GEOLOGIJA 23/2, 221—226 (1980), Ljubljana
UDK 552.143:553.495(497.12) = 863
Sedimentološka kontrola uranove rude na Žirovskem vrhu
Sedimentologie control of the uranium ore from Žirovski Vrh
Tomaž Budkovič
Geološki zavod, 61000 Ljubljana, Parmova 33
Kratka vsebina
Ponovno je bila raziskana litološka sestava uranonosne grödenske
formacije na Žirovskem vrhu. Po razlikah v barvi in sestavi klastov
v peščenjaku in muljevcu ter oblic v konglomeratu in po primarnih se-
dimentnih teksturah obsega siva grödenska formacija deset litostrati-
grafskih horizontov. Orudenih je pet izmed njih na sredini zaporedja
v skupni debelini 125 m. Najbogatejša z rudo sta peti in šesti horizont.
V petem je glavna rudonosna kamenina konglomerat iz splak, vendar je
oruden tudi navadni konglomerat. V šestem horizontu je ruda vezana na
konglomerat iz splak, ki zapolnjuje rečne paleokanale. Uranovi minerali
so bolj koncentrirani v bližini okremenelih in antracitiziranih drevesnih
debel pa tudi ob lečah in plasteh temno sivega in črnega muljevca ter
vzdolž stika med zelenim in sivim peščenjakom. Zanimivo sliko je dala
projekcija mreže vrtin z orudenimi profili. Z ustrezno vezavo točk so
se pokazali paleokanali v obliki trakov, ki pomenijo porazdelitev rudnih
teles. Trakovi kažejo tendenco cepitve in ponovne združitve. Široki so
okrog deset metrov, dolgi pa desetkrat toliko in več.
Abstract
Lithologie features of the uranium bearing Val Gardena formation
from Zirovski Vrh have been reexamined. Striking differences in the
colour of adjacent sandstones and mudstones as well as pebble associa-
tions occurring in different conglomerate beds and primary sedimentary
structures have been studied thoroughly. The whole formation is subdi-
vided into ten lithostratigraphic horizons. In the mid of the sequence
five of them make a 125 meter thick ore-bearing zone. The fifth and the
sixth horizon appear to be rich in ore. The main ore-bearing rock of the
former is a conglomerate composed of the oblate mudstone pebbles, but
the ore occurs also in a common gray conglomerate The most important
ore type of the sixth horizon is bound to the oblate pebble conglomerate
filling up paleochannels. Somewhat higher ore contents are associated
with silicified and anthracitized woods as well as with lenses and beds
of dark gray and black mudstone. They are common also along the
contact of green and gray sandstone. An interesting feature was obtained
from drilling net carried out in a part of the ore deposit and transferred
to the horizontal plane. In this way the paleochannels were revealed in
form of a band system indicating the proper distribution of the ore
bodies. The bands tend to split and to unit again. They are some ten
meters in width and ten times as much in length.
222	T. Budkovič
Uvod
Uranova ruda na Zirovskem vrhu je vezana na sivo grödensko formacijo, ki
jo štejejo v srednjepermsko periodo. Njeno talnino predstavlja črni glinasti
skrilavec s tankimi plastmi temno sivega kremenovega peščenjaka in redkejši-
mi vložki kremenovega konglomerata. Starost talninskih plasti je sporna, eni
jih imajo za karbonske, drugi za trogkofelske. V krovnini rudonosne formacije
leži rdeča grödenska formacija, sestavljena v glavnem iz rdečih drobnozrnatih
klastitov z vložki sivega peščenjaka.
Siva grödenska formacija sestoji iz konglomerata, peščenjaka in muljevca.
Barva kamenin je rdeča, zelena in siva. V posameznih delih formacije se lito-
loški členi hitro menjavajo v navpični in vodoravni smeri.
2e po starejših avtorjih je siva grödenska formacija nastala v razgibanem
sedimentacijskem okolju. Sivi litološki členi so se po njihovem mnenju odlagali
v morju, rdeči pa na kontinentu. V sedimentaciji naj bi se bili zvrstili trije
makroritmi. Vsak makroritem naj bi se bil pričel s sivimi debelozrnatimi kla-
stičnimi sedimenti, končal pa z rdečimi drobnozrnatimi klastiti. Makroritmi naj
bi odražali faze ugrezanja in dvigovanja bazena.
Leta 1976 sta Pečnik in Skaberne obdelala profil rudonosne cone na obzorju
480 m. Posebno pozornost sta posvetila primarnim sedimentnim teksturam in
medsebojnemu razmerju med litološkimi členi. Sklepala sta, da so sedimenti
nastajali na kopnem v okolju prepletajoče se reke.
