Primorski dnevnik SREDA, 27. APRILA 2016 št. 98 (21.638) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , boljunec - Na 4.strani Delavci Wartsile so zelo zaskrbljeni Postopek za odpuščanja kultura - Na 10. strani Srebrni plaketi za zbora Gallus in Hrast Zmagovalec Konservatorij iz Ljubljane gorica - Na 12. strani Podelili priznanja udeležencem upora Materin jezik številnih odlikovanih spregledan begunska kriza - Dunaj potrjuje strožji nadzor na Brennerju Avstrija gre svojo pot DUNAJ - Avstrijske oblasti bodo danes na Brennerju predstavile napovedane nadzorne ukrepe na meji z Italijo, ki bodo podobni ukrepom na avstrijsko-madžarski meji. Avstrija se očitno ne meni na svarila, ki jih je zaradi napovedanih ukrepov dobila od Evropske unije, ter tudi ne na precej ostre proteste italijanske vlade. Dunajska diplomacija menda sploh ni odgovorila na pismo, ki sta ga ji v zvezi z Bren-nerjem poslala italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni in njegov kolega za notranje zadeve Angelino Alfano. Rim je namreč prepričan, da bi kakršne koli ovire na Brennerju pomenile odkrito kršitev schengenske pogodbe. Avstrijska vlada po prvem krogu predsedniških volitev, na katerih je slavil kandidat svobodnjakov (FPO), medtem stavi na nov začetek. Kot je napovedal socialdemokratski kancler (SPO) Werner Faymann, k temu sodi obširna vmesna bilanca stanja, ki bo pokazala dosežke vlade, samokritično pa tudi zamujene priložnosti. Na 2. strani zveza občin Zgonik in Trst za sedaj ostala sama TRST - Tržaški župan Roberto Cosolini je bil imenovan za predsednika t.i. Julijske medobčinske zveze, ki jo trenutno sestavljata le občinski upravi Trsta in Zgonika. V zvezo niso še pristopile občine Devin-Nabrežina, Repen-tabor, Dolina in Milje. Medobčinska zveza je bila formalno ustanovljena sicer 15. aprila, včerajšnjega sestanka so se udeležili Co-solini, zgoniška županja Monica Hrovatin in tehniki obeh uprav. goriška - Nova medobčinska zveza Ustanovno zasedanje brez Sovodenj in Števerjana GORIŠKA - V Šlovrencu so včeraj izpeljali ustanovno zasedanje nove medobčinske zveze za Brda in Gornje Posočje, v katero se je vključilo dvanajst občin; med njimi ni obeh občin s pretežno slovenskim prebivalstvom So-vodnje in Števerjan ter briške občine Dolenje. Med zasedanjem so za predsednika izvolili goriškega župana Etto-reja Romolija, medtem ko je podpredsednik postal župan iz Romansa Davide Furlan. V nadaljevanju so se župani pogovarjali o prenosu posameznih funkcij z občin na medobčinsko zvezo, vendar glede tega vprašanja še niso sprejeli dokončne odločitve. Na 11. strani na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store ljubljana - Na pobudo predsednika Pahorja Slovenska odlikovanja predstavnikom manjšine rupa - Praznik Plesali in cvrli frtalje jutri Naš pogovor s predsednikom Mirom Cerarjem LJUBLJANA - Miro Cerar je po zelo prepričljivi zmagi na predčasnih parlamentarnih volitvah julija 2014 pred dobrim letom in pol prevzel vodenje slovenske vlade. Takrat si ni mogel predstavljati, da se v svojem mandatu ne bo ukvarjal predvsem s slovenskimi problemi, ki jih ni bilo malo, temveč da bo moral zelo velik del pozornosti posvetiti grškim finančnim težavam, ukrajinski krizi, terorizmu in morda trenutno največji težavi, ki ogroža Evropsko unijo in schengenski sporazum, to je migrantski krizi velikanskih razsežnosti. Intervju s predsednikom Ce-rarjem boste lahko prebrali v jutrišnji izdaji našega dnevnika. V Sloveniji proslave ob državnem prazniku Na 3. strani V Genovi plošča Ivanu Pircu v spomin Na 8. strani Nataša, Anna in »vse duše mojega telesa« Na 10. strani V Vipolžah potomka najstarejše trte Na 13. strani Tržaška Bavisela 2016 še naprej čezmejna Na 17. strani tPogteSfio podjetje E ■ /13 ONORANZE FUNEBRI ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 9771124666007 2 Torek, 1241. aprila 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji brenner - Danes predstavitev mejnega nadzora Avstrija se ne meni za svarila iz Bruslja in Rima DUNAJ - Avstrijske oblasti bodo danes na Brennerju predstavile napovedane nadzorne ukrepe na meji z Italijo, ki bodo podobni ukrepom na avstrijsko-madžarski meji. Avstrija se očitno ne meni na svarila, ki jih je zaradi napovedanih ukrepov dobila od Evropske unije, ter tudi ne na precej ostre proteste italijanske vlade. Dunajska diplomacija menda sploh ni odgovorila na pismo, ki sta ga ji v zvezi z Brennerjem poslala italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni in njegov kolega za notranje zadeve Angelino Alfano. Rim je namreč prepričan, da bi kakršne koli ovire in ograje na Brennerju pomenile odkrito kršitev schengenske pogodbe. Avstrijska vlada po nedeljskem prvem krogu predsedniških volitev, na katerih je slavil kandidat svobodnjakov (FPO), medtem stavi na nov začetek. Kot je napovedal socialdemokratski kancler (SPO) Werner Fay-mann, k temu sodi obširna vmesna bilanca stanja, ki bo pokazala dosežke vlade, samokritično pa tudi zamujene priložnosti. Predložili jo bodo maja. Nedeljske predsedniške volitve so vladni koaliciji na Dunaju, ki jo poleg SPO sestavlja ljudska stranka (OVP), zadale hud udarec. Njuna predsedniška kandidata sta pobrala vsak po zgolj dobrih 11 odstotkov glasov, poleg tega pa je nepričakovano krepko slavil svobodnjaški kandidat Norbert Hofer z več kot 35-odstotno podporo. Drugi krog volitev, v katerem se bo Hofer pomeril z drugo uvrščenim, nekdanjim vodjem Zelenih Alexandrom Van der Bellnom, bo 22. maja. Kot je dejal Fay-mann, vlada resno jemlje jasno svarilo volivcev, zaradi česar se bo med drugim okrepljeno posvetila vprašanjem, kot so šolstvo, trg delovne sile in stanovanjska politika. »Razumeli smo. Ne bomo šli k drugim stvarem na dnevnem redu,« pa je poudaril podkancler Reinhold Mitterlehner, ki prihaja iz vrst OVP. Cilj rdeče-črne vlade je tudi razkrinkati FPO, ki v javnomnenjskih raziskava že mesece uživa kar 30-odstot-no podporo. Desničarski evroskepti-čni populisti »nimajo programa za no- Predsedniški kandidat svobodnjakov Norbert Hofer (levo) in vodja stranke HeinzChristian Strache ansa beno stvar, sovražnika pa za vsako«, je dodal kancler. Ne ÖVP ne SPÖ pred drugim krogom volivcem ne nameravata podati napotka o tem, koga naj volijo. Faymann je sicer ponovil, da bo sam 22. maja volil Van der Bellna. Tako Faymann kot Mitterlehner sta včeraj tudi zavrnila namige o tem, da bodo prihodnje parlamentarne volitve, ki so predvidene v letu 2018, potekale predčasno. Da bi lahko volitve potekale že leta 2017, in sicer zaradi ÖVP, je namignil socialdemokratski dunajski župan Michael Häupl. Mitter-lehner je to označil za čvekanje, Fay-mann pa je poudaril, da bodo volitve leta 2018, naloga vlade pa je tesno in dobro sodelovanje. Socialdemokrati in konservativci imajo sicer že od začetka oblikovanja velike koalicije pred poldrugim letom - ki je bilo bolj posledica politične nuje, kot skupnih točk - težave s sodelovanjem, čeprav so že takrat napovedovali, da bo to vlada novega sloga. Delo vlade že ves čas obremenjujejo interni spori, kar gre v prid svobodnjakom. Na Koroškem volilni izidi kot v času Jorga Haiderja... CELOVEC - Na Koroškem se je prvi krog predsedniških volitev v Avstriji končal z rezultatom, ki je močno spominjal na volilne izide rajnega desničarskega populista, predsednika svobodnjakov in deželnega glavarja Jorga Haiderja. Zmagovalec prvega kroga Norbert Hofer iz vrst svobodnjaške stranke (FPO) je tudi na Koroškem podprlo kar nad 40 odstotkov, torej znamko, ki jo je dosegel tudi Haider. Hofer je vseh devetih okrajih Koroške zbral največ glasov, presenetljivo pa je bilo, da je tudi v večini dvojezičnih občin na južnem Koroškem je zasedel prvo mesto. Le občini Sele in Železna Kapla sta dali prvo mesto kandidatu socialdemokratov Rudolfu Hundstorferju (SPO), v občini Lesachtal ob meji z Italijo je bil prvi kandidat ljudske stranke Andreas Khol (OVP), v Krivi Vrbi ob Vrbskem jezeru pa je dobila največ glasov neodvisna kandidatka Irmgard Griss. Hofer, ki je na Koroškem dobil 40,09 odstotka glasov, je slavil v 128 od 132 občin na Koroškem. Na drugo mesto na Koroškem se je z 22,39 odstotka uvrstila Irmgard Griss, Alexander Van der Bellen, tekmec Hoferja v drugem krogu 22. maja, pa je prejel samo 13,63 odstotka. Rudolf Hund-storfer je dobil 13,49 odstotka, Andreas Khol le 6,89 odstotka, Richard Lugner pa 3,51 odstotka. Analize rezultatov v južnokoroških občinah so pokazale, da so koroški Slovenci in Slovenke volili povsem različno, morda tudi zaradi dejstva, ker manjšinsko vprašanje v volilni kampanji sploh ni bilo prisotno. Tudi politične organizacije manjšine se niso vključili v volilno kampanjo. Ivan Lukan Aretirali konzulenta Regenijeve družine KAIRO - V glavnem mestu Egipta so aretirali Ahmeda Abdallaha, direktorja egiptovske komisije za pravice in svobodo. Abdallah je v preteklih dneh sodeloval z družino umorjenega Giulia Regenija, ki ga je izbrala kot konzu-lenta pri odkrivanju okoliščin umora mladega raziskovalca iz okolice Vidma. Policija obtožuje Abdallaha ro-varjenja proti vladi in podpore teror- Putin bo prišel LJUBLJANA - Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je včeraj pogovarjal s predsednikom Slovenije Borutom Pahorjem, je sprejel vabilo na slovesnost pri Ruski kapelici 31. julija. Pahor je poslal vabilo Putinu za udeležbo na slovesnosti pri Ruski kapelici 14. marca. V vabilu je med drugim priznal, da imata s Putinom nekatere »različne poglede«, a to le še »dodatno spodbuja potrebo po dialogu«. To bo že tretji Putinov obisk v Sloveniji. Tujih borcev Is je vse manj WASHINGTON - Število tujih borcev, ki se vsak mesec v Siriji in Iraku pridružijo skrajni sunitski skupini Islamska država (IS), se je v zadnjem letu močno zmanjšalo, je sporočil generalmajor ameriške vojske Peter Gersten. Pred letom dni, ko je obiskal Bagdad, se ji je vsak dan pridružilo med 1500 in 2000, po današnjih ocenah pa zgolj 200, je pojasnil.Med tujimi borci prihaja tudi do številnih dezertacij, je dodal. Zmanjšanje je generalmajor pripisal predvsem napadom mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA na skrivališča denarja IS. Izvedli so okoli 20 tovrstnih napadov in tako uničili okoli 800 milijonov dolarjev.« Gersten ni želel oceniti koliko borcev se bori za IS, vendar so pred nekaj meseci v Washingtonu ocenili, da jih je med 20.000 in 31.500. Volkswagen prehitel Toyoto BERLIN - Evropski avtomobilski velikan Volkswagen je v prvem letošnjem četrtletju po prodaji vozil prehitel japonsko Toyoto in se tako zavihtel na vrh svetovne lestvice avtomobilskih proizvajalcev. To je spodbudna novica v luči težav, s katerimi se Volkswagen sooča, potem ko je septembra lani priznal goljufije pri testih izpustov. Velikan iz Wolfsburga je v prvih treh mesecih prodal 2,51 milijona vozil, kar je 0,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. IZPOSOJENI KOMENTAR Zahodna stran zgodovine Ameriški predsednik Barack Obama verjame, da je bila nemška kanclerka Angela Merkel na pravi strani zgodovine, ko je konec lanskega poletja odprla vrata beguncem. Naval stotisočev iz bližnjih in daljnih kriznih žarišč z iskalci boljšega življenja vred pa že dodobra spreminja nemško in evropsko politično pokrajino, v Delu piše Barbara Kramžar.V Avstriji v boju za predsedniški položaj vodi nacionalistični politik, morda bo kmalu podobno v Franciji in še kje, v Nemčiji podobna stranka galopira na deželnih volitvah. Zahodni voditelji se že prepirajo tudi o tem, kdo je izgubil demokratično Libijo, Irak in ves Bližnji vzhod ter dovolil vse očitnejše rusko razkazovanje mišic. Demokratski predsednik ZDA in konservativna kanclerka Nemčije pa se sredi velikih današnjih varnostnih izzivov strinjata o nujnosti združene in močne Evrope, o velikih prednostih demokracije in pravne države ter koristih odpravljanja ovir čezatlantski trgovini in gospodarstvu. Da ne gre za zaroto velikega kapitala in tajnih sodišč, pa bodo morali državljane na obeh straneh luže še prepričati. Na hannovrskem industrijskem sejmu je Obama od nemškega industrijskega velikana Siemensa res dobil v njihovi ameriški podružnici digitalno ustvarjeno palico za golf z napisom «Yes we can», Merklova pa svojo z napisom z «Wir schaffen das». Vendar voditelje velika prizadevanja za ohranitev svobode in blaginje, ki so toliko desetletij zaznamovala Zahod, šele čakajo, še piše komentatorka. luxemburg - Začetek sojenja v aferi Lukleaks Žvižgači na zatožni klopi Odkrili davčne ugodnosti 340 podjetij, med njimi Apple, Ikea in Pepsi, pod pritisk spravili Junckerja LUXEMBURG - V Luksemburgu se je včeraj začelo sojenje trem žvižgačem iz afere Luxleaks, v kateri so novembra 2014 razkrili, da so bile številne pomembne multinacionalke v skladu s skrivnimi dogovori z luksemburškimi oblastmi deležne velikih davčnih ugodnosti. Sojenje je v luči afere Panamski dokumenti, ki je izbruhnila ta mesec, deležno velike pozornosti. Obtožnico so vložili zoper nekdanja zaposlena v računovodsko-revizij-ski hiši Pricewaterhousecoopers Antoina Deltourja in Raphaela Haleta ter novinarja Edouarda Perrina, ki so javnosti razkrili več tisoč dokumentov. Ti so nato povzročili velik škandal. Skrivni dogovori, na račun katerih je 340 podjetij, med njimi Apple, Ikea in Pepsi, privarčevalo več milijard dolarjev, so veljali v času, ko je bil zdajšnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker luksem-burški premier. Po razkritju se je znašel pod velikim pritiskom. Ko so Deltour, Halet in Perrin prišli v sodno dvorano, je okoli 50 Antoine Deltour Perrin sta obtožbe zavrnila, Deltour pa je sicer dejal, da priznava resničnost dejstev, vendar prav tako meni, da je nedolžen. »Počutim se zelo mirno, ravnal sem v javnem interesu,« je ob prihodu na sojenje dejal Halet. Prva priča, notranja revizorka Pri-cewaterhousecoopers Anita Bouvy, je pojasnila, da je bil glavni vir podatkov Del-tour. Ugotovili so namreč, da je na predvečer odhoda iz podjetja v 29 minutah poiskal 2669 dokumentov. »29 dokumentov na minuto, to je neverjetno,» je dejala. Ob tem je priznala, da do dokumentov ni bilo težko priti in da niso bili dovolj zaščiteni. »Danes lahko rečemo, da se to ne more ponoviti,« je dodala. Če bodo Deltour, Halet in Perrin spoznani za krive, jim grozi od pet do deset let zapora. Deltour kljub temu ne obžaluje ničesar. »Najprej sem bil samo anonimen vir, nato pa sem se znašel v prvi vrsti,« je dejal pred začetkom sojenja. To naj bi trajalo do 4. maja, na pričanje pa so povabili tu- ansa podpornikov vpilo: »Hvala, Antoine, hvala, Antoine.« Halet in di evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. (sta) / Primorshi AKTUALNO Petek, 29. aprila 2016 3 27 ljubljana - Na včerajšnji slavnosti v predsedniški palači Predsednik Pahor odlikoval Banchiga, Štoko in Terpina Medaljo za zasluge prejela tudi dopisnica RTV Slovenija Mirjam Muženič LJUBLJANA - Slovenski predsednik Borut Pahor je včeraj z medaljami za zasluge odlikoval zamejske Slovence in dolgoletne novinarje, ki pokrivajo zamejsko problematiko v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Sedmerica odlikovancev je bila ob novici, da bodo odlikovani z medaljo za zasluge, presenečena, obenem pa so si bili enotni, da svoje delo opravljajo iz srca. Medaljo za zasluge je Pahor vročil Dragu Štoki, Marjanu Terpinu, Mirjam Muženič, Lojzetu Kosu, odlikoval pa je Giorgia Banc-higa, Gernota Kocherja in Karla Gadanyija. Banchig, novinar, publicist in poznavalec zgodovine beneške Slovenije je odlikovanje prejel za prizadevno delo za ohranitev slovenskega jezika, kulture in zavesti. V nagovoru je odlikovanec spomnil, da se letos v Benečiji spominjajo 150-le-tnice priključitve kraljevini Italiji, ko se je začel »naš križev pot močne asimilacije«. A ob tem je poudaril, da se Slovencii niso pustili uničiti, saj »smo še živi in močni«. Medaljo za zasluge je prejel dolgoletni predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Odlikovanje je prejel za neomajno prizadevnost pri delu v dobrobit zamejskih Slovencev v Italiji ter za krepitev njihove narodne in jezikovne zavesti. Kot je povedal v nagovoru, mu je ob novici srce poskočilo v radosti in zadoščenju. Izpostavil je vero v določene vrednote, brez katerih bi naš narod težko obstal v svoji razmeroma kratki, a intenzivni zgodovini od Brižinskih spomenikov prek Prešerna in Slomška do današnjih dni. Med temi vrednotami je po njegovem mnenju zagotovo zvestoba, in sicer zvestoba jeziku, koreninam, tradicijam in slovenskemu narodu. Medaljo je Pahor vročil tudi goriškemu podjetniku in publicistu Marjanu Terpinu, in sicer za prispevek k uveljavljanju enakopravnega položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji in utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. Kot je danes med drugim povedal Ter-pin, svojega dela ni opravljal zaradi medalje, ampak je delal iz srca. Za «uspešno umeščanje slovenisti-ke v madžarski visokošolski prostor in podporo Slovencem na Madžarskem v skrbi za ohranjanje maternega jezika in kulture» pa je bil danes odlikovan tudi jezikoslovec Karl Gadanyi.Nekdanjega dolgoletnega dekana graške pravne fakultete Gernota Kocherja pa je predsednik odlikoval za «zasluge pri krepitvi sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi strokovnjaki humanističnih in pravnih znanosti». Kot je Kocher povedal v nagovoru, je hvaležen za čast, ki mu jo Slovenija izkazuje z odlikovanjem. Odlikovanje razume kot zahvalo njegovemu delu. Med nagrajenima novinarjema je bil tudi dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Celovca Lojze Kos, ki ga je predsednik odlikoval za «dolgoletno delo na področju obveščanja o slovenskem zamejstvu v Avstriji in za prispevek k večjemu razumevanju problema- Predsednik Borut Pahor z odlikovanci in z odlikovanko Mirjam Muženič predsedstvo rs tike slovenske manjšine v Avstriji. Prav tako je bila za dolgoletno delo na področju obveščanja o slovenskem zamejstvu v Italiji in za prispevek k več- jemu razumevanju problematike slovenske manjšine v Italiji z medaljo za zasluge odlikovana dopisnica RTV Slovenija iz Trsta Mirjam Muženič. V nago- voru je med drugim povedala, da odlikovanje razume kot pozornost matične države do slovenskih rojakov na zahodnem robu narodovega telesa. slovenija - Matjaž Kmecl ob dnevu upora proti okupatorju »Odpustili smo kolaborantom, ne pa tistim, ki izkoriščajo preteklost« LJUBLJANA - Osvobodilna fronta bi morala biti zvezda vodnica, četudi rdeča, je na včerajšnji slavnostni seji predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije pred današnjim dnevom upora proti okupatorju poudaril podpredsednik zveze Matjaž Kmecl. Slavnostni govornik je bil tudi kritičen do tistih ki še danes delajo iz preteklosti umazano politiko. Pred 75 leti smo imeli po Kmeclovih besedah takšno generacijo, ki si je upala, ko si skorajda nihče drug v Evropi ni upal. Program OF pa je znal v najbolj surovem zgodovinskem trenutku povzeti stoletno slovensko izkušnjo v jasno usmeritev: nikogar drugega ni, ki bi bil za našo usodo odgovornejši od nas samih. Temeljni kamen tega programa je bil po Kmeclovih besedah zaobsežen v besedi svoboda. Danes pa živimo v sistemu, ki mu je svoboda v takšnem pomenu skorajda nerazumljiva. «Svoboda se je sprevrgla v svobodo trgovanja in ta v svobodo lakomnosti, v svobodo kroženja kapitala. Nesrečne begunske množice z Bližnjega vzhoda so eden od plodov takšne popolne človeške opustošenosti, ki ga je v njihovem predelu sveta povzročila po-goltnost naftnega kapitala. Za takšno svobodo se skriva največja norost človeštva,« je bil kritičen Kmecl. Matjaž Kmecl arhv Zbirna stranka Slovencev v Italiji Iskrene čestitke ob podelitvi Medalje za zasluge Republike Slovenije naj prejmejo dolgoletni vodilni člani SSk Drago Štoka, Marjan Terpin in Giorgio Banchig Trst - Gorica - Videm Danes po njegovih besedah v zvezi borcev praznujejo pripadnost svo-bodnosti nestrankarske domovine. Med drugim se upirajo požrtju vseh tistih milijard, ki so bile nekoč naše skupno imetje, zdaj pa bi si z njimi lahko ustvarili čisto drugačno življenje, če ne bi izginili v zasebnih žepih in črnih luknjah davčnih oaz. Kmecl je poudaril še, da so v zvezi borcev »že zdavnaj človeško odpustili vsem, ki so jih okupatorji v tistih nasilnih in surovih časih zvabili medse, čeprav izdaja domovine in lastnih ljudi nikoli v zgodovini civilizacije ni veljala za kaj hudo lepega.