Stev. 226. V Trstuf y ponedeljek K vgusta 19fS, Letnik Xt. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. L'redriatvo: Uiica Sv. FrenciSka Asižkega St 20. L nadstr. — Val C opis naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni trednik Štefan Godina, lastnik konsorcij lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z crfjenin: pcrc?t\om v Trstu. Hica Sv. Frančiška Asiškega Št. 20. Telefon rredniShra in uprave štev. 11-57. Karofnina znaša: Za celo leto........K 24.— Za poi leta.................12.— za tri mesece...........6—■ za nedeljsko izda jo za celo leto . ....... 5.20 za poi leta................. 2.60 Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7...... mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......* 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Minosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. PlaJuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toH se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSki AsiŠkega št 20. — Poštnohranilnlčnt račun št 841.6-52. Na Italijanski fronti v splošnem živahnejše bojno delovanje. - Močen napad na trti Tolmin-Krn povsod zavrnjen. Napredovanje Nemcev pri obleganju Kooo-seortlleoskeso In napadih pri Kovnem. - Ho Francoskem nobenih posebnih dogodkom Z ovstrljsko-rasiteta bojišta. DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se objavlja: 15. avgusta 1915, opoldne. Sovražnik se ie včeraj na vsej fronti vzhodno Buga zopet ustavil v pripravljenih postojankah. Zvezne armade so na padle in si izsilile na številnfli točkah pot v sovražne črte. Od danes zjutraj se Rusi zopet povsod umikajo. m Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Horer, fml. I ayitilo-i(a!iiitaa Ha. DUNAJ. 15. (Kor.) Uradno se objavlja: 15. avgusta 1915. opoldne. Na jugozapadni fronti je v spiošnem zvišano boino f'elovanje Na Goriškem ie rv>slala naša artiljerija bomb v Skocfjan, nakar je sovražnik pobegnil iz tega kraja. Dalje je razgnala neko veliko italijansko taborišče pri Ki min". Stucejši napad sovražnika pri Red«pu-gli je bil že v kali zadušen po našem o-gniu. Proti ffori&Kemu predmostju zmeren topovski ogenj Italijanov. V oddelka od Tclmina do Krna je bil ^ ;£"-aj zjjtraj po močni topovski pred-iravi izvršen napad znatnih sovražnih i, ki ie bil odbit f?a vsej črti. Tudi v o-zeir'iju Bovca in aa koroški trpini je imel t", r ski boj večje dimenziie kakor navadna. Z- ečer »e sovražnik nadaljeval s srditih! obstreljevanjem naše bojne črte na Velikem Palu. Ffelk°f1u in na Malem Palu. Opolnoči izvršeni napad na našo postojanko na Malem Palu se je popolnoma Izjalovi. \'a tirolskem mejnem ozemlju «e bilo odbitih več italijanskih napadov na našo mejno postojanko zapadno Kreuzberga, v r zemlju Rotwandspitze. Bacherske doline ifl koče na Dreizinnen. Naša težka artiljerija je z vidnim uspehom obstreljevala s planot Lavarona in Polgaria sovražni utrdbi Campo Molon in Toraro. Namestnik šeia generalnega štaba. pL Hofer. fml. Loški naffldl na Pulo. DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Z nasprotne strani se vedno trdi, da so italijanski z-rakoplovci z usj>ehom metali bombe na Pulo in posebno pa arzenal. Vsled teh neresničnih poročil je potrebna zopet enkrat konstatacija resničnih uspehov. Dejstvo je. da so nas počastili z obiskom dosedaj trije zrakppiovi. Prvi in edini, ki se mu je posrečilo priti nad Pulo samo. je z metanjem bomb lahko poš! ?