Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
D
N
I
K
NOVI UST
Posamezna številka 500 lir
NAROČNINA
četrtletna lir 5.000 - polletna lir
10.000 - Letna 20.000 — Za inozemstvo: letna naročnina lir
25.000 — Oglasi po dogovoru
Sped. in abb. post. I. gr. 70%
SETTIMANALE
ST. 1454
TRST, ČETRTEK 5. APRILA 1984
LET. XXXIV.
Dve konstanti v manjšinski politiki
Zdaj je že jasno, da je parlamentarni Postopek za odobritev zakona o globalni zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji obtičal na mrtvi točki. V vladi ni so-9lasja glede vsebine zakonskega osnutka, ki bi ga morala odobriti in nato predložiti Parlamentu. Največji kamen spotike je, kot kaže, vprašanje ravni zaščite, ki naj Se prizna Slovencem v videmski pokrajini- V tej zvezi postajajo čedalje bolj aktivne sile, ki hočejo za vsako ceno preprečiti, da bi tudi naši bratje v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini bili deležni zaščite svojih osnovnih narodnih pravic. Pri tem njihovi in naši nasprotniki ponavljajo staro Pesem, češ da Benečani pravzaprav niso Pravi Slovenci, saj govorijo le neko staro >>slovansko« narečje.
Taka nasprotovanja in take ovire smo Predvidevali in se jim prav nič ne čudimo, Sai se še živo spominjamo, kako je bilo v Benečiji v prvem in drugem desetletju po zadnji vojni, ko so bili naši pošteni in zavedni ljudje predmet pravega in resničnega preganjanja. Zato menimo, da mora-7710 poudariti polno veljavnost tistega, kar STno bili napisali tudi nedolgo tega, in si-Cer, da zaščita, ki ne bi upoštevala Sloven-Cev v videmski pokrajini, ne bi bila prava, resnična, poštena zaščita, temveč bi Pomenila celo nagrado za dosedanje nasilje nad našim ljudstvom v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Toda vprašanje zakonske zaščite slovenje narodne manjšine ni obtičalo na mrtvi točki samo zaradi Slovencev v videmski Pokrajini, temveč tudi zaradi problema, kakšno vsebino naj sploh imajo zaščitne norme, da ne omenjamo prizadevanj in stališč tistih, ki odločno nasprotujejo tudi odobritvi zaščitnega zakona za Slovence na Tržaškem in Goriškem.
Pričakovati je zato treba vrsto novih in niorda celo nepredvidenih težav, zaradi če-sar se nam zdi potrebno ponovno opozori-kako je naravnost bistvene važnosti nadaljnje ravnanje naše manjšine in njenih vidnih ter tudi manj vidnih predstavnikov. Pri tem naši predstavniki ne bi smeli po našem pozabiti predvsem tega: 1. kako je jna akcijska enotnost prav vseh manj-sinskih sil in 2. kako je nujna ter izredno Važna podpora matičnega naroda in njegove države.
Nasprotniki prav gotovo komaj čakajo, da bi se vrnili časi, ko med posameznimi
dalje na 2. strani ■
Helmut Schmidt o aktualnih mednarodnih vprašanjih
»Združene Evrope ni, ker ni evropske zavesti«
Od drugih splošnih volitev v evropski parlament nas loči le nekaj več kot dva meseca, vendar med ljudmi, med volivci, skoraj ni nobenega zanimanja za ta, vsekakor pomembni politični dogodek. Da se skoraj nihče ne zanima za bližnje evropske volitve, dokazuje med drugim reklama, ki se v zadnjem času čedalje bolj pogosto pojavlja na televizijskem zaslonu, kot da bi šlo za izdelek ali predmet, ki gre s težavo v promet.
Sama zamisel o združeni Evropi je gotovo zašla v hudo krizo, kot je jasno razvidno iz dogajanja v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Vrhunski zasedanji v Atenah in v Bruslju sta klavrno propadli, in sicer ne samo po krivdi britanske ministrske predsednice gospe Thatcher. V tej zvezi se nam zdi zanimiv in pomemben pogovor, ki ga je imel bivši dolgoletni za-hodnonemški kancler Helmut Schmidt z glavnim urednikom italijanskega dnevnika La Repubblica Scalfarijem in je bil objavljen v torek, 3. t.m. Bivši kancler je dejal, da »Evrope kratkomalo ni, ker ni evropske zavesti«. Takšna zavest po njegovem obstaja le v ozkem krogu intelektualcev, medtem ko je povsem odsotna pri širokih ljudskih množicah, narodne ali dr-
žavne vlade, ki predstavljajo te množice, pa se brigajo bolj za tako imenovane »zaščitene« interese in se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi se morale odpovedati nekaterim pristojnostim. Helmut Schmidt meni, da more ideja o združeni Evropi tudi stvarno oživeti, če se pojavi ustrezna gonilna sila. Taka sila pa more biti le čvrsto zavezništvo med Zahodno Nemčijo in Francijo.
Bivši kancler je v intervjuju obravnaval tudi vprašanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, ki so se hudo zaostrili, kot je znano, zaradi problema jedrskih izstrelkov. Schmidt je pojasnil, zakaj je bil leta 1977 prvi sprožil vprašanje sovjetskih raket SS 20 na ozemlju Evrope. Dejal je, da so te rakete predstavljale čedalje večjo nevarnost za Zahodno Evropo. Spomnil je, kako so sovjetske rakete bile do leta 1963 usmerjene proti zahodni Evropi, medtem ko so imele Združene države rakete v Italiji, Veliki Britaniji in Turčiji ter so bile usmerjene proti Sovjetski zvezi. Po krizi zaradi Kube so Amerikanci umaknili svoje rakete iz Evrope, Sovjeti pa so svoje ohranili. Javnost se za sovjetske rakete ni veliko zanimala, ker je mednarodna nape-nadaljevanje na 7. strani ■
Obmejno gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo
Problematika italijansko-jugoslovanske-ga sodelovanja na obmejnem področju je te dni spet v ospredju pozornosti. To dokazujeta obisk Andreja Marinca v Furlaniji-Julijski krajini ter obširna razprava v skupščini republike Slovenije.
Tako na italijanski kot na jugoslovanski strani se gospodarski operaterji pritožujejo, ker je jugoslovanska zvezna vlada odločila, da sme obmejna trgovina med Italijo in Jugoslavijo znašati samo 15 odstotkov meddržavne trgovine, medtem ko je lani dosegla okrog 27 odstotkov.
Jugoslovanska vlada je utemeljila svoj odlok s trditvijo, da obmejno gospodarsko sodelovanje odpravlja redno menjavo, da predstavlja podlago za neenakopravnost organizacij združenega dela na enotnem jugoslovanskem tržišču, da daje privilegije le nekaterim organizacijam združenega dela
in nekaterim območjem ter da omogoča špekulacije, ker podjetja v okviru obmejne trgovine ne odvajajo deviz za splošne in skupne potrebe.
Ta trditev — so pripomnili v skupščini republike Slovenije — temelji deloma na nekaterih ne dovolj strokovnih ugotovitvah in informacijah posameznih organov, predvsem zveznega deviznega inšpektorata, ter je v mnogočem odraz nepoznavanja dejanskega stanja.
Nasprotno ima obmejno gospodarsko sodelovanje naslednje ključne elemente:
— obmejno gospodarsko sodelovanje daje organizacijam združenega dela iz vse Jugoslavije možnosti hitrejšega vključevanja v mednarodne izmenjave. Nadalje omogoča, da se organizacije združenega dela vključujejo v izvoz s številnimi novimi proizvo-
dalje na 2. strani ■
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 8. aprila, ob: 8.00 Radijski dnevnik;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Mladinski oder: »Krtek samovr-tek«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naih kulturnih prireditev; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 9. aprila, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Almanah: Sedma stopnja sreče; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Giacomo Puccini: Manon Le-scaut (1. in 2. dejanje); 11.30 Literarni listi; 12.00 Skrivnost verstev; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Boris Pahor: »Nomadi brez oaze; 14.30 Tja in nazaj; 16.30 Tja in nazaj; 17.00 Kratka poročila in kulturna ikronika; 17.10 Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nediških dolin; 19.00 Radijski dnevnik.
■ TOREK, 10. aprila, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Almanah: Veter raznaša besede; 10.00 Kratka poročila in pregled ti ska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Giacomo Puccini: Manon Lescaut (3. in 4. dejanje); 11.30 Literarni listi; 12.00 Folklora narodov Jugoslavije; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Naš pravljični telefon; 15.00 Naš jezik; 15.05 Tja in nazaj (Mladi mladim); 16.00 Od Milj do Devina; 16.45 Postni govor; 17.00 Kratka
Obmejno gospodarsko sodelovanje...
Bi nadaljevanje s 1. strani
di ter si na ta način laže odpirajo nova tržišča. Sodelovanje z Italijo daje jugoslovanskim organizacijam združenega dela z brezcarinsko trgovino možnosti dopolnilnega izvoza z manjšimi omejitvami, kot jih sicer uveljavlja Evropska gospodarska skupnost. Struktura izvoza in uvoza ter stopnja pokritja uvoza z izvozom v obmejnem gospodarskem sodelovanju z Italijo sta za Jugoslavijo ugodnejši kot struktura v redni menjavi.
Jugoslavija po avtonomnih računih za Trst in Gorico zdaj uvaža predvsem nujno
Dve konstanti...