« Tako so že nekajkrat izrazili obžalovanje zaradi kateregakoli pobijanja ljudi. »Ne mislimo pa odpustiti tistim, ki še danes delajo iz preteklosti umazano politiko, mešajo prihodnost z blatom in nam jo s tem sproti razprodajajo in uničujejo. Največkrat celo z domoljubnimi frazami in zastavami, kot se je zadnje čase na debelo razpaslo,« je dejal Kmecl. Pred današnjim državnim praznikom so v ZZB pripravili slavnostno razširjeno sejo predsedstva zveze, na kateri so podelili tudi listine in zlate plakete zveze. Zbrane je nagovoril tudi predsednik ZZB Tit Turnšek, ki je poudaril, da se je OF rodila globoko v duši našega naroda». Spomnil je, da letos poleg 75. obletnice ustanovitve OF obeležujemo tudi 25-le- tnico samostojne države. »Oba dogodka sta tesno povezana, obakrat je bil narod enoten, branili smo svojo čast on svobodo,« je poudaril Turnšek. (sta) milan brglez Tovarištvo, upor in svoboda LJUBLJANA - Predsednik slovenskega državnega zbora Milan Brglez je v govoru na sinočnji državni proslavi v Križankah poudaril, da na predvečer dneva upora proti okupatorju praznujemo zlasti udejanjenje treh vrednot: upora, tovarištva in svobode. Po njegovih besedah to niso bile le vrednote OF, ampak so tudi notranje in neločljivo bistvo slovenskega naroda in države. Z Osvobodilno fronto slovenskega naroda, katere ustanovitve se ob tem dnevu še posebej spominjamo, se je po Brglezo-vih besedah začel široko organizirani upor zoper zavojevalce. »Iz dneva v dan so se ji pridruževale številne organizacije, iz dneva v dan je rasla v svoji dejanski in simbolični moči. Skupaj s partizanskimi enotami je postala pravo narodno gibanje zoper okupatorja, nosilka upanja in svobode«. Brez OF, brez upora in želje, da želimo biti gospodar na svoji zemlji, bi bila po Brglezovih besedah pot do samostojne in demokratične Slovenije še zahtevnejša in še bolj strma: Osvobodilna fronta in veliko partizansko gibanje je tako eden od najpomembnejših kamenčkov v mozaiku nastanka samostojne slovenske države, katere 25-letnico praznujemo letos. Brgleza zato žalostijo nenehni poskusi zmanjševanja pomena nastanka in vloge OF in partizanskega gibanja. kraja na policiji V Postojni našli vse, razen puške KOPER - Iz dveh policijskih vozil so prejšnji teden v Postojni ukradli avtomatsko puško s pripadajočim strelivom in nabojnikoma ter po tri neprebojne jopiče in neprebojne čelade, je včeraj potrdil direktor Policijske uprave (PU) Koper Danimir Rebec. Zaradi kršitve delovne discipline v zvezi s hrambo opreme je predlagal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Do vloma v vozili policije, ki sta bili parkirani pred stavbo postojnske policijske postaje, je prišlo v noči na torek, 19. aprila. Tedaj so obravnavali še tri vlome v vozila v bližini železniške postaje, zato sklepajo, da bi vlomi lahko bili medsebojno povezani. Vlomilec je na obeh vozilih razbil zadnji šipi. Iz enega vozila je odtujil neprebojna jopiča in neprebojni čeladi, ki sta bili shranjeni v službeni torbi, iz drugega službenega vozila pa je odtujil torbo, v kateri so bili neprebojni jopič, neprebojna čelada ter tudi službeno orožje, in sicer avtomatska puška znamke Heckler & Koch ter pripadajoče strelivo in nabojnika. Kot je dodal Rebec, ne gre za nobeno policijsko prakso: »Po vseh pravilih, po internih pravnih aktih in v skladu s pravilniki mora vsak policist, ki v službi uporablja tudi službeno orožje, po koncu službe to dolgocevno orožje shraniti na policijski postaji«. V tem primeru so ugotovili hujšo kršitev delovne discipline oz. delovnih dolžnosti in pogodbenih obveznosti, zato je Rebec generalnemu direktorju policije predlagal, da izvede postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. «Je pa res, da je končna odločitev na strani generalnega direktorja policije,« je dodal vodja koprske policijske uprave. Na vprašanje o tem, kje naj bi se nahajala puška, je Rebec odgovoril, da policija nadaljuje kriminalistično preiskavo, da bi čim prej našli orožje, pri tem pa sodelujejo tako z drugimi policijskimi upravami kot tudi z generalno policijsko upravo, ki je pristojna tudi za mednarodno policijsko sodelovanje. Je pa direktor PU Koper ob tem osebi, ki ima trenutno v posesti puško, svetoval, naj se »nekoliko razbremeni in to sam še pravočasno vrne, preden nastanejo še hujše posledice«. Policija za vlom sumi 33-letne-ga Postojnčana, ki so mu v četrtek odvzeli prostost, med zaslišanjem pa je priznal kaznivo dejanje. Naslednjega dne so kriminalisti opravili hišno preiskavo pri Postojnčanu in pri tem našli vse ukradene predmete, razen puške.Kot je dodal Rebec, gre za uživalca mamil, ki so ga policisti predhodno obravnavali za različna kazniva dejanja, zato sumijo, da je bil motiv storilca tudi maščevanje za policijske postopke zoper njega. V priporu se je znašel še 34-le-tni Postojnčan, ki je z osumljencem vloma v policijski vozili sodeloval pri izvršitvi drzne tatvine, sam pa z vlomom pred sedežem policijske postaje nima nič, je še navedel direktor koprske policijske uprave. Rebec je sicer poudaril, da bi ograditev objekta postojnske policijske postaje bistveno pripomogla k varnosti objekta ter tudi policistov, vozil in opreme. Notranje ministrstvo in policija sta v letošnjem proračunu pridobila dodatna investicijska sredstva, v Kopru pa so že konec lanskega leta izpostavili potrebo po postavitvi ograje in asfaltiranju tamkajšnjega makadamskega parkirišča. Tako zdaj tečejo aktivnosti, po katerih naj bi do izvedbe del prišlo še letos, je dodal Rebec na včerajšnji novinarski konferenci. (sta) 4 Sreda, 27. aprila 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu dolina - Celodnevna stavka in shod pred tovarno velikih motorjev Wartsila odpušča 550 oseb, koliko jih bo na Tržaškem? Zaposleni v dolinski tovarni velikih motorjev Wartsila so včeraj stavkali osem ur in priredili tudi shod pred vhodom v tovarno, kjer so protestirali proti nedavni odločitvi vodstva v Helsinkih. Finska skupina je namreč sporočila, da namerava odpustiti 550 ljudi, ki so zaposleni v raznih tovarnah po svetu. Delavci oziroma njihovi sindikalni predstavniki so zato demonstrirali proti morebitnim odpustom in glasno branili svoje delavske pravice oziroma delovna mesta. Zadnje krčenje osebja je zadevalo zaposlene v drugih obratih, a tokrat bo na vrsti tržaška Wartsila, so poudarili pokrajinski tajniki panožnih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil Sasha Colautti, Fabio Kanidisek in Antonio Roda. Vodstvo družbe Wartsila je namreč prejšnji teden napovedalo, da bo odpustilo 550 oseb, od teh pa bo polovica zunaj finskih meja. Namen ukrepa je varčevati 50 milijonov evrov vsako leto. Lani pa se je že upokojilo 90 delavcev: ko bi prišlo do dodatnih odpustov, bi to pomenilo dodatno obubožanje tega podjetja, je poudaril Roda. Sicer bo mogoče izvedeti kaj več že prihodnji teden, ko bodo menedžerji finske Wartsile prišli v Italijo in se sestali z državnimi tajniki panožnih sindikatov Fiom, Fim in Uilm. Skupina Wartsila je vsekakor že sporočila, da namerava »centralizirati« raziskovanje in razvijanje novih motorjev na Finskem, v tem sektorju pa je v Dolini zaposlenih približno sto ljudi, so še opozorili včeraj. Število odpustov v Trstu naj bi bilo torej visoko, je poudaril Kanidisek in ocenil, da problem ne zadeva samo tovarne velikih motorjev, temveč vse ozemlje. V Wartsili je zaposlenih 1050 delavcev, tem pa gre dodati številne povezane dejavnosti, v katerih je zaposlenih vsaj 300 do 400 ljudi. Pooblaščeni upravitelj družbe Wartsila Italia Sergio Razeto zadeve zaenkrat ne komentira, kajti pričakuje navodila s Finske. Dejstvo pa je, da se bosta v primeru krepkega krčenja števila zaposlenih tudi zmanjšala vloga in pomen dolinske tovarne, ki bo v okviru multinacionalke vedno bolj obrobna. (ag) Protest delavcev pred tovarno velikih motorjev fotodamj@n trst - Danes Srečanje o jedrski energiji v Italiji V veliki dvorani Narodnega doma (Ul. Filzi 14) se danes ob 17. uri nadaljuje niz javnih srečanj posvečenih energiji, družbi in okolju - nekoč, danes in jutri. Gost tokratnega predavanja bo profesor Igor Londero, ki se bo poglobil v vprašanje jedrske energije na italijanskih tleh oziroma kako se raziskovalno delo loteva teh vprašanj in kaj iz njega izhaja. Ali je vztrajanje na energetskih virih preteklega časa koristno? Ali gre le za potrato časa in denarja, saj so rešitve za kritje sedanjih in prihodnjih energetskih potreb že na razpolago? Ali danes obstajajo učinkovite sinergije med industrijo, javnimi in zasebnimi sponzorji, znanstveno skupnostjo in politiki? Niz srečanj, ki so namenjena razpravi o pomembnih vprašanjih energije, ki jo bomo uporabljali v prihodnosti, kompatibil-nosti med razvojem in okoljem, prirejajo oddelek za humanistične študije oz. fiziko tržaške univerze, visoka šola Sissa Medialab in drugi partnerji. trst - Danes ob 10.30 predstavitev na županstvu Pobude sindikata Cgil za zaščito izpostavljenih azbestu V letu 2015 se je na ozemlju tržaške pokrajine dramatično povečalo število primerov smrti in bolezni, povezanih z izpostavljenostjo azbestu. Na to opozarja sindikat Cgil na predvečer vsedržavnega dne, posvečenega boju proti azbestnemu tveganju. Pri sindikatu opozarjajo, da, medtem ko podatki za ostalo Italijo kažejo na zmanjševanje tovrstnih primerov, imamo na Tržaškem porast le-teh, kar gre pripisati dejstvu, da so bili tu delavci izpostavljeni azbestnemu tveganju še krepko po letu 1992, ko so po zakonu prepovedali proizvodnjo in trgovanje z azbestom. Zato bodo pri Cgil izpeljali vrsto pobud za ponovno potrditev in razširitev zaščite za de- lavce, ki so oz. so bili izpostavljeni azbestu. S tem v zvezi bodo zavodu Inail posredovali poročilo o delovanju v bivši tovarni Olcese, da bi nekdanjim delavcem priznali status bivših izpostavljenih azbestu, poleg tega bodo priredili javno pobudo o vprašanju azbesta na Tržaškem, da bi spodbudili razmišljanje o okoljskih in družbenih vprašanjih ter o primerni zdravstveni preventivi s ciljem ozaveščati javnost in vodilni razred. Pobude bo sindikat Cgil predstavil danes ob 10.30 v dvorani občinskega odbora na tržaškem županstvu. Ob tej priložnosti je sindikat povabil tudi člane tržaškega občinskega odbora in načelnike svetniških skupin v občinskem svetu. trst - Dijaki bodo prebirali basni in pripovedi Bralni maraton pod mestno hišo Tudi naše mesto, točneje Občina Trst, občinski muzej Petrarchesco Pic-colomineo in klasični oz. jezikovni li-cej Petrarca, sodelujejo pri državni kampanji ministrstva za kulturo in turizem z naslovom Maj knjig, ki si prizadeva, da bi spodbujala bralne navade med mladimi in manj mladimi občani oz. občankami. Pod mestno hišo bo jutri od 9. do 12.30 potekal bralni maraton Od Ezopa do Roalda Dahla: pravljice in pripovedi od klasikov do sodobnih pisateljev, pri katerem bodo sodelovali dijaki 4.B, 4.C ter 2.C razreda klasične smeri oz. 3.F, 3.L, 4. G in 4.F razreda jezikovne smeri liceja Petrarca. Kdor prej do novice www.primorski.eu] se bo sprehajal po Velikem trgu in se bo prisluhnil mladim bralcem, bo ob tej priložnosti lahko slišal Ezopove basni v grščini in Fedrove v latinščini, ob njih seveda tudi Basilejeve pripovedi, Giustijeve verze ali Calvinove pripovedke. Dijaki bodo postregli tudi z odlomki Shakespearovih del, ob 400-letnici smrti, ter z deli Roalda Dahla, očeta znamenite uspešnice Čarli in tovarna čokolade, ki bi letos ugasnil stoto svečko na življenjski torti. Prav gotovo ne bodo izostali Joyce, La Fontaine, Lessing in Felix Maria Sama-niego seveda v francoščini, nemščini in španščini. Branje bodo spremljali glasbeni utrinki Giulia Mallardija (klavir), Ce-cilie Comar (violončelo), Elisabette Oblascia (prečne flavte) in Francesca Milioneja (kitara), ki bodo postregli s keltskimi motivi ter neapeljskimi klasičnimi oz. sodobnejšimi skladbami. trst - V petek na univerzi Units iDay ob 30-letnici interneta Petkov dan bo v novih prostorih tržaške univerze v Ulici Fabio Severo 40, kjer je nekoč domovala nekdanja vojaška bolnišnica, minil v znamenju Units iDay oziroma celodnevnega praznovanja 30-letnice vzpostavitve omrežja, sprva imenovanega ARPAnet, kasneje pa internet. Od 10. do 18.30 se bodo zvrstile raznorazne debate in delavnice posvečene seveda digitalni kulturi oz. povezavi med znanostjo, tehnologijo in družbo. Ugledni gostje se bodo lotili vprašanj odprtih podatkov in spletnih kaznivih dejanj, t.i. smart mest in pravic uporabnikov interneta, tehnoloških prednosti za osebe s posebnimi potrebami ter 3D tehnologije. Poseben prostor pa bo posvečen mladim: predstavili se bodo znanstveni zanesenjaki, ki so se udeležili Hackathona v starem pristanišču in nekateri nekdanji študenti. Glavni temi celodnevnega dogajanja pa bosta nedvomno tehnologiji sodobnosti, se pravi tri-dimenzionalni tisk, to je proces izdelave prostorskih trdnih predmetov, objektov na podal-gi digitalnih načrtov, in pa iskanje novih oblik hranjenja in upravljanja vse večje količine podatkov. Splet je in bo vplival na našo prihodnost, saj bo spremenil koncept dela in zahteval nove strokovne figure - take, ki bodo znale skrbeti za varnost in primerno uporabo novih tehnologij. Tržaški Units iDay se vključuje med 151 dogodkov, ki bodo zaživeli na deželni ravni na pobudo družbe Insiel in Dežele FJK. trst - Na 4. pomolu Uspešni propeler za plovila Bivortix V avditoriju tržaškega 4. pomola bo družba mareTC FVG jutri ob 10.30 predstavila rezultate propelerja za plovila oz. ladijskega vijaka Bivortix - BVX_2. Gre za enega od devetih raziskovalnih, razvojnih in inovativnih projektov, ki jih je financirala Dežela FJK s sredstvi iz državnega sklada za razvoj in kohezijo (FSC) za skupnih 3,2 milijona evrov. Inovativni propeler združuje funkcijo vijaka in pa krmila, kar krepko zmanjšuje čas obratovanja in pogona nasploh. Deželni projekt je namenjen zlasti off shore ploščadam, vendar je primeren tudi za vlačilce in trajekte. Večje naftne off shore strukture, ki vrtajo in črpajo v zelo globokih vodah, se namreč ne morejo posluževati tradicionalnih naprav za sidranje, zato potrebujejo posebne GPS sisteme upravljanja; slednji pa potrebujejo propelerje, ki brez zamud in težav opravljajo to funkcijo. Ravno za to je primeren propeler BVX_2, se pravi propeler z vertikalno osjo, ki ga zaznamuje turbina z nizkim številom obratov, z dvema lopaticama rotorja. Raziskovalno skupino so sestavljale družbe Tergeste Power and Propulsion, mareTC FVG, tržaška univerza, znanstveni center Area Science Park in mednarodna šola Sissa. / Primorshi TRŽAŠKA Sreda, 27. aprila 2016 s trst - Policisti tržaške kvesture onesposobili tolpo, ki je oropala več podjetnikov ■ v • V • - V • 1 • Lažni finančni stražniki so končno za zapahi Policisti tržaške kvesture so onesposobili tolpo vsaj treh kriminalcev, ki so v zadnjih 12 mesecih oropali najmanj šest italijanskih podjetnikov. Roparji so svoje žrtve čakali v zasedah na avtocesti ali hitrih cestah, za to pa so se vselej izdajali za finančne stražnike. Žrtve so nič hudega sluteče ustavile avtomobil, s tem pa so morale pozdraviti svoj denar in druge dragocenosti. Roparji so po izvoru iz Bergama in so bili doslej zelo zviti, nazadnje pa so jim prišli na sled in so zdaj v koro-nejskem zaporu. To so 58-letni Palmiro Bonomelli, 46-letni Mauro Mazzo-leni in 32-letni Choukrane Fuad, rojen v Crotoneju, a že od mladih let bivajoč v Bergamu. Vsi trije imajo na ramenih že dolg seznam kaznivih dejanj. Policisti so prijavili na prostosti še četrto osebo, za katero so izvedeli kasneje in je zdaj obtožena poskusa ropa. Policija skuša medtem tudi ugotoviti, ali je imela tolpa pajdaša v Sloveniji oziroma na Hrvaškem, kjer so njihove žrtve dvigale denar in se z njim vračale v Italijo. Konec preiskave in aretacijo treh oseb je predstavil vodja mobilnega oddelka tržaške kvesture Marco Call ob udeležbi nekaterih policistov, ki so sodelovali v akciji. Na tiskovni konferen- Marco Call ci so tudi predstavili ponarejene suknjiče finančne straže in orožje ter druge naprave (med temi GPS, ki so ga skrivaj postavili na vozila žrtev), ki so se jih posluževali pri ropih. Člani tolpe so navadno odpotovali iz Lombardije in se ustavili ob ita-lijansko-slovenski meji. Od tod je en član potoval v Slovenijo oz. Hrvaško, kjer je pred nekaterimi bankami sledil italijanskim podjetnikom, ki so dvignil denar s tekočega računa. Navadno je temu kriminalcu uspelo tudi namestiti napravo GPS pod blatnik avtomobila ali drugam. Člani tolpe so kasneje preoblečeni v finančne stražnike čakali na cesti svoje žrtve, jih ustavili ter