>doval„zidovje neke hiše in povzročil pretresen je živcev pri dveh ženskah, ki ste se pa kmalu opomogli. Drugemu zrakoplovu se že ni več posrečilo priti do mesta in prodreti do vojaških naprav. Zapažen takoj, obs veti jen in napaden, je obk/vževal v veliki razdalji Pulo in se Je znebil svojih bomb nad polji in gozdovi v okolici, ne da bi povzročil tudi najmanjšo škodo. Tretji obisk »Cittž di Jesi* se je končal, kakor znano, klaverno. Zrakoplov niti ni prišel nad Pulo in ie vrgel svoje bombe, popolnoma dezorijentiran PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xmvier de Moatćpia Tako se je zgodilo, da Mignonne nI Sla po rue des Saints Pčres naravnost proti nabrežju, temveč po vsej rue Sateit Do-minique vse do trga pred bourbonsko palačo. Tu se je obrnila na desno in je tako kmalu dospela do reke. Prvi most, ki ga je zagledala, je bil most Gloge. Toda most je bil poln ljudi in po reki je plavalo vse polno čolnov. ■Mignonne si je zato iskala samotnejŠega kraja, kajti biti je hotela zagotovljena, da je ne bo mogel rešiti nihče, 1*ako je prišla končna do mo&ta In vali- do v, jLmJ K - Slučaj Jo je pripeljaTna kraj, ki je bil najbolj pripraven zjt izvršitev njenega naklepa. Rečno obrežje, na katerem se ie nahajala, je bilo popolnoma prazno. NI bito vsled žarometov, v morje. Že eden prvih strelov mu je na napravil veliko luknjo na sprednjem delu in poškodoval krmilo, tako da zrakoplov, ki se je hotel ravno o-brniti, ni mogel več premikati krmila, nakar je, nagibajoč se in še vedno obstreljevan, opisal več krogov in postal končno naš plen. Zrakoplov »Cittžl di Ferra-ra- kakor znano, ni bil uničen o priliki akcije proti Puli, ampak na povratku z Reke in sicer po letalcu, ki je bil odposlan iz Pule. Italijani so torej svoje ekskurzije, ne da bi nam prizadejali kako škodo, plačali dosedaj z izgubo dveh najboljših zrakoplovov in nam dali pri tem dobrodošlo priložnost, da smo urili in preizkusili svoje obrambne aparate. Z doberdobsKe planote. Izviren dopis »Edinosti«. (Konec). Ko so bili Italijani gotovi, da smo že vsi zapustili strelske jarke in smo bili — po njihovem mnenju — razpršeni, so se že splazili nekateri naših oddelkov v sprednje sirelske jarke, katere so potem ponoći, kolikor so pač mogli, popravili in tudi zopet vzpostavili žične ovire. Nastala je zopet grobila tišina. Prihajali so in zopet odhajali vojni u-jetniki. Bili so lepi mladeniči. Nekateri ranjenci, ki so prišli k zavesti, so prijeli vstajati in iskati pomoči, drugi so zopet klicali na pomoč. Sanitejci so odm šaii težko ranjene, pijonirji pa so pokoravali najbližje mrliče. Dobil sem nato povelje, naj zberem naše moštvo, kar pa ni biia lahka stvar. Od dveh sto jih je bilo samo sedemintrideset in ' • med term so biii nekateri tujci. D. i :ih je bilo nekaj mrtvih in ranjenih, največ pa jih je bilo raztresenih pri drugih oddelkih, kur se pri naskokih pač redno Jog tja. ker moštvo ne more več paziti na svoj oddelek ter bije, tolče, bode in kolje tamkaj, kjer je največja potreba. Tako so izgubljeni od mojega oddelka prišli k meni šele za nekaj dni. Nekaterih pa še danes ni. Bila je temna noč, ko smo prišli k našemu poveljništvu za bojno črto. Komaj imo prišli v bližino in smo se že>veselili, da se po štirih dneh ljutih bojev zopet enkrat najemo in napijemo vode — v boju ni časa ne za jed in ne za pitje in