■ nadaljevanje s 1. strani
silami v okviru manjšine sploh ni bil možen dialog, kaj šele kaka akcijska ali drugačna enotnost. Vsi lahko ugotovimo, kako so v zadnjem času na delu ljudje in krogi, ki skušajo izkoriščati trenutna raz-poročila in kulturna kronika; 17.10 Letošnja revija j poZoženfa ali čustvovanja kakih posamezni-»Primorska poje«; 18.00 Pod starozaveznimi šotori: 7	7
Alojz Rebula:	»Borilec	z	levi«; 19.00 Radijski j k°V’ *a	.	ffL
dnevnik.
■ SREDA, 11. aprila, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Literarni listi; 12.00 Sprehodi med starimi spomeniki; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbene raznolikosti; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Boris Pahor: »Nomadi brez oaze«; 14.30 Tja in nazaj (Diskorama); 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Tenorist Mitja Gregorač, Betettov nagrajenec; 18.00 »Poezija slovenskega zapada« - primorski pesniki v analitičnem prikazu Tarasa Kermaunerja; 19.00 Radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 12. aprila, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Trim za vsakogar; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 12.00 Zdravniki nasveti; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Pisani otroški svet; 16.00 Na goriškem valu; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Lanski 15. mladinski pevski festival v Celju; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PETEK, 13. aprila, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Glasbeni pot-puri; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka; 12.00 Niti življenja; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Dogodki in problemi; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nada Ijevanjih: Boris Pahor: »Nomadi brez oaze«; 14.30 Od ekrana do ekrana; 16.30 Glasbene raznolikosti; 16.45 Postni govor; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Violinist Igor Kuret in pianist Klavdij Godnič; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Nabožna glasba; 19.00 Radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 14. aprila, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Glasbeni potpuri; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Javni koncert RAI iz Rima: sopranistka Heather Har-per, mezzosopranistka Nora Jankovič; simfonični orkester, zbor in komorni zbor RAI iz Rima vodi Eliahu Inbal; 11.35 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 »Bom naredu st’zdice, čjer so včas'b'le« - glasnik Kanalske doline; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Izbrana dela slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev;
14.30	Naš jezik; 14.35 Halo, tu Radio Trst A!; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Slovenski ljudski Olimp: Mirko Mahnič: »Izidor ovčice pasel«; 19.00 Radijski dnevnik.
dor, kar zadeva raven in celo bistvo zakonske zaščite, češ da zaščita pravzaprav ne bo ničesar rešila, če ne bo pri manjšini sami volje po življenju itd.
Slovenci v Italiji se, dalje, ne morejo strinjati, da je njihova zaščita vprašanje, ki se tiče le pravne ureditve italijanske države, se pravi, da je le notranjepolitično vprašanje Italije, kot tu pa tam še vedno beremo v italijanskih listih in tisku. To nikakor ne drži, saj vemo, kako je italijanska država sprejela v tem pogledu natančne mednarodne obveznosti, kot je med drugim izhajalo prej iz Sporazuma o soglasju, sklenjenega leta 1954 v Londonu (in po katerem je Italija ponovno dobila v upravo Trst in njegovo ozemlje), in kot je napisano v osimski pogodbi, sklenjeni leta 1975, katero je nato tudi potrdil italijanski parlament. Jugoslavija je pogodbenik in ima zato pravico, da se zanima, če in kako se spoštujejo prevzete obveznosti. Manjšina ni sama in ni prepuščena le dobri volji večine, kar se tiče njene zaščite, temveč imata njen matični narod in država vso pravico, da se zanimata za njeno nadaljnjo usodo.
potrebni reprodukcijski material, izvaža pa tudi izdelke, katere bi sicer težko postavila na italijansko tržišče z generalnim izvozom.
Avtonomna računa za Trst in Gorico temeljita na kliringu oziroma na kompenzacijah 1:1. Toda na kompenzacijah 1:1 temelji kar 35 odstotkov generalnega izvoza Jugoslavije, na obmejnem področju z Italijo pa samo 5 odstotkov. Na obmejnem področju torej že gre za eno sedmino ali 15 odstotkov ter zaradi tega ne bi smeli dalje zmanjševati obmejnih izmenjav. Slednje so lani dosegle okrog 745 milijonov dolarjev ali okrog 720 milijard lir ter bi po odloku jugoslovanske vlade morale letos pasti na kakih 255 milijonov dolarjev. To pomeni udarec za obmejna podjetja za o-krog 220 milijonov dolarjev ter bodo prizadeta tudi številna podjetja slovenske manjšine v Italiji.
Neki delegat z obmejnega področja je v slovenski skupščini jasno opozoril, da zvezni odlok o omejevanju maloobmejne blagovne izmenjave kaže na nepoznavanje delovanja deviznega sistema maloobmejnega prometa. Polovica deviz, ustvarjenih z maloobmejnim prometom, je namreč namenjena isti porabi kot devize, pridobljene z generalnim izvozom. Podjetja spoštujejo zadevni dogovor, ki je bil sklenjen v Sloveniji v okviru SISEOT-a, to je Samoupravne interese skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Nadalje je malo verjetno, da se bo izvoz v okviru maloobmejnega sodelovanja, ki presega nove določene kvote, preusmeril na generalni izvoz.
Glede plačilnega prometa pa so delegati poudarili, da ga morajo opravljati temeljne banke s sedežem na obmejnem področju. Zdaj opravlja po tržaškem sporazumu plačilni promet jugoslovanska investicijska in kreditna banka iz Beograda. Ta je na svojem računu lani nakopičila 1.494 milijard dinarjev, kar bi lahko omogočilo hitrejši razvoj obmejnega področja, a gre ta denar večinoma na sedež banke.
Osimski sporazumi, ki so meddržavna listina in obveznost, jasno določajo, da je treba dvigniti življenjsko raven prebivalstva na obeh straneh meje. K temu pa gotovo ne pripomore administrativno urejanje gospodarskih odnosov.
E. V.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 — Odgovorni urednik: Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Verouk v šolah po novem konkordatu
Italijanska škofovska konferenca je ob sklepu posebnega študijskega seminarja, ki sta ga priredila katehetski urad in šolski pastoralni urad, objavila poročilo, iz katerega izhaja, kako si škofje želijo, da bi se v italijanskih višjih šolah uvedel poseben predmet, ki bi omogočil, da bi se dijaki seznanili s temeljnimi verskimi resnicami. Vprašanje postaja aktualno glede na novi konkordat med katoliško Cerkvijo in italijansko državo, ki bo postal veljaven v kratkem. Novi konkordat med drugim predvideva, da se bodo verouka v šolah udeleževali le učenci in dijaki, ki se bodo na začetku leta prijavili k verouku. To pomeni, da je konkordat korenito spremenil načelo, ki
je bilo veljavno do zdaj in po katerem so imeli dijaki in učenci pravico, da se ne udeležujejo verouka, če so se na začetku šolskega leta od pouka odjavili. Italijanska škofovska konferenca pravi, da bi se zlasti v višjih srednjih šolah lahko uvedel nov predmet, tako da bi se dijaki lahko obogatili z osnovno versko kulturo. Pouka tega predmeta bi lahko bili deležni vsi dijaki ne glede na svetovni nazor in prepričanje.
Naj v tej zvezi omenimo, da še ni znano, kako se bo po novem konkordatu uredilo vprašanje verouka v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v Italiji, kjer se je bila delno ohranila še zakonodaja iz bivše Avstrije.
Vključevanje umsko prizadetih otrok v osnovno šolo
Odkar so v Italiji odpravili posebne šole. ki so bile namenjene umsko in telesno Prizadetim otrokom, so ti otroci sedaj yključeni v navadne razrede. Zakon 517 jz leta 1977 je uvedel na šolah vseh vrst in stopenj pomožne učitelje, ki so dodeljeni umsko prizadetim otrokom in jim sledijo pri njihovem umskem in telesnem raz-v°ju. Pomožni učitelji se vsak dan srečujmo z neštetimi težavami pri delu s temi otroki. Najprej so to težave tehnične vsebine in sicer na slovenskih šolah deluje 7 pomožnih učiteljic in sicer 6 na osnovni šoli in ena v otroških vrtcih. To število ne ustreza realni potrebi slovenske šole. Po zakonu je ena pomožna učiteljica dodeljena za 4 prizadete otroke, kar je vezano na problem oddaljenosti raznih šol. Namreč na nobeni šoli ni vseh 4 obveznih Prizadetih otrok, ampak so ti razpršeni na različnih šolah. Tako se mora pomožna u-čiteljica vsak dan prevažati več kilometrov !z šole v šolo. Vse to je vezano na veliko zgubo časa v škodo prizadetih otrok. Drugi problem je tudi pomanjkanje pomožnih učiteljic s specializacijo, ki je potrebna za delo s prizadetimi otroki. Le dve sta, ki nnata specializacijo, ostale so le požrtvovalne učiteljice, ki so se prostovoljno odlo-cile za delo s prizadetimi otroki.
Tudi psihopedagoška služba deluje zelo neredno in nezadostno in na mnogih šolah primanjkuje primernih in udobnih Prostorov za delo s temi otroki.
Poleg teh tehničnih in organizacijskih težav je delo težavno tudi iz didaktičnega vidika. Vključevanje umsko in duševno
Vlil.