pod pretvezo kontrole pregledali vozilo in dokumente. Od tod do ropa je pot kratka. Zadnjič se je to zgodilo 2. marca, ko so na hitri cesti blizu Katinare ustavili in oropali dva podjetnika iz Vicen-ze, plen pa je bil 70 tisoč evrov. Maz-zoleni, ki je obdržal ukraden denar, je ponarejene jopiče odvrgel blizu Kati-nare, nakar se je podal s taksijem do Pa-dove in od tod z drugim taksijem do Bergama. Policija je na tej osnovi začela preiskovati in ugotovila več podobnih ropov v severni Italiji. Tolpo so onesposobili prejšnji petek, ko je skušala oropati neko osebo pri Moščenicah. Ta pa je pridrvela mimo »prehitro« in se v bistvu ni ustavila, pač pa so tolpo obkrožili pravi policisti, ki so kriminalce aretirali in odpeljali na kvesturo. Aljoša Gašperlin Roparji so se posluževali ponarejenih jopičev in orožja fotodamj@n trst - Soočanje županskih kandidatov v hotelu Savoia Excelsior Izbrana peterica Cosolini, Furlanič, Menis, Dipiazza in Rosolenova o vlogi evropskega Trsta in središča Dežele FJK Volitve se bližajo hitrih nog. Študijski center Dialoghi Europei se je zato odločil, da povabi danes ob 17.30 v dvorano Ter-geste Savoia Excelsior Starhotel pet županskih kandidatov, in sicer Roberta Cosolini-ja, Iztoka Furlaniča, Paola Menisa, Roberta Dipiazzo in Alessio Rosolen. Kandidatov za županski stolček je dejansko dvakrat več, vendar so se organizatorji odločili, da medse povabijo le predstavnike političnih strank, ki imajo državne oz. deželne razsežnosti. V pogovoru s predsednikoma Novinarskega krožka Pierluigijem Sabattijem in študijskega centra Dialoghi Europei Giorgiom Rosset-tijem se bodo gostje soočali glede vloge Trsta kot središča Dežele FJK ter o Trstu kot evropskem, mednarodnem mestu, kar zveni večkrat samo kot volilno geslo brez konkretnih temeljev ... Vprašanja bo lahko pisno postavilo tudi občinstvo. G5Z odločno proti železarni Gibanje 5 zvezd skuša na vseh ravneh protestirati zaradi onesnaževanja, ki ga povzroča škedenjska železarna, in se bo zato borilo do zadnjega za postopno zaprtje koksarne in plavža. Tako bo danes v deželnem svetu razprava o ustrezni resoluciji, ki so jo podpisali deželni svetniki G5Z Andrea Ussai, Elena Bianchi, Ilaria Dal Zovo, Eleonora Frattolin in Cristian Ser-go. G5Z zahteva od deželne predsednice Debore Serracchiani, da se glede na nedavno dogajanje dokončno odloči in odredi postopno zaprtje koksarne in plavža v točno določenem roku, je razložil Ussai in ocenil, da je mogoče v ta namen spremeniti programski sporazum in ustrezna dovoljenja ter istočasno zagotoviti zaščito delovnih mest. Za postopno zaprtje koksarne in plavža se zavzema tudi županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis, ki predlaga - prvič v Trstu - ustanovitev občinske konzulte za okolje. Člane konzulte bo imenoval tržaški občinski svet, pravi Menis, med njimi pa bodo med drugim predstavniki tržaških raziskovalnih ustanov in okoljevarstvenih organizacij. Na prvem mestu, poudarja Menis, je namreč vselej zdravje Tržačanov. trst - Policijski nadzor v mestu Na skuterju brez vozniškega dovoljenja Vozilo so zasegli, globa od 2000 do 8000 evrov V Ulici Milano je policija pred dnevi ustavila skuter gilera typhoon, ki ga je upravljal 42-letni P.R. Pri običajnem preverjanju osebnih dokumentov in dokumentov vozila so policisti ugotovili, da moški ni poskrbel za vsakoletno plačilo vozniške takse, za kar bo moral poravnati denarno globo. Med nadaljnjim preverjanjem dokumentov pa so na dan prišle še dodatne pomanjkljivosti. Moškemu so namreč leta 2011 odvzeli vozniško dovoljenje, ker so ga zalotili za volanom pod vplivom nedovoljenih substanc. Ne da bi se zmenil za kazen, je moški v vseh teh letih vseeno nemoteno vozil. Tokrat so mu policisti zasegli tudi skuter za dobo treh mesecev in preklicali vozniško dovoljenje za dobo vsaj enega leta. Izdali so mu tudi globo v višini od 2000 do 8000 evrov. Policija nadzira nočno zabavo v središču V okviru rednega nadzora nad nočnim življenjem so mestni redarji v tednu od 18. do 24. aprila opravili 60 kontrol v ulicah delle Beccherie, Bramante, Genova, Ponchiel-li, v okolici Cavane, na Ponterošu, v ulicah Pozzo di Mare, Scussa, Timeus, Torino in še v Drevoredu 20. septembra. Ugotovili so le eno kršitev pravilnika. trst - Danes na sedežu SEP Zunanji minister BiH na obisku Minister za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine Igor Crnadak se bo danes mudil v Trstu, kjer bo obiskal sedež Srednjeevropske pobude (SEP). Crnadak se bo ob tej priložnosti sestal z vodstvom SEP, govor pa bo o programu dejavnosti bo-sanskohercegovskega predsedovanja pobudi v letu 2016. Med cilji tega predsedovanja so gospodarska, družbena in kulturna promocija BiH s posebnim ozirom na področja prevozov, energetske učinkovitosti ter razvijanja malih in srednjih podjetij. Med dogodki, do katerih bo prišlo v okviru predsedovanja, pa velja omeniti mednarodno konferenco v sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj o priložnostih za podjetja v okviru t.i. »nove svilne poti«, ki bo v Trstu 19. maja in se je bo ob Crnadaku udeležil tudi premier BiH Denis Zvizdic. V okviru današnjega obiska zunanjega ministra BiH bo govor tudi o srečanju zunanjih ministrov osemnajstih držav članic SEP, ki bo 16. junija v Banja Luki. Tam bo govor o strateških ciljih pobude, npr. o krepitvi regionalnega sodelovanja za spodbujanje evropske integracije držav članic SEP, ki niso še članice Evropske unije. Zgonik: občinska seja V Zgoniku se bo danes ob18. uri sestal občinski svet. Na dnevnem redu je zamenjava svetnika Piera Geremie (Forza Sgo-nico) in odobritev sporazuma o ustanovitvi geoparka na območju italijanskega klasičnega Krasa. Zgodba Bruna Pontecorva Visoka šola Sissa prireja danes ob 18.30 v gledališču Teatro dei Fabbri v Ul. Fabbri 2/A ogled dokumentarnega filma Diega Cenetiempa »Maksi-movič«, ki govori o liku italijanskega fizika Bruna Pontecorva, ki je leta 1950 skupaj z družino zbežal v Sovjetsko Santoro in »drog smrti« V lokalu Il Posto delle Fragole v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu bo danes ob 18.30 potekalo drugo srečanje iz t.i. niza PreLunatico, ki napoveduje letošnji Lunatico festival. Gost bo novinar Giuliano Santoro, ki bo predstavil knjigo »Al Palo della Mor-te«, ki govori o umoru pakistanskega priseljenca Shahzada, ki je bil ubit med petjem koranskih sur. Matematiki na delu Oddelek za matematiko in geoznano-sti Univerze v Trstu prireja jutri ob 15. uri v avli Morin v stavbi H2 bis v Ul. Valerio 12/1 pobudo »Matematiki na delu«. Šlo bo za srečanje, namenjeno podjetjem in dijakom višjih srednjih šol, s ciljem spoznavanja vloge matematika v industriji in svetu dela. Pobude se bodo udeležile podjetja Generali, IGA Technology Services, Google, SWG in Unicredit Business Integrated Solution. Jezikovni tandem V rekreacijskem središču Toti na Stolnem trgu 4/a bo jutri med 15. in 17. uro potekalo drugo srečanje v okviru »Jezikovnega tandema«, pobude, namenjene dijakom višjih srednjih šol, ki jo prirejajo Mladinska konzulta Občine Trst, Pokrajinska dijaška konzulta in združenje Erasmus Student Network Trieste (ESN). Pri »Jezikovnem tandemu« gre za jezikovno izmenjavo med osebami, ki govorijo različne jezike, pri čemer en sogovornik govori italijanščino, drugi pa angleščino, španščino, nemščino in francoščino. Pobuda sloni na dvoje-zičnosti, recipročnosti (sogovorniki so sočasno učitelji in učenci) in samostojnem učenju. Raba računalnika v šoli V prostorih visoke šole Sissa bo jutri potekala delavnica oz. tečaj »Teacher Coderdojo«, namenjen vzgojiteljem in učiteljem, ki želijo uporabljati računalnik v šoli na ustvarjalen in inovati-ven način. Tečaj se uokvirja v mednarodno pobudo Coderdojo, ki so si jo zamislili in inštitutu MIT v Bostonu, da bi otrokom na zabaven način približali računalništvo. Tokrat ciljna publika niso otroci, ampak vzgojitelji in učitelji, ki so zelo hitro zapolnili razpoložljiva mesta in katerim se želi nuditi praktične inštrumente za poučevanje računalništva ter za uporabo računalnikov na način, ki naj bo ustvarjalen in bo koristil didaktiki. Paolo Di Reda v Ubik-u V knjigarni Ubik v pasaži Tergesteo bo jutri ob 18. uri srečanje s pisateljem Paolom Di Redo, ki bo predstavil svoj najnovejši roman »La rabbia che ri-mane«, izšel pri založbi Fahrenheit 451. Z avtorjem se bo pogovarjal zgodovinar Pietro Negile z Univerze v Trstu. Potujoči avtobus INPS-a V okviru pobud, s katerimi bodo v Fur-laniji Julijski krajini obhajali 30-letni-co interneta v Italiji, bo sodeloval tudi pokojninski zavod INPS, ki bo v petek prisoten na Velikem trgu v Trstu pred palačo deželne vlade s posebnim avtobusom. Osebje zavoda bo ob tej priložnosti med 9. in 18. uro na voljo občanom za informacije in svetovanje o načinih pokojninskega zavarovanja v okviru projekta Moja pokojnina. 6 Četrtek, 28. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst - Jutri v Kulturnem domu festival stare glasbe Wunderkammer Dih z Dašo Grgič in Paolo Erdas Festival stare glasbe Wunderkammer se počasi izteka. Zadnje srečanje v bogati sezoni bo v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem jutri ob 20.30 v tržaškem Kulturnem domu zaživelo ob glasbi in plesu v predstavi, ki nosi naslov DIH.respiro. Oblikovali jo bosta čem-balistka Paola Erdas in plesalka oz. koreografinja Daša Grgič, ki se redno izpopolnjuje v akademiji plesalke in koreografinje Carolyn Carlson v Parizu; slednja je s svojo vizijo plesne umetnosti zaznamovala sodobno plesno sceno. Letošnji festival je bil osredotočen na telo kot prvinski vir glasbe -od diha do giba. Glasbeno-plesna performansa se torej skladno vključuje vanj. Grgičeva in Erdasova sta razvili umetniško zamisel, ki je osredotočena na dih, na njegov ritem, ki daje telesu življenje. Obiskovalci bodo lahko sledili dialogu med antično glasbo in sodobnimi plesnimi gibi skozi dih, ki se rojeva iz tišine, od zunaj prehaja v naše telo in obratno, brez prestanka, kot srčni utrip. Pravi poklon življenju, v katerem se lahko duša in telo končno spet spojita. Čembalistka Paola Erdas (levo) in plesalka in koreografinja Daša Grgič opčine - Jutri in v petek v Prosvetnem domu Sklad Mitja Čuk vabi na osmi FestinvalOp V Prosvetnem domu na Opčinah bo jutri in v petek z začetkom ob 10. uri potekal že osmi FestinvalOp, se pravi srečanje gledaliških skupin vzgoj-no-zaposlitvenih središč za osebe s posebnimi potrebami, ki ga prireja Sklad Mitja Čuk. Jutrišnji dan bodo po pozdravu predsednice Sklada Stanislave So-sič Čuk oblikovali Barvana klapa VZS Mitja Čuk s predstavo Pika Nogavička in prijatelji, gledališka skupina Azzurro, ki deluje v okviru kulturnega društva Il cerchio v Medeji s predstavo Era solo ieri in lutkovna gledališka skupina Cisi s predstavo Hansel e Gretel. Na srečanju, ki ga bosta napovedovala Elena Husu in Lorenzo Corbelli, bodo za glasbeno nit in povezavo kulturnega programa poskrbeli učenci 5. razreda Osnovne šole Frana Sale-škega Finžgarja iz Barkovelj, časni gost pa bo gledališki igralec in režiser Francesco Paolo Ferrara. Petkov spored, ki ga bo napovedovala Elena Husu, pa bodo oblikovale skupine Škorci (VDC Nova Gorica) s predstavo Jadro za sanje, Burko (VDC Ajdovščina-Vipava) s predstavo Naša mama kuha kafe in Vlak teater (SVZ Dutovlje) s predstavo Poezija je sadna kupa. Za glasbeno nit in povezavo kulturnega programa bodo tokrat poskrbeli učenci 1. in 2. razreda OŠ Avgusta Černigoja s Proseka in učenci OŠ Franceta Bevka z Opčin, medtem ko bo častna gostja profesorica, režiserka, mentorica, igralka in prijateljica Olga Lu-pinc. Za magično presenečenje pa bo poskrbela čarodejka Karlyann. Kulturna srečanja v Rižarni V Rižarni se danes začenja niz štirih kulturnih srečanj o 71-letnici osvoboditve, ki jih ob sredah prirejajo Občina Trst in muzej Rižarne. Danes bodo ob 17.30 v Rižarni predstavili knjigo Francesce Bearzatto Per fame o per convinto. Storie di vita e di resistenza nel mondo contadino. San Leonardo Valcellina (1900-1950). Z avtorico se bo pogovarjala predsednica Deželnega zavoda za zgodovino odporniškega gibanja (IRSML) Anna Maria Vinci. Prihodnje srečanje bo 4. maja, ko bodo predstavili monografijo revije Qualestoria, ki je posvečena kolaborantstvu in odporništvu Collaborazionismi, guerre civile e resistenze. Gost srečanja bo zgodovinar Jože Pirjevec. Tretje srečanje bo 11. maja, ko bodo predstavili knjigo Raffaelle Cargnelutti z naslovom Alla gentilezza di chi la raccoglie: dall'inferno di Buchenwald una storia vera. Četrto in zadnje srečanje pa bo 18. maja, ko bodo predstavili knjigo Giorgia Liuzzija Violenza e repressione nazista nel Litorale Adriatico 1943-1945. Popoln program je na voljo na spletni strani www.triestecultura.it. Na Pokrajini srečanje o Italu Svevu V dvorani Grom v pritličju palače pokrajinske uprave na Trgu Vittorio Veneto 4 bo jutri ob 15. uri srečanje, posvečeno pisatelju Italu Svevu La fortuna di Svevo. Per una rivista sveviana. Predstavili bodo deveti zvezek Ag-hios. Quaderni di Studi Sveviani, periodični tisk, ki ga urejata Giuseppe Antonio Camerino in Elvio Guagnini. Deveti zvezek ponuja bralcem eseje Rudolfa Behrensa o Simmelu in Svevu, Angele Fabris o ambivalentnosti in subjektivnosti Zenove izpovedi, Emiliana Cannoneja o nekaterih pogledih na Sve-vovo dopisovanje ter Irene Battino o delovanju Svevovega muzeja v Trstu od leta 1997 do 2013. Zvezek dopolnjujejo še drugi zapisi. Včeraj danes M Izleti ¿i Čestitke Danes, SREDA, 27. aprila 2016 JAROSLAV Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.07 - Dolžina dneva 14.09 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.39. Jutri, ČETRTEK, 28. aprila 2016 PAVEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,1 stopinje C, zračni tlak 1008,1 mb ustaljen, vlaga 43-odstotna, veter 7 km na uro jugovzhodnik, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,3 stopinje C. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi na predavanje »Civilna in kazenska odgovornost staršev za dejanja otrok - culpa in educando - odgovornost neprimerne vzgoje«, ki bo danes, 27. aprila, ob 17.00 v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opčinah. Predaval bo odv. Mitja Ozbič. POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 13. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016-17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 1. maja, vsak dan, od 10.00 do 22.00. Ul. Ventura 31/1 Tel. 040-391790 KLARIČ - PIPAN (osmica), Mavhinje 58/a, odprto vsak dan do 1. maja. Tel. 040-2907049 OSMICA JAKOMIN Kubed, odprta od 22. aprila do 2. maja. Tel.: 003865-6571-208 Vabljeni! HI Osmice ŽUPNIJA REPENTABOR organizira 6-dnevno popotovanje Po Korziki in Sardiniji od 30. maja do 4. junija, namesto potovanja na Poljsko. Odhod z letalom iz Benetk. Vpis do 30. aprila na tel. št. 335-8186940. iu Kino Naša mala ANIKA bo danes na torti ugasnila 3 svečke! Obilo igranja z bratcem ter vse najboljše in najlepše ji iz vsega srca želijo nonoti, strica, teti in vsi, ki jo imajo radi. Danes praznuje v Trnovci svoj 102. rojstni dan NONO LOJZE!Da bi z nami preživel še mnogo let, mu želimo vsi domači in mu voščimo vse najboljše! MAGDA, ko leto gre mimo, ostane nam sreča, dodana na torti bo še ena sveča. Vse najboljše ENDADUFA. ZSKD čestita zboru JACOBUS GALLUS za dosežek na 24. zborovskem tekmovanju Naša pesem 2016 v Mariboru. B Poslovni oglasi V CENTRU BAZOVICE oddajamo v najem dva poslovna prostora (60 kv.m. in 100 kv.m.) Tel. št. 340-8660640 (od 11.00 do 14.00) S Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. PRODAM avtodom elnagh l. 1998, motor ford 2500 cc, za 6 oseb, lepo vzdrževan. Tel. št.: 340-3172833. PRODAM zemljišče v bregu pod Kon-tovelom (1700 kv.m.). Cena po dogovoru. Tel. 329-4372448. V CENTRU LJUBLJANE oddam v najem od julija dalje, za poletne mesece ali dlje, sobo ali stanovanje. Tel. št.: 00386-41865706. Ei Turistične kmetije AMBASCIATORI - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Il libro della giungla«. ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »Il com- plotto di Chernobyl«. CINEMA DEI FABBRI - 22.00 »Fiore del deserto«; 16.00, 20.30 »L'Universale«; 18.30 »Maksimovič - La storia di Bruno Pontecorvo«. FELLINI - 16.15, 18.00, 20.00 »Un'esta- te in Provenza«; 21.45 »Criminal«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 19.45, 21.30 »Nemiche per la pelle«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Truman - Un vero amico e per sempre«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Le confessioni«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 »Batman proti Supermanu: Zora pravice«; 14.40, 16.50 »Knjiga o džungli«; 13.30, 17.50 »Knjiga o džungli 3D«; 15.00, 17.00 »Kung Fu Panda 3«; 13.50 »Kung Fu Panda 3 3D«; 15.30, 18.00, 20.20 »Lovec: Zimska vojna«; 19.10 »Maščevanje«; 19.00 »Moja obilna grška poroka 2«; 18.20 »Orel Eddie«; 21.15 »Petdeset odtenkov sive«; 15.30, 18.10, 20.50 »Planet samskih«; 16.20, 21.00 »Ponoreli«; 14.30, 15.50 »Simon: Mali bojevnik z velikim srcem«; 20.00 »Šefica«. NAZIONALE - 16.40 »Kung Fu Panda 3«; 20.15 »Nonno scatenato«; 17.20, 19.15, 21.15 »Il libro della giungla 3D«; 16.30, 18.45, 21.10 »Zona d'ombra«; 16.30, 18.45, 21.10 »Codice 999«; 18.15, 22.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 21.20 »Veloce come il vento«; 16.30, 18.45, 21.15 »Lui e tornato«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 21.20 »Batman vs Superman«; 16.40, 17.25, 19.00, 21.20 »Il libro della giungla«; 16.30, 19.00, 21.30 »Codice 999«; 19.15, 21.45 »Criminal«; 16.30, 19.00, 21.30 »Raiders of the Lost Ark«; 16.40 »Grotto«; 16.35, 19.00 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 19.40, 21.50 »Nonno scatenato«; 16.35, 19.10, 21.45 »Zona d'ombra«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.30 »Il libro della giungla; 20.20, 22.20 »Lui e tornato«; Dvorana 2: 17.15, 20.00, 22.15 »Zona d'ombra«; Dvorana 3: 17.45, 20.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 22.10 »Nonno scatenato«; Dvorana 4: 16.30 »Nemiche per la pelle«; 18.10, 22.15 »Codice 999«; 20.20 »Nonno scatenato«; Dvorana 5: 17.30, 20.10, 22.10 »Le confessioni«. DEVAN je odprl osmico pri Edvinu v Prebenegu št. 84. Tel. 388-8820811. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. V BOLJUNCU je Parovel odprl spomladansko osmico. Tel. št. 3467590953. V REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni! Tel. 040-229224. ŠUBER je odprl osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. Loterija 26. aprila 2016 Bari 74 5 71 25 88 Cagliari 11 41 81 75 5 Firence 6 32 74 36 43 Genova 70 78 65 7 14 Milan 52 43 5 68 11 Neapelj 18 17 60 52 62 Palermo 6 61 14 21 36 Rim 55 39 67 17 1 Turin 89 57 65 7 26 Benetke 63 13 2 37 85 Nazionale 5 66 16 61 18 Super Enalotto Št. 50 38 49 51 59 77 90 jolly 35 Nagradni sklad 77.262.121,32 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitnikov s 5 točkami 49.462,06 € 419 dobitnikov s 4 točkami 357,28 € 16.385 dobitnikov s 3 točkami 27,68 € 255.800 dobitnikov z 2 točkama 5,52 € Superstar 10 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 35.728,00 € 102 dobitnikov s 3 točkami 2.768,00 € 1.454 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 10.017 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 23.435 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD / Primorshi TRŽAŠKA Sobota, 30. aprila 2016 5 Od ponedeljka, 25. aprila, do nedelje, 1. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/A - 040 9278357, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. S. Giusto 1 - 040 308982, Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Trg Foschiatti 4/A - 040 9278357, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. "Z3 Obvestila GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA vabi na občni zbor, ki bo v prostorih Ljudskega doma v Trebčah danes, 27. aprila, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK vabi na redni občni zbor volilnega značaja, ki bo danes, 27. aprila, ob 10.00 v prvem sklicu in v četrtek, 28. aprila, predvidoma ob 20.30 (po občnem zboru SKD Primorec) v drugem sklicu v Ljudskem domu v Trebčah. OBČINSKI SVET V ZGONIKU se bo sestal danes, 27. aprila, ob 18.00 v sejni dvorani Občine Zgonik. Dnevni red je na razpolago na: www.sgoni-co.ts.it. SKD PRIMOREC sklicuje volilni občni zbor danes, 27. aprila, ob 8.00 v prvem sklicanju ter v četrtek, 28. aprila, ob 19.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Pred občnim zborom bo možno poravnati članarino. ZADRUGA VESNA sklicuje danes, 27. aprila, ob 8.00 v prvem sklicanju in v četrtek, 28. aprila, ob 20.00 v drugem sklicanju redni občni zbor, ki bo v operativnem sedežu DSMO Kiljan Ferluga v Miljah, Ul. Roma 22 (1. nad-str). JUS MEDJAVAS vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo pri Blžin'vih v Medjevasi v četrtek, 28. aprila, ob 20. uri. Informacije in dnevni red na tel. št. 338-7738027. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo imelo redni občni zbor v četrtek, 28. aprila, na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. Začetek ob 18. uri. STARŠEVSKI KROG obvešča, da bo potekalo naslednje srečanje v četrtek, 28. aprila, s pričetkom ob 18.30 v prostorih Stadiona 1. maja v Trstu. Info na iztok.spetic@tin.it ali na tel. št. 366-3625523. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor v četrtek, 28. aprila, ob 20.00 v prostorih Kraške hiše v Rep-nu. DRUŠTVO CASA CAVE IN ICS v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina prireja v petek, 29. aprila, ob 18. uri dogodek z naslovom »Predstavljamo vam Park sveta!« ob zaključku obnovitvenih del vrta z igrali zraven občinske knjižnice v Ribiškem naselju. Info na tel. št. 333-1164302. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor v prvem sklicanju, ki bo v petek, 29. aprila, ob 18.00 v novem sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. Srenja še vabimo, da predlagajo imena za seznam kandidatov za volitve novega odbora. JUS NABREŽINA obvešča, da bo občni zbor v prvem sklicanju v soboto, 30. aprila, ob 11.30 na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani pravočasno obveščeni z vabili. MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo v Ankaranu ob sredah zjutraj. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na št. 3358045700. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE prirejajo tradicionalni prvomajski nočni pohod na Kokoš v soboto, 30. aprila. Ob 20.15 krajša slovesnost pred vaškim spomenikom padlim v NOB. Zbirno mesto za pohodnike ob 20.30 pri Kalu (cesta proti Lipici). Ob 20.40 prižig tabornega ognja in ob 21.00 pri-četek vodenega pohoda (približno ura nezahtevne hoje - obvezna svetilka). Na vrhu prižig tabornega ognja v priredbi tabornikov Rodu Kraških J'rt iz Sežane, sledi družabnost v koči. V nedeljo, 1. maja, budnica v Bazovici ob 7.00. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja prvomajsko budnico po vaseh zgo-niške občine s sledečim urnikom: Bri-ščiki 9.30, Repnič 10.45, Zgonik 11.15, Salež 11.45, Samatorca 12.30, Gabro-vec 13.30. LJUDSKI DOM V PODLONJERJU (Ul. Masaccio 24) vabi v nedeljo, 1. maja, na prvomajski praznik. Ob 13. uri kosilo in odprtje kioskov (v primeru slabega vremena v dvorani Ljudskega doma), ob 17.30 prvomajski pozdrav, ob 19.30 ples s skupino »Chiriche«. SKD TABOR, VZPI-ANPI in društvena gostilna na Opčinah vabijo v nedeljo, 1. maja, ob dnevu osvoboditve na Prvomajsko budnico in Pohod miru. Zbirališče ob 9.15 pred spomenikom na Dunajski cesti. Sodeluje godba V. Parma - Trebče. TRADICIONALNI PRVOMAJSKI PRAZNIK pod šotorom v Križu v nedeljo, 1. maja. Ob 12.00 odprtje kioskov, ob 16.00 pozdrav 1. maju, ob 16.30 koncert TPPZ P. Tomažič, Darka Nikolovskega, skupin Ovce in Dirty Fingers, sledi ples s skupino Ne-bojsega. ODBORNIŠTVO ZA PRODUKTIVNE DEJAVNOSTI OBČINE DOLINA vabi vinogradnike, ki bi želeli sodelovati na občinski razstavi domačih vin v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce vina (4 steklenice »bordo-lese« za vsako vrsto vina, brez etikete) na Občino najkasneje do ponedeljka, 2. maja, do 12. ure. SLOVENSKI KLUB prireja delavnico kreativnega pisanja s pisateljem Markom Sosičem. Potekala bo ob sobotah dopoldne (10.00 - 12.00) in sicer 7., 21. in 28. maja ter 4. in 11. junija na sedežu Slovenskega kluba v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Število udeležencev je omejeno, info in prijave na sloven-skiklub@gmail.com. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na predavanje o »Suhozidnih gradnjah na Krasu«, ki ga bo vodil Boris Čok (vodnik Krasa in Brkinov, mojster kraške suhe zidne gradnje in poznavalec staroverskih običajev) in bo v sredo, 11. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 14. maja, ob 18.00 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Animals United - Živalska konference (2010, sinhroniziran v slovenščino). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice. PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it. 13 Prireditve BALETNA SKUPINA RELEV vabi danes, 27. aprila, ob 18.00 v dvorano SKD Igo Gruden v Nabrežini na zaključni nastop, z gostujočimi skupinami iz Boljunca in Komna. SKD BARKOVLJE IN OŠ FINŽGAR vabita danes, 27. aprila, ob 14.45 na počastitev padlih na domačem pokopališču. Na sporedu polaganje vencev, priložnostna misel Sandra Poljšak, nastop učencev OŠ Finžgar, glasbena kulisa ŽeVS Barkovlje, ki jo vodi Aleksandra Pertot. SKD LIPA organizira danes, 27. aprila, ob 20. uri v Bazovskem domu srečanje »Moj pogled skozi kamero«, ki ga bo vodil Sergio Zoch - Čok, sledi ogled njegovih kratkometražnih filmov. Ob priliki bomo predstavili tudi videozapis s pričevanji o osvoboditvi Bazovice. SKD TABOR - Knjižnica P. Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Op-činah vabi danes, 27. aprila, ob 20.00 na večer z Miroslavom Košuto in njegovim 1. majem »Še vedno živel 1. maj?«. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360, v sodelovanju z ZSŠDI, vabijo danes, 27. aprila, na kavo s knjigo »50 let naše košarke. 1965-2015«. Sodelovali bodo avtorji in sodelavci zbornika Branko Lakovič, Veronika Sossa, Sergio Tavčar ter predsednik ZSŠDI Ivan Pe-terlin. V Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7 v Trstu ob 10. uri. MEPZ F. VENTURINI od Domja, pod vodstvom Cinzie Sancin, vabi na zborovski koncert v podzemske prostore Kleine Berlin v četrtek, 28. aprila, ob 20.30. Vhod iz Ul. Fabio Severo, nasproti hišne št. 11. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave »Bakrene stvaritve« Patrizie Marino v četrtek, 28. aprila, ob 18.30 v kavarni Gruden v Nabrežini. SKLAD MITJA ČUK prireja 8. mednarodno gledališko srečanje »Festinva-lOp« in vas toplo vabi v Prosvetni dom na Opčine. Četrtek, 28. aprila, ob 10.00 Barvana klapa - VZS Mitja Čuk, Gruppo teatrale Il Cerchio - Medea in Gruppo teatrale CISI - Gorica. Častni gost gledališki igralec in režiser Francesco Paolo Ferrara. Napovedovalca: Elena Husu in Lorenzo Corbelli. Glasbena nit in povezava kulturnega programa: učenci 5. razreda OŠ F. S. Fin-žgar - Barkovlje. Petek, 29. aprila, ob 10.00 VDC Nova Gorica, VDC Ajdovščina Vipava, SVZ Dutovlje. Napovedovalka: Elena Husu. Glasbena nit in povezava kulturnega programa: učenci 1. in 2. razreda OŠ A. Černi-goj - Prosek in učenci OŠ F. Bevk -Opčine. Častna gostja: Olga Lupinc. Magično presenečenje s čarodejko Karlyann. SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi v četrtek, 28. aprila, ob 20.30 v društveni bar n' G'rici na otvoritev razstave starih fotografij »Barč'ca je zaplavala...«. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je do 29. aprila na ogled razstava Gianne Viez-zoli »Mandale in simboli«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.00-13.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi 15.3017.30). SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP vabita na »Dan mladinske ustvarjalnosti« z nagrajevanjem zmagovalcev literarnega natečaja za mlade in s kulturnim programom v petek, 29. aprila, ob 18.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. KD SLOVAN S PADRIČ, KD SKALA IZ GROPADE in sekciji VZPI s Padrič in Gropade vabijo Padričarje in Gropaj-ce, da se v soboto, 30. aprila, poklonijo svojim padlim vaščanom v NOB. Ob 19.15 zbirališče na vaškem trgu na Padričah, ob 19.30 slovesnost pri spomeniku. Ob 20.15 slovesnost pred spomenikom v Gropadi. Nastopajo MePZ Slovan-Skala in domači reci-tatorji. V nedeljo, 1. maja, prvomajska budnica na Padričah ob 6. uri in ob 6.30 v Gropadi. LJUDSKI DOM V PODLONJERJU (Ul. Masaccio 24) vabi v soboto, 30. aprila, ob 18. uri na predstavitev knjige »Diego De Henriquez - Il testimone scomodo«. OBČINSKA UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da bo ob 71. obletnici osvoboditve, v soboto, 30. aprila, polagala vence na spomenike in obeležja, postavljena v spomin padlim po sledečem razporedu: ob 12.00 prose-ško pokopališče, ob 12.20 Proseška postaja - spomenik; ob 18.00 Zgonik - zbirališče, ob 18.15 Repnič - spominska plošča, ob 18.30 Briščiki - hiša spomenik, ob 18.45 Gabrovec - vaški spomenik, ob 19.00 Samatorca -vaški spomenik, ob 19.15 Salež - vaški spomenik, ob 19.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik. Pri spomenikih bo nastopil MoPZ Rdeča zvezda. SEKCIJA VZPI ANPI PROSEK KON-TOVEL Anton Ukmar - Miro in Mladinski krožek Prosek Kontovel prirejata, v sodelovanju z vaškimi društvi, prvomajski predvečer v soboto, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Slavnostna govornica bo Matejka Grgič. Tradicionalna budni-ca bo v nedeljo, 1. maja, z zbirališčem ob 8.15 pri Soščevi hiši. SEKCIJA VZPI-ANPI E. ANTONČIČ IN SKD VESNA prirejata v sodelovanju z vaško srenjo in konzorcijem ICS v soboto, 30. aprila, ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu proslavo obletnice osvoboditve in odkritja spomenika. Slavnostni govornik Marko So-sič, sodelujejo OŠ A. Sirk, ansambel Ovce, harmonikar Jan Novak in Danijel Božič (ZZB). Sledi baklada do spomenika z nastopom zbora Vesna, nato prvomajski kres »pr Procesji«. SKD S. ŠKAMPERLE, SKD BARKOVLJE IN SKD I. GRBEC, v sodelovanju z ZSKD, vabijo na premiero gledališke predstave osnovnošolske in srednješolske dramske skupine »A-čih... in že imamo Andersenov navdih!« v soboto, 30. aprila, ob 16. uri v veliko dvorano Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Režija in mentorstvo: Barbara Gropajc, Boža Hrvatič in Roberta Chissich. GLAS HARMONIKE - KD F. Venturini vabi na mednarodno prijateljsko srečanje godcev na diatonično harmoniko v nedeljo, 1. maja, ob 15. uri v Centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Delovali bodo dobro založeni kioski. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. maja, na »Gosarjev večer« z razstavo in okroglo mizo o slovenskem sociologu, pravniku in ekonomistu. Začetek ob 20.30. RAZSTAVA »GLINŠČICA - BISER NAŠIH KRAJEV« Branke Sulčič je na ogled do 15. maja v gostilni nasproti cerkve (Proseška ul. 35 - Opčine) vsak dan od 9.00 do 15.00 in od 18.00 do 23.00 (razen ob torkih). RAZSTAVA z novimi slikami Nivee Mi-slei »Ne samo baker« je na ogled v gostilni v Zgoniku do 15. maja. Prispevki Ob 13. obletnici smrti sestre Nataline Simonettig daruje brat Franco z družino 30,00 evrov za otroški vrtec Antona Fakina na Colu. V spomin na Bogomilo Klarič Doljak daruje Rosanda Kralj z družino 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. Ob priliki 25. aprila darujeta Mirko Pahor in žena Vida 20,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Walterja in Davorina darujejo bivši sošolci 65,00 evrov za SKD Lipa. t Zapustil nas je naš dragi doktor Stanko Budin n Žalujoči sin Andrej z Gabrijelo, hči Nadja, Adrijana, sestri Ivanka in Anica z Albinom, svakinja Tatjana z družinami ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v petek, 29. aprila, od 10.30 dalje, v ulici Costalun-ga. Sledila bo maša ob 12.15 v cerkvi v Zgo-niku ter pokop. Zgonik, 27. aprila 2016 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa Ob izgubi dragega očeta Stanka Budina izrekamo Andreju ter svojcem iskreno sožalje vsi pri Koimpex Srl Ob prerani smrti Stanka Budina, svojega soustanovitelja in prvega predsednika, se AŠK Kras klanja njegovemu spominu in izreka občuteno sožalje sinu Andreju in hčerki Nadji ter ostalim sorodnikom. Zadnji pozdrav prijateljici Silvani Laura in družina Sivitz 8 Sreda, 27. aprila 2016 TRŽAŠKA genova - Boj proti okupatorju V Liguriji plošča v spomin na Ivana Pirca iz Zgonika V »njegovi« železniški čuvajnici je bila partizanska postojanka Iz bogate zakladnice slovenske narodnoosvobodilne epopeje se tu pa tam zaiskri dragulj, ki ga je prekril prah pozabe. Veliko je takšnih založenih ali nepoznanih dragocenosti in mnoge prihajajo od zelo daleč. Ena od njih celo z ligurskega gričevja, ki obdaja Genovo, kjer se je pred več kot sedemdesetimi leti, v polni vojni vihri, dogajalo marsikaj, kar je imelo veliko skupnega z dogajanjem v naših krajih. V majhnem zaselku Barabini di Tra-sta, v genovskem predmestju Valpol-cevera, kamor so že pred vojno oblasti poslale slovenskega železničarja Ivana Pirca iz Zgonika, je prav po njegovi zaslugi nastala ena najpomembnejših postojank genovskega in sploh ligurskega odporništva. Železniško čuvajnico št. 4, ki mu je bila dodeljena v upravljanje, je spremenil v eno najbolj trdnih postojanj partizanskega gibanja. Postala je najprej skrivališče slovenskih fantov, ki so dezerti-rali iz italijanske vojske in se namenili v partizane, nato zatočišče mladih de-serterjev iz salojske vojske in raznih političnih preganjencev. Skozi Pirče-vo čuvajnico je šlo nešteto ljudi in med njimi so bili vsi pomembni voditelji ligurskega odporništva, od komandanta genovskih garibaldinskih brigad Giuseppeja Boberasca - Gustava, do komandanta VI. partizanske cone Antona Ukmarja - Mira. Čuvajnica je seveda postala tudi skladišče partizanskega orožja ter pomembno križišče vseh partizanskih poti. Na to postojanko v Genovi in seveda na Ivana Pirca, ki jo je vodil in pri čemer so imele veliko zaslugo tudi žena Ana Grilanc, prav tako iz Sa-leža, ter njune štiri hčere Ivanka, Lidija, Ana in Justina, so se prejšnje dni spomnili z nadvse prisrčno slovesnostjo. Na zunanji zid nekdanje čuvajnice, ki je danes zasebno bivališče, so vgradili ploščo v spomin na družino Pirc, ki je, kot piše, »zgled junaštva in solidarnosti«. Na plošči je izrecno poudarjeno, da gre za slovensko družino s Tržaškega, slovesno pa so jo odkrili prejšnji petek, 22. aprila. Glavna zasluga, da je spet zaživel spomin na Pirčevo družino in da ji je zagotovljeno trajno obeležje, gre Ivanovemu vnuku Alessandru Pao-lettiju, ki je bil seveda tudi režiser spominske svečanosti. Paoletti, ki odlično obvlada svoj materin (Lidijin) jezik, se je z ljubeznijo in ponosom posvetil nalogi ohranitve spomina na pomemben delček ligurske-ga odporništva z zanimivim slovenskim prizvokom. Odkritja spominske plošče se je poleg nekdanjih borcev in aktivistov (med njimi je bil tudi zadnji borec legendarne jurišne garibaldinske brigade Balilla Leandro Pastorino, ki je dobro poznal Ivana) ter predstavnikov partizanskega združenja VZPI-ANPI udeležilo kar nekaj Pirčevih in Gri-lančevih sorodnikov s Tržaškega, ki jih je Paoletti ob odkritju plošče povabil, da po lepi slovenski navadi za-pojejo. In sicer slovensko Na juriš in italijansko Bella ciao, kar so sicer ne ravno povsem uglašeno, a zato nadvse srčno tudi storili. Glavna in najbolj cenjena osebnost svečanosti pa je bila Ana, zadnja še živeča Ivanova hči, nekdanja partizanka v Lombardiji in v Venetu, neprecenljiva priča dogodkov pred sedmimi desetletji. Osrednji del svečanosti je nato potekal na bližnjem sedežu združenja ARCI v Trasti, kjer je spomin na Pir-čevo družino ter na odporniško gi- banje obujalo več govornikov. Pozdrave in nekaj misli o pomenu spomina na težke a junaške dni odpor-ništva in osvobodilnega boja ter njegove vrednote, ki so danes še kako potrebne, sta prinesli občinska od-bornica Genove Isabella Lanzone, ki je med drugim pozdravila v slovenščini, rekoč, da je dalj časa živela na Goriškem, ter predsednica okraja Valpolcevera Iole Murruni, ki nosi posebne zasluge, da je bila vgrajena spominska plošča na pročelje nekdanje železniške čuvajnice v Trasti. O družini Pirc in njenih zaslugah za osvoboditev Genove je občuteno spregovoril Alessandro Paolet-ti. Pozdrave tržaškega združenja VZPI-ANPI je prinesel Dušan Kalc, ki je razčlenil dogajanje in trpljenje slovenskega prebivalstva v naših krajih med fašizmom, kar je prekalilo tudi Ivana Pirca v antifašističnem duhu. Z navdušenjem je bil sprejet pozdrav, ki ga je prinesla Dunja Ukmar, hčerka komandanta VI. partizanske cone Antona Ukmarja - Mira. Srečanje je zaključil zanimiv poseg o pomenu odporništva včeraj in danes predsednika Ligurskega inštituta za zgodovino odporništva in sedanje dobe Giacoma Ronzittija. Slovesnost se je, kot je navada, še nadaljevala ob obujanju spominov in