V istem letu smo začeli detajlno raziskovati prostor med obzorjema 530 m
in 580 m. Zaradi priprav na odkopavanje je mreža raziskovalnega vrtanja gosta
(5X5 m). 90 "/o vrtanja je udarnega, 10 "/o pa strukturnega. Detajlne raziskave
so nam dale važne podatke o razporeditvi, obliki in litološki kontroli rude in
sploh o zgradbi rudonosne cone.
Zgradba sive grödenske formacije
Nova spoznanja o nastanku sive grödenske formacije so narekovala ream-
bulacijo njenega litostratigrafskega zaporedja. Odločili smo se obdelati rov
P-10, ki gre skozi skoraj celotno sivo grödensko formacijo približno pravo-
kotno na smer plasti. V njem so vidne karbonske plasti kot talnina sive grö-
denske formacije ter bazalni del in spodnji dve tretjini sive grödenske for-
macije. Njeno zgornjo tretjino smo povzeli po prečniku H-17 in po površinski
strukturni vrtini B-63.
Pri ponovni obdelavi rova smo posebno pozornost posvetili barvi peščenjaka
in muljevca (dosledno smo označevali sivo in zeleno barvo), prodniškim združ-
bam v konglomeratu (konglomerat z rdečimi in rožnatimi prodniki ali brez
njih) in primarnim sedimentnim teksturam. Sivo grödensko formacijo smo na
podlagi novih podatkov razdelili na deset litostratigrafskih horizontov.
I. Bazalni konglomeratni horizont 30 m). Stik med karbonskimi plastmi
in sivo grödensko formacijo je tektonsko-erozijski z lepo izraženo kotno di-
skordanco. Nanjo je bil odložen svetlo sivi kremenov peščenjak, debel približno
pet metrov in vsebuje obilico pirita. Na peščenjaku leži 20 m debel konglo-
merat, ki sestoji v glavnem iz belih kremenovih in liditnih prodnikov. V zgor-
njem delu vsebuje konglomerat še redke prodnike rožnatega kremena in
Sedimentološka konti'ola uranove rude na Žirovskem vrhu	223
mesnato rdečega apnenca. V konglomeratu bazalnega horizonta ni bistveno
povečane množine prodnikov iz karbonskih kamenin (predvsem prodnikov
črnega muljevca). Po podatkih vrtin vidimo, da bazalni horizont ni povsod
razvit, ampak samo zapolnjuje depresije na paleoreliefu. Zato tudi ne moremo
govoriti o njegovi stalni debelini.
II.	Horizont sivega kreraenovega peščenjaka (^100 m). Ponekod vsebuje
plasti in leče sivega in črnega muljevca, debeline do enega metra. V peščenjaku
so pogostne primarne sedimentne teksture, kot so vzporedna laminaci j a, na-
vzkrižna plastovitost in paleosipine. Značilnost tega horizonta je odsotnost
konglomerata.
III.	Horizont rdečih in zelenih klastitov z redkimi medplastmi sivih klasti-
tov (90 m). V njem prevladujejo rdeči in zeleni srednjezrnati peščenjak in
rdeči muljevec. V spodnjem delu horizonta sta med temi litološkimi členi še
dve plasti sivega debelozrnatega in srednjezrnatega peščenjaka in plast konglo-
merata iz ploščatih oblic — splak. Posebnost tega horizonta in celotne sive
grödenske formacije je konglomeratna plast, debela več kot deset metrov;
v njej prevladujejo prodniki belega, sivega in rožnatega apnenca. Karbonatni
prodniki ponekod vsebujejo tudi nedoločljive fosilne ostanke. V celotni forma-
ciji se prodniki karbonatnih kamenin nikjer drugje ne pojavljajo v takšni
množini. V konglomeratu opažamo sedimentacijsko zaporedje, značilno za pre-
pletajočo se reko, ki zapolnjuje paleorečno korito. Rdeči drobnozrnati sedimenti
horizonta so nastali, ko je reka poplavljala.
Horizont ne predstavlja logičnega konca ^>prvega makroritma«, ampak je
povsem samostojna litološka enota, ki bi se lahko pojavila tudi drugje v strati-
grafskem zaporedju sive grödenske formacije.
IV.	Horizont sivega debelozrnatega peščenjaka z lečo sivega konglomerata
in s plastema temno sivega in zelenega muljevca, debelima po en meter (20 m).
V.	Horizont sivega in pisanega konglomerata (^ 55 m). Sivi konglomerat je
brez rožnatih in rdečih prodnikov, medtem ko pisani konglomerat vsebuje
različne količine prodnikov rožnatega kremena in rdečih kislih predornin.