največkrat vsega tega tudi ni mogoče spraviti v boi no črto — toda kroglje so nam zopet začele žvižgati okoli ušes. Italijani so sc namreč zopet v močnih oddelkih priplazili do naših nostojank, in njihovo streljanje je bilo tako silno, da je bilo slišati bobneči šum. Jako dobro se je ločilo od laškega poredko in umerjeno streljanje naših. Vsak čas bi skoraj mislil človek, ki sam ni videl in izkusil, kako krepko se drže naši, da sovražnik v tako ogromni premoči, s tako ljutim streljanjem zdaj-pazdaj predre naše vrste. Toda Lahi so imeli preveč izgub in niso se upali dalje. kajti ko so prišle druge in tretje vrste do vrha, že ni bilo več prve, ki je bila že pokošena. In tako je šlo vedno dalje. Hitel sem kolikor mogoče, da bi prej javil poveljniku našo prisotnost. — Kje pa je poveljnik? Takoj k meni! — To so bile prve besede, ki sem jih čuL Kdo pa je ukazal, da zapustite to postojanko? — Ljudje so lačni in žejni. Štiri dni ni bilo časa niti testi niti piti. Ljudje so oslabeli. tamkaj niti živega človeka. Na nasprotnem bregu tudi ni bilo videti nikogar. Šamo od daleč je prihajala v diru gosposka kočija. En sam človek v delavski o-bleki je počasi stopal po nabrežju. Negotovih in omahujočih korakov je šla Mignonne na most, ne da bi se ozirala na klic invalida, ki je kričal iz svoje Io-pice, da naj plača mostnino. Na sredi mostu je obstala, dvignila roke kvišku in rekla potihoma: — O bog! Ti veš, da ne morem več živeti. Odpusti mi, da si sama jemljem življenje!.... Potem je stopila k ograji. Sekundo pozneje io se že grnili deroči valovi Sene nad »njo. Ostalo vemo. Ko je Mignonne zopet odprla oči, ste sedeli poleg nje Pivoine in miss Ana Du-dieyeva. Zdelo se Je, da ju ne vidi. Ana jo je prijela za roko, jo prisrčno stisnila in vprašala: — Kako se počutite, draga moja? Mignonne je oČividno ni razumela. — Takoj nazaj, takoj I Kdo pa je sedaj na vašem mestu? — Ogri, polk št.. — Takoj v prvo rezervo! Sel sem iavit to poveljniku naše stot-niie. • Bila je tema. Iz doline se je bilo precej težko vleči po svetu, vsem razkopanem po granatah, in štiri dni nisem ne jedel ne pil, ne spal n« počival. No, nisem padel malokrat. Končno sem vendar srečno dospel do pod vrha. Oh! Naša poljska kuhinja Je že tu stala pripravljena in čakala ljudi. Kako neprijetno bo to novo povelje za ljudi! Ne smejo izvedeti, da je kuhinja tu. In res se mi je vsaj deloma posrečilo zakriti kuhinjo pred našim odhodom. Toda k sreči nismo šli daleč. Zasedli smo zopet ono mesto, kjer so nam že prvi dan tako hudo grožlli z granatami. Ker so močno švigale krogije okoli nas, si je moralo moštvo takoj pripraviti kritje. S kakšnim veseljem so delali, ko jim je bilo zagotovljeno, da pride kuhinja tjakaj in da dobe celo — vina! Okrog ene popolnoči je bilo že vse končano. Moštvo je bilo dobro zakrito, in kar je bilo vredno še več, tudi nasičeno, hvala bogu. Kaj se zgodi pozneje, nam ni bilo &nano. Bilo nam je pa obljubljeno, da nas po tolikih prestanih težavah nadomeste druge čete. Preden pa se je zasvitalo novo jutro, smo dobili povelje: Naprej! Sli smo, plazeč se in dobro kriti, (Jalje v prve rezerve. Še v temi smo si zagotovili zveze na \se strani s sosedi. Moštvo si je zopet popravilo kritja in nekako zasilno postojanko. Tam smo zopet ležali skriti ves dan na neki rebri med skalami. Da je solnce neusmiljeno pripekalo, mi ni treba omenjati posebej. Nihče pa se ne