sklepanju novih prijateljstev. Seveda ob kapljici terana, ki je priromala s tržaškega Krasa. (dk) Zgoraj spominska plošča na zunanjem zidu nekdanje železniške čuvajnice; desno srečanje na sedežu združenja ARCI v Trasti; spodaj odkritje spominske plošče ak sv. ivan - Nižja srednja šola sv. Cirila in Metoda Pouk malo drugače Dijaki 3. razreda na obisku v Narodni in študijski knjižnici, na Pokrajini Trst in v kavarni San Marco Nižješolci od Sv. Ivana so se podali na obisk Petek, 15. aprila, smo dijaki 3. razreda NSŠ sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu preživeli zelo prijetno. Po prvi učni uri smo se odpravili v mesto. Najprej smo si ogledali stalno razstavo v pritličju Narodnega doma in v obliki delavnice spoznali zgodovino te stavbe. Nato smo se podali v palačo Pokrajine Trst - Galatti in si ogledali umetnine slikarja Bogdana Groma. Številna dela je umetnik podaril občinstvu. Slike, ki smo jih občudovali, so izdelana v tehniki olja, akvarela, oglja, tepiserije... Posebno so nas prevzele izrezanke, ki spominjajo na kraške zidove. V isti stavbi ima sedež Mediateca - La Cappella Underground. Tam nas je sprejel upravitelj, nam povedal zgodbo te ustanove in nam dal navodila za včlanitev in izposojo DVD-jev. Ob koncu obiska smo še sestavili našo hit-lestvico najljubših filmov. Jutro smo zaključili z obiskom kavarne San Marco. Rebecca Ambrosini, 3.r. ribiško naselje - V petek predaja namenu Park sveta Pri obnovi vrta so sodelovali tudi priseljenci, ki tam živijo Društvo Casa CAVE in Italijanski solidarnostni konzorcij ICS v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina bosta v petek, 29. aprila, priredila v Ribiškem naselju pobudo z naslovom Ecco a voi il Parco del Mondo! (Predstavljamo vam Park sveta!). Prireditev sodi v okvir obnovitvenih del vrta z igrali zraven občinske knjižnice, ki jih je omogočili deželno financiranje in pri katerih so svoj doprinos nudili tudi mladi priseljenci, ki so ta čas v gosteh v tem zaselku devinsko-nabrežinske občine. Njihovo namestitev in bivanje koordinira solidarnostni konzorcij ICS v sodelovanju z društvom Casa CAVE, ki že dolgo skrbi za integracijo priseljencev v domače tkivo in je že priredila vrsto pobud, na primer razstav, pri katerih so sodelovali priseljenci. Obnovljeni vrt bo nosil odslej novo ime - Parco del Mondo - Park sveta. Občani ga bodo lahko spet koristili. O ob zaključku del bodo imeli tudi priložnost, da z zeliščno sadiko, ki jo bodo sami prinesli in vsadili v gredici, ki so jo mladi priseljenci pripravili prav v ta namen. nabrežina - Šček Srečanje treh šol v Celovcu Pretekli petek je dvojezična osnovna šola 24 iz Celovca slavila 25. letnico obstoja. Šola je v skupnem projektu Beseda povezuje, prijateljstvo združuje s šolama Bežigrad iz Ljubljane in OŠ Virgila Ščeka iz Nabrežine. Zbrali so se v zelenem okolju prekrasnega šolskega parka Celovške šole. Učenci iz Nabrežine in Ljubljane so prevzele učiteljice dvojezične šole. Učenci so imeli organizirane skupinske igre in bilo je videti veliko zabave in razposajenosti. Sledilo je kosilo na odprtem pod čudovito leseno lopo. Že je bil čas za generalko. Vsi skupaj so se zbrali v Mladinskem domu. Prireditev je uvedel ravnatelj Edi Oraže, ki se je v kratkem pozdravu zahvalil vsem sodelujočim. Sledili so nastopi učencev in težko bi človek rekel, kdo je bil boljši ali manj. Vsi so se potrudili in izvrstno izvedli kar so pripravili na svojih šolah. Ob koncu pa je iz več sto grl za-donela Izštevanka, ki je prevzela občinstvo. Še čisto pred koncem prireditve je ravnatelj povabil na oder predstavnike partnerskih šol in sicer ravnateljico Bežigrajske šole Majo Rakun Bebler in vodjo projekta iste šole gospo Ingrid Djuka-novič, ravnatelja dr. Markota Jarca in vodjo projekta na šoli gospo Mir-jan Mikolj za OŠ Virgila Ščeka iz Nabrežine, pa še predstavnike krajevnih organizacij. Res je, ko si v lepem kraju s prijatelji, ura neizprosno teče. Čas je ostal za rokovanja, objeme in obljube, da se kmalu vsi srečajo na zelenem tednu. Pa še to, medtem, ko so bili otroci zasedeni z igrami, so se učitelji vseh treh šol izmenjali občutke in dobre prakse. Mnogo novih načrtov je še padlo na liste, ki bodo uresničeni s skupnimi močmi, željo po sodelovanju in prijateljstvu. Projekt Beseda povezuje, prijateljstvo združuje, doseže vsako leto zastavljene cilje v veselje in ponos učiteljev, ravnateljev, učencev in staršev. Napredna šola, šola, ki živi v današnji zapleteni Evrope, mora imeti upanje in pogled v lepšo prihodnost za naše otroke in za našo manjšino. Združeni zbor vseh sodelujočih / Primorski TRŽAŠKA Sreda, 27. aprila 2016 9 opčine - Predavanje Irene Deželak o pomenu učinkovite komunikacije Komunikacije večinoma ne obvladamo, se je pa lahko naučimo Kar 60 odstotkom ločitev botruje odsotnost pogovora - Ali sogovornik razume naše sporočilo? Veliko težav izvira iz slabe komunikacije, računajo, da je kar v šestdesetih odstotkih primerov vzrok za ločitev med partnerjema odsotnost pogovora, poleg tega si ljudje pogosto mislimo, da smo samoumevno sposobni komunikacije, kar pa ne odgovarja resnici: večinoma je ne obvladamo, se je pa lahko naučimo. Tako meni Irena Deželak, mednarodna poslovna trenerka, direktorica podjetja Academia uspeha in dvakratna prejemnica nagrade Top 10 Predavatelj, ki je bila pretekli četrtek zvečer gostja predzadnjega večera iz niza »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo«, ki je potekal v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Predavanje Irene Deželak se je glasilo »Kako izboljšati učinkovitost komunikacije v osebnih in poslovnih odnosih«, tudi tokrat pa je večer v Finžgarjevem domu naletel na veliko zanimanje, saj je bila dvorana polna, veliko je bilo zlasti šolnikov. Izbira predavateljice je bila za to temo primerna, saj Irena Deželak vodi številne tečaje za učinkovito komuniciranje, organizacijo časa, timsko delo, motivira-nje idr., na openskem predavanju pa se je osredotočila predvsem na osebne odnose, kjer na učinkovitost komunikacije vplivata oba sogovornika, se pravi bodisi t.i. oddajnik kot sprejemnik. Za kakovostno komunikacijo je pri tem odgovoren predvsem prvi, saj je od njega odvisno, kako sogovornik prejema informacije. Če hočemo torej biti dobri partnerji in sosedje, moramo povzeti stvari in povedati tako, kakor jih sami razumemo ter preveriti, če je sogovornik to razumel, tako da se izognemo nesporazumom, je dejala Deže-lakova. Obenem na kakovost komunikacije vpliva tudi humor, saj se z ljudmi, s katerimi se smejemo, težko skregamo, je še povedala predavateljica, ki je poudarila tudi pomen jasnosti sporočila. Predvsem pa je potreben pozitiven odnos do sogovornika, ki temelji na iskrenosti in zaupanju. Tu se je predavateljica zaustavila tudi pri pomenu sprejemanja kritike: lahko je odziv na le-to užaljen, lahko pa tudi ne, če je kritika dobronamerna. V osebnih odnosih je poudarila tudi pomen objema: sedem objemov na dan je potrebnih, da človek sploh funkcionira, dvanajst pa, da se razvija, je teorija Deželakove, ki poudarja tudi pomen popolnega sprejetja človeka takega, kakršen je ter ovrednotenje tega, v čemer je dober. Dopuščati je treba, da vsak prispeva svoj zorni kot ter dopustiti razmišljanje: to velja tako v poslovnem svetu, kjer dobri menedžerji znajo poslušati in spraševati sodelavce, kakor tudi v družinskem okolju. Kot že rečeno, je bilo predavanje Irene Deželak predzadnje v okviru niza, ki ga je priredil Finžgarjev dom. Udeleženci openskih večerov, posvečenih osebni rasti, vzgoji in boljši družbi se bodo zadnjič srečali 5. maja, ko bo gost socialni pedagog Marko Juhant, ki bo govoril na temo »Vzgojitelji, glavo gor!«. Razstava v Boljuncu V okviru pobud, ki bodo letos spremljale proslavljanje 1. maja v Boljuncu, bo jutri ob 20.30 v društvenem baru odprtje razstave starih fotografij o običaju postavljanja maja. Članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren so v albumih našle zanimive fotografije, stare tudi 70 let. Starejši Bo-ljunčani bodo tako obujali spomine na mlada leta in se obenem spomnili tistih, ki jih, žal, ni več med nami. Tudi tokrat je bila dvorana openskega Finžgarjevega doma polna fotodamj@n opčine - Ob veliki noči 34. številka Naše besede Oris krajevne stvarnosti Štirideset prispevkov in 31 avtorjev - Od jeruzalemskega Božjega groba do onesnaževanja Krasa in delovanja društev Ze ustaljen običaj je, da v velikonočnem času med slovenske vernike na Opčinah, pri Banih in na Ferlugih pride glasilo Naša beseda, ki prinaša novice, poročila in razmišljanja, vezana na leto dni dogajanja v teh treh verskih skupnostih. Tako je bilo tudi letos, ko je Naša beseda izšla nekaj dni pred veliko nočjo, letošnja pa je bila že 34. številka. Uvodni podatki nam razkrijejo, da je glasilo izdala župnija sv. Jerneja na Opčinah, založila pa društvo Finžgarjev dom in založba Mladika. Letošnjo 84 strani debelo številko je uredil petčlanski odbor, v katerem so Robert Petaros (tudi lektor), Franc Pohajač, Drago Štoka, Pavel Vidau in Berta Vremec, naslovnico, kjer je v ozadju openska cerkev, v ospredju pa logotip letošnjega izrednega svetega leta usmiljenja, delo Slovenca Marka Ivana Rupnika, pa je oblikoval Matej Susič, medtem ko je glasilo s prispevkom Zadružne kraške banke tiskala tiskarna Lu-glioprint. V publikaciji najdemo štirideset prispevkov izpod peresa 31 avtorjev, ki so vsi sodelovali brezplačno. Omejen prostor ne dopušča, da bi tu vse teme in avtorje poimensko predstavili. Naj samo omenimo, da ob uvodni duhovni misli, posvečeni svetemu letu usmiljenja, najdemo kar nekaj zanimivih prispevkov. Bralec se tako lahko seznani s študijo o jeruzalemskem Božjem grobu in številnih reprodukcijah le-tega v evropskih in slovenskih cerkvah, dalje o Vurnikovi kapeli v škofijski palači v Trstu ter o viteški igri Alka v hrvaškem Sinju. Dalje so se pri Naši besedi spomnili lani umrlega znamenitega Openca, matematika Ivana Vidava ter grozot prve in druge svetovne vojne in fašističnega preganjanja z zapisi o španski gripi in fašističnih pritiskih ob novi maši Leopolda Jurce leta 1929 ter spomini na internacijo v Dachauu. Pri Naši besedi so z intervjujem oz. priložnostnim zapisom počastili lanska jubilanta - 70-letnega škofovega vikarja Antona Bedenčiča in 75-letnega župnika Franca Pohajača, objavljen pa je tudi pogovor z bivšim openskim župnikom Zvonetom Štrubljem. Sledi objava nekaterih priložnostnih zapisov, kot sta npr. božična misel in govor na Prešernovi proslavi v Finžgarjevem domu, preberemo si KAŠA JíJÜSEDA o*JJS á ^ SEA iitphp lahko tudi poročila o predavanjih v Fin-žgarjevem domu, pa tudi o pereči problematiki onesnaževanja Krasa in o izzi- vih, ki čakajo Zadružno kraško banko. V seriji drugih zapisov je zabeležen krajevni življenjski utrip šol, zborov, skavtov, društva Finžgarjev dom in šahovskega krožka, medtem ko niso mogli manjkati zapis ob pomembnem priznanju, ki ga je bil prejel dolgoletni pevovodja open-skih zborov Janko Ban, ter spomini na nekatere pokojne župljane. Čisto na koncu zakramentalna slika župnije sv. Jerneja kaže na to, da je lani umrlo 42 župljanov (leta 2014 28), krščenih pa je bilo enajst otrok (leta 2014 19). Prvo obhajilo je prejelo 16 otrok (leta 2014 23), birmo 14 (leta 2014 17), poroki pa sta bili dve (leta 2014 štiri). Na Opčinah živi 54 župljanov, starih od 85 do 97 let, medtem ko se Bani ponašajo z osmimi najstarejšimi vaš-čani, starimi od 86 do 99 let (vključno s tistimi, ki ne živijo v vasi). Pri Banih so lani zabeležili tri smrti in eno rojstvo. (iž) Nocoj v Bazovici Moj pogled s kamero SKD Lipa iz Bazovice vabi danes na srečanje Moj pogled s kamero. Gospod Sergio Zoch-Čok bo s svojimi kratkometražnimi filmi pokazal svoj pogled na naravo in na vse, kar se dogaja okoli njega, seveda v veselem in razsposajenem vzdrušju, kot je zanj značilno. Društvo Lipa in gospod Sergio so organizirali ta večer tudi za prestavitev videozapisa, ki je nastal s snemanjem Večera spomina, ki ga je društvo pripravilo novembra lani ob 70-letnici osvoboditve. V dvorani Gospodarske zadruge so nekateri vaščani obudili spomin na dogajanja, ki so potekala za osvoboditev Bazovice, med 29. aprilom in 1. majem leta 1945. Pogovor z domačini, ki ga je vodila Luana Grilanc, je posnel gospod Sergio in plošček, ki je nastal, bo društvo podarilo vsem pričevalcem. Srečanje bo danes ob 20. uri v Ba-zovskem domu. Dolina: vina za razstavo vin Občina Dolina, Odborništvo za produktivne dejavnosti, vabi vse vinogradnike, ki bi želeli sodelovati na občinski razstavi domačih vin v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce vina (4 steklenice »bor-dolese« za vsako vrsto vina brez etikete) na Občino. Pravila sodelovanja so naslednja: belo in/ali rdeče vino mora biti lastne pridelave, iz vinogradov na občinskem prostoru in letnika 2015, za vsak sprejemljiv vzorec vina se šteje 4 steklenice »bordolese« za vsako vrsto vina brez etikete, rok za prijavo vzorcev vin: ponedeljek, 2. maja, ob 12. uri. Ocenjevalna komisija se bo sestala v četrtek, 5. maja, izidi pa bodo znani v petek, 6. maja. Za dodatne informacije in pojasnila 0408329245 ali 340-9897826. Laser za zdravljenje bolezni na prostati Nova pridobitev za urološko kliniko tržaške bolnišnice. Fundacija CRTrieste ji bi podarila novo lasersko napravo za zdravljenje in poseg na prostati. S tem načinom zdravljenja bo mogoče v številnih primerih izogniti se kirurškim posegom. trst - Razglasitev zmagovalcev literarnega natečaja SKK Ustvarjalnost mladih Komisija je pregledala več kot petdeset prispevkov - Nagrajevanje bo v petek ob 18.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu Slovenski kulturni klub se tudi letos ni izneveril šestdeset let trajajoči tradiciji gojenja besedne ustvarjalnosti. Pred časom je skupaj z MOSP-om razpisal literarni natečaj za mlade od 14. do 19. leta starosti. Zdaj pa je napočil trenutek, ko bodo slovesno razglašena imena zmagovalcev natečaja, vsem mladim avtorjem prispevkov (bilo jih je več kot petdeset) pa bodo osebno izročena priznanja. Posebna komisija, ki so jo sestavljali novinar Jurij Paljk, urednik tednika Novi glas ter pesnik in pisatelj, prof. Majda Artač, pesnica in pisateljica, avtorica več knjig in literarna mentorica mnogim mladim ter še prof. Lučka Peterlin Susič, mladinska pisateljica, dolgoletna mentorica mladih v Slovenskem kulturnem klubu in v raznih dramskih skupinah, je prebrala, preučila in ocenila več kot petdeset prispevkov, 32 v poeziji in 20 v prozi. Kako in kaj je ugotovila ter katera so imena nagrajencev, pa bo javnosti izdala šele v petek na posebni slovesnosti, ki se bo odvijala v Peterlinovi dvorani na ulici Donizetti, 3. Slovesno razglasitev bo uokviril kulturni program z naslovom Dan mladinske ustvarjalnosti s pevskimi in glasbenimi točkami ter z recitalom »Kosovelove pesmi o pesmih«. Zakaj »mladinske« ustvarjalnosti in zakaj Kosovelove pesmi? Ker bodo večer oblikovali sami mladi: bralci, napovedovalci in šest recitatorjev, Mladinska pev- ska skupina Vesela pomlad, Ivana Kreševič s harmoniko, Vera Šturman z violino in ansambel Love Guns. Za recital pa so bile izbrane Kosovelove pesmi zato, ker so bili tokrat kot neobvezen navdih za literarni natečaj izbrani prav verzi pesnika Srečka Kosovela, katerega 90-letnice smrti se spominjamo letos (umrl je 27. maja leta 1926). Piscem so bili na voljo citati iz nekaterih njegovih pesmi, tema in oblika pa sta bili prosti. Kot že omenjeno, je na natečaj prispelo več kot petdeset prispevkov, predvidene pa so le tri nagrade, ki so jih - kot že vrsto let - prispevale Zadružna kraška banka, draguljarna Malalan in založba Mladika, ki s tem dokazujejo, da cenijo kulturo in verjamejo v mlade ter jih želijo spodbujati pri njihovih ustvarjalnih naporih. Ostale najboljše prispevke bodo člani komisije javno pohvalili in jih predlagali za objavo v Rasti, mladinski prilogi revije Mladika. Prav vsem mladim piscem, ki so svoje prispevke poslali na natečaj, pa bodo na prireditvi javno vročili priznanja kot pohvalo za njihov trud ob iskanju poti v svet umetnosti. Kulturni program, posvečen vsem udeležencem natečaja, bo na sporedu 29. aprila ob 18.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Nanj so vabljeni prav vsi: udeleženci, njihovi profesorji-mentorji, prijatelji, starši in sploh vsi, ki jim je pri srcu ustvarjalnost mladih. 1 0 Sreda, 27. aprila 2016 KULTURA Primorski ki Ji zborovsko petje - Državno tekmovanje v Mariboru Proslavili »Našo pesem« Absolutni zmagovalec Čopijev zbor Konservatorija iz Ljubljane - Zboroma Hrast in Gallus srebrni plaketi Pesem za begunce 2016 MARIBOR - Zmagovalec Naše pesem 2016, najpomembnejšega slovenskega zborovskega tekmovanja, je komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki ga vodi primorski zborovodja Ambrož Čopi. Zbor je s 96,3 točk osvojil absolutno prvo mesto, obenem pa tudi priznanje za najboljši mešani zbor in za najboljšo zasedbo, ki je prvič nastopila na Naši pesmi. Mednarodna žirija na državnem tekmovanju odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin je konec tedna v Mariboru podelila osem zlatih, štirinajst srebrnih in tri bronaste plakete. Zlate plakete so prejeli še Vokalna akademija Ljubljana, ki jo vodi tržaški zborovodja Stojan Kuret, Ženski komorni zbor Čarnice iz Ljubljane (Monika Fele), Ženski zbor Carmen manet iz Kranja (Primož Kerštanj), Zbor sv. Nikolaja Litija (Helena Fojkar Zupančič), Komorni zbor Orfej iz Ljutomera (Romana Rek, dirigent Andraž Hauptman k.g.), Akademski pevski zbor Maribor (Tadeja Vulc) in Koroški akademski pevski zbor Mohorjan iz Prevalj (Helena Buhvald Gorenšek). Med zbori, ki so prejeli srebrno plaketo, so tudi Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, ki ga vodi tržaški zborovodja Mirko Ferlan (88 točk), Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdob pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča (87 točk) in Zbor Jacobus Gallus iz Trsta z zborovodjo Markom Sancinom (82,3 točk). Priznanje za najboljšo malo pevsko skupino je prejel Vokalni kvartet Rusalke iz Radelj ob Dravi, ki ga vodi Tadeja Vulc, priznanje za Absolutno prvo mesto je osvojil komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki ga vodi primorski zborovodja Ambrož Čopi jskd najboljši ženski zbor Čarnice, priznanje za najboljši moški zbor pa Vokalna akademija Ljubljana. Priznanje za obetavnega zborovodjo de-bitanta je prejel Aleš Marčič, ki vodi Komorni zbor Hugo Wolf iz Maribora, priznanje skladatelju za najboljšo noviteto pa Andrej Makor za skladbo PESEM ŠT. X na besedilo Srečka Kosovela. Na bienalnem državnem tekmovanju, ki je potekalo v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), je nastopilo 25 vrhunskih odraslih zborov in malih pevskih skupin ter 800 pevk in pevcev. Zbore je ocenila mednarodna žirija v sestavi Damijan Močnik (predsednik), Danica Pirečnik in Marko Va-tovec iz Slovenije, Franz M. Herzog iz Avstrije ter Ints Teterovskis iz Latvije. Begunsko taborišče Nizip v Turčiji, aprila 2016 Tina Sbarbaro: epa Evropa Val. Vse molči. V temi, nekje, blodiš. Iščeš tisto, kar iščejo vsi, a do tega nihče noče -neskončna množica vprašajev ujeta v labirint iz mrež. film - Premiera dokumentarca Erike Rossi Maria Antonietta, Nataša, Anna - več duš v istem telesu TRST - »Esistere e resistere.