In spet smo pri vprašanju, o katerem, smo rekli, da je prvo, ki se postavlja Slovencem v Italiji tudi z vidika političnega pluralizma, in sicer, aH je smotrno gojiti lastno narodno pripadnost, aU ne. Kot smo že poudarili, ni nujno vselej »zločin«, če se nekateri med nami odločajo (mogoče tudi ne povsem zavestno) za »integracijo v italijansko stvarnost«, kot jo je pred kratkim vnovič predlagal bivši tržaški župan, ki je sicer P° rodu iz Čehovinov, ali kot si jo — v bistvu z<?lo podobno — zamišlja benečanski deželni poslanec Specogna ipd. Vendar ne prvi ne drugi ln sploh nihče drug ne sme mimo dejstva, da bi nas nekaj desettisočev tako »integracijo« doživljalo kot nasilno odpoved nečemu, kar bistveno opredeljuje našo zgodovinsko bitnost; če-sar ohranitev je obče priznana človeška pravica; kar torej ne gre z lahkim srcem žrtvovati na ol-tarju malikov obstoječih kulturnih, gospodarskih in političnih tvorb; česar gojenje ni nujno brezupno obujanje umirajoče preteklosti, am-Pak utegne biti usklajena hoja z zgodovinskim razvojem ipd.
Vsekakor gre tu za neko odločevanje, ki ga je mogoče utemeljiti le do neke mere, in prav zaradi tega smo dejali, da bomo v nadaljnjem
prizadetih otrok v navadne razrede je težko in večkrat ni zaželenih rezultatov. Večina učiteljev je ugotovila, da so težje duševno prizadeti otroci vsesplošno moteči, ker so premalo zainteresirani za šolsko delo in temu primerno neuspešni. Lažje prizadet otrok konča razred z zadostnim u-spehom, čeprav s pomanjkljivim znanjem in nepripravljenostjo za življenje in delo. Vse težave teh otrok nam bodo bližje, če si ogledamo nekaj njihovih značilnosti, ki vplivajo na šolski uspeh.
Eksperimentalno je dokazano, da sta nadarjenost in uspeh pri reševanju raznih nalog v pomembni soodvisnosti. Umsko prizadeti otroci imajo slabše razvito zaznavo in zato vidno opazijo manj predmetov, največkrat opazijo tisto, kar je v središču njihovega opazovalnega polja. Vse to jim povzroča težave pri vzpostavljanju zvez med predmeti in pojavi. Slabo opazujejo slike, ker manj vedo o raznih predmetih v naravi. Seveda to vpliva tudi na njihov besedni zaklad, ki je dokaj skromen. Pri razvrščanju predmetov pogosto delajo napake, ker klasificirajo po nepomembnih podrobnostih in ne po bistvenih lastnostih. Zato je treba tem otrokom vse nazorno pokazati in imena predmetov večkrat ponoviti. Abstraktnih pojmov se le težko naučijo. Tudi pomnjenje je glede na obseg in trajanje slabše razvito. Ker je njihovo pomnjenje slabo organizirano, naučeno hitro pozabijo in pridobljenega znanja ne znajo uporabljati v praksi. Fantazija je zelo skromna in se pozno razvije, zaradi tega povprečno nadarjeni otroci sprej-
izhajali iz predpostavke, da nam Slovencem v Italiji še ne zvoni zadnja ura. S tem pa je tudi že rečeno, da v nadaljnjem ne bomo več upoštevali potujčenja kot možno alternativo tudi sicer široke pahljače, ki se nam odpira v smislu političnega (in drugačnega) pluralizma. Vendar ima ta odločitev še nekatere posledice, ob katerih se moramo še nekoliko pomuditi.
NEDOSLEDNOSTI V NAŠEM
POLITIČNEM NASTOPANJU
Postavlja se namreč vprašanje, v kolikšni meri dosledno izvajamo omenjeno odločitev prav tisti, ki jo sicer načelno sprejemamo. Gre seveda za bistveno vprašanje za našo narodno skupnost predvsem spričo dejstva, da se večina Slovencev v Italiji vključuje v italijanske politične stranke, če ne drugače, pa vsaj na volitvah.
Dejavno vključevanje v italijansko politično življenje je seveda za nas imperativ, ki je toliko samoumeven, da bi ga bilo smešno utemeljevati in kar povsem absurdno ga postavljati v dvom. Vprašanje, ki ga postavljamo, se torej ne glasi, ali se moramo vključiti v italijansko politično življenje, temveč, kako bi morali to storiti kot Slovenci.
mejo k igri te otroke zelo neradi. Nekateri težje prizadeti otroci imajo težave tudi v govoru in sicer motnje artikulacije, motnje tempa in ritma.
O učnih težavah umsko prizadetih o-trok je bilo mnogo raziskav med pedagogi iz vsega sveta.
Tako je npr. jugoslovanski pedagog Dušan Djordjevič v raziskavi z naslovom »Medsebojni odnosi v relativno homogenih skupinah duševno zaostalih otrok« dokazal, da je socialni položaj duševno prizadetih otrok v osnovni šoli slab. Zato je ustanovitev šol s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom v Jugoslaviji dalo dobre rezultate. V teh šolah je zelo malo osamljenih otrok, kar pomeni, da je zelo malo tistih otrok, ki ne sodelujejo pri skupnem učenju, interesnih dejavnostih itd... Tudi socializacija je mnogo boljša in medsebojno sodelovanje je večje.
Tudi raziskave v svetu opozarjajo na slab socialni položaj lažje duševno prizadetih otrok v osnovni šoli. O. Johnson in A. S. Kirk sta v svoji raziskavi ugotovila, da so ti otroci v osnovni šoli osamljeni in nepriljubljeni. Ugotovila sta vzroka in sicer nepriljubljenost duševno prizadetih o-trok v osnovni šoli ni vedno neuspeh in znižanje sposobnosti, temveč bolj njihovo antisocialno vedenje. Ker niso zmogli narediti tistega kar so od njih zahtevali, so se zatekli k različnim obrambnim mehanizmom. Starši teh otrok so bili nad šolskim neuspehom razočarani in so jih pogosto kaznovali. Tudi sošolci so od njih pričakovali iste uspehe kot oni in ker teh niso dosegli so jih zasmehovali. O. G. Johnson meni, da je agresivno vedenje lažje duševno prizadetih otrok v osnovni šoli posledica njihovega neuspeha. Za vse raziskave pa velja pravilo, da potrebujejo la-nadaljevanje na 4. strani ■
Na to bomo skušali odgovoriti izhajajoč iz dveh nadaljnjih osnovnih predpostavk, ki ju ni odveč jasno pribiti, kljub temu, da sta na videz še tako na dlani: 1. Slovenci v Italiji imamo objektivno možnost, da svoje narodnosti ne živimo zgolj na zasebni, ampak tudi na javni, družbeni ravni; 2. ker narodne skupnosti praviloma niso zgolj kulturne, gospodarske ipd., ampak tudi politične celote, moramo kot Slovenci v Italiji na neki način javno nastopati tudi na političnem področju. Očitno ni druga predpostavka nič drugega kot natančnejša določitev prve, ki pa spet samo natančneje opredeljuje predpostavko, o kateri je bil govor pod prejšnjim podnaslovom.
Druga predpostavka pa je tudi neposreden izraz odklona, recimo, avstromarksistične koncepcije narodnosti, o kateri smo spregovorili že veliko prej. Prav ta koncepcija pa je resničnost, ki jo na svojstven način udejanja večina Slovencev v Italiji. Kako je mogoče, da se ti Slovenci zavzemajo za avtonomijo na področju šolstva, da izdajajo svoje časopise in celo dnevnik, da se zavzemajo za slovensko radijsko postajo in celo zahtevajo slovenske televizijske oddaje, da ustanavljajo in podpirajo slovenska kulturna in športna društva, da se zavzemajo za slovensko gledališče, da ustanavljajo slovenske gospodarske ustanove in obrate ipd., po drugi strani pa vsaj na videz ne čutijo potrebe po avtonomnem nastopanju na političnem področju? Ali ni v tem nekaj nedoslednjega?
ni
(bo še)
odmevi - odmevi - odmevi - odmevi - odmevi
Slovenci v Italiji in politični pluralizem
PREJELI SMO:
Slovenska skupnost v Trstu o aktualnih vprašanjih
Pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji seji 28. marca podrobno obravnaval naj novejši razvoj pogajanj, ki težijo za tem, da bi na tržaški občini in pokrajini nastala trdna koalicija.
Svet SSk je izrazil zaskrbljenost zaradi togih stališč Liste za Trst, ki ne gredo v smeri dialoga med tržaškimi političnimi silami. Tak dialog pa je v sedanjem kriznem položaju v Trstu nujen za reševanje težavnih gospodarskih, socialnih, kulturnih in drugih vprašanj.
Kot je znano, je Lista za Trst s pismom strankam dosedanje koalicije sporočila, da zahteva zase prvenstveno vlogo (beri: župana) v morebitni novi široki koaliciji. Poleg tega je sporočila, da ne soglaša s predlogi za popravke k že pripravljenemu osnutku skupnega programa, kot sta jih predložila Slovenska skupnost in Socialistična stranka Italije.
Popravki Slovenske skupnosti pa so za slovensko narodno manjšino bistvenega pomena, predvsem v točki, ki zadeva našo globalno zaščito. Slovenska skupnost je potrdila odločno odklonilno stališče do predlo-
SLOVENSKA SKUPNOST Sekcija Sv. Ivan - Lonjer - Katinara
priredi
v sredo, 25. aprila (državni praznik) enodnevni izlet z avtobusom v ROGAŠKO SLATINO. Predviden je obisk zdravilišča, steklarske šole in trgovine z možnostjo nakupa zanimivih steklarskih izdelkov itd.