V tem delu rudišča prevladuje v horizontu sivi konglomerat z dvema vmes-
nima plastema pisanega konglomerata; spodnja je debela pet metrov, zgornja
pa deset. Razmerje med pisanim in sivim konglomeratom je različno; v severo-
zahodnem delu rudišča je zgornja plast pisanega konglomerata precej debe-
lejša. V njej je običajno povečana količina prodnikov rdečega muljevca.
VI.	Horizont sivega debelozrnatega peščenjaka, ki vsebuje eno do dve tanjši
(en meter) plasti sivega konglomerata ploščatih oblic — splak (25 m). V pešče-
njaku tega horizonta so pogostne primarne sedimentne teksture, kot na primer
vzporedna laminacija in tokovne sipine. Tanjši konglomeratni plasti pripadata
sivemu konglomeratu. Konglomerat vsebuje precejšnjo množino prodnikov si-
vega in črnega muljevca; v angleški literaturi ga imenujejo »flat pebble conglo-
merate«. V njem so tu in tam nakopičeni rastlinski ostanki vmes so tudi antra-
citizirani. Pogostna so rastlinska debla s premerom več deset centimetrov. Meja
med spodaj ležečim peščenjakom in konglomeratom je vedno erozijskodiskor-
dantna, tako da konglomerat v bistvu zapolnjuje manjše paleokanale.
VII.	Horizont zelenega peščenjaka in rdečega muljevca (10 m). Prevladuje
zeleni peščenjak, ki je tu in tam rdečkast zaradi rdečih zrnc. Peščenjak vsebuje
plasti rdečega muljevca.
Sedimentološka kontrola uranove rude na Žirovskem vrhu	225
V tem horizontu se konča profil rova in prečnika H-74; preostali del lito-
stratigrafskega zaporedja podajamo na podlagi vrtine B-63.
VIII.	Horizont sivega peščenjaka (15 m).
IX.	Horizont rdečega muljevca z redkimi lečami rdečega in zelenega pešče-
njaka (15 m).
X.	Horizont sivega peščenjaka (45 m). V spodnjem delu vsebuje plast sivega
in zelenega muljevca, debelo deset metrov. S tem horizontom se konča siva
grödenska formacija.
Spodnji del rdeče formacije, ki nalega na ta horizont, sestoji iz rdečega
muljevca z vložki rdečkastega in zelenega peščenjaka.
Litostratigrafsko zaporedje rudonosne cone
Pojem »mineralizirani pas«, ki so ga uvedli prvi raziskovalci rudišča, obsega
vse rudne pojave od stratigrafsko najnižjih do stratigrafsko najvišjih. Po do-
sedanjih raziskavah uranova ruda v prvem (I.) in drugem (II.) horizontu eko-
nomsko ni zanimiva. Ekonomsko pomembno rudo vsebujejo IV., V., VI. in VIII.
horizont. Zato smo uvedli nov izraz »rudonosna cona«, ki obsega samo eko-
nomsko pomembne horizonte. Boljše poznavanje sive grödenske formacije nam
je omogočilo, jasneje določiti lego in debelino rudonosne cone. Nanovo opre-
deljena rudonosna cona je debela 125 m. Pri navajanju debeline 30 do 50 m
smo prej zaradi pomanjkljivih podatkov upoštevali samo debelino klastitov
prvega in drugega rudnega pasu (T. Budkovič, 1978). Rudonosna cona
obsega približno zgornjo tretjino rudonosne formacije.
Značilnosti mineralizirane kamenine v posameznih litostratigrafskih hori-
zontih povzemamo iz opisa rova P-10.
IV.	horizont vsebuje manjše pojave orudenega sivega peščenjaka na kon-
taktu s temno sivim muljevcem ter v okolici posameznih antracitiziranih in okre-
menelih debel.
V.	horizont je nosilec več orudenih nivojev, ki pripadajo tako imenovanemu
prvemu rudnemu pasu. Orudena kamenina je večidel konglomerat sivih splak.
Na obzorju 520 m v H-4/1 je oruden tudi običajni sivi konglomerat v okolici
bloka temno sivega muljevca.
VI.	horizont je nosilec tako imenovanega drugega rudnega pasu ali prvega
rudonosnega paketa z obzorja 580 m. Rudo tega horizonta lahko delimo na več
tipov. Najpomembnejši tip je vezan na sivi konglomerat iz splak, ki zapolnjuje
manjše paleokanale. Večje koncentracije uranovih mineralov se pojavljajo po-
sebno na mestih, kjer konglomerat vsebuje okremenela in antracitizirana debla.