sme zgeniti, kajti oddaleč nas opazujejo baloni, nad nami pa krožijo jastrebi«. Kakor hitro opazijo kaj, in že imamo nad seboj kup granat in šrapnelov, ki nam pojo smrtno pesem. Par lahnejših napadov so z lahkoto od-t>ilc prve vrste brez nas. Mi smo le -krogije !ovili< odzadaj. Nekaj hujšega pa se ie pripravljalo na noč. Vendar pa je bilo mogoče dovoliti ljudem, da so šli po vode. A tega nismo učakaji več na istem mestu. Takoj, ko se jc zmračilo, smo dobili ukaz: — Nazaj! Takoj sem razposlal obvestila sosedom, da zapustimo svoie mesto in naj ga zasedejo oni. Izkoriščaje temo in skrite dolinice, smo se polagoma prikrito pomikali nazaj do poveljnlštva. A Že med potjo so. se pričeli trgati oblaki in toča k rogelj je škropila ozemlje. Ne zmeneč se za to* smo povečevali ter opolnoči c-dkor&kali nazaj v vas... in od tam pa v selo... Tam smo ostali par dni, da so se ljudje nekoliko odpočili. Tudi nekaj razkropljencev smo dobili tamkaj. Prvo noč smo spali na cesti ob zidu. pozneje pa smo dobili neko hišo. Mi pa smo si poiskali čistejši« prostor v zapuščenem — govejem hlevu. Imeli smo tudi pisarno tamkaj. Alfonz. Z nentiKo-rsig"'? Uojlša BERLIN, 15. (Kor.) Veliki glavni 15. avgusta 1915: stan, — Zebe me____— je jecljala, — zebe me____ Tresla se je v resnici mraza, dasira-vno je ležala v topli postelji in zobje so jej Šklepetali. Ana jej Je ponudila kozarec močnega kuhanega vina. Pila je mehanično. Potem pa je rekla zopet: — Zebe me.... uh! strašno me zebe!.... Po kratkem premoru pa je zopet nadaljevala: — Ta voda, ki je okoli mene, me m razi in omamlja..;, črna je in otnazana---- čutim, da bom umrla. Ko bi bil Karel tu, bi me rešil____ogrel bi me na svojem srcu____pregnal bi ta strašni mraz____ Toda Karla ni tu----ne ve, da umiram.... Pivoine in Ana ste se strahotna spogledali ob pojavu tega mirnega in žalostnega blodenja. — Trpela sem veliko, toda minilo je vse, — ie nadaljevala MignonnČ; — mrtva sem .., • v nebesih sem .... ljubi (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga.) Čete generala Belowa so vrgle Ruse v ozemlju Kupiškov proti severovzhodu. Ujele so 4 oficirje in 2350 mož in uplenile eno strojno puško. Ruski Izpad iz Kovna je bil odbit »'Tteoč ujetnikov je prišlo v naše roke. Naše napadalne čete so se Še bolj približale trdnfavl. Med Narewom in Bugom so se Rusi v včeraj omenjeni črti držali trdovratno. Prehod preko Nurzeca so naše čete izsl-lHe pozno zvečer. Armada generala Scholza je ujela včeraj nad tisoč mož. Armada generala Gallwitza je ujela 3.500 Rusov, med njimi 14 oficirjev In u-plenila 10 strojnih pušk. Obroč krog Nowo-Georgijewskega se zožuje. Pridobili smo na vseh frontah na ozemlju. (Armadna skupina generalfeldmaršala princa Leopolda bavarskega.) Prodiranju te armadne skupine se je sovražnik isto-tako žilavo upiral. Tekom dneva se je posrečilo prebiti sovražne postojanke pri Losicah in severno odtod in na pol pota med Losicami in Miendrzyrzecom. Sovražnik se umika. Samo čete generalobersta Woyrscha so ujele od 8. do 14. avgusta 4.000 mož, med njimi 22 oficirjev in uplenile 9 strojnih pušk. (Armadna skupina generalieldmaršala Alackensena.) Premagani sovražnik se je poskušal včeraj zopet ustaviti na črti Rodzanka, severno \Vlodawe, jugozapadno črte Slawatycze - iiorodišče - Mien-drzyrzec. Pc-d pritiskom našega takoj izvedenega napada je sovražnik od danes zjutraj nadaljeval