Odhod ob 6. uri izpred svetoivanske cerkve (Piazzale Gioberti), vrnitev predvidoma ob 21.30. Cena izleta — prevoz, kosilo in večerja — Lit. 28.000. Vpisovanje ob delavnikih od 15. do 19. ure pri Nadji Žerjal, tel. 568482. Priporoča se veljavni potni list.
VKLJUČEVANJE
UMSKO PRIZADETIH OTROK
V OSNOVNO ŠOLO
■	nadaljevanje s 3. strani
žje duševno prizadeti otroci več razumevanja s strani učitelja, več ljubezni in potrpljenja. So zelo občutljivi in rabijo okrog sebe ljubeče starše in učitelje. Zato mora današnja družba nuditi prizadetim otrokom več pažnje in prilagoditi tudi šolske programe tako, da bodo dostopni tudi lažje duševno prizadetim otrokom v navadnih šolah.
Marko Paulin
REFERENDUM NA REPENTABRU
V repentabrski občini je bil v nedeljo, 1. t.m., samoupravni referendum proti raketni oborožitvi. Za odpravo raket tako na Vzhodu kot na Zahodu se je izreklo 91 odstotkov volivcev, proti je bilo sedem odstotkov volivcev. Proti nastavitvi raket v Comisee je bilo skoraj 87 odstotkov volivcev. Za razpis ljudskega referenduma se je prav tako izreklo skoro 85 odstotkov volivcev, proti pa deset odstotkov.
gov, da bi se v programu omejevalo načelo o manjšinski zaščiti s kakim sklicevanjem na preštevanje. V svojih popravkih se SSk sklicuje edinole na načela republiške ustave in mednarodnih pogodb, ki italijanskim oblastem nalagajo dolžnost doslednega spoštovanja načela dejanske enakopravnosti.
Slovenska skupnost pa je tudi predložila kritične pripombe k delu osnutka, ki se zavzema za postavitev električne termocen-trale na premog na Tržaškem. Ravno na o-menjeni seji pokrajinskega sveta SSk je bil dokončno soglasno odobren gospodarski program SSk, ki poleg drugega vsebuje odklonilno oceno tako načrta o elektro-centrali na premog kot načrta o premogovnem terminalu. Glede gospodarskega programa bo stranka v kratkem sklicala posebno tiskovno konferenco.
SPOKORNA POBOŽNOST V TRSTU
V	nedeljo, 1. t.m., je slovenska Cerkev na Tržaškem imela spokorno pobožnost ob zaključku svetega leta. Številni verniki so se zbrali v cerkvi na Montuzzi, od koder so šli v procesiji do stolnice pri Svetem Justu. Na čelu je bil tržaški škof Bellomi, ki je nosil svetoletni križ. Ta križ so tržaški verniki prvič nosili na svetoletnem romanju v Rimu leta 1950. Med službo božjo, pri kateri je skupaj s tržaškim škofom somaševa-
lo	veliko slovenskih duhovnikov na Tržaškem, je tržaški škof imel svetoletno pridigo, s katero je opozoril na posebni pomen, ki ga ima sveto leto Odrešenja za versko življenje vsakega posameznika in skupnosti.
LEP USPEH »SIRENE«
Mladi člani pomorskega kluba »Sirena« iz Bar-kovelj so se dobro odrezali na nedeljski tretji regati za pokal pomladi, ki jo je priredil jadralni klub Koper v koprskem zalivu. Regate so se odvijale v zelo dobrih pogojih ob sicer precej močnem vetru, kar je pospešilo njihov potek. »Sirena« je nastopila s tremi tekmovalci v razredu Optimist, kjer se ob močni udeležbi nobenemu ni posrečilo prebiti se med prvo deseterico. V razredu Evropa za tekmovalce preko 14. let, pa se je zelo izkazala Ariana Bogateč, ki je lani nastopala še v razredu Optimist, a je v nedeljo presenetila vse s prvim mestom. Na četrtem mestu je bil Peter Sterni, osmi pa Maksi Ferfolja.
Mejni prehod pri Botaču v dolini Glinščice je bil 31. marca in 1. aprila prost, potreben je bil le osebni dokument. V soboto so se sešli predstavniki oblasti iz Furlanije - Julijske krajine in iz Slovenije pri Hrvatih, od koder so skupno z večjim številom izletnikov peš krenili do Botača in prešli državno mejo. V priložnostnem govoru je podpredsednik deželnega odbora Zanfagnini poudaril pomen te pobude v okviru dobrososedskih odnosov ob meji. Medsebojno sodelovanje pa predvideva tudi po-
NOVICE
VRHUNSKEGA SREČANJA
ŠE NE BO
Ameriški zunanji minister Shultz je v intervjuju za londonski »Times« izjavil, da je treba izključiti možnost skupnega vrhunskega sestanka med predsednikom Reaganom in sovjetskim voditeljem Cernjen-kom v bližnji prihodnosti. Shultz je omenil dogajanje na Bližnjem vzhodu in v tej zvezi naglasile, kako si bodo Združene države še dalje prizadevale za rešitev libanonske krize, čeprav so bila dosedanja ameriška prizadevanja v tej državi neuspešna. Shultz je pristavil, da se strinja s predlogom, naj bi se sestala Reagan in Černjenko, vendar bi ta sestanek moral biti prej dobro pripravljen.
PO UMORU
OBČINSKE ODBORNICE
Orožniki in policijski agenti nadaljujejo s preiskavo v zvezi z umorom občinske odbornice v občini Nardo, v pokrajini Lecce, Renate Fonte. Pokojnica je bila stara 34 let in je pripadala republikanski stranki. Morilci so jo pričakali pred domom, kamor se je vračala po seji občinskega sveta, ki se je v soboto, 31. marca, končala nekaj pred polnočjo. Zadeli so jo trije streli in je bila na mestu mrtva. Uredništvo dnevnika
v	mestu Lecce je prejelo telefonski klic, ki je javljal, da so Renato Fonte ubile Rdeče brigade. Preiskovalci so to sporočilo vze-
li	na znanje, vendar ne izključujejo drugih možnosti in menijo, da je treba vzroke in razloge za ta umor iskati tudi drugod.
V	MUNCHNU
SOCIALNODEMOKRATSKI ŽUPAN
Bavarska prestolnica Miinchen ima od nedelje, 1. t.m., novega župana. To je socialni demokrat Georg Kronawitter, ki je dokončno spodrinil dosedanjega krščanskosocialnega župana Ericha Kiesla. Dobil je nad 58 odstotkov glasov, njegov tekmec pa le dobrih 41 odstotkov. Nedeljske volitve so bile dopolnilne; na prejšnjih pred dvema tednoma namreč nobeden od obeh kandidatov ni prejel potrebnih 50 odstotkov glasov. Nedeljski rezultati se bistveno razlikujejo od onih pred dvema tednoma: tedaj je znašala razlika le 5 odstotkov, v nedeljo pa se je razmak opazno razširil. Zmaga socialnega demokrata Kronawittra predstavlja precejšen udarec za krščanskosocialno zvezo, katere glavni predstavnik Franz Joseph Strauss je bavarski ministrski predsednik.
sebne ukrepe za varstvo okolja. Zaželel je, da bi bila lahko meja pri Botaču odprta vsako nedeljo brez posebnih formalnosti. Nato ie spregovoril član izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Kavčič. Izrazil je zadovoljstvo nad prireditvijo, ki je postala že tradicionalna. Slovenski minister za varstvo okolja je opozoril tudi na naravovarstvena prizadevanja na tem področju. Pohoda so se udeležili tudi senatorka Jelka Gerbec, deželni odbornik Rinaldi in župani Trsta, Doline in Sežane.
Za okrepitev odnosov ob meji
Goriška	stolnica
V notranjščini goriške stolnice že dalj časa potekajo obnovitvena dela, ki gredo h koncu in vse kaže, da bo najpomembnejša goriška cerkev za letošnjo Veliko noč že lahko sprejela vernike. Pred nekaj leti je bila temeljito obnovljena tudi zunanjščina te stavbe. Ko smo si pred nekaj dne-
vi	ogledali notranjost cerkve, so bili odri že podrti, delavci so se ukvarjali z zaključnimi deli, opazili smo, da so bile vse stene na novo prebeljene v svetlih toplih tonih. Posebej skrbno obdelavo so zahtevale baročne štukature. S slavoloka so bili sneti kasnejši ometi, tako da se sedaj pokaže obiskovalcu v izvirni gotski obliki; sestavljen je iz pravilno obdelanih kosov kamna, ki so na robovih poševno obrezani, zgornji zaključek slavoloka je rahlo zašiljen.
Sedanja goriška stolnica je nastala iz dveh starejših predhodnic, ki sta v sred-njenem veku stali druga blizu druge. To sta bili Cerkvi sv. Hilarija (ta je kasneje dobila oltar sv. Ane in sv. Leonharda) in sv. Ahaca. Cerkev sv. Hilarija je leta 1455 imenovana kot »Chiesa Maggiore« (slovensko Velika cerkev, ime, ki se še danes
15-letnica ansambla Lojzeta Hledeta
V Sedejevem domu v Števerjanu je bil v nedeljo, 1. t.m., v dobro obiskani dvorani koncert, ki ga je pripravil domači ansambel Lojzeta Hledeta ob 15-letnici nastanka in uspešnega delovanja.