« To so misli Lorene Fornasir, klinične psihologinje in psihoterapevtke iz Por-denona, protagonistke dokumentarnega filma, ki je sklenil tržaški del mednarodnega evropskega projekta Women of the Resistance, pri katerem je partner tudi tržaška zadruga Bona-wentura. Pod režijo filma se je podpisala Tržačanka Erika Rossi; zgodba Marie Antoniette Moro naj bi sprva bila vpeta v film o ženskah, ki živijo ob meji, kaj kmalu pa je režiserka odkrila, da je zapuščina furlanske partizanke »zrela« za samostojen film. Tako je nastal Tutte le anime del mio corpo (Vse duše mojega telesa), dokumentarni film, ki nosi isti naslov kot knjižna izdaja dnevnika Marie Antoniette Moro. Dnevnik je hčerka Lorena For-nasir odkrila šele po mamini smrti -pred tem o njenem odporniškem an-gažmaju v času druge svetovne vojne ni vedela nič. Sama pravi, da je v njenih očeh heroj vedno in izključno bil oče Ardito Fornasir, partizan, komunist in v povojnem času sindikalni aktivist. Ko pa je začela prebirati dnevnike, je Lorena odkrila del mame, ki ga je ta uspešno skrivala celo življenje. Šele tedaj je doumela, pravi, da je mamo vedno videla zgolj v vlogi »mame« in ne kot celostno osebo. Iz maminih zapisov je odkrila, da je ta leta 1943 stopila v vrste jugoslovanskega odporni-štva, točneje v Titovo tajno obveščevalno službo, s partizanskim imenom Nataša, čeprav ni imela slovenskih korenin. V svoji borbi za pravičnejši svet je torej presegla vsakršen nacionalizem, meni hčerka. Kot bolničarka je namreč v Gorici prišla v stik s slovenskimi partizani in se odločila, da bo za njih vohunila: z velikim zrelostnim preskokom je presegla zadržke podeželskega katoliškega dekleta. Ranjenim fa- šistom je dajala zdravila, zaradi katerih so ji izdali marsikatero pomembno informacijo. Kasneje je s partizanskim imenom Anna prešla v vrste furlanskih garibaldincev, kjer je v diviziji Modot-ti spoznala bodočega moža. Vzporedno z zgodbo Marie An-toniette Moro je Erika Rossi v doku- mentarnem filmu s prikazom vsakdanjega življenja Lorene Fornasir in njenih razmišljanj posvetila posebno pozornost tudi odnosu med mamo in hčerko, zamolčanim besedam, skrivnostim in nevidnim vezem, ki hčerke in matere vežejo tudi po smrti rodi-teljic. (maj) jak - V pričakovanju na Frankfurt ... Slovenski literarni ustvarjalci se predstavljajo na Dunaju Med gostujočimi literati tudi Maja Haderlap in Boris Pahor DUNAJ - Z literarnim druženjem v knjigarni Phil se je včeraj na Dunaju začelo štiridnevno gostovanje slovenskih avtorjev v organizaciji Javne agencije za knjigo RS in Slovenskega kulturnega centra v Avstriji. Gostovanje je del aktivnosti za projekt Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu. Sloveniji naj bi ta čast pripadla leta 2020 ali 2021. V ekipi literarnih ustvarjalcev je tudi tržaški pisatelj Boris Pahor. Slovenija je lanskega oktobra oddala elaborat kandidature za častno gostjo na knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki je bil dobro sprejet. Kot je za STA povedala njegova urednica Renata Zamida, se stvari premikajo. Na Javni agenciji za knjigo (JAK) RS upajo, da bodo pogodbo o sodelovanju Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu podpisali do konca leta 2017. Še letos bo Slovenijo obiskal direktor sejma Jürgen Boos. Na Dunaju se bodo v sklopu promocijskih aktivnosti do petka predstavili slovenske avtorice in avtorji Cvetka Lipuš, Ana Pepelnik, Maja Haderlap, Davorin Lenko, Aleš Šteger, Goran Vojnovic in Boris Pahor. V avstrijsko prestolnico jih bodo pospremili tudi nekateri založniki in uredniki. V strokovnem delu obiska, ki so Boris Pahor fotodamj@n Poklon Monija Ovadie kantavtorju Enzu Janacciju TRST - Koncertna predstava z Monijem Ovadio, ki poje pesmi Enza Jannaccija, bo od drevi do petka, 29. aprila, na sporedu v gledališču Miela na tržaškem nabrežju. Nastop priznanega vsestranskega odrskega umetnika, ki se je doslej prikupil občinstvu zlasti z duhovitim in zanimivim prikazom kulture aškenazijske židovske skupnosti in s pesmimi v jeziku jidiš, spada v abonmajski niz alternativne scene Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Gre za poklon priljubljenemu milanskemu kantavtorju, zlasti pesmim, ki jih je navdahnilo življenje mestne periferije. Med koncertno predstavo, ki nosi naslov It nostro caro Enzo - Ricordando Jannac-ci, Monija Ovadio spremlja pianist Alessandro Nidi. Jutri ob 17. uri pa bo Ovadia sodeloval v kavarni San Marco na srečanju o referendumu o volilni reformi »Italicum«. Moni Ovadia bo od danes do petka gost tržaškega gledališča Miela ga poimenovali A propos Slovenija - novosti pri sosedih, si bodo ogledali dunajski založbi, Zsolnay in Folio, kjer bosta slovenske goste sprejela njihova glavna urednika. Poezija Lipuševe in Pepelnikove ter proza Lenka je v izvirniku in nemških prevodih že sinoči odmevala v knjigarni in kavarni Phil, danes pa bo Šteger v kulturnem centru Alte Schmiede predstavil nemški prevod svojega romana Odpusti. Pahor bo v četrtek gost pogovornih večerov Za stekleno zaveso v uglednem društvu Österreichische Gesellschaft für Literatur, dan kasneje bo sledil še pogovor z Vojnovicem in Haderlapovo v Hauptbücherei Wien, s prvim tudi o nemškem prevodu romana Jugoslavija, moja dežela. Za jesen pa JAK v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom v Avstriji (Skico) in Literaturhaus Wien napoveduje še dogodke, vezane na slovenski strip in grafični roman. V teku so tudi priprave na študijsko potovanje za nemške založnike in novinarje, ki bo med 9. in 11. junijem, udeležili pa se ga bodo štirje uredniki iz nemških založb Wallstein, Suhr-kamp, Ullstein in Transit ter trije novinarji, predstavniki časopisov Tageszeitung, Frankfurter Allgemeine Zeitung in Süddeutsche Zeitung. (sta) Sreda, 27. aprila 2016 1 1 O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - Prvo zasedanje nove medobčinske zveze Zupan Gorice predsednik, vozel prenosa pristojnosti V Šlovrencu so včeraj izpeljali ustanovno zasedanje nove medobčinske zveze za Brda in Gornje Posočje, med katerim so za predsednika izvolili goriškega župana Ettoreja Romolija, medtem ko je podpredsednik postal župan iz Romansa Davide Furlan. Zasedanja so se udeležili župani dvanajstih občin, ki so doslej vstopile v zvezo; to so Gorica, Koprivno, Krmin, Fara, Gradišče, Mariano, Medea, Moraro, Moš, Romans, Šlovrenc in Vileš. Na zasedanju niso bile zastopane občine Dolenje, Šte-verjan in Sovodnje, ki se (še) niso vključile v novo medobčinsko zvezo. Kot se je zgodilo za medobčinsko unijo Kras Soča Jadran, kjer je bila za predsednico izvoljena Tržičanka Silvia Altran, sicer županja največje občine v uniji, je tudi na Goriškem prevladala teža največje občine. Goriški župan je bil soglasno izvoljen takoj na začetku zasedanja, ki ga je nato tudi vodil. V nadaljevanju so se župani pogovarjali o prenosu posameznih funkcij z občin na medobčinsko zvezo, vendar glede tega vprašanja še niso spre- Nad združevalnim procesom visi Damoklejev meč pritožbe na deželno upravno sodišče, ki se bo izreklo v četrtek, 26. maja jeli dokončne odločitve. »Do prenosa funkcij bo postopoma prihajalo od prvega julija od januarja prihodnjega leta, vendar nismo še določili, katere funkcije bodo prešle z občin na novo medobčinsko zvezo takoj na začetku, katere pa kasneje,« pojasnjuje goriški župan Ettore Romoli in napoveduje, da se bodo župani ponovno sestali v torek, 3. maja. Nad celotno zadevo sicer visi Damoklejev meč pritožbe na deželno upravno sodišče, ki jo je vložilo več občin iz dežele. »Marsikaj bo bolj jasno, ko bo 26. maja znana odločitev deželnega upravnega sodišča. Mogoče se bo dežela kakorkoli odločila za kakšno spremembo, tako da nima smisla se prenagliti s prenosom posameznih funkcij z občin na medobčinsko zvezo, dokler celotna zadeva ne bo točno določena,« pravi goriški župan Ettore Romoli. V vidiku naslednjih korakov morajo župani tudi razumeti, kaj bo z osebjem. Koliko uslužbencev bo šlo z občin v novo medobčinsko zvezo? »Najprej moramo izračunati, kolikšen bo strošek, vezan na osebje, takoj zatem ga moramo vključiti v proračun,« razlaga krminski župan Luciano Patat in poudarja, da se mora preračunavanje stroškov šele začeti. Marsikaj bo zato bolj jasno pred koncem maja, ko naj bi z dežele prejeli dodatna navodila za nadaljevanje združevalnega postopka. (dr) Župan Gorice (levo) in včerajšnje zasedanje v Šlovrencu (zgoraj) bumbacabumbaca APrimorski ~ dnevnik trzic - Promet Zadovoljstvo upoštevanih trgovcev Člani sekcije zveze trgovcev Ascom iz Tržiča izražajo zadovoljstvo ob nekaterih izbirah občinske uprave glede mestnega prometa. Trgovci so zadovoljni, da je občina odstranila kolesarsko stezo iz začetnega dela Ulice Duca dAosta in da je uvedla enosmerni promet v Ulici Oberdan, kjer je pridobila prostor tako za parkirana mesta kot za kolesarsko stezo. Za trgovce je zelo pametna tudi odločitev o uvedbe enosmernega prometa v Ulici Plinio. Trgovci sicer imajo še nekaj novih zahtev za občinsko upravo; v glavnem zadevajo nova parkirna mesta. Trgovci pričakujejo, da bo enosmerni promet uveden tudi v Ulici Carducci, kar bi omogočilo pridobitev novih parkirnih mest pred nekdanjo trgovino Standa. Na ta način bi se vrednost nepremičnine povečala in bi morda postala zanimiva za nove investitorje. Trgovci menijo, da bi bilo treba kolesarsko stezo zgraditi tudi v Ulici Carducci, medtem ko so prepričani, da bi bilo treba bolje ovrednotiti tudi Ulico Rosselli, ki ima po njihovem mnenju velik potencial. Trgovci imajo sveženj predlogov tudi za obnovo Korza Popolo in za ureditev kolesarske steze na nekdanjih železniških tirih, ki so vodili v tržiško ladjedelnico. sovodnje-števerjan - Zaradi krčenja prispevkov nemogoče ostati zunaj unije Čaka jih »prisilna« vključitev Alenka Florenin: »Številne nejasnosti bremenijo delo krajevnih upraviteljev«- Franka Padovan: »Prej ali slej bo treba v zvezo« Sovodenjska in števerjanska občina se letos nista vključili v novo medobčinsko zvezo za Brda in Gornje Posočje, vendar njeni županji že predvidevata, da bosta prihodnje leto skoraj gotovo prisiljeni se pridružiti ostalim občinam v uniji. »V zvezi z ustanavljanjem novih medobčinskih zvez je še veliko nejasnosti, ki bremenijo delo krajevnih upraviteljev. Sprašujem se, kaj bo s konvencijami, ki jih imamo podpisane z drugimi občinami. Predstavljamo si, da se prenesejo tudi na nove medobčinske zveze, vendar tega še zagotovo ne vemo. Poleg tega je treba počakati na izid pritožbe na deželno upravno sodišče, ki bo znan pred koncem maja,« pravi sovodenjska županja Alenka Flore-nin in pojasnjuje, da je dežela predvidela »kazen« za občine, ki se ne vključijo v medobčinsko zvezo - dobile bodo manj denarja za svoje dejavnosti. Sovodenjska občina bo letos ob nekaj deset tisoč evrov, tako da bodo izpad uspeli kriti. Franka Padovan Alenka Florenin »Prihodnje leto bo znižanje prihodkov še višje, tako da ga bo nemogoče kriti. Prisiljeni bomo se vključiti v medobčinsko zvezo. V vseh občinah, ki se letos niso vključile v unije, predvidevajo, da prihodnje leto ne bo mogoče zdržati zunaj zvez,« pravi Floreninova, ki razume bojazen občinskih uslužbencev, saj tudi njim ni nikakor jasno, ali bodo tudi sami doživeli kako spremembo. V malih občinah imajo zaposleni več pristojnosti, skrbijo za številne zadeve. Kdo bo kaj delal v svoji občini in znotraj nove medobčinske zveze, še ni povsem jasno. »Prej ali slej se bomo morali tudi mi vključiti v medobčinsko zvezo. Ne vem, koliko časa bomo lahko zdržali zunaj nje. Letos bodo odtegnili 7,5 odstotkov denarja, ki prihaja na občino; v primeru števerjanske občine gre za okrog deset do petnajst tisoč evrov. Prihodnje leto bomo ob 15 odstotkov prihodkov, kar bo znašalo med 40 in 50 tisoč evrov. Brez tega denarja na bo mogoče shajati,« pravi števerjanska županja Franka Padovan in poudarja, da so v Števerjanu kakorkoli že od vsega začetka proti reformi krajevni uprav. Združevanje servisov in storitev je po mnenju županje sprejemljivo in lahko tudi koristno, drugače je z združevanjem občin, ki vodi v njihovo ukinjanje. Glede osebja Padovanova pojasnjuje, da v Šte-verjanu nimajo »presežnih« uslužbencev. V primeru vključitve v unijo naj bi verjetno vsi zaposleni ostali v Števerjanu, vendar zaenkrat še ni povsem jasno, ali bo res tako. (dr) gorica - Jutri ga bodo predstavili javnosti Arhiv uršulink nadškofiji V njem so zbrani zanimivi zapisi za spoznavanje in razumevanje zgodovine mesta Goriški sedež uršulink bumbaca Uršulinke bodo svoj dragoceni arhiv poklonile goriški nadškofiji. V njem so zbrani zapisi vse od ustanovitve samostana, v letih 1831 in 1922 so ga redovnice uredile, od leta 1995 do leta 2003 pa je bil deležen nove inventarizacije. Arhiv je izredno pomemben za spoznavanje in razumevanje zgodovine mesta, trenutno je razdeljen v tri dele, ki odgovarjajo trem različnim načinom arhiviranja dokumentov in beleženja dogodkov. V prvem delu so zbrani dokumenti in zapisi do leta 1831, drugi del sega do reorganizacije po prvi svetovni vojni leta 1922. V tretjem delu arhiva so dokumenti od leta 1924 naprej, ko so se redovnice preselile v nov sedež. Uršulinkam, njihovi šoli in vlogi v mestu bo posvečeno javno srečanje, ki bo jutri, 28. aprila, ob 17. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici v Gorici. Spregovorili bodo Giovanna Paolin, Luica Pillon in Ivan Portelli, moderator bo odgovorni urednik nadškofijskega tednika Voce Isontina Mauro Ungaro. trzič - Konvencija Po treh letih si je San Pier premislil Storitev tržiškega medobčinskega urada za informatiko se poslužujejo občine Tržič, Štarancan, Škocjan, Turjak, Foljan-Redipulja, Zagraj in tudi Doberdob. V kratkem se jim bo znova pridružila občina San Pier, ki se je leta 2013 skupaj z ronško občino odločila za samostojno upravljanje svojih računalniških storitev, a si je po treh letih premislila. Meseca marca so upravitelji iz San Piera zaprosili za ponovno vključitev med občine, podpisnice konvencije. »Ostale župane smo že obvestili in vsi so pristali k temu, da se nam občina San Pier spet pridruži. Očitno so storitve, ki jih nudimo v skupnem uradu, zelo dobre,« poudarja tržiški občinski odbornik Francesco Martinelli. Konvencijo o sodelovanju so občine podpisale leta 2006; pred tremi leti so se odločili za podaljšanje do leta 2017. Leta 2014 so na tržiški občini sprožili postopek za podaljšanje konvencije, vendar se je takrat občina Ronke odločila, da bo sama skrbela za svoje računalniške storitve. Tik pred podpisom konvencije so se na podoben način odločili v San Pieru; po dveh letih pa so v San Pieru sklenili, da se ponovno pridružijo ostalim občinam. Marca je občinski odbor sprejel ustrezni upravni sklep, ki so ga zatem poslali tržiški občini. Ker so župani ostalih občin prižgali zeleno luč, so konvencijo spet razširili tudi na občino San Pier. 12 Sreda, 27. aprila 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji gorica - Priznanja udeležencem upora Ob odlikovanjih zevala praznina Materin jezik številnih odlikovanih spregledan Na ponedeljkovi podelitvi spominskih kolajn in diplom nekdanjim partizanskim ter garibaldinskim borcem, aktivistkam in deportirancem obeh spolov, ki je potekala v deželnem avditoriju v Rimski ulici v Gorici, je prefektinja Isabella Alberti v imenu vlade, ki jo predstavlja, izročila več kot sto odlikovanj, pod katera se je podpisala ministrica za obrambo Roberta Pinotti. Tudi na bronastih kolajnah je njen podpis in nad njim napis Meda-glia della Liberazione - 25 aprile 1945. Krajevna predstavnica vlade je prepričano izrazila svoje zadovoljstvo, da sme osebno na Dan osvoboditve izročiti priznanja častitljivo ostarelim občanom, ki so se v mladih letih odločili za upor proti prisili in diktaturi. Za nekaj odtenkov daljši poseg je imel pokrajinski predsednik Vsedržavne zveze partizanov (VZPI-ANPI) Ennio Pi-roni. Podeljevanje priznanj je ob letošnjem 25. aprilu bolj občuteno kot sicer, ker se je prav spomniti, da je ustava izšla iz upora proti fašizmu, sedaj pa se nekoliko maje, v teku so njene spremembe, ko pa še niso bili uresničeni njeni členi. Naš čas je zaznamovan tudi z množičnimi selitvami številnih srednjevzhodnih in afriških ljudstev, ki potrebujejo pomoč in solidarnost, na domačih tleh pa se ljudje odtujujejo vključevanju v javno življenje. Mladi so brez zaposlitve in ni naključje, da se množijo neofašistične manifestacije. Tudi v Gorici - občani pa »meni nič, tebi nič«. Bivši borci in zlasti njihovi sorodstveni ter miselni potomci ne bodo popustili in se postavljajo v bran tistih vrednot, ki so se izoblikovale med uporom in tudi po drugi svetovni vojni. Oba predstavnika sta ob pomoči uslužbenk, zaposlenih na prefekturi v poldrugi uri vsakemu in vsaki odlikovanki posebej izročila kolajno in diplomo tako, da sta se premikala po dvorani in med stoli, saj bi se marsikdo zaradi visoke starosti težko približal odru, nekaj jih je celo sedelo na vozičkih. Med odlikovanimi je umestno izpostaviti Slavka Štoko s Kon-tovela, ki živi že sedem let - sedaj jih ima 96 - v Gradežu. Bil je 27 let časnikar pri Primorskem dnevniku do leta 1977, prej pet let pri agenciji Tanjug. Z novinarstvom se je ukvarjal med uporom, sicer pa je prihajal iz operativnih enot, kjer je bil bataljonski komisar. Med celotno prireditvijo je vse bolj zevala nedopustna praznina in tik pred koncem je bilo očitno, da ne bo nihče ne neposredno in niti s prevodom pozdravil v slovenščini ter na ta način upošte- Slavoljub - Slavko Štoka (zgoraj), Ida Juren in Virgil Černic (spodaj) bumbaca val materin jezik večine prisotnih odlikovanih in sorodnikov. To, da je uslužbenka s prefekture že med vstajanjem publike in med