umikanje. Vrhovno armadno vodstvo. Izpraznjevanje Rige. PETROGRAD, 14. (Kor.) Kakor poroča »Ruskoje Slovo«, zapušča Rigo vsak dan 12.000 oseb. Letalci mečejo na ranžirsko postajo bombe in proklamacije, v katerih se prebivalstvo poživlja, da ostane v mestu ter se preskrbi za en mesec z živili. Ruski časopisi v Rigi so prenehali izhajati. Strah Rusov pred izkrcanjem Nemcev na Finskem. KOPENHAGEN, 15. (Kor.) »Politiken« poroča iz Finske: Rusi se boje nemškega izkrcanja na Finskem, ki bi zamoglo imeti namen, prodreti do Petrograda. Ruska vladaje naročila guvernerjem, da naj v slučaju, če bi grozilo izkrcanje, takoj ukaže prebivalstvu, da se umakne proti vzhodu za črto Kajana - Wilmanstrand. Vso lastnina ki se je ne more vzeti s seboj, vštevfi hiše in zaloge, je treba zažgati. _ Z zapaM feojisea. BERLIN, 15. (Kor.) Veliki glavni stan, 15. avgusta 1915: Zapadno bojišče. V Argonih smo dozidali utrdbo Martin i* pokopali 380 Francozov, ki so padli tamkaj. Na večkratno obstreljevanje mesta Miinstra v dolini Fecht, smo odgovorili z obstreljevanjem železniškega oddelka v St. Difc. Na iViarchkirch nato preloženi ogenj sovražnika je bil ustavljen, ko se je naša artiljerija obrnila proti francoskim nastaniščem. Vrhovno armadno vodstvo. Angleške izgube. ^ LONDON, 15. (Kor.) Zadnji seznam, o izgubah izkazuje 58 oficirjev in 580 mož. Potopljeni angleški pa miki. LONDON, 14. (Kor.) Llpyd poroča: Angleški parnik »Princes Caroline« (HrtS ton) se je potopil. 15 mož posadke je bilo izkrcanih, 4 so utonili. Angleški vlačilec »Floria« (264 ton) je bil istotako potopljen. Posadka je rešena. Francoska zbornica. PARIZ, 14. (Kor.) Zbornične seje v četrtek in petek so bile burne. Pri razpravi predloga o dovolitvi poljedelskih dopustov je izjavil socijalist Brizon, da je samo republikanski general Saarail v svojem poveljniškem okrožju ukrenil potrebne odredbe za rešitev žetve. Socijalisti in radikalci so viharno pritrjevali. Desnica ie klicala: »Kaj delate s sveto ednostjo«. Brizon je izjavil nadalje, da jc čili. da hujska vojni minister Milierand generala ; Jorfra proti parlamentu. Milierand je odgovoril, da to ni res. V nadaljnem poteku seje je zbornica sprejela zakon, po katerem Nemci, iz-vzemši Alžačanov in Lotarinžanov, Avstriji, Ogri in Turki za časa vojne se smejo biti sprejeti v tujsko legijo in da se med vojno sprejeti lahko odstranijo. V petkovi seji je več radikalnih poslancev kritiziralo armadno saniteto in prišlo je do viharnih prizorov, med katerimi so razbijali s pokrovi pultov. Seja se je morala prekiniti. Po zopetni otvoritvi seje je bila zbornica odgodena do 20. avgusta. PARIZ. 15. (Kor.) Kakor poro'ča i*e-tit Parisien«, so vložili poslanci u jedi lijene socijalistične stranke v zbornici zakonski predlog, po katerem se irnajo postaviti vse delavnice in industrljalni o-brati na razpolago vladi. Namen predloga je, da se izdelovanje vojnega materijala poviša do največje mere in da se stroški znižajo na minimum. Nadalje se imata 113. poseben način urediti vpoklic in uporaba mobiliziranih delavcev v delavnicah. PARIZ, 14. (Kor.) Kakor poroča »Petit Parisien«, so izjavili zastopniki radikai-no-socijalističnc stranke v nekem razgovoru z ministrskim predsednikom Vivla-nijem, da se zamore vladajoča nejevolja odpraviti samo z odstopom vojnega ministra Milleranda, ali še bolje, celokupne' ga kabineta. S turških bojtšč. CARIGRAD, 