Ansambel je v teh petnajstih letih igral že na nešteto prireditvah in samostojnih koncertih doma, po vseh večjih krajih v našem zamejstvu in tudi širom po Sloveniji in na Koroškem. Bil pa je tudi na turnejah med našimi izseljenci, in sicer v Švici, Belgiji, Franciji in celo v Združenih državah. V zadnjih časih so fantje Hledetovega
Prof. Tine Logar bo kot gost Instituta za vzhodnoevropske jezike in književnosti videmske univerze, ul. Antonini 8, govoril
O ZAHODNIH SLOVENSKIH NAREČJIH Predavanji bosta v sredo, 11. aprila 1984, ob 16. uri in v četrtek, 12. aprila 1984, ob 10. uri, in sicer v predavalnici št. 15. Vljudno vabljeni.
ansambla posneli tudi nekaj plošč in kaset. Ansambel Lojzeta Hledeta je vrh tega soorganizator festivala domače zabavne glasbe, ki je že vrsto let v Števerjanu.
Jubilejni koncert sta med drugimi poslušala župana iz Števerjana in Gorice, Klanjšček in Scarano. Poleg števerjanske-ga župana sta članom ansambla čestitala Pokrajinski tajnik SSk na Goriškem Marjan Terpin in predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič. Poslušalce pa je prijetno zabaval znani slovenski humorist Vinko Šimek.
pojavlja med starejšimi goriškimi Slovenci). Deset let kasneje je postala župnijska cerkev sv. Hilarija in Tacijana. Zanimivo je, da je mesto Gorica samostojno župnijo dobilo razmeroma pozno, prvotna župnija je imela sedež v Solkanu. V začetku 15. stoletja so cerkvi sv. Hilarija in sv. Ahaca povezali z vmesno stavbo, ki pomeni tudi osnovo današnje stolne cerkve. V 17. stoletju je enoladijska gotska stavba dobila stranski ladji z galerijama zgoraj in zadaj pevski kor, stavba je bila hkrati barokizirana. Gotski videz je ohranil le prezbiterij, pri katerem še vidimo rebra na oboku.
Leta 1702 je Giulio Quaglio, isti slikar, ki je poslikal tudi ljubljansko stolnico in romarsko cerkev Marije Obršljanske pri Komnu, naslikal prizor »Nebeška slava« na stropu glavne ladje. Mogočna freska je bila uničena med prvo svetovno vojno. Sedanji baročni oltarji v goriški stolnici so nastali v glavnem v 17. in 18. stoletju, baročna je tudi prižnica iz leta 1711, okrašena s kamnitimi reliefi. V cerkvi je ohranjen tudi gotski nagrobnik zadnjega gori-škega grofa Leonharda, ki je umrl v Lienzu v Avstriji leta 1500. Glavno sliko v prezbiteriju, ki predstavlja Marijo s sv. Hilari-jem in Tacijanom, je sredi 19. stoletja naslišal Goričan Josip Tominc.
V	goriški stolnici je pokopan nadškof Pietro Cocolin, ki je bil velik prijatelj Slovencev, v cerkvi je redno tudi slovensko bogoslužje, pa tudi sicer zlasti starejši slovenski verniki radi zahajajo vanjo. Pomen goriške stolnice za Slovence dokazuje tudi dejstvo, da v njej vsako leto v božičnem času prirejajo božičnice, na katerih slovenski pevski zbori pojejo naše božične pesmi.
—O—
ŠPORTNI DAN SKAVTOV
Na stadionu Prvega maja v Trstu je bilo v nedeljo, 1. t.m., ves dan zelo živahno ob športnem dnevu, ki ga je pripravila Slovenska zamejska skavtska organizacija. Skavt j e in skavtinje iz Gorice in Trsta so
V sredo, 28. marca, so se na Matajurju srečali predstavniki Slovenske skupnosti in skupina slovenskih katoliških demokratov za obravnavanje vprašanj skupnega interesa v luči skupnih prizadevanj za dosego globalne zaščite slovenske manjšine.
V tem okviru sta si obe zastopstvi izmenjali informacije in poglede, kako najbolj resno, stvarno in odgovorno reševati vprašanje manjšinske zaščite. Zadevni zakon naj vključuje tudi Slovence v videmski pokrajini, glede konkretnih oblik uveljavljanja zadevnih pravic pa naj jim omogoči, da sami avtonomno presodijo v skladu s stvarnimi okoliščinami.
Glede medsebojnih odnosov sta obe strani prav tako soglašali, da so stiki nuj-
se pomerili v številnih športnih panogah. Prehodni pokal so si zagotovili Tržačani. Na množičnem skavtskem srečanju, ki je izrednega pomena kot združevalni moment med tržaško in goriško mladino, so se pomerili v košarki, odbojki, scout-ballu, nogometu in igri med dvema ognjema, ob sklepu pa so se pomerili tudi v igrah brez meja. Zahtevni spored se je pričel dopoldne in zaključil zvečer z nagrajevanjem.
V	četrtek, 12. aprila, bo v spodnjih prostorih cerkve v Romjanu večer posvečen goriškemu Krasu, ki zaključuje ciklus serije diapozitiv o naravi, ki ga je organiziral ženski pevski zbor iz Ronk. Tokrat je avtor domačin MIRJAN LIKAR, ki bo nato še predvajal film o naravnem parku v Stelviu.
RADIO TRST A RADIO TELEVIZIJA LJUBLJANA KULTURNI DOM GORICA v sodelovanju s slovenskimi višjimi šolami v Gorici
vabijo na javno radijsko kviz oddajo
»SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO«
ki bo v soboto, 7. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass).
Tekmovale bodo naslednje šolske ekipe: Strokovni zavod za trgovino »I. Cankar«; Klasični licej »P. Trubar«; Učiteljišče »S. Gregorčič«; Trgovski tehnični zavod »2. Zois«.
Sodelovali bodo naslednji znani slovenski pevci in ansambli: Oto Pestner; Aleksander Jež; Branka Kraner; Ansambel »Lačni Franz«; Romana Ugrin; Irena Tratnik; Ansambel »Pompe«.
Oddajo bodo vodili naslednji napovedovalci: za RTV Ljubljana: Menči Klančar in Rado Casl, za Radio Trst A: Savina Remec in Aleksij Pregare. Sodelovala bosta gledališka igralca Aleksander Valič in Janez Kuhar. Nastopili bodo tudi dijaki slovenskih višjih šol, gojenci Glasbene matice iz Gorice. Zabavnih, kulturnih in glasbenih točk ne bo manjkalo.
Po oddaji (približno ob 21.30) bodo zgoraj navedeni pevci in ansambli izvedli samostojen koncert. Celotno oddajo pa bosta neposredno prenašali obe radijski postaji.
no potrebni ne samo zaradi boljšega poznavanja razmer v posameznih pokrajinah, ampak za ohranitev in nadaljnji razvoj du-hovno-kulturnega bogastva, ki je nezamenljivo jamstvo za nadaljnje osveščanje beneških rojakov. Zato so predstavniki SSk izrazili predstavnikom beneških Slovencev svojo solidarnost in zagotovili vsestransko pomoč v njihovih prizadevanjih v tej smeri. Sklenjeno je zato bilo, da se bodo redni medsebojni stiki nadaljevali.
—O—
DAROVI IN PRISPEVKI
V	spomin na brata Dušana darujeta Vera in Nada Černe Lit. 60.000 v tiskovni sklad Novega lista.
Srečanje med SSk in predstavniki beneških	Slovencev
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Zadnja letošnja premiera Stalnega slovenskega gledališča
Za konec sezone 1983/84 je Slovensko stalno gledališče postavilo na oder Kulturnega doma v Trstu Behanovega TALCA in s tem obenem proslavilo dvojno 20-letnico. TALCA smo namreč pri nas prvič gledali pred natančno dvajsetimi leti v Avditoriju, saj je bil Kulturni dom predan svojemu namenu šele nekaj mesecev kasneje. Natančno pred dvajsetimi leti pa je tudi umrl Bren-dan Behan. Konec spomladi leta 1964 je s TALCEM pri nas gostovala ljubljanska Drama in to s tolikšnim uspehom, da je predstava še ostala, čeprav dokaj zabrisano po tolikih letih, v spominu. Bo tudi Korunova zadnja postavitev o-hranila na začetku novega tisočletja podoben vtis? Morda je tako zastavljeno vprašanje za gledališko predstavo ne samo kruto, pač pa tudi nerealno, če že ne nesmiselno.
Pisma uredništvu:
Spoštovano uredništvo!
V	prejšnji številki (22. marca) Novega lista sem zasledila spominski sestavek ob 40. obletnici nasilne smrti dr. Stanka Vuka in njegove žene Danice ter objavo Vukove črtice iz istrskega okolja. 2e vrsto let se namreč v mesecu marcu spominjamo smrti dveh velikih slovenskih junakov, letos pa so se te tragične 40. obletnice spomnili še številnejši časopisi, mimo tega pa je že lansko leto izšla temeljita študija o Vukovi tragični zgodbi v delu Lina Legiše »V preizkušnji«.
Občutek imam, da iz vseh teh spominskih besed, ki sem jih prebrala ali pa slišala po radiu, veje nekakšno grenko obžalovanje, da je bil dr. Stanko Vuk kot literarni ustvarjalec predolgo potisnjen v ozadje ali celo pozabljen, in to zlasti med mladimi, saj je njegovo delo »Zemlja na zahodu« že davno pošlo in bi bilo nedvomno vredno ponatisa. Ob vsem tem pa nas razveseli novica, da bo Založništvo tržaškega tiska letos izdalo izbor Vukovih pisem ženi v italijanskem izvirniku in slovenskem prevodu.
Na rob vseh teh misli pa bi rada dodala še čisto drobno opombo: leta 1979 je namreč v Trstu izšlo Slovensko berilo za višje srednje šole »Od Antike do danes«, v katerem bralec dobi tudi ponatis nekaterih odlomkov iz pisem dr. Stanka Vuka ženi in očetu — ob njih pa še kratko oznako Vukovega življenja in dela. Za poprečnega bralca in poznavalca slovenske književnosti mislim, da bi bilo vredno seči po tem čtivu, saj bi lahko že iz teh skromnih odlomkov spoznal lirično naravo dr. Vuka, velikega literarnega ustvarjalca, izredno globokih duhovnih dimenzij.
Po vseh teh razmišljanjih pa se mi nehote vsiljuje misel, ali so šolska berila res namenjena le življenju, ki se odvija med štirimi šolskimi stenami? Saj vendarle take vrste knjig po svoji razsežnosti lahko pomenijo bogat doprinos kulturi vsakega človeka, ne pa samo dijaka. Zato je nam, ki živimo v šolskem prostoru, še posebno v ponos, da se vsako leto v mesecu marcu, prav s pomočjo teh skromnih strani, hvaležno spominjamo velikega zgodovinskega človeka — dr. Stanka Vuka ter zgodovinske junakinje — njegove žene Danice Tomažič.
Hvala za pozornost
Majda Cibic
Vsekakor je TALEC ljudska, površinska in direktna igra brez časovnega in jezikovno modnega prilagajanja, igra resničnega življenja, resničnih ljudi, ki so zdaj sentimentalni, zdaj pa neopravičljivo zasičeni s predsodki. Toda avtor po eni strani ne obsoja sentimentalnosti, po drugi pa ne opravičuje zakoreninjenih predsodkov. Takšno je pač življenje, taki so ljudje, saj za Behana ni važno razlagati in razglabljati, zakaj je temu tako. Celo songi, ki spominjajo na kabaret, so postavljeni prav v trenutke, ko pričakujemo, da bodo veselo razpoloženi ali sentimentalno razdvojeni ljudje na odru dali duška svoji potrebi po glasovni sprostitvi.
Behanov tekst dopušča izredno interpretacij-sko svobodo, njegovi ljudje se brez pridržkov prepuščajo razpoloženju, muham in domislicam, saj se prav v menjajočih se razpoloženjih skriva življenjska sila TALCA. Marsikaj pa je verjetno odvisno od režiserjeve vizije na celoto, od ritma in tempa, od bolj ali manj izkristaliziranega končnega prijema, ko izraz začetnega neurejenega, še vedno obstoječi kaos zadobi podobo realnega življenja. Morda je Korun v tem šel ali preveč ali premalo v srčiko, skoraj se zdi, da so igralci naveličani življenja v javni hiši, ki je postala središče irske republikanske vojske in jet-nišnica za talca.
Behan je v sila preprosto zgodbo ugrabljenega angleškega vojaka, ki ga bodo ustrelili, ko bodo v Belfastu obesili 18-letnega člana IRE, vpletel ljudi, življenje, kot ga je poznal v svoji viziji neozdravljivega alkoholika. Toda sinočnja predstava je morda šla preko začrtane meje, iz realnega nič kaj svetniškega življenja v poantira-no vulgarnost, ki pa je — tudi to je treba priznati — pristno behanovska.
Predstava je zaživela ob posrečeni sceni Mete Hočevar in prešla v razgibanost preko songov in koreografskih domislic, nato pa kdaj pa kdaj izgubila na ritmu.
Posamezne igralske kreacije so bile na višini, še posebej je izstopal Anton Petje v vlogi Pata, sentimentalnega lažnjivca, ki ga kljub invalid-stvu kar razganja od vitalnosti. Pristna in tudi pevsko posrečena je Bogdana Bratuž kot Patova
Beneško srečanje »Evropska kulturna identiteta« se je končalo v soboto, 31. marca, s pozivom, ki ga je podpisalo 70 intelektualcev številnih evropskih držav, naj bi Evropa ne pomenila samo skupnega tržišča. »Ne vemo, če bo kdaj prišlo do politične združitve, vendar obstaja Evropa v duhu, spominu, občutljivosti in fantazijskem tkivu njenih prebivalcev«, so zatrdili predstavniki evropskih razumnikov med tiskovno konferenco v palači ustanove CINI. Sklepno listino je orisala evropska poslanka Maria Antonietta Macciocchi. Razdeljena je na osem poglavij. V drugem poglavju je nekaj zanimivih predlogov. Med temi je ustanovitev evropskega zbora za kulturo. Države naj nakažejo pet odstotkov svojega proračuna za kulturo.
Sledi vrsta načelnih izjav, ki se zavzemajo za prosto kroženje idej, ljudi in kulturnih dobrin.
družabnica, kar velja tudi za Miro Sardočevo in Staneta Starešiniča. V povsem novi luči se predstavi Vladimir Jurc kot priletni general, nova obraza pa sta Janez Skof (ujeti vojak) in Jagoda Tovirac (služkinja), ki sta kot študenta ljubljanske akademije okrepila naš ansambel. Njun nastop je res obetaven, škoda le, da sta glasovno šibka. Nastopili so še: Maja Blagovič, Irena Zu-balič, Lučka Počkaj, Adrijan Rustja, Stojan Colja, Silvij Kobal, Tone Gogala, Alojz Milič, Anastazija Purič in šepetalka Silva Raztresen, ki se je kot šepetalka udeležila dogodkov na odru.
Saša Rudolf
 O----
NASTOP MLADIH VIOLINISTOV
V LJUBLJANI
V mali dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo v petek, 6. t.m., koncert nagrajencev druge meddeželne revije mladih violinistov iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Koncert se bo začel ob 18. uri. Prvi koncert so mladi violinisti priredili 25. marca v Farri na Goriškem. Ljubljanski koncert prirejata Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije in Cankarjev dom v Ljubljani.
OPENSKI BIENALE
UMETNIKOV AMATERJEV
SKD Tabor z Opčin se pripravlja na 8. razstavo umetnikov amaterjev, ki bo letošnjega avgusta ob TABORU 84. Razstava ima namen približati občinstvu številne nadarjene likovnike, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom.
Strokovna komisija bo prejeta dela ocenila in jih določila za razstavo.
Zainteresirani se morajo prijaviti odboru SKD Tabor ali na tel. štev. društvenega bara 213-945 do 20. julija.
SKD Tabor
 O----
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom BRENDAN BEHAN
TALEC
Režija: MILE KORUN
v petek, 6. aprila ob 16.00 — ABONMA RED H v soboto, 7. aprila ob 20.30 — ABONMA RED F v nedeljo, 8. aprila ob 16.00 — ABONMA RED G
DUŠAN KOVAČEVIČ RADOVAN TRETJI Režija: BORIS KOBAL
v ponedeljek, 9. aprila ob 19.30 v Ljubljani
v torek, 10. aprila ob 19.30 v Kočevju
Četrto poglavje opozarja na nove možnosti, ki jih odpira sodobna tehnologija na področju komunikacij. Peto poglavje se zavzema za ustanovitev dvojezičnih univerz, ki naj bi imele enako pravno veljavo kot tradicionalne univerze. Sedmo poglavje pa je posvečeno krajevnim kulturam in jezikovnim manjšinam. Evropa naj bi zaščitila krajevne kulture in pospeševala njihov razvoj. Se posebno pa naj bi skrbela za razširjanje književnih del, ki so bila spisana v jezikih, katere govorijo manjše narodne skupnosti Osmo poglavje pa je posvečeno vprašanju močnega gospodarskega pritiska neevropskih finančnih skupin, ki močno ogrožajo razširjanje izvirnih del zlasti na filmskem področju. Prav zato je treba na evropski ravni zbrati finančna sredstva in zagotoviti razširjenje evropskih del ob spoštovanju neodvisnosti ustvarjalcev.
Evropska kulturna identiteta
Anke ta Kaj berejo mladi
Oberdankov trg v Trstu v petek, 23. t.m., ob uri, ko se zbirajo naši dijaki, ki se vračajo domov. Malo za šalo malo zares začnemo spraševati nekatere izmed njih, katere časopise kolikor toliko redno berejo in pokazala se nam je naslednja podoba, ki je glede na število vprašanih (16 fantov in 7 deklet) še kar zanimiva.
Vsi npr. dnevno vzamejo v roke Primorski dnevnik. Večina že v šoli, mnogi pa tudi doma.
V	glavnem preberejo tržaško stran, fantje navadno še športno, drugi pa rečejo: »preberem članek, če po naslovu sodim, da me zanima«. Le dva redno in še kdo (neredno) preberejo ves časopis. Tudi tržaški italijanski dnevnik »II Piccolo« berejo. Večina samo ob nedeljah, ko ga kupijo doma, med tednom pa navadno v baru Tivoli, kjer se naši dijaki zbirajo, ali drugod, recimo pri »no-ni, ki ima 'laterijo’«. Vsaj ob ponedeljkih večina fantov prebere list »Gazzetta dello šport«. Dva redno bereta dnevnik »La Repubblica«, eden redno »l’Unita«, eden samo njeno nedeljsko številko. Ena dijakinja pa občasno pogleda tudi ljubljansko Delo. Eden redno bere Nedeljski dnevnik. Drugi občasno pregleda dnevnik »24 ore«.
Toliko glede dnevnikov. Med slovenskimi tedniki, ki izhajajo v zamejstvu, je najbolj poznan Katoliški glas. Štirje ga redno berejo, eden neredno. Sledi Novi list. Dva ga redno bereta, eden neredno, Gospodarstvo občasno bereta dva vprašana dijaka. Novi Matajur so omenili trije. Vsi so rekli, da ga »pogledajo« v šoli, kamor ga pač redno pošiljajo. Ena redno bere tržaško Delo. Večina tudi precej redno bere italijanske tednike. V glavnem »Panorama« in »L’Espresso«. Navadno teh časopisov ne kupujejo, ampak jih berejo »kje«. Če kdo kupi časopis in ga prinese v razred, si ga sposojajo in ga vsi vsaj prelistajo, podobno velja tudi za druge časopise, recimo za »Trieste šport«, ki je precej razširjen med fanti. Ko smo že pri italijanskem periodičnem tisku, naj še dodamo, da občasno, »če rni pride v roke«, berejo tudi druge revije, pri »noni v lateriji« se npr. dobijo še »Stop«, »Bolero«, »Grand Hotel«, »Eva«, drugi berejo precej redno revijo Epoca«, eden revijo »Famiglia Cristiana«.
Med strokovnimi publikacijami velja omeniti
Med periodičnim tiskom, ki izhaja v Sloveniji, je na prvem mestu revija »Jana«. Štirje jo redno berejo, ena neredno. Sledi Teleks, ki ga dva redno bereta, eden neredno. Trije redno berejo revijo »Ognjišče«, občasno pa naši dijaki dobijo v roke in preberejo tudi liste, kot so »Naša žena«, »Zdravje«, »Pavliha«, »Zabavnik«, »Mladi komunist« in Naši razgledi«. Navadno gre za omembo teh zadnjih naslovov v enem samem primeru, podobno velja tudi za publikacije »Proteus«, »Presek« in »Šahovski vestnik«. Eden je rekel, da redno bere »Celovški zvon«, čeprav je doslej izšla samo ena številka, nihče pa ne pozna drugih revij npr. »Nove revije« itd.
Poglejmo še k nam. »Mladiko« pozna in bere 7 dijakov, trije so posebej omenili mladinsko prilogo Rast, trije redno berejo Jambor, eden ga samo »pokuka«, eden pozna in pogleda »Planiko«.
Poglejmo še v t.i. svet »giornalinov«, ki jih večina ne bere, občasno, če jim pridejo v roke,
pa pogledajo tudi te publikacije, ki so jih ocenili »za zgubljanje časa«. Zanimivo je, da jih v glavnem berejo v šoli med poukom, med »pustimi urami«. Najbolj poznajo in berejo »Boy mušic«, »L’Intrepido«, »Blitz«, nekateri še omenijo »Skor-pio« in »Lancio story«, dva kupujeta »Topolino« eden pa, če kje dobi, rad pogleda slikanice »Tex«, »Zagor« in še »Kim Parker«.
S tem smo tudi zaključili ta kratki in bežni vpogled v svet tiskane in slikane besede, ki prihaja v roke naši mladini. Ne spuščamo se v komentiranje vtisov, ki smo si jih pri tem dobili, zaključili pa bi z mislijo dekleta, ki je reklo, da se ji zdi škoda, da dijaki nimajo svojega lista. Skoda se ji zdi, da so propadle Literarne vaje in da bi danes vsekakor obstajale možnosti za vsesplošen dijaški list, lahko pa bi tudi vsaka šola izdajala svoje glasilo, kot to delajo na nižji srednji šoli. Cudi se, da se kljub želji, ki jo vsi čutijo, nihče ne odloči, da bi poprijel za delo.
S to spodbudno mislijo našemu dijaštvu zaključimo in obenem vabimo vse, ki imajo kaj povedati, da sodelujejo tudi na teh straneh, ki so vedno na razpolago.	M	.T.
Združene Evrope ni, ker ni...
■	nadaljevanje s 1. strani
tost popustila in je že kazalo, da se bo dosegel sporazum o omejitvi števila raket na obeh straneh. Podpisana je bila helsinška listina, dosežen je bil sporazum SALT I in so se začeli pogovori za SALT II. »S svojim govorom v Londonu leta 1977 sem hotel opozoriti svetovno javnost — je dejal Schmidt — na hudo nevarnost, ki jo je zlasti za Evropo predstavljala modernizacija sovjetske oborožitve. Zato sem bil skupno s predstavniki Francije in Velike Britanije, mnenja, naj se pogovori ne tičejo le strateškega jedrskega orožja — tistega. ki lahko uniči obe velesili — temveč tudi jedrskih raket na srednji domet. A-meriški predsednik Carter pa ni hotel ali ni mogel razumeti, da je treba doseči sporazum tako glede strateškega jedrskega orožja, kot glede raket na srednji domet,
kajti te lahko povsem uničijo državi, kot revije »star bene«, »Auto sprint«, »Quattro ruo-Jsta Italija in Zahodna Nemčija. Odgovor te«, »Zero uno« (gre za revijo, ki se ukvarja s smo dobili — je zaključil Schmidt — dve kompjuteristiko), ali revijo »Rock Star«, »Tutti leti kasneje; bil je dokončen in primitiven Frutti«, eden tudi redno dobiva in bere publikaci-'hkrati: ponovno je treba namestiti ame-jo »Pallavolo«, dva redno kupujeta »Settimano1 riške rakete v Evropi«, enigmistico«, neki fant pa je, verjetno bolj za šalo j Za sedanje stanje so po mnenju bivše-kot zares dodal, da redno bere revijo za »same ga kanclerja odgovorni tudi Sovjeti, ki ni-rnoške »Le ore«.	I	so	predvideli	reakcij	v	Evropi,	na	Kitaj-
skem in Japoskem na nameščanje raket SS 20. Celotna zadeva se je še bolj zapletla zaradi dvojne spremembe v sovjetskem vrhu v letu dni, je še dejal Helmut Schmidt. Ta sicer pripada socialistični stranki, vendar se je zelo jedko izrazil o francoskem predsedniku Mitterandu, ki je prav tako socialist, a ki je po njegovem v zunanji politiki bolj podoben De Gaullu, vsaj kar zadeva združeno Evropo. Pripomnil je končno, da evropski socializem dejansko ne obstaja, češ da socialistične stranke na stari celini družijo le nekatera zelo splošna načela, kot sta npr. čut za socialno pravičnost in laičnost države. Uresničevanje zamisli o združeni Evropi pa je po mnenju Helmuta Schmidta vprašanje, ki bo aktualno tudi in predvsem v prihodnjem stoletju.
—O—
POPRAVEK
V	prejšnji številki našega lista se je v naslovu druge novele v podlistku Stanka Vuka prikradla neljuba pomota. Njen naslov (str. 7) se pravilno glasi »Uporni Kr-kavci«, torej prebivalci vasi Krkavče v istri, in ne »Uporni krvavci«.
Uredništvo
Stanko Vuk Dve podobi iz Istre
■=^-=,.111111..um. .m*., .im. --- .ulili..illll.■Illli..itltlv “■- .iflll|11||l,l|ll||HI|11|l||li1^ri=.,11'Mli,|l||l|l,||ll||ll||ll||lr^ri=.l||ll|||l|l,|l|,,111111..||ll||.	■ll||l|li|l">llilHII|ll||l'l|l
2
Po gorati pokrajini severne Istre je jezdil zadirčni župni upravitelj krkavske župnije na osedlanem oslu v breg, skozi vinograde po °zki stezi in molil iz brevirja. Osel je bil suh, mršav, po hrbtu bi mu lahko molil križev pot, a župnik slok, s strogim, svetniškim obrazom, upalih lic, z dolgimi, klecajočimi nogami, ki so se mu skoro nekam drsale po rdečkastih tleh. Starodavni duhovniški plašč se je ko črna zastava lomil v bojevitem vetru od morja in če bi namesto samotne kme-
tije stal na vrhu pogorja mlin na veter, bi ga kaj lahko zamenjal za Don Kihota in njegovo kljuse.
Prijezdil je do prevala in osel se je ustavil sam od sebe. Župnikov pazljivi pogled je zajel samotne krkavske hiše, ki so ždele zakrknjeno na obronkih, nizke, krite s kamnitimi Skriljami, z velikimi črnimi dimniki, iz katerih se je vzdigoval prosojen sopuh sivkastega dima. V sosednjih vinogradih so ljudje okopavali rdečkasto prst, iz daljnega hleva je zamukala krava.
Župnik je poznal svoje raztresene kmetije, da bi jih lahko ločil po petelinjih krikih. Pa je samo zamahnil z desnico, v kateri je stiskal tenko zeleniko, in pognal osla odločno v breg, na vrh pogorja, kjer je stala ključarjeva kmetija.
Njegov nenadni prihod s črnim plaščem, ki se je lomil v južnem vetru, je splašil jato gosi na dvorišču. Na pragu se je prikazala mežnarka in bolj preplašena kot gosi zakrilila z belimi, do komolcev golimi rokami, se urno obrnila in kriknila zmedeno v hišo: »Toniš, gospod so tukaj.«
Potem je izginila in samo petelin na gnojišču je kriknil, bojevito in ostro, kot bi hotel presekati nastalo tišino.
Župnik je razjezdil in privezal sivca trdo za kol ob kapnici. Z naglim odločnim korakom je stopil v izbo in kriknil svoj »Hvaljen
Honneckerju utegnejo natakniti lisice
Bonnska vlada in zahodnonemški parlament proučujeta možnost, da bi se odobril zakonski osnutek, ki bi zagotovil imuniteto predstavnikom Vzhodne Nemčije na u-radnem obisku na ozemlju Zahodne Nemčije. Letos jeseni bi namreč moral opraviti uradni obisk v Bonnu vzhodnonemški voditelj Honnecker. V vladnih in parlamentarnih krogih menijo, kako obstaja resna nevarnost, da bi kak sodnik ob tem obisku izdal zaporni nalog za vzhodnonemškega komunističnega voditelja.
Za takšen ukrep vsekakor obstaja pravna podlaga, saj je sodna oblast svoj čas bila uvedla kazenski postopek proti političnim predstavnikom Vzhodne Nemčije, ker so ti izdali ukaz svojim policijskim agentom, naj streljajo na državljane, ki nezakonito zapuščajo ozemlje Vzhodne Nemčije in bežijo na Zahod. V bonnskih vladnih krogih zato ne izključujejo možnosti, da bi kak sodnik izdal zaporni nalog tudi za Hon-neckerja, ko bo ta prišel na uradni obisk v Zahodno Nemčijo.
Zadeva je vsekakor kočljiva, kajti Honnecker in drugi vzhodnonemški politični voditelji bi utegnili smatrati takšen zakonski ukrep za nekaj grobo žaljivega. Zato v bonnskih vladnih krogih menijo, da bi zadostovalo obstoječo zakonodajo, ki predvideva imuniteto za diplomate, tako spremeniti, da bi se imuniteta tikala tudi predstavnikov tujih držav na uradnem obisku v Zahodni Nemčiji.
UMOR ROMUNSKEGA DIPLOMATA
Francoska policija nadaljuje s preiskavo v zvezi z umorom člana romunskega veleposlaništva v Parizu inž. Nikolaja Josifa, ki so ga našli mrtvega 1. t.m. v neposredni bližini romunskega veleposlaništva.
Truplo je ležalo na ulici, pri čemer so preiskovalci ugotovili, da je pokojniku nekdo zabodel nož v srce. V francoski prestolnici pa krožijo tudi vesti, kako je nekdo videl, da je pokojnik skočil iz tretjega nadstropja in padel na bližnjo ulico. Vzroke smrti bo skušala ugotoviti obdukcija trupla.
PRIHODNOST
ITALIJANSKE INDUSTRIJE
Pristojni urad Zveze italijanskih indu-strijcev je te dni objavil poročilo o stanju italijanske industrijske proizvodnje in o predvidevanjih za njen nadaljnji razvoj v
letih 1985-86. Po treh letih stagnacije in recesije bo po tem poročilu letos zaznati preobrat na bolje. Sadovi tega preobrata pa bi se morali poznati šele v letih 1985-86, ko bi morala kosmata notranja proizvodnja naraščati za več kot dva odstotka letno, kar bi omogočilo postopno odpravljanje brezposelnosti.
Poročilo Zveze industrijcev pa opozarja, da je za dosego tega cilja nujno korenito preurediti industrijske obrate. To pa je mogoče doseči, če bodo na razpolago kapitali, če se bo podpiral inovacijski proces in če bodo cene stalne, se pravi, če se bo omejila inflacija. V nasprotnem primeru, zaključuje poročilo Zveze industrijcev, se bo Italija čedalje bolj oddaljila od razvitega sveta.
VOLILI BOMO SVOJE LJUDI
Drugič, kar smo postali državljani Italije, je naše ljudstvo poklicano, da izbere svoje zastopnike za rimski parlament. Par tednov nas še loči od zgodovinskega dne, ko pojdejo trume naših mož in fantov na volišče.
V	devetdesetletnih političnih borbah izšolano slovensko ljudstvo se jasno zaveda, kaj pomenijo volitve 6. aprila 1924.
Vsi pošteni in politično zreli Slovenci vedo, da imajo 6. aprila le eno, in sicer samo eno edino dolžnost: da si KOT SLOVENCI izvolijo v parlament SLOVENSKE zastopnike.
Kako bi pri zavednem in kulturnem narodu moglo biti drugače? Nikdar in nikjer se ni še slišalo, da bi kak narod volil za svoje zastopnike može, ki pripadajo drugemu ljudstvu in ki povrhu ne razumejo niti jezika svojih volilcev? Povejte, ljudje božji, kje na vsem svetu se je to že zgodilo? Kakšen narod si je kedaj še izbral za poslance može, ki morajo govoriti s svojimi volilci potom tolmača? V kateri državi Evrope se je že pripetilo, da bi ljudstvo volilo poslance, s katerimi ne more v svojem jeziku niti govoriti, katerim ne more v svojem jeziku pisati, katerim ne more v domačem jeziku potožiti svojih težav?
Koder prebiva slovenski rod in kakor
JUGOSLOVANSKO
ODPOSLANSTVO V NEW YORKU
Na povabilo osrednjih vodstev ameriške republikanske in demokratske stranke je v nedeljo, 1. aprila, dopotovalo na obisk v New York odposlanstvo Zveze komunistov Jugoslavije, ki ga vodi član predsedstva ZKJ.
Poleg New Yorka so si člani odposlanstva, med katerimi je tudi Slovenec Jože Smole, ogledali Washington in druga ameriška mesta.
Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug je vest o obisku objavila po prihodu jugoslovanskega odposlanstva v Združene države. Vse kaže, da so se o tem potovanju, ki je med drugim predvideval vrsto pogovorov s predstavniki ameriškega politične-ag življenja, sporazumeli med zadnjim o-biskom predsednika predsedstva SFRJ Mike Špiljaka v Združenih državah.
daleč sega spomin nazaj v slovensko preteklost, vselej in povsod je slovensko ljudstvo volilo za svoje zastopnike Slovence. To je tako naravno, tako človeško, tako pošteno, da je za razsodnega človeka odveč o tem govoriti.
Ministrski predsednik Mussolini je priznal sam, da imajo Slovenci zakonito pravico do lastnega zastopstva v parlamentu in te politične in človeške pravice se bodo go-riški Slovenci 6. aprila v polni meri poslu-žili. V absolutni volilni svobodi, ki jo je zajamčil načelnik vlade in voditelj fašizma, bodo korakale trume slovenskih in hrvat-skih mož in fantov pogumno in neustrašno na volišče.
Oddali bodo svoje glasove možem, ki so zrastli v njihovi sredi, ki so bili v veselju in trpljenju, v lepih in temnih dneh trdno in neločljivo ob strani svojega ljudstva. Glasovali bodo za može svoje krvi, o katerih vedo, da ne bodo ljudstva NIKDAR zapustili in žrtvovali raje vse ugodnosti, vse časti in dobrote tega sveta, žrtvovali, če je treba tudi svoje minljive osebe, preden bi se izneverili slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu.
Dne 6. aprila 1924. bo naš narod dokazal, da je samozavesten, odločen in zrel rod, pred katerim se morajo vsi, prijatelji in nasprotniki, odkriti s spoštovanjem. Goriška straža, 17. marca 1924
Is naše preteklosti
bodi Jezus«, ko da bi vrgel izobčenje nad celo hišo.
Mežnar — suho, neznatno človeče — in njegova žena sta preplašena stala pri starinskem ognjišču, kjer je gorel ogenj prosto na kamniti plošči, in v eni sapi odgovorila: »Na veke amen«.
Nenaden župnikov prihod ju je zajel ko mornarja na morju, ki pazita na mrežo v vodi, pozabita na nebo, ki se hkrati potemni, jadro težko zaječi v silnem vetru in vihar je tu.
Župnik je brez besede sedel za mizo, položil trdo predse brevir in zeleniko, s katero je poganjal osla, razgrnil je rdečo ruto in se useknil.
Prva se je znašla mežnarka. Potisnila je moža za mizo in stekla v klet po vino in po pravo gnjat.
»No, prav, da sva sama,« je dejal župnik, ne da bi pogledal mežnarja, ki mu je sedel nasproti. »Zaradi križa sem prišel.«
Mežnarju je za hip zmanjkalo tal pod nogami. Pogladil si je rdečkasto ščetinasto bradico in se nemo zazrl v župnika.
»Kaj tako buljiš! Saj si oženjen in jaz nisem tvoja nevesta,« se je razhudil ta. »Križ je izginil,« je dodal mirneje, a še z jezo.
Tedaj so se v mežnarjevi glavi raztrgali megleni oblaki, ki so mu zmedli misli, in je razumel.
S tistim križem se je pričel upor srenje proti župniku.
Ko da bi zavrelo črno istrsko vino v velikem čebru sredi vasi in se razlilo preko vseh pragov, v vsako čubo, pod vsako s kamnitimi Skriljami krito streho, ko da je zadnje od-
cedke tega vina raztepel do samotnih hiš veter mornik s koprske strani, je zašumela cela raztresena krkavška fara in zaman je župnik vpil in zmerjal osla in grmel v župnišču nad ključarji — srenja se je trmasto uprla in ni hotela tega križa v cerkvi.
Proti župniku so se puntali že prej. Sko-ro da jim je bilo to v krvi. Drugače se jim je zdelo življenje premirno, preenostavno. Kreg te ali one hiše z župniščem zaradi bernje je razgibal mrtvo vodo vsakdanjega življenja. A cela župnija se ni še nikdar tako utrmila, da bi je župnikova močna roka ne uklonila.
»Pa boste spet jezni, če vam bom rekel, da ste trmasti kot vaši osli. Da, kot vaši osli!« je kriknil župnik s prižnice. In srenja je bila res jezna in je postala še bolj trmasta kot osel.
Konec