima naš kmet skoraj nobene koristi od družbe, ki dobiva podporo od dežele in države. Večina je niti ne pozna. Njene šole so našemu kmetu skoraj nedostopne, njene denarne podpore mu ne hasnejo, njeno izobraževalno delo ne vspodbuja naših posestnikov. Zato se pa kaj radi izneverijo naši najboljši gospodarji svojemu rodu in se prelevijo v nasprotnike, ker to nese pri nas dobiček, ker odpadnikom nikakor ne škoduje na ugledu. Zato pa je tudi kaj malo naših posestnikov, ki bi vzorno gospodarili in vspodbujali druge k napredku. Voditelji našega naroda, naši duhovniki, dajo svoja posestva rajši v najem, ker le težko je dobiti zanesljivih in izurjenih hlapcev in dekel in jim gospodarstvo ne do-naša nikakoršnih dohodkov. Zato pa je žalibog tudi le malo župnijskih posestev vzornih. Ravno tako kot duhovnikom se godi tudi večjim posestnikom s posli. Težko jih je dobiti, dragi so, nimajo skoro nobenih izkušenj v gospodarstvu, kmetska hrana jim je preslaba. Vsi gredo rajše v tovarne in v mesta. Zato pa tudi najdemo v vsakem mestu nebroj slovenskih poslov in delavcev, ki so veliko bolj z malim zadovoljni, veliko bolj zmerni, ponižni in skromni, kot njih nemški tovariši. Verni in z najboljšimi nameni gredo s kmetov v mesta in tovarne. Neznan jim je svet, nepoznana jim je izobrazba in omika, brez orožja so zoper lepo doneče besede. Pridejo v slabe družbe, dado se pregovoriti od raznih agitatorjev in pristopijo k raznim, slovenskemu rodu nasprotnim društvom. Za te delavce sc je dosedaj še prav malo storilo. Prepustili smo jih do najnovejšega časa svoji usodi, ker jc manjkalo voditeljev, ki bi jih družili, ki bi bili skrbeli za njih gmotni in duševni blagor. Šele pred dvemi leti jc praznovalo prvo slovensko delavsko društvo svojo desetletnico pri Fari, druga pa so sadovi dvajsetega stoletja. Vendar bodočnost imajo le mlajša od teh: v Celovcu, Podljubelju, Bistrici in Mižici, ker na Prcvaljah ni več prostora za delavce, oni iz Leš pa so preveč oddaljeni. Za ustanovitev in vodstvo mlajših imajo pa največ zaslug gospodje Jan. Arnuš, dr. Lamb. Ehrlich, Ferlič in prerano umrli kaplan Lakncr. Pa
delo je pri teh društvih zelo naporno; vedno sam govoriti, socialne kurze sam prirejati, učne tečaje sam imeti, drugim preskrbljevati govore ni malenkost, čc se pomisli, da ima vsak še nebroj drugega dela. Nasprotnikov pa je nepregledna vrsta, odkritih kot zahrbtnih.
O narodni slovenski trgovini, obrti in ve-eobrti pa se skoraj ne upam govoriti. Vse, kar imamo, služi le krajevnim potrebam. Naši mali trgovci kupujejo pri nemških velikih, rokodelci si nabavljajo svoje blago pri Nemcih. Njih zaslužek je komaj tolik, da izhajajo s svojimi družinami. Je sicer nekaj večjih trgovcev v Celovcu našega rodu, pa ljudstvo Jih ne pozna, Slovenci jih ie slabo podpirajo, nihče se ne drži gesla: »Svoji k svojim!« O kakem ožjem stiku med posameznimi slovenskimi trgovci ali obrtniki ni niti govora. Vsi so ali v nemški organizaciji brez vsakega zastopnika, ali pit so nezdruženi. Stanovske zavesti manjka. Še slabši sino v veleobrti, v industriji. Izmed 74 tovaren so mi samo dve slovenski znani. Rudokopa ni nobenega našega. Da, naši so bili enkrat vsi ti zakladi zemlje koroške, sedaj pa se bogati z njimi tujec.