14, (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Dne 12. t m. smo severno Ari Burnu s protinapadom odbili sovražni napad iz okolice Afarte proti našemu desnemu krilu in pognali sovražnika za par sto metrov za prvotne postojanke. Nekaj mož je bilo ujetih, med njimi en oficir. Naša artiljerija je dne 13. t. m. z uspešnim ognjem "razpršila en sovražni pehotni bataljon v nižini Afarte in ga je prisilila, da se je v divjem neredu umaknil proti Kemikliffni. Nasproti Kendkiuiiie se nahajajoče sovražne ladje so se umaknile pred našim ognjem. Obstreljevali s-nb, sovražna izkrcevslišča, prizadejali sovražnim četam velike izgube in potopiti en čoln s sovražnimi vojaki. bog mi je odpustil in angelce vidim okoli sebe____ Prijela je Ano za roko in rekla miio proseče: — Će si ti moj dobri angel, stori, česar te prosim____Da? Ali mi storiš, kaj ne da?.... '— Da, storim! — je odgovorila Ana ihte. — Pojdi na zemljo tja doli, pojdi h Karlu in povej mu, da sem ga ljubila z vso močjo, kar mi je je dal bog, in da ga morda sedaj ljubim še bolj, kot pa je morda v nebesih dovoljeno. ljubiti----Povdj mu, da je moja duša tu, da pa je moje telo o-Stalo doli na zemlji v mrzli, globoki vodi. Čovej mu, naj me spremi na pokopališče in naj me ne pozabi popolnoma. Vrže naj nekoliko cvetlic na moj grob---- nekaj onih malih, drobnih cvetlic z naših hribov, ki sem jih imela tako rada, ko sem še živela____Kaj ne. da mu poveš vse to?.... Ana Je jokala in ni mogla govoriti. L,e s pogledom je odgovarjala Mignonni, da stori vse, česar Jo fe prosila. — O, hvala ti, hvala ti I — je vzklikni* la Mignonne; — vidim, da se nisem rno^' tila in da si res ti moj dobri angelček!..., Po teh besedah se jej je zopet iutgniljf glava nazaj in revica se je zopet onešve* stila. VIII. Blazna! v Pivoine in Ana niste pusHtt svojfcgdj dobrega dela nedovršenega. Zavili so Mignonno skrbno v topel plaSč, jo zanesli v voz in posadili tainkaj v kot. Pivoine se Je vsedla v- drugi koV Ana pa na sedež zadaj. Tako so se vrnili v mesto. ^ Mignonne je spala, aH pa se Je vsaj zđ^ lo, da spi, kajti oči Je imela zaprte in dihala Je mirno in enakomerno. — Ubogo dekletce! — je rekla Pivoine? — kaj jo je neki dovedlo do tega n&re* čnega, obupnega koraka? j — Najorž nesrečna ljubezen, — je odJ govorila misš Ana. ; — Da, ljubecen! — je odgovorila Pii voine; — zopet dokaz, da je Ifnbezeii oei teth svetu le vir bridkosti in obupa. / Stran II. »JEDINOST* it. 226. V Trstu, 16. avgusta 1915. Pri Seddii Bahru ie naša artiljerija na levem hribu razrušila sovražne postojanke za metanje bomb. Nase obrežne baterije so razgnaie v okolici morske ožine se nahajajoče sovražne torpedovke. Sovražnik se poslužuje v zadnjih dneh Cesto dutn-dum krogel j. Sovražna letala so vrgla dne 13. t m. lopet 12 fco tb na bolnišnice v Ari Burnu, čeprav so imele znamenja Rdečega polumeseca. 9 vojakov je bilo ranjenih. Na ostalih frontah se ni zgodilo ničesar bistvenega. CARIGRAD, 14. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dne 14. avgusta je neki nemški podvo-j dnik potopil v Egejskem morju 10.000 ton veliko prevozno ladjo z vojaki. Le malo vojakov se je rešilo na bolnišniško ladjo, j Bofoarsko-turška pogajanja. SOFIJA, 15. (Kor.) Bolgarski odpo-; slan J v Carigradu so bili poklicani v Sofijo. da poročajo o stanju turško-bolgar-1 skih pogajanj. Bolgarsko - ruski odnošaii. SOFIJA. 