Ruda se nahaja še ob lečah in plasteh temno sivega in črnega muljevca ter
ponekod blizu meje med zelenim in sivim peščenjakom.
Ekonomsko pomembna ruda se lahko pojavlja še v VIII. horizontu, vendar
slabo poznamo pogoje njenega nastopanja.
Detajlne raziskave kažejo, da ležijo največja in najbogatejša rudna telesa
v VI. horizontu. V ostalih horizontih je ruda bolj siromašna.
SI. 1. Litostratigrafsko zaporedje sive grödenske formacije
Fig. 1. Lithostratigraphic sequence of the gray Val Gardena formation
5 — Geologija 23/2
226	T. Budkovič
Sledenje rude v jami
Sistem rziskav v jami delimo na dve fazi — poldetajlno in detajlno. Pri
poldetajlnih raziskavah dobimo podrobnejšo litološko in tektonsko sliko rudo-
nosne cone z razporeditvijo in kvaliteto rudnih pojavov. Na podlagi poldetajlnih
raziskav planiramo detajlne raziskave. Z njimi točno določimo lego, velikost
in kakovost posameznih rudnih teles; ti podatki so že osnova za načrtovanje
odkopavanja.
Detajlne raziskave med obzorjem 580 m in etažo 555 m so nam dale zelo
pomembne rezultate. Udarno smo prevrtali območje v mreži 5 X 5 m, struk-
turno pa v mreži 25 X 20 m. V večjem delu območja leže plasti subhorizontalno.
Tektonsko je območje bolj malo porušeno. Rezultate vrtanja smo nanesli na
vodoravno ravnino, da bi dobili tloris rudnih teles. Tako dobljena slika kaže
rudna telesa kot trakove, široke približno deset metrov in različno dolge. Rud-
no telo je lahko tudi desetkrat ali večkrat daljše, kot znaša njegova širina.
Posamezne trakove ločijo pogosto povsem jalove cone. Trakovi so ravni ali
rahlo zaviti. Lahko se cepijo in združujejo. Širši trak ima lahko jalove »otoke«.
Pri večji debelini rudnega telesa naraste tudi rudna koncentracija. Večje de-
beline in koncentracije opažamo na stičiščih trakov. Trakovi sestoje iz konglo-
merata splak. V bistvu predstavljajo trakovi zapolnitve manjših paleokanalov.
Spoznanja o obliki in usmerjenosti rudnih teles so važna pri lociranju prog
za detajlne raziskave in odkopavanje. Proge za detajlne raziskave se locirajo
v skladu s smerjo rudnih trakov tako, da se z raziskovalnimi pahljačami pokri-
je čimveč perspektivnega prostora. Litološka kontrola rude pomaga pri usmer-
janju odkopov. V primeru, ko se rudno telo izklinja, nam zanesljivo kaže,
v kateri smeri moramo iskati njegove podaljške. Novi podatki detajlnih raz-
iskav so bolje opredelili kriterije, na katere moramo paziti pri poldetajlnih
raziskavah. V grobem lahko lovimo rudne trakove že s pomočjo vrtanja v mre-
ži 50 X 10 m.
Smernice za nadaljnje delo
Novo litostratigrafsko zaporedje sive grödenske formacije smo že koristno
uporabili v nekaterih delih rudišča. Potreba po natančnejših geoloških podatkih
nam narekuje, da začnemo takoj s sistematično geološko reambulacijo celotnega
prostora rudišča. V bližnji prihodnosti bomo morali izvesti naslednja dela:
1.	ponovno karti rati arhiv vrtin, vsa jamska dela in površinske golice,
2.	raziskati »luknje« v prostoru, ki velja za raziskanega,
3.	zvrniti sivo grödensko formacijo v njeno prvotno lego ter na podlagi tega
študirati smer paleotransporta in razporeditev orudenja,
4.	na podlagi dobljenih podatkov določiti področja, zanimiva za poldetajlne
raziskave.
Literatura
Budkovič, T. 1978, Litološka kontrola uranovega orudenja na obzorju 530
v rudišču Zirovski vrh. Rudarsko-metalurški zbornik 1, 25—^34, Ljubljana.
Lukacs, E. & Florjančič, A. P. 1974, Uranium ore deposits in the per-
mian sediments of northwest Yugoslavia. In: Formation of uranium ore deposits
313—329, IAEA, Wien.
O m a 1 j e V , V. 1967, Korelacija slojeva u ležištu Zirovski vrh. Radovi INGRI, 3,
125—149, Beograd
O mal j e V, V. 1967, Razvoj gredenskih slojeva i uranove mineralizacije u le-
žištu Zirovski vrh. Radovi INGRI, 3, 33—65, Beograd.