odhajanjem nekaterih skozi vrata, ko so se ljudje med seboj že prosto pogovarjali in si natikali suknje ter se rinili med stoli, zaklicala v dvorano, kako da želi gostiteljica posredovati tudi ne- kaj besed v slovenskem jeziku, česar pa ni storila, je bilo kot skušati zašiti vsem vidno krpo na ponošeno obleko. Do zavedanja o za bivše partizane slovenske narodnosti nedopustni pomanjkljivosti, ki priča, da ne obstaja niti slutnja dimenzije, za kaj je v letih 1941-1945 v naših krajih sploh šlo, pa je prišlo, ker je nagraje- nec V.V. med sprejemanjem diplome odgovarjal v slovenščini in povprašal po tolmaču. Tudi imena mu niso baje pravilno napisali, sam pa sem videl pri sosedu v dvorani, kako so mu napisali napačno priimek. Z imeni in priimki se čustveno poistovetimo, občutljivost oblasti do njih pa se ne spreminja že desetletja. (ar) Odprli obnovljeni stadion Prerez traku (zgoraj); Edi Reja (spodaj) bumbaca Na goriških Rojcah so včeraj slovesno predali namenu obnovljeni stadion in ga poimenovali po Enzu Bearzotu, nekdanjemu trenerju italijanske reprezentance. Na občini so sprva napovedovali več uglednih gostov, zlasti nekatere svetovne prvake v Španiji leta 1982. Včeraj jih v Gorici ni bilo, morda bodo prišli septembra, ko bo stadion gostil tekmo italijanske reprezentance pod 20. letom starosti. Med udeleženci je izstopal le trener Edi Reja, ki je doma iz Ločnika. Obrednemu prerezu traku je sledila tekma med reprezentancama Under 16 iz Italije in Rusije, ki je bila vključena v Turnir narodov iz Gradišča. doberdob - Zbrali so jih videmski dijaki Pričevalci v filmu Prejšnji teden so si ga ogledali nižješolci - Jutri predvajanje za javnost Prejšnji teden so si film ogledali doberdobski nižješolci Na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu bodo jutri, 28. aprila, ob 20. uri predvajali dokumentarni film z naslovom Storie da Doberdo - Zgodbe iz Doberdoba, ki je nastal iz pričevanj raznih prebivalcev doberdobske občine o drugi svetovni vojni. Njim so prisluhnili dijaki liceja Caterina Percoto iz Vidma v okviru raziskovalnega projekta, ki ga je vodila prof. Nicoletta Piccotti. Prejšnji teden so si film ogledali dijaki nižje srednje šole iz Doberdoba; skupaj s profesorji je bilo gledalcev približno 110, tako da je bila dvorana društva Jezero polna do zadnjega kotička. Poleg filma so si dijaki ogledali tudi razstavo Ko je umrl moj oče, na njej so razstavljeni spisi in risbe slovenskih otrok, ki so preživeli italijanska koncentracijska taborišča. Jutrišnje predvajanje bo obogatil nastop moškega pevskega zbora Jezero. Večer prirejata sekciji VZPI-ANPI Doberdob in Dol-Jamlje v sodelovanju z občinsko upravo in krajevnimi društvi. Navzoči bodo tudi videmski dijaki, ki so sodelovali pri projektu. gorica - V petek Strokovno srečanje slovenskih pravnikov V dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici v Gorici bo v petek, 29. aprila, ob 17. uri strokovno srečanje slovenskih pravnikov v Italiji. Srečanje sodi med aktivnosti večletnega projekta Banka znanja, ki ga Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razvija z namenom povezovanja in usmerjanja strokovnega potenciala Slovencev v Italiji. Namen projekta je ustvarjati priložnosti za vzajemno spoznavanje in soočenje med strokovnjaki, ki so povezani s slovenskim družbenim okoljem, čeprav poklicno delujejo na različnih področjih oziroma v drugačnih geografskih ter druž-beno-jezikovnih kontekstih. Projekt želi spodbujati kroženje znanja, idej in veščin, s tem pa prispevati k intelektualni rasti in razvoju ne le slovenske narodne skupnosti, ampak tudi širšega družbeno-kultur-nega okolja, v katerega je le-ta vpeta. Skladno z navedenimi cilji projekta so si organizatorji zamislili strokovno srečanje slovenskih pravnikov v Italiji kot priložnost za skupni razmislek in razpravo o nekaterih vsebinah, ki so povezane s pravnim položajem Slovencev v Italiji. Formalni del srečanja bo sestavljal sklop petih referatov, v okviru katerih bodo uveljavljeni pravniki srednje in mlajše generacije predstavili svoje poglede in izkušnje na specifičnih področjih, prvenstveno povezanih z rabo slovenskega jezika v pravnih aktih in postopkih. Po pozdravnem nagovoru ravnatelja SLORI Devana Jagodica bo sledila razprava, pri kateri bodo sodelovali notar v Gradišču Damjan Hlede, višji funkcionar ministrstva za šolstvo v Trstu in že podtajnik občine Dolina Igor Giacomini, odvetnik v Trstu Marko Jarc, sodnica na prizivnem sodišču v Pa-lermu Tanja Hmeljak in profesor upravnega prava ter odvetnik v Trstu Andrea Crismani. Razpravo bo povezoval odvetnik Mitja Ozbič, ki je tudi idejni pobudnik srečanja. Dogodek je odprt javnosti, vstop je prost. Nagrade Mladega odra V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici se nocoj ob 20. uri začenja 18. niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«. Na programu bosta nagrajevanje natečaja Mladi oder, ki ga razpisujeta Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta, ter glasbena predstava »Kako srce se veseli, ko lepa pesem zadoni«, ki so jo pripravili člani SKPD F.B. Sedej iz Štever-jana ob praznovanju 40-letnice delovanja otroškega pevskega zbora F.B. Sedej. V petek, 29. aprila, ob 20.30 pa bo dramska družina SKPD F.B. Sedej uprizorila igro »Aulularia«. Beatlesi ob prvem maju Tudi v Tržiču želijo ob prvem maju prirejati odmevne koncerte in s tem priklicati pozornost na problematiko delavskih pravic. V ta namen bo v petek, 29. aprila, ob 20.45 v občinskem gledališču nastopila Mitteleuropa Orchestra, ki bo izvajala izbor pesmi Beatlesov. Dogodek prireja občina v sodelovanju s sindikati Cisl, Uil in Cgil, brezplačne vstopnice so na voljo v občinskem uradu URP v Ulici SantAmbrogio 12 (tel. 0481-494280, 800200806). Nova magistrska diploma Na goriškem sedežu tržaške univerze v Ulici Alviano bodo jutri ob 10.30 predstavili novo magistrsko diplomo iz diplomacije in kooperacije na oddelku političnih in socialnih ved. Govor bo o sprejemanju, zaščiti in integraciji migrantov. / Primorshi GORIŠKA Sreda, 27. aprila 2016 1 3 rupa - Vreme pogojevalo praznik Plesali in cvrli Letošnji govornik je bil publicist in raziskovalec goriške preteklosti Vili Prinčič (levo), na prizorišču praznika so tekmovali v cvrtju frtalje (desno) bumbaca Prazniku frtalje je vreme letos pošteno zagodlo. Zaradi dežja je v nedeljo odpadel predvideni program, v ponedeljek pa so imeli Rupenci več sreče. Posijalo je sonce, vendar je nadležen veter precej ponagajal prirediteljem in številnim obiskovalcem. Nekaj nedeljskega kulturno-družabnega programa je prosvetno društvo Rupa-Peč preneslo na ponedeljek, odpadli so nastop otroških pevskih zborov, »kokošje igre«, za katere je vladalo precej zanimanja, in ples z duom Casablanca. Ponedeljkov program se je pričel z nastopom društvenega otroškega pevskega zbora, ki ga vodi Zulejka Devetak. Zatem je pred mikrofon stopil publicist in raziskovalec krajevne zgodovine Vili Prinčič, ki se je v svoj nagovor usmeril zlasti v boleče trenutke, ki sta jih v prejšnjem stoletju dve svetovni vojni prinesli tudi krajem ob Vipavi. Prva svetovna vojna je povzročila pravo razdejanje, vse civilno prebivalstvo je bilo prisiljeno v begunstvo. Kmalu po po-vratku domov je zavladal fašizem, ki je z nasilnimi metodami hotel uničiti vse, kar je bilo slovenskega, tako da se je ob izbruhu druge svetovne vojne primorsko ljudstvo ple-biscitarno odločilo za vstop v partizanske vrste. V zaključnem delu nagovora se je Prinčič posvetil pomenu kulture, ki krepi narodno zavest. Poudarek je namenil slovenščini, ki je naš materin jezik in si zato zasluži vso našo pozornost. Sledil je nastop gojencev športno plesnega kluba Dance Sport Connected iz Nove Gorice, v katerem pridno vadi tudi nekaj mladih plesalcev iz zamejstva. Dekleta in fantje so prikazali razne plesne zvrsti in Na odru otroški pevski zbor Rupa-Peč (zgoraj) in plesalka med ponedeljkovim nastopom (desno) foto vip, bumbaca med številno publiko poželi kopico toplih aplavzov. V zadnji točki rupenskega popoldneva so prišli na svoj račun mladi in starejši kuharji. Pod vodstvom animatorja Matjaža Pin-tarja je bilo na vrsti tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje. Osem ekip je imelo na razpolago plinske štedilnike in osnovne sestavine, ki so potrebne za dobro frtaljo, ki poleg jajc potrebuje številna zelišča - koromač, peter-šilj, srčno zelje, drobnjak, blitvo, meto, žajbelj, madrjalco in verjetno še kaj. Po obliki najlepšo in po okusu najboljšo frtaljo so ocvrle Beatrice, Zala, Sara in Vivian, na drugo mesto sta se uvrstili Giulia in Karin, tretje mesto sta zasedli Petra in Tina. »Strogo« ocenjevalno komisijo so sestavljale Stanislava Gravner, Miroslava Cerkovnik in Loredana Cibini. Za veselo razpoloženje je poskrbel glasbeni duo Ivo&Marjan. Napovedali so tudi, da bodo 30. aprila v večernih urah sredi Rupe postavili dva mlaja, otroškega in velikega. gorica - Hvalevredno delo vzgojiteljic Sonček je planetu Zemlja prijazen vrtec Otroškemu vrtcu iz Gorice so naziv podelili v Ljubljani Ob svetovnem dnevu Zemlje je v petek prejšnjega tedna društvo Planet Zemlja že desetič zapored podelilo priznanja v okviru projekta Zemljo so nam posodili otroci. Projekt poteka pod častnim pokroviteljstvom slovenskega predsednika, sodelujoči pri projektu pa raziskujejo svoje okolje in deležnike v njem. Letos je na slavnostni podelitvi nazivov, ki je potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, priznanje oziroma naziv Planetu Zemlja prijazen vrtec 2015-2016 prejel tudi otroški vrtec Sonček iz Gorice. Vzgojiteljice vrtca, ki se zavedajo pomena omenjenega projekta, so se prijavile na natečaj Eko-beri. Društvo želi s projektom približati skrb za okolje najmlajšim na njim dopadljiv in razumljiv način. Za izvedbo projekta je treba izhajati iz zgodbe. Vzgojiteljice so za to izbrale informativno slikanico Zarja kraljična snega, ker se jim je zdela primerna za povezovanje raznih področij dejavnosti z izstopajočim področjem narave. Slikanica pripoveduje o deklici Zarji in njenem bratcu Samu, ki se pogovarjata o snegu in naravnih pojavih v povezavi z njim. Zastavljata si otroška vprašanja in postavljata zanimive odgovore; skratka, raziskujeta resnični svet, ki ga je pokril sneg. Čeprav na vsaki strani prevladuje ilustracija in je besedila zelo malo, je otroških vprašanj v knjigi toliko, da je vsaka stran knjige lahko izhodišče za samostojen pogovor z otroki. Glavni cilj, ki so si ga vzgojiteljice zastavile, je bilo oživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti in stalnem spreminjanju, spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave in skrbi zanjo. Ob vprašanjih iz knjige so se otrokom porodila nova vprašanja, na katera niso našli takoj vseh odgovorov, ampak so prišli do odgovorov in rešitev postopoma, preko raziskovalnih dejavnosti oziroma izkušenjskega učenja. Takšen način dela spodbuja otrokovo ustvarjalnost, bogati domišljijo, ustvarja priložnosti za dialog, ki je sestavljen iz smiselnih vprašanj in pravilnih odgovorov, do katerih lahko pridejo otroci sami. Veliko je bilo dejavnosti, ki so jih z otroki izvedli v sklopu projekta Eko-beri: fizikalni poskusi (agregatna stanja vode), matematične vaje, pesmi, plesi, mimika, izdelki iz odpadlega materiala (snežak, ptičje krmilnice, maske, snežne oblake). Vsakdo si lahko ogleda gradivo na spletni strani www.planet-zemlja.org/about oziroma na portalu eko-generacija.org. Vrtec Sonček iz Gorice že četrto leto zapored sodeluje tudi v mednarodnem projektu Pomahajmo v svet, katerega namen je motiviranje, spodbujanje otrok k rahljanju stereotipov in predsodkov, k strpnosti do drugače mislečih, do tujcev, do ljudi s posebnimi potrebami, do starejših ipd. Nositelj projekta, zavod Fini iz Radeč, je v petek, 15. aprila, v Rimskih termah organiziral drugo mednarodno konferenco in ob tem izdal drugi mednarodni zbornik strokovnih referatov projekta; ta vsebuje 54 prispevkov avtorjev iz Slovenije in tujine, ki svojevrstno in domiselno opisujejo primere dobrih praks. Člani strokovnega sveta Fini so izmed teh izbrali deset prispevkov, ki so jih strokovni delavci predstavili na konferenci. Med temi je bil tudi članek vzgojiteljic vrtca Sonček z naslovom Večkulturno mesto Gorica. Vzgojiteljice so svoj primer dobre prakse predstavile številnim kolegom iz Slovenije in Hrvaške. Povedale so, da radi sodelujejo z vrtci iz Slovenije, tako da utrjujejo slovenski jezik in odkrivajo slovensko kulturo, razvijajo čut pripadnosti in identiteto. Otroci so se skozi dejavnosti zavedeli obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur, učili so se strpnosti, spoštovanja podobnosti in razlik med ljudmi ter priznavanja enakovrednosti vseh. (Id-kf) brda - Zasadili so jo tudi v Krminu Pri Vili Vipolže potomka najstarejše trte na svetu Domnevno najstarejšim cipresam v Evropi bo odslej družbo delala tudi potomka najstarejše trte na svetu. V nedeljo so Vilo Vipolže obiskali predstavniki Združenja slovenskega reda Vitezov vina omizja Brd in Vipavske doline, ki so omogočili, da bo potomka mariborske Stare trte, ki je s svojimi častitljivimi več kot 400 leti vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu in še vedno rojeva žlahtne sadove, zasajena v parku briške vile. V zemljo sta tri sadike potomke mariborske trte točno opoldne zasadila predstavnik mestne občine Maribor in skrbnik Stare trte Stane Kocutar ter župan občine Brda Franc Mužič. »Leta 1972 so v Mariboru s pomočjo predstavnikov Gozdarske fakultete in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ugotovili, da je trta, ki raste ob Dravi, stara od 350 do 400 let. To letnico potrjujejo tudi grafične upodobitve Maribora, ki jih hranijo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Dejansko lahko sodimo, da je ta trta rasla že v 17. stoletju. Kot najstarejšo jo je priznal tudi Mednarodni urad za trto in vino v Parizu, leta 2004 pa je bila vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov,« je o Stari trti povedal Kocutar. Danes potomke Stare trte rasejo skoraj po vseh kontinentih, pa tudi v šte- V nedeljo sta tri sadike zasadila skrbnik Stare trte Stane Kocutar in briški župan Franc Mužič vilnih slovenskih krajih. Leta 1997 so potomko podarili tedanjemu papežu Janezu Pavlu II. Med drugim raste na Japonskem, v Melbournu, Berlinu, na Dunaju in v Pragi. »Le dan pred zasaditvijo pred Vilo Vipolže smo to storili tudi pri sosedih v Krminu,« je še pove- dal Kocutar. Na Dan Evrope, 9. maja, jo bodo zasadili v Strasbourgu. »Mariborčani smo ponosni, da bo potomka naše žlahtne trte rasla ob tem imenitnem rastišču ob najlepšem slovenskem renesančnem dvorcu v Sloveniji,« je še dejal Kocutar. »Nedvomno bomo zanjo skrbeli kot za svojo,« je Vinskim vitezom zagotovil briški župan Mužič. Sicer pa v Brdih že imajo potomko Stare trte, in sicer v Vedrijanu. Dobili so jo v dar, ko je bila domačinka Andreja Erzetič izbrana za Vinsko kraljico Slovenije. 1 4 Sreda, 27. aprila 2016_GORIŠKA_ ki Ji gorica - V grajskem naselju do nedelje »Rojstni dan« mesta Jutri odprtje razstave fotografij članov Skupine75 in koncert v okviru Snovanj Centra Emil Komel Grajsko naselje v Gorici bodo od jutri do nedelje poživili z nizom prireditev, s katerimi se bodo spomnili prve pisne omembe mesta 28. aprila 1001. Jutri ob 17. uri bo maša v cerkvi sv. Duha, ob 18. uri bodo v Taverni al Museo ob Pokrajinskih muzejih odprli razstavo fotografij članov Skupine75 Grad75, ob 20. uri bo v grofovi dvorani na gradu koncert profesorjev Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in Arsateljeja. »Predstavili se bodo s spletom predvsem baročnih skladb,« je včeraj na županstvu povedala ravnateljica slovenske glasbene šole Alessandra Schettino; koncert s prostim vstopom sodi v letošnja Snovanja. V petek, 29. aprila, ob 20. uri bo glasba v živo v taverni ob Pokrajinskih muzejih, v soboto, 30. aprila, ob 10. uri bodo odprli tržnico obrtniških izdelkov; ogledati si bo mogoče tudi srednjeveško vojaško šotorišče. Ob 11. uri bodo odprli stojnice s hrano in pijačo. Ob 14.30 bo čezmejni pohod med Gorico in Novo Gorico, ki ga prireja zveza FIASP. Start bo na gradu, kjer bodo udeleženci lahko izbirali med 8 in 13 kilometrov dolgima trasama: krajša bo ravninska, daljša predvideva vzpon na Kostanjevico. S prireditvijo predajajo namenu pohodniško pot, ki je nastala v okviru čezmejnega projekta GO ŠP. Čeprav gre za čezmejno pobudo, pri kateri sodeluje tudi šempetrsko športno društvo Mark, so pod vsako kritiko slovenski prevodi na zgibankah, ki jih bodo delili med pohodom. V soboto ob 20. uri bo v grajskem naselju spet glasba v živo. V nedeljo, 1. maja, ob 10. uri bodo odprli srednjeveško naselje, zatem se bodo zvrstili razni viteški dvoboji. Ob 11. uri bo mimohod članov treh skupin v srednjeveških oblačilih, opoldne bo kulinarični dogodek. Ob 19. uri se bo na gradu zaključilo fotografsko potepanje društva Mitteldream. V nedeljo ob 16. uri bo tudi brezplačen voden ogled gradu, ki ga prirejajo v okviru projekta Pisus. Tako v soboto kot nedeljo bo vstop v grad prost. gorica - Razstava v antikvariatu Likovni umetniki treh narodov Eno izmed razstavljenih del: olje na platnu Lojzeta Spacala iz leta 1958 V antikvariatu Leg Antiqua na Verdijevem korzu v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli razstavo italijanskih, furlanskih in slovenskih likovnikov iz dežele FJK, ki so ustvarjali v obdobju 1920-1970. Na pobudo državne knjižnice bodo na ogled platna avtorjev Giannina Marchiga, Amalie Glanzmann, Artura Fittkeja, Vita Tim-mela, Giovannija Zangranda, Carla Sbisaja, Isidora Grünhuta, Santa Bidolija, Lojzeta Spacala, Božidarja Jakca, Giovannija Napoleone Pellisa in Luigija Bronta. Publiko na odprtju bo nagovoril direktor knjižnice Marco Menato; razstava bo odprta do 28. maja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15.30 in 19.30. gorica - Jutri v Katoliški knjigarni Je trden kaj most, skice iz Nove Gorice Srečanje ob kavi z avtorico Katoliška knjigarna prireja jutri, 28. aprila, ob 10. uri srečanje ob kavi s knjigo Je trden kaj most - Skice iz Nove Gorice avtorice Marije Mercina. Gostjo bo v knjigarni predstavil in z njo vodil pogovor Jurij Paljk, kavo bo ponudilo podjetje Primo Aroma. Organizator vabi na srečanje z odlomkom iz knjige: »Joj, kam bi del!? Poznamo veliko zgodb o politikih, kako so z različnih vzpetin nad Goriško ravnino izbirali prostor, kjer naj bi zraslo mesto. V njem bodo živeli srečni ljudje, ki bodo častili graditelje in se imeli radi. Samozavest demiurgov ni mogla prikriti, da mest ni mogoče postavljati Marijo Mercina čez noč, iz domišljije ali domišljavosti. Ravnine na Goriškem res ne manjka, a nič čudnega ni, če različne anekdote pripovedujejo o tem, kako obupano so iskali prostor, ki bi s svojo obliko omogočil, da bi se mesto naravno vraslo vanj. Udejanjanju politične vizije, hotenja in moči bi radi dali podobo in prepričljivost naravnega razvoja kot v pomembnih starih naselbinah, ki so počasi nastajale ob rekah, na stičiščih ravnin in vzpetin, ob križiščih poti in srečanjih pokrajin. Kot da stoji že od zdavnaj, naj bi Nova Gorica zrasla ob Gorici, katere ime je bilo skupaj s Solkanom zapisano že davnega leta 1001.