15. iKor.) Vojaški pisatelj An-j gelov piše v* »Kambani«: Vsakdo med, nami, ki ima človeški ponos in se čuti Bolgar, se mora veseliti zaradi razsula ruskih armad. Veselimo se tega razsula prav tako zelo, kakor smo žalovali leta 1913., ko je pravoslavna Rusija brezča-s-tno in strahopetno izročila Bolgarsko volčji tolpi, ki jo je raztrgala na kose. Naj podeli bog hrabrim avstroogrskim in nemškim armadam moči. da popolnoma porazijo rusko armado in jo poženo v močvirja, da ne bo Rusija več mogla vznemirjati Evrope in Balkana s svojimi požrešnimi in divjimi instinkti. Pomirjevalne izjave Radoslavova. SOFIJA, 14. (Kor.) Ministrski predsednik Radoslavov je podal več opozicijo-nalnim voditeljem pomirjevalne izjave, vlada ne zasleduje nikake pustolovske politike. Ako bi se moralo kaj skleniti, se bo posvetoval z voditelji opozicije. Zahteva posameznih voditeljev opozicije, aa M s£ sklicalo sobranje, bo ostala najbrž neizpolnjena. vnanjost jim je zelo skromna: obsegajo! Rlftflll !f| fllC fldnflMfl SllCf le dve strani malega formata. Politična . ilU4IJU 111 UUPU1IIU MIU. tendenca jim je jasna, toda njihova poli- O Rusiji in nje odporni sili je priobčila tika ni idealistična, temveč služi le temu ; »Kolnische Zeftung« nastopni informa- ali onemu vodji. Zato pa je sedanja vojna tiven članek in žnio došlo snubenje balkanskih držav prineslo tej žurnalistiki zlate čase. 6 od onih 20 listov se je rodilo za časa vojne Rusija je vsled svojega položaja v vzhodno - evropski dolini skoro izključno poljedelska dežela. Četudi se je ruska in- in v Sofiji ve vsakdo, da to žurnalistiko; dustrija v desetletju po revoluciji znatno bogato oploja denar, ki priteka iz raznih povzdignila in so ruska velemesta silni ^■ki poslaništev. Govori se, da gre ta denar v porastla, vendar jedro prebivalstva, milijone. Vse časopisje je razdeljeno v šteje danes skoro 170 milijonov, tv< Glede razobešania zastav na cesarjev rojstni dan nam prihajo vprašanja, kaj naj napravijo oni, ki imajo slučajno samo eno zastavo n. pr. trobojnico. Po infor- Tržaški zavod nadzorovanja in zapU ranja, ulica S. Nicolo št. 28. 1. nadstr. ki obstoja v tem mestu že mnogo let, spre-* macijah na pristojnem mestu se priporo- ^cma pod ustnimi pogoji dnevno in po-ča v takih slučajih pritrditi na zastavo j nočno nadzorovanje skladišč, prodaialen* tr^k, ki naj primerno dopolni njeno sini-' uradov, stanovanj, tovaren. zalog itd. boMko^ torej na trobojnico črnorumen! i |m||| razobesijo zastave tudi v cesarskih in Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker-državnih barvah. Priporočamo najtople- iev in razprodaja na drobno in debelo ska Tribuna«. V drugo pa: Kambana »Saveta*, * Jedinstvo«, Dnevnik'. U-tro", »Nov vek« in pa uradni list Naro- da tudi vsak poizkus, da bi se razmere orjaške države izpremenile nasilnim potom. Dokler je milijonska masa lenobno !f„jM?emu O"—, da se drži tca Jakofc FCrltEHC družbe sv. Čiri-i Trat, Via CiClie Acsgue si. & sredo, 18. t. m.,| -(Nasproti Cafi6 Centrale), zjutraj v solske prostore na VeUk izbor francoskega šamp ^nica, pcucčiii dezer-Acqued0ttu in pri Sv. Jakobu, da se U- tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeau*. deleže slovesne službe božje pri Sv. Jli- Burgnnder. renskih vin, Meselia in Ciiianti. Rum, c+ii v nrn?h\Y> crruln nrp«i\-ptWn ppcarh Konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec stu \ prosia\ o gn * fbula n Jajca , Buče Pesa „ Malancane 9 Kumare » Koleraba „ Mleko Olje (najceneje) K 1-3G. 1-48 kg ... K 1-60 kg ..... K 2 80 . . 32, 36, 40 kg . . . . —kg . . . 20 do 28 kg , . 28,.36, 40 kg . 4 do G merica , 6 do 10 glava , . . 6, 10 "flavu, . . . K —*72 kg 18 do 20 komad . * ?, 6 komad . 3 do 4 komad • • 8, 6 komad . 2 do 6 komad • 3 do 4 komad . . . 56, 60 liter . . . K 2 80 liter Zaloga sira, salama, slanine in prekajenega mesa. Alberta Mahnšč Trst, ulica Haiollca i U 17 Zaloga dalmatinskega vina lastnega pridelka iz Jesenic pri Otn!5u B Filip Ivanišević | ulica Torre bianca 18, Telefon 14-05 \ Prodaja na drobno in na debelo. 5 Gostilna-Buffet v ul. Nuova St. 9, v ka-p- teri toči svoja vina pfVe vrste. I DomaČe vesti. Se|a odbora zastopnikov narodnih društev In denarnih zavodov se bo vršila jutri, torek, ob 4 pop. v sejni sobi političnega društva »Edinosti«, nI. sv. Frančiška 20, I. Zastopniki Iz ofrolice naj prinesejo imena članov deputacije za dotični o-kraj. IlPflrfnilr slovenske, italijanske in nemške UllilitilHf korespondence, se sprejme.— Naslov, v trgovini Stoka, ulica Moiino piccolo šter. 13. t Podpisani javlja, da je po dolg-i in mučni bolezni v Gospodu zaspala gospa Ana Piac&ška lastnica tebakarne. Pogreb pokojne se vrši v ponedeljek popoldan ob 4 in pol iz fnrtrašnice civilne bolnišnice. TRST, 15. avgusta 1915. Alojzij K!op?aver.; § ZOBOZDRAVNIK v Dr. J.Cermdk :e je preselil In ordinira sedel v Trstu, ul. Poste vecchle 12, vogal ulice delle Poste. IiSiTatiis zoiiav &rez bolečine. PlaniliiraDjs. US^gTfftg ZOBJE. Prva tržGSka tovarna brusnih k mm, smirka in „cerunta" G. Pilotti-Trst tajiva PBtaHij 14. Tu!. 15-25 €k GsSBS) !! Sašo za groslsle in mm v!! Masi • Oersk« salam - Klobase - Soljerto maso • Kasne konserve - Gulaš kon-serva - Švicarski in Inozemski sir - Sterilizirano mleko kakor tudi druge jestvine prodata po ceni AGRUMAH1A D. D. Trst - Via delle Poste 14, II - Trst ♦ KrapJIne vloge f « pprejenaa pd vsakega tudi če ni ud J ; + in jih dbre- 11 01 večje jheske pc do- o •S? (2 |0 govori, fr^cvcehi ♦ ekovne račuro z dnenun. cbreeto- ♦ Panjem. ▲ 5 Rentni davek p!* :u]e zadruga sama. % % ^laffa latko po eno krono. £ t Pcite8-te«u£;:3i nba 75.679. TELETOB tt-14. t o ♦ otraija ♦ ZDRAVNIK Med. Dr. Ksrol Pm\lll ordinira od 11-1 pcp. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). PosojHa t ♦ dajc oa osebni kredit in na zaetavo ♦ 0 1 reglstrovana zadruga s neomejenim Jamstvom itflca S. Francesco štev. 29 i. nadst. I proti plačilu po dogovoru. + Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. i ♦ ♦ , ^ ^ j o Priporoča male hranilne skrinjice, ki ❖ o c ♦ so posebno primerne za družine, o L Trst, Via KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papiije, rente, obligacije, zastavaa pi5.ua, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago Ie2eče w javnih skladiščih SAFE - DEPOSrrfc. PROMESE. Brzojavi 1 JADRANSKA,_ Menjalnica Cassa di Rlsparmio štev. 5 (Lastno vloge V A knjižice FILIJALKE: DUBROVNIK kotor ljubljana metković opatija split ienik )AR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA. TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMEOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. pos^pls) ■ ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurz ii izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. 9 do 1*7, pop. In od 21/, do 5 pop. ESKOMPT MENIC ♦♦♦♦