Navzlic temu, da sc našim rojakom v Korotanu tako slabo godi, še vendar gredo milijoni na leto za pijačo in tobak. Kmet mora imeti za posle žganja, naj stane, kar hoče, in delavci v tovarnah, v gozdih itd. ga morajo imeti. 571.140 kron dobi dežela na leto davka na žganje, 605.000 K od piva in vina. Koliko stane ta neizmerna množina opojnih pijač? Najhujši davek je slovenskim prebivalcem Ko-rotana. V alkoholu si išče ljudstvo olajšave svojega bremena.
Tako bratje iz Hrvatske, tako mili rojaki je naše gospodarsko stališče v Korotanu. Ali moremo navdušeno klicati s pesnikom: Korošcu je preteklost žalostna. Bodočnost je njegova, le bodočnost! Da, bodočnost!? Ali moremo brez gospodarske svobode doseči politično in narodno? Ni li prva predpogoj drugi?
Dokler koroške Slovence ne izobrazimo, je gospodarska svoboda nemogoča, izključena ,pa je tudi narodna in politična. Naš rod bode propadal, dokler ni gospodarsko močan. Zato je naša sveta dolžnost, mu z združenimi močmi pomagati in ga gospodarsko dvigniti s pomočjo izobrazbe. Daleč pod seboj vidimo koroško ljudstvo v izobrazbi in omiki. Dvigniti ga k sebi .je naša dolžnost, kajti le s prosvet-ljenim narodom se moremo bojevati proti pro-svetljenemu narodu.
Znanost In umetnost.
lj Koncert »Zveze moravsklh učiteljev«, dne 29. decembra. Da bode slavno občinstvo videlo, kako so bili slavljeni in čislani pri zadnjih koncertih češki pevci, ki pridejo 29. t. m. tudi v Ljubljano, podamo nekaj kritik prvih nemških listov. »Neues Miinchener Tagblatt« z dne 23. aprila 1906 piše: »V sredo smo imeli priliko slišati »pevski zbor moravsklh učiteljev«. Na veselem velikonočnem potovanju so sc ustavili tudi v Monakovem, da nam pokažejo, kaj da znajo. Za tako namero je treba nekoliko poguma. Kajti znano je, da je Mona-kovo z moškimi izbori dobro preskrbljeno, bodisi že kvantitativno ali kvalitativno. Ce bi torej ti pevci ne nudili nekaj posebnega, znalo bi jim iti slabo. A šlo je dobro. Teh 50 veselih pevcev z Moravske je imelo bliščeč zaslužen uspeh. Prineslo so pred vsem krasen glasoven materija! s seboj: sveže, čiste tenorje, krepke, doneče base. Iinajo nadalje izbornega dirigenta, prof. Vacha, ki jih razumno vodi. Njihova izborna disciplina kaže se že pri nastopu; v nekako svečanem sporedu prihajajo na oder in med predavanjem stoje kot pribiti na svojih prostorih, kot da bi ne bili v dobrodušni Avstriji, marveč na kakem pruskem vežbali-šču izvežbani. To so vsekakor le zunanjosti; ali kljub temu — izgleda lepo. Note so ti gospodje pozabili v svojih kovčekih — pojo vse na pamet; že samo to je pri tako obširnih, deloma jako težkih programnih točkah nekaj posebnega. In ta zbor je prof. Vach tako izborno izšolal, da ga lahko stavimo za vzor, ne priča samo o njegove eneržiji, temveč tudi o njegovem finem muzikaličnem razumevanju. Osupnjeni smo, ko slišimo kaj 011 iz svojega zbora izvablja. Tu se kar blišči in iskri samih najlepših barv, vsaka pesem zase je prelepa »glasbena slika«. Vse jc ritmično interesantno, privlačno, vse izborno niansirano in pri vsem tem poje gospoda brez hibe sigurno in čisto. Pojo večinoma v češkem jeziku, ki se posebno skladbam prilega.«
Kritik dunajskega lista »Neues Wiener Tagblatt« z dne 17. aprila 1906 piše: »Pevsko društvo moravskih učiteljev«, ki nam ie izza decembra v najlepšem spominu, priredilo je velikonočni ponedeljek v veliki dvorani glasbenega društva koncert, ki je bil jako dobro obiskan. Petdesetorica izborno izšolanih pevcev, resnično lepih glasov, očaralo nas je pred vsem s svojimi narodnimi pesmimi. Toda tudi v umetni pesmi sc pokažejo mojstre, njihov nastavek in čistost tona priča o spretnosti, ki je vse pozornosti vredna. Niso to potujoči pevci, ki romajo za bliščečim dobičkom; s svojimi plemenitimi namerami bodo tudi preko slovanskih mej dosegli zasluženo priznanje. Njihova domena jc vsekakor narodna pesem, to se je pokazalo tudi včeraj, dasi je njihov bogati program obsegal tudi dela tujih skladateljev. Profesor Vach je brez dvoma izboren dirigent, ki bo svoje pevce vodil od vspeha do vspeha.
* »Dom In Svet« ima v 12. številki letošnjega leta naslednjo vsebino: Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. Spisal Fr. S. Finžgar. Druga knjiga. Konec. — O
mladost srebrnooka. Zložil Griša. — Jeseni. Zložil Anton Medved. — Prebivalstvo Evrope v XIX. stoletju. Sestavil Vinko Sarabon. Konec. — Romanca o zadnji pesmi. Zložil Silvin Sardenko. — Rekrutova. Zložil Silvin Sardenko. — Dr. Matija Prelog. Zivljenje-pisna in kult.-zgod. črtica. Spisal dr. Karol Verstovšek. Konec. — Cvete reseda, dehti jasmin. Sličica. Spisala Lea Fatur. — Grob in zibel. Zložil Anton Medved. — Jutranja. Zložil Silvin Sardenko. — Kako je v naši pisavi s tujkami? Spisal A. Breznik. — Sonet. Zložil Anton Medved. — Odkod ste bolesti. Zložil G. Koritnik. — Telesna metamorfoza narodov na našem jugu. Spisal dr. Niko Zupa-nič. — Književnost. — Tujke v ameriški slovenščini. Nabral Ivan Mulaček. — To in ono.
—	Sah. Prireja A. Uršič. — Slike. Sv. Cecilija. St. Maderna (Rim, S. Cecilija). — Odmor jetnikov na poti v Sibirijo. Valerij Iva-novič Jakobi. — Računanje v ruski šoli. Nikolaj Petrovič Bogdanovič-Bjelski. —Ljutomer. — Majolika iz leta 1863. — Preganjavec. I. Leconte du Nouy. — Sv. Andrej. Al. Repič.
—	Beljak pozimi. Fot. P. Metod Schneditz.
—	Na zamrznjenem Osojskem jezeru. Fotografiral P. Metod Schneditz. — Slikar Wolf.
—	Matej Langus. — Ostrovica na Koroškem.
—	Japonske frizure.
* »Sakuntala.« Dobili smo naslednje vabilo na naročbo: Vsi večji in manjši kulturni narodi imajo znano indsko gledališčno igro »Sakuntalo« prevedeno na svoj jezik, imajo jo Rusi, Poljaki, Cehi in Hrvati; na slovenski jezik sem jo prevedel jaz. Pregledala sta moj prevod dva slovenska pisatelja, eden v Ljubljani in eden na Dunaju in tupatam predruga-čila moje besedilo. Slavni jezuit Baumgartner se je v svoji priznani »Zgodovini svetovnega slovstva« o tej igri izrazil takole: »Tako se dviguje »Sakuntala« od najnežnejše ljubezenske idile do visočin čudovitega heroizma in
—	po indskem naziranju — do božanstva, v katerem se zedinita slast in bolest ljubezni . . . Pri nobenem drugem poganskem pesniku ne nahajamo tako globokega in pretresljivega na-ziranja o dostojanstvu in svetosti zakona, kakor ga blaga »Sakuntala« stavlja pred oči nekoliko lahkomišeljnemu in ponosnemu samodržcu . . . Čarobnost najlepše in najbogatejše prirode obdaja to cvetočo in eterično dekličino podobo, ki konečno ko materina slika stopi v neposredno obližje Brahmovo.« Knjiga se bo tiskala v Mariboru v Cirilovi tiskarni v spomin na dejstvo, da so mene šestošolca mariborske gimnazije 1863. leta spisi mojega nepozabnega učitelja, Davorina Trstenjaka, privedli do ukrepa, da sem se posvetil orijen-talistiki. Obračani se v prvi vrsti do mladine na srednjih in visokih šolah, ki je tudi v Ja-nežičevi dobi bila glavna podpora slovenskemu leposlovju; obračam pa se tudi do čitalnic iu bralnih društev, do učiteljskih društev, ter do vseh omikancev, katerim je v narodnem oziru do tega, da se pokaže tudi drugim narodom, kaj se napiše v slovenskem jeziku. Prevod stane 1 krono in čisti donesek bi bil namenjen dijaški kuhinji v Mariboru. Slavna uredništva slovenskih časnikov prosim vljudno, naj blagohotno natisnejo to vabilo na naročbo. Naročniki se naj oglase v teku decembra, da razvidim iz njih števila, jeli morem dati igro v tisk v začetku novega leta ali ne. Gradec, dne 25. listopada 1907. Dr. K. Glaser, Zinzendorferstrasse št. 1.
Izpred Mitu
Skesani tat. V noči na 15. julija 1.1.
je bila Francetu Nakerstu v Ihanu iz zaklenjene sobe vzeta obleka in klobuk. Na-kerst je takoj drugo jutro tatvino orožnikom naznanil, prihodnjo noč je pa tat ukradene reči nazaj prinesel, in jih položil na pred hišo stoječa drva. Kot storilca so takoj sumničili že 4krat zaradi tatvine kaznovanega Andreja Kovača, delavca, kateremu so bile domače hišne razmere dokaj znane, kajti Nakerstova umrla mati je bila obdolženčeva teta. Kovač taji mu podtikano tatvino, a priča Janez Mihelčič ga je tisto jutro videl, da je imel na roki obešeno ukradeno obleko. Za kazen so mu naložili pol leta težke ječe.
Vest jo je pekla. Marija Boštjančič, dekla pri Tratniku v Ljubljani, sama pr-znava, da je domači sodekli Alojziji Kanduč vzela denarnico s 13 K gotovine. Kose je o tatvini zvedlo, je denarnico vrgla v kanal, papirnati disetkronski bankovec je pa v papir zavila in#ga spus'ila v siranišče. Obdolženka pravi, da ne ve, kaj jo je k temu ravnanju zmotilo. Sedela bo dva meseca v težki ječi.
Zaradi ljubosumnosti. V Planinčevi gostilni v Rožni dolini razpovarjal se je Andrej Kunaver z nek'm dekletom. To pa ni bilo Francetu Erženu, knjigovezu na Glincah všeč, napadel jc Kunaverja in mu izpodbil noge. Ko je pa Eržen jel posegati v žep po nož, poklical je Kunaver navzočega Antona Polaja na pomoč. Temu se je sicer posrečilo pretepača razdvojiti, a zdajci se je Eržen lotil Polaja in ga z nekim kame-noiti na glavi težko poškodoval. Sedel bo Eržen zato pol leta v težki ječi.
Žlica ji ni dala miru. Marija Rosen-virt, tovarniškega vodje žena v Verdu, je imela zaradi nepoštenosti že štirikrat posla ts sodiščem, ali vselej se je znala spretno zmotati iz teh neprilik, končno se je pa le

Podružnica ■ ir Spljetu. i
Delniška glavnioai i i K 8.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča promese na kreditne srečke . . . k K 18'—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300.000
„ srečke reg. Donave k K 10*—, „ 2. jan., „ „ K 140.000 „ zem. kredit, srečke k K 5*50 „ 7. jan., ,	K 100-000
Vse tri promese skupaj samo 32 kron. Obrestuje vloge na knjiiioe in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 41/2%, vloge na tekoči račun proti SOdnevni odpovedi po 5<V0.
n n
Podružmioa a w Celovcu, g
i Rezervni fond i i i J K 200.000. g a »
vjela. Marija Rosenvirt je zahajala v hišo Jakoba Žitko na Verdu, hišne razmere so ji bile dobro znane, in to priliko je porabila, da je iz zaklenjene omare izmaknila 20 K. Ko je bila tatvina orožnikom naznanjena, je drugi dan najprej pred hišo položila ukradeni desetak. Dve priči so jo vidile isto popoludne okoli gnojišča hoditi. Obdol-ženka neče ničesar o tem vediti. Za kazen je dobila 1 mesec težke ječe.
Čudni nazori o molitvi. Jože Gantar, samski, mizar na Rakeku, se je mudil v kuhinji Oobrenjeve gostilne in pričel Boga in angelje preklinjati. Gantar pravi, da so ga ženske dražile, da ne zna moliti ter je zaradi tega jel kleti, in pa ker je bil pijan. Priče so pa pravile, da takrat pijanosti ni bilo opaziti na njem. Ko je bil po orožnikih aretovan, jih je med potjo psoval, in mimo idoče nagovarjal, da naj orožnike pretepejo. Tudi v tem slučaju se je zagovarjal s pijanostjo. Obsodili so ga na dva meseca ječe.
Nevarni tat. Meseca septembra in oktobra t. 1. je bilo izvršenih več tatvin v Drav-Ijah. Naravno ie, da se je sum takoi obrnil na dninarja Janeza Zajca, kateri je bil že sedemkrat zaradi tatvine kaznovan, in je ravno tisti čas tam bival. A le v dveh slučajih se mu je moglo to dokazati in sicer pri Janezu Kogovšeku, kjer je iz zaklenjene sobe vzel moško obleko, pri Janezu Skandru je pa vzel dve steklenici piva, katere je skril v hlev in nekaj cigaret. Sedel bo zato pol leta v težki ieči.
S kolom ga ie udaril. Dne 12. oktobra t. 1. zvečer ie šlo več fantov iz neke gostilne iz Šmartna proti Uratom. Med potjo je prišlo do besedovanja, iz tega je nastal resni prepir in konečno se je vnel pretep, pri. katerem je bil poškodovan Martin Sirk na levi temnici in na levi goleni. Franc Prelogar, delavec v Uratah, sam priznava, da jc Sirka s kolom udaril, pa tudi Antona Mozelja je mahnil pod noge, ne da bi ga bil poškodoval. Obsojen je bil na pol leta težke ječe.
Izpod postnega pečata.
(Iz poštnih krogov.)
Nekoliko utrinkov iz poštnih krogov. Naši birokrati, kateri se še vedno ponašajo s svojo kitajsko kito, se strogo drže starih srednjeveških predpisov in s tem oškodujejo in šikanirajo podrejeno jim osobje kjerkoli le morejo. Kako upravičeno je upravljanje po predpisih, je iz sledečih predpisov razvidno. Ce uradnik pri vplačani nakaznici pregleda, da je stranka prilepila premalo znamko, — mora dotični uradnik doplačati znamko iu potem pa še kazen 10 vinarjev. Ako pozabi pritisniti ročni pečat na nakaznici, 10 vinarjev, ako pa pregleda in ne pritisne datum pečata, mora' plačati celo 1 krono kazni. Mesečni račun se mora najpozneje do 3. prihodnjega meseca predložiti. Prve dni je navadno pri vsakem poštnem uradu več dela in če poštar ne more v tem roku računa predložiti — ker je preobložen z drugim delom — naloži se mu takoj kazen 5 kron.
Naj se pošt. ravnateljstvu še tako dokaže in prošnjo za pomnožitev osobja podpre z avtentičnimi listinami — ima to vedno gluha ušesa in ravno tako ministrstvo. — Ce pa kak urad ali uslužbenec v tej mrzlični naglosti kako stvar pregleda, postopa se proti njemu z vso mogočo strogostjo in brezobzirnostjo.
Pri izvrševanju dela imajo vsi enake predpise — in se ti predpisi strogo izvajajo — proti državnim uradnikom — kakor poštarjem in oficijantom, a plače državnih poštnih uradnikov niso odgovornemu in važnemu delu primerne-— poštarjev in oficijantov — so pa uprav škandalozne — ker ti dobivajo komaj polovico in še nianje plače kakor prvi —kateri imajo še druge udobnosti.
Enako delo, enaka plača, enake pravice, to zahtevamo — in noben pameten človek nam ne more zameriti, če se poslužirno skrajnega in edinega sredstva — da delamo po sta-roveških, sedanjim razmeram neprikladnih predpisih.
Ta odpor ne velja slavnemu občinstvu, ampak našim birokratom, kateri hladnokrvno uničijo na tisoče svojih podložnih, da le oni dosežejo boljšo plačo in kako odlikovanje.
Proti brutalni sili brutalni odpor!
Od naših poslancev pa pričakujemo hitre pomoči, da nimajo škode nedolžne žrtve, posebno pa nc slavno občinstvo, katero pošto samo vzdržuje.
XXX
O pasivnem odporu poštnih uslužbencev dohaja jako malo poročil. Izvršcvalni odbor naznanja, da gibanje napreduje. O koncu gibanja ni govora. V Pragi so se oficijanti in
sluge pridružili gibanju. V Trstu so tudi poštni uslužbenci pričeli delati službo po predpisih. Na Dunaju je bil v soboto zvečer shod. Ekspedijenti dunajske poštne centrale so se pridružili gibanju. V Brucku ob Muri je bilo baje iz službe suspendiranih zaradi odpora več uslužbencev. Vsekakor .ie gotovo, da gibanje napreduje, a to prikrivajo vladi prijazni časopisi.
Ce bi vlada hotela ugoditi zahtevam poštnih uslužbencev, bi rabila tri milijone kron. Trgovsko ministrstvo stoji pa na stališču, da takega izdatka nc more dovoliti brez parlamenta.
Dobiti se mora pot, da se izpolnijo upra-viče zahteve poštnih uslužbencev.
Darovi.
Za »Naš dom« na Dunaju so darovali: g. Klemenčič Mihael star. 10 K; g. Klemenčič Mihael ml. 6 K; gdčna. Marija Robida 3 K; g. Henrik Gobec 2 K; gdčna. Neža Hribar 2 K; č. g. Rebol, g. Ignacij Kegel po 1 K; gdčne. Lenček Marija, Prah Ivanka, Prah Ana, Fras Ana in gospa Neža Komšak po 1 K in gospa Neža Pengov 2 K; gosp. Ivan Cotman 4 K; gdčna. Frančiška Završan pa je nabrala v veliki družbi 10 K 50 h, med temi dar g. Janez Štercin 5 K. V nabiralnikih se je nabralo 65 K 60 h. Sedaj je naloženih na obresti skupaj 305 K. Najiskrenejša hvala j vsem rojakom, ki bodo omogočili, da bomo | imeli kmalu svojo streho na Dunaju. Ostanite j požrtvovalni i v bodoče! — Odbor »Straže«.
■
Popolna oprema za novorojence, otroško perilo
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C.J.Hamann, Ljubljana.
Perilo lastnega Izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870. ^
Ravnokar ]e izšel
priljubljeni in koristni
KOLEDAR
za	2799 10 -2
kmetovalca
1908
Uredil dež nadzornik J. L e g v a r t. III. zelo
popolnejši letnik z vsebino : Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila o živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev.
Razno perotninarstvo, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja,
naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmetiški zakoni Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in
še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1-80
Naroča se pri
luanu Bonaču u LJubljani
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj
znesek naprej dopošlje. Noben vesten gospodar naj ne bo
brez tega potrebnega koledarja. ■■■■■■■■■■■■■■

'S
JLGrobelnlkii Ljubljani
prodaja vse manufakturno blago
od ponedeljka Z. decembra do BožKo
po Iznenadno znižanih cenah.
Kdor še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi
posebno sukno za moška oblačila
in damsko blago zadnje novosti,
ROdi prevelike zaloge po brezkonkurenčnih cenah.
Po resnično priložnostnih cenah priporočam tudi praktična božična darila, kakor
preproge, zagrinjala, garniture, angleške plede, krasne šerpe in rute, odeje volnene in štepane, belo blago
(platno, Schrollovi šifoni). Namizno perilo in robci.	—
Nihče na] ne zamudi res ugodne prilike I
V
Sprejme se na
2815 1-1 2764 3
HRANO
majhen otrok (eventuelno tudi dojenček) na Predovičevem selu
čt. 9. II. nad. vrata št. 10 pri Ljubljani.
aiiii^iaiiiimižimmuimaaiimauM
Berite!!
Prodam hifio z gostilno in vrtom
na lepem prostoru v ljubljanskem pred-, mestju v bližini dveh tovarn, jako pripravna | tudi za trgovino.	2771 5—5
Kupna cena okoli 12.000 kron, ! polovica ostane lahko vknjižena.
Ponudbe na upravništvo »Slovenca".
Proda se
hiša
z enim stanovanjem, zraven klet in prostoren vrt, njiva in nekaj gozda v Dolskem pod Ljubljano.
Natančnejše se izve pri Ferd. Vodetu v Komendi.
2692
Več vagonov
različnega fižola
in lepih namiznih latiolli
se dobi pri Franju Cerar v Stobu. pošta Domžale. Za dobro blago se jamči, cene primerne, postrežba točna. Jabolka se pošiljajo tudi v poštnih pošiljatvah od 5 kg višje.
Božična priložnostna prodaja
Izredno znižane cene!
Nad 1000 komadov na novo došlih ovratnikov za dame, gospode, deklice in dečke 2751 12-6 od 3 gld. višje.
Najbogatejša zaloga najfinejših damskih pale-totov, zimskih ranglansov, stisnjenih in gladkih sielpeluche-jopic in kožuhov, koljerov. —
Največja izbera najfinejših oblek za gospode, zimskih sukenj, double paletotov, kožuhov, sako od 10 gld. višje, kožuhov za mesto in potovanje. — Krasna božična darila i
AngleSko skladišče oblek, 0. Bernatoulf
Ljubljana, Mestna trg 5.
I
I
fračo • ai.lalnlc.nl: Or.bin «1, Mala tiran, Mul. .11» IT, B*<ir., Br.o, Oailu	Ml Eaa.l.a, turavskl c«nk«|, mila«, Rort JIH. Pisen,
(Titan I. Ubere«.
M • n j * 1 n 1 o « rit Dunaju:
Manjalnlčna delnlika družba
46 160 -153
I V.llitll« 1«, II. Tab.ralratia 4, III Hi!|iri[i.ii
••ognit n, iv. witdn» Mt.pui .... * a " TI. SaaptalOTfontar. M, V«' M.ii.tri«;«••••»«
II?, IX. Alarrtlraiea M » * .......-.....
XIX. DSbllntti Haaptalr U » - -r - .. >i
mtui/rn»no
. ragal Rtnovcc«), III (.(• ' hSabranntralr.iR« (M a,
M E R C U R

'III. Larcb.nlaldtrttr«..« ••II. Wlbil«|a(ili.i» t)
Dunaj, L. Wolizelle 10.
A k*. kftpltaj K ao,000.000. S«i«r uUti K 8 600.00«!
Najkolantnojii
nakup in prodaja
-rteh vrst rent, dršavnita papirjev, akci), prioritet, ua tavale, mčk, devii, valut in denarja.
Kamenjava in eskomptiranjc
Uirabanlh caatavnic in obligacij, »račk in kuponov.