« [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v torek, 10. maja, ob 20.30 koncert Vlada Kreslina »Če bi midva se kdaj srečala«; informacije in vpisovanje v tajništvu Kulturnega doma v Gorici, tel. 0481- 33288, info@kulturnidom.it.; vstopnice pri blagajni Kulturnega doma. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: v četrtek, 28. aprila, ob 20. uri »Ljubezen do bližnjega« (avtorski projekt); informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -21.45 »Il libro della giungla«. Dvorana 2: 17.40 - 20.15 - 22.10 »Le con-fessioni«. Dvorana 3: 18.00 »Les souvenirs«; 20.00 - 22.00 »Lui e tornato«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 »Il libro della giungla«; 20.20 - 22.20 »Lui e tornato«. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.15 »Zona d'ombra«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 »Lo chiamava- no Jeeg Robot«; 22.10 »Nonno scate-nato«. Dvorana 4: 16.30 »Nemiche per la pelle«; 18.10 - 22.15 »Codice 999«; 20.20 »Nonno scatenato«. Dvorana 5: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Le con-fessioni«. Razstave V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) Ul. 2, je na ogled razstava »Soldati«; do 22. maja od torka do petka 9.30-12.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00. Danes, 27. aprila, ob 17. uri odprtje razstave »Militari a Cormons«, ob 18. uri srečanje »Verso la dissolu-zione del genere - Pratiche della fotografia contemporanea«. V GORICI: v galeriji StudioFaganel na Drev. XXIV Maggio 15/C bo v petek, 29. aprila, ob 18. uri odprtje razstave Roberta Duseja »Silent spaces«. Razstavo bo predstavila Franca Marri; na ogled bo do 14. maja. V GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo (Ul. Ascoli 8/1) bo v sklopu niza »Al fine lo spirito fa quello che vuole« v soboto, 30. aprila, ob 18. uri odprtje razstave Roberta Cantaruttija; na ogled bo do 7. maja. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 9. maja, ob 20.15 koncert zbora Sv. Nikolaja iz Litije; informacije po tel. 00386-53354010, blagajna@kul-turnidom-ng.si. 9 Šolske vesti POLETNI JEZIKOVNI KAMP V LJUBLJANI za srednješolke in srednješolce iz Gorice in Trsta organizira od 22. do 28. avgusta goriški Dijaški dom v sode- lovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program (Hiša eksperimentov, Narodna galerija, vodni park Atlantis, pohod na Rožnik, druženje z vrstniki iz Ljubljane itd.); informacije in vpisovanje do zasedbe mest (število je omejeno) po tel. 0481-533495 (v popoldanskih urah). SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Natečaj je namenjen študentom, ki so v času natečaja opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se ukvarja SLORI. Prijavni obrazci na sedežu SLORI v Trstu (Ul. Beccaria 6); informacije po tel. 040-636663, in-fo@slori.org, www.slori.org. Rok za oddajo je ponedeljek, 13. junija 2016, na sedežu inštituta ali po pošti (s priporočenim pismom, oddanim do vključno 13. junija 2016). S Izleti POHOD SPOZNAVAJMO BRDA: 4-urni sprehod po stranskih poteh in kolovozih po briških gričih v nedeljo, 1. maja, zbirališče ob 9.30 na Bukovju v Štever-janu, start ob 10. uri; informacije po tel. 0481-884226 (S. Pittoli). KOLESARSKI TOUR PO BRDIH: 3-urna proga po briških gričih v nedeljo, 1. maja, zbirališče ob 9.30 na Bukovju v Šte-verjanu, start ob 10. uri; informacije po tel. 328-1751208 (Joško Terpin). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. »KNJIGA OB 18.03« - AVTOBUSNI IZLETI z odhodom s trga pred železniško postajo v Gorici: v soboto, 30. aprila, ob 10.03 »Aiello: la misura del tempo«; vodila bosta Carlo Bressan in Stefano Perini; rezervacije po tel. 331-7696985, in-fo@illibrodelle1803.it od ponedeljka do četrtka 9.00-12.00, 14.00-16.00, ob petkih 9.00-12.00. SPDG vabi 15. maja na izlet na Golico, kjer že cvetijo prve narcise. Krajši pohod s Planine pod Golico do planinskega doma Pristava, kjer nas bo pričakal avtobus. Člani, ki pohoda preko Španovega vrha (okrog 2 uri) ne zmorejo, se lahko z avtobusom odpeljejo direktno na Pristavo. Ob povratku predvidoma obisk Finžgarjeve rojstne hiše. Prijave in vplačila v četrtek, 28. aprila, med 19. in 20. uro na sedežu društva, oziroma do oddaje mest. SPDG vabi k udeležbi na pobudi Sabo-tinske družne poti v nedeljo, 8. maja, ki bo tokrat peljal v Iški Vintgar pod Krimom. Kekčeva druščina bo opravila pohod skozi najbolj zanimive točke sote- ske, za odrasle je predviden vzpon na vrh Krima (2 uri in pol vzpona). Zaradi organizacije prevoza je obvezna prijava po tel. 347-6220522, fani-ka@spdg.eu (Fanika) in mitja@spdg.eu (Mitja). H Čestitke Čas za vse enako teče, nihče mu ne ubeži, danes tudi KARLO iz Doberdoba jih 70 slavi. Zdravja, sreče in še veliko lepih dni ti želijo prijatelji vsi. H Obvestila ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje občni zbor volilnega značaja v torek, 10. maja, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Bu-tkovičeva hiša) do 31. maja. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je nov urnik odprtja urada ob ponedeljkih in sredah od 8. do 18. ure nepretrgoma, ob torkih, četrtkih in petkih od 8. do 14. ure. AŠZ DOM sklicuje volilni občni zbor danes, 27. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Brass 20 v Gorici. DRUŠTVO TRŽIČ sklicuje redni občni zbor v petek, 29. aprila, ob 18. uri na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču. TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠO TORTO ali najboljše piškote bo v soboto, 30. aprila, ob dvigovanju mlaja v Jamljah. Tekmovalci naj prinesejo samo eno vrsto torte ali piškotov od 19. ure do 20.30 na sedež društva AŠKD Kreme-njak, Prvomajska ul. 20. KD SOVODNJE sklicuje redni občni zbor, letos volilnega značaja, v sredo, 4. maja, ob 8. uri v prvem in v četrtek, 5. maja, ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. OBČINA SOVODNJE obvešča, da sta bila odobrena razpisa 2016 za dodelitev prispevkov najemnikom za plačilo najemnin v letu 2015 in najemodajalcem, ki dajejo na razpolago stanovanja manj premožnim najemnikom. Prošnje lahko predložite v občinsko vložišče ob uradnih urah. Skrajni rok za vlogo prošenj poteče 13. maja ob 10.30; informacije na spletni strani www.comu-ne.savogna.go.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice. 81 Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja v četrtek, 28. aprila, ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Gorici prireditev z naslovom »Naj ... pojejo, plešejo, igrajo in ustvarjajo !«. Nastopali bodo mažoretne skupine Kras Doberdob (male, srednje, velike), gledališka skupina KD Skala Gabrje, Oder mladih KD Briški grič, Jazz balet SKD France Prešeren Boljunec, duo Glasbene matice, trio Glasbene matice, mladinska plesna skupina Vigred Šempolaj, pevska skupina srednješolk in srednja plesna skupina Dijaškega doma Simon Gregorčič. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJANU na pireditvenem prostoru na Bukovju: v soboto, 30. aprila, ob 21. koncert Pink Passion Pink Floyd Cover band (vstopnina 5 evrov, brezplačno do 16. leta); v nedeljo, 1. maja, ob 17.30 nagovori, koncert godbe na pihala Kras iz Doberdoba in ples s skupino Orange jouce. PRIREDITEV »GOAL A GRAPPOLI 2016« bo potekala v občinskem gledališču v Krminu v četrtek, 28. aprila, ob 20.45 in v petek, 29. aprila, ob 18.30; informacije na fb strani www.goalagrappoli.com. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Ul. Veniero 1 v Podturnu v Gorici prirejata združenji Libera in Goriziaetica srečanji na temo zasvojenosti z igrami na srečo: v četrtek, 28. aprila, ob 20.30 bo predaval novinar in pisatelj Daniele Poto in v četrtek, 5. maja ob 20.30 Carlo Benevento, strokovnjak na oddelku za zasvojenosti pri goriškem zdravniškem podjetju; vstop prost. ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ v Fari (Strada Colombara 11) prireja v četrtek, 28. aprila, ob 20.30 predavanje biologa Vittoria Venturinija z naslovom »Il mi-crobioma e la salute delle piante«; vstop prost. 0 Mali oglasi NUDIM INŠTRUKCIJE ali pomoč pri učenju angleščine za osnovnošolce ter srednje in višješolce na Goriškem; informacije po tel. 331-1216877. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Giuseppina Cidin vd. Bolaffio (iz kapele glavnega pokopališča ob 11.50) v cerkvi Sv. Roka v Pod-turnu, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 11.00, Giovanni Gi-rardo (s pokopališča ob 10.50) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 14.00, Adriano Sivec (med 11.30 in 13.30 bo žara na sedežu gasilcev v Ul. SantAnna) v stolnici Sv. Ambroža in na pokopališču v Jamljah. DANES V PIERISU: 14.00, Giuseppe Co-darin (s pokopališča v Beglianu pri Škocjanu ob 13.50) v cerkvi in na pokopališču. Ob boleči izgubi dragega moža izrekamo Damijani in družini iskreno sožalje vsi na OŠ »Ljubke Šorli« v Romjanu _dnevnik_ _MNENJA, RUBRIKE_Sreda, 27. aprila 2016 1 5 radio slovenija Slovenska zemlja v pesmi in besedi maja tudi v Reziji LJUBLJANA - Kdor ob torkih zvečer posluša 1. program Radia Slovenija zagotovo pozna oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi. A morda ne ve, da oddaja, ki predstavlja ljudsko glasbo slovenskega etničnega ozemlja, vstopa v šesto desetletje. Radijska oddaja vsak torek ob 20. uri poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik: »Ljudska glasba ni nekaj, kar bi nam bilo všeč samo po sebi, zaradi glasbene lepote. Ljudska glasba ima v sebi mnogo več. Ima zvok in izraz, ki ustno izročeno potujeta skozi stoletja in njuna moč je izjemna. Tu se razgrnejo skrivnosti in modrosti življenja. Poznavanje in razumevanje duhovne kulture preteklega nas ne le bogati, temveč nam pomaga razumeti družbena, kulturna in umetniška prepletanja sedanjosti. Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi je medij, ki povezuje glasbo in ljudi slovenskega etničnega ozemlja, prek zbiranja in ponovnega posredovanja izročila pa razbija nepotrebne robove in tako potuje skozi prostor in čas od življenja do smrti že petdeset let.« Petdesetletnico oddaje obeležujejo s petimi javnimi radijskimi oddajami, ki v živo predstavljajo najbolj tipično ljudsko glasbo vseh slovenskih pokrajin in zamejstva. V začetku prihodnjega leta pa bo slovesna sklepna prireditev v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer se bodo na odru najprej predstavili izbrani ljudski glasbeniki iz vseh pokrajin, sledila bo krstna izvedba za to priložnost nastalega novega dela skladatelja Alda Kumarja. Doslej sta bili že dve javni radijski oddaji. Prva v Lučah v Savinjski dolinio, druga pa včeraj v Podlehniku v Halozah. Tretja bo 10. maja v Ilirski Bistrici, četrta 24. maja v Ravanci v dolini Rezije, peta pa 7. junija na Viču v Ljubljani. Vmes poslušalci lahko prisluhnejo še najstarejšim oddajam Slovenska zemlja v pesmi in besedi iz bogatega arhiva, vključno s prvo predvajano oddajo. Oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi so zasnovali sodelavci Glasbeno-narodopisnega inštituta: dr. Valens Vodu-šek, dr. Zmaga Kumer, Julijan Strajnar in Uroš Krek. Prva oddaja je bila na sporedu v torek, 21. oktobra 1966, torej v sezoni 1966/1967. Pričela se je z avizom, ki ga je po naročilu Julijana Strajnarja ustvaril skladatelj Uroš Krek, izvedel in posnel pa Simfonični orkester Radia Ljubljana. Vo-dušek, Strajnar in Krek so bili tudi sicer tesni sodelavci tedanjega Radia Ljubljana. V tem obdobju je nastal bogat arhiv, ki danes šteje okoli 24.000 različic ljudskih pesmi in viž ter hrani več kot tisoč oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddaja je bila namenjena predstavljanju ljudske glasbe slovenskega etničnega ozemlja, sprva zasnovana le kot ciklus 18 oddaj, ki naj bi se zvrstile v 14-dnevnem razmaku v sezoni 1966/1967. Leta 1973 je bila ustanovljena redakcija za ljudsko glasbo v oddelku za resno glasbo Glasbenega programa Radia Slovenija. Vodila jo je Jasna Vidakovič, oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi pa je dobila stalni tedenski torkov termin. Kar 35 let jo je urejala, zelo pogosto tudi avtorsko oblikovala in vodila Jasna Vidakovič. Oddaja vsa leta uživa ugled ene najbolj poslušanih oddaj nacionalnega radia. Skozi leta so oddaje vodili različni voditelji, a najbolj stalni in prepoznavni so bili: Marija Velkavrh in Marjan Kralj, nato Simona Juvan, zdaj pa jo že dolga leta vodi Renato Horvat. Leta 2008 je uredništvo in avtorstvo oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi prevzela mag. Simona Moličnik. O NAŠEM TRENUTKU Demokracija potrebuje besede s pravim pomenom Ace Mermolja V našem življenju se je pojavil nov način komunikacije. Splet, web, družbena omrežja so dejstva, ki potrebujejo za lastno življenje aparate, kot so Smartphone, iPad, računalnik, ki so osnovni aparati našega življenja. Obstaja vrsta študij in knjig o radikalni različnosti spletne komunikacije v primerjavi s knjigo, pismom, televizijo in celo s starim telefonom. Ne bi se poglabljal v temo in bi samo opozoril, da klic spleta ostane zapisan na iPa-du ali na smartphonu in zahteva odgovor. Sam izbris pove klicatelju, da nas stik z njim ne zanima, a nekaj mu pove. Nobeno drugo komunikacijsko sredstvo ne »kliče« k neposrednemu in »fizičnemu« (pritisk na gumb) odzivu. Prav tako se novo in interaktivno komuniciranje spreminja v nov način pisave, ki zahteva sintetična in kratka sporočila. Izražamo se drugače kot npr. v pismih fantov dekletom s fronte ali iz zaporov. V web korispondenci ne bomo več našli Gramscijevih pisem ali pisem Stanka Vuka. V nekaj stavkih, v nekaj besedah ni možno izpovedati globinskih misli, analiz ali pa samo vseh trenutkov dneva, da bi ljuba vedela, kako živimo daleč in v nevarnosti. Jezik spleta spreminja način naše komunikacije, kot ga je pričela spreminjati že televizija, s katero sicer ne stopamo v interakcijo in ne moremo odpisati Brunu Vespi, da je mona, ko vabi na televizijo sina morilca, kot je Toto Reina, ker je skrpucal knjigo, ne vabi pa poštenih ljudi, da bi povedali, kako jim je kdaj tesno in hudo. Vsekakor je sama televizija v želji po senzaciji in pod udarom merilcev števila gledalcev sčasoma spremenila svoj način sporočanja. Temu nekoliko manj uspešno sledijo časopisi, a je tudi papirnato novinarstvo postalo streljanje kozlov. Ker pač pišem o politiki, bi se spomnil starih televizijskih političnih tribun. Gledal sem jih v Italiji, ker so takrat v Jugoslaviji intervjuvali Tita in še koga in je bila protiutež hvalnica vodje. No, politične tribune po prvem kanalu RAI bi bile za današnji čas nekaj silno dolgočasnega. Potekale so enolično in s strogo odmerjenimi časi. Moderator je bil policaj z uro v roki. Vsak politik je imel za uvod in morebitna vprašanja odmerjene minute. Tudi novinarji so imeli svoj čas in natančno določeno število vprašanj za vsakega gosta. Moderator je preprečeval vpadanje v besedo. To je bilo, dokler ni Maurizio Costanzo iz ZDA pripeljal »talk show«. Stare politične tribune niso prinašale v hiše posebne zabave, gledalci pa so lahko v razlagi vendarle izvedeli za stališča posameznih voditeljev strank, ki so se potegovale za volilno uveljavitev. Izjave so bile strnjene, vendar se oddaje niso spremenile v gostilniški prepir, kjer zmaga, kdor je najglasnejši ali pa zmore s tremi besedami prerezati kaos kot britev. Po kaki uri gledanja talk predstave nismo kaj bistveno bogatejši, morda smo le še jezni in razburjeni. Vedno več gledalcev z daljincem izbere drug val. V mreži spleta so politična sporočila po svoje še bolj kaotična, čeprav so zapisana. Marsikaj je odvisno od tega, kako kdo vodi spletno stran. A tudi to je vprašljivo, saj ima splet neskončno niti in v mreži najde svoj prostor tudi Isis. Način poročanja pa je isti. Kratki stavki so osnova. Ne morejo biti razlagalni in so učinkoviti, če so ostri in obenem vzbudijo v bralcu emocijo. V tem procesu je moč demagogije večja in lažja od moči razumnega sklepanja, ki se po nekaj vrsticah prekine. So-kratovi dialogi niso bili kratka stvar, a so v mili grški senci oljk učitelj in učenci imeli čas in slast razglabljanja. Kdor se gre politiko, kdor upravlja državo in kdor je v opoziciji ter ima programske in ne le oblastniške cilje, pozna ali bi moral poznati kode sodobne komunikacije. Zna, ali bi moral znati, ločevati besede, ki prikazujejo stvarnost tolikih problemov, od besed, ki ščipajo le srčne strune razočaranja in jeze. V politiko ne vstopiš kot v bordel, kjer pozabiš na družino in na obveze do nje. Politika pomeni odgovornost in to najprej do same demokracije. Slednja pa ni le volilni obred, ampak daje s svobodo informacije državljanom možnost, da zavestno izbirajo različne opcije in z njimi različne pristope do vodenja države in reševanja problemov. Informacije pa ni brez besede, ki imenuje stvari s svojim imenom in jih nakaže s stvarnim pomenom. Žal je tega vedno manj. Podam nekaj primerov. Za nami je referendum o tem, kdaj naj zapade rok za črpanje nafte in petroleja. O tem sem pisal v prejšnjem članku, vendar naj sintetiziram: Italija nedvomno potrebuje resen razmislek, kako bo v bodočnosti zapolnjevala svojo energetsko revščino. Dogovoriti se je potrebno danes, da bo jutri možen nov pristop, saj se tehnologij ne dela v času enega kosila. Žal so skušali naravovarstveniki pritihotapiti misel, da se referendum tiče izbire med tradicionalno nafto in vlaganjem v »čiste« energije. Večina opozicijskih strank pa je enostavno zbirala vrste proti Renzijevi vladi. Žal je sam premier pristal na to igro, ker je vedel, da bo ka-siral še eno zmago. Tako se je jesenski referendum za odpravo nekaterih členov ustave in za spremembo senata že danes spremenil v boj za ali proti premieru Renziju. Igramo podobno igro, kot smo jo z Berlusconi-jem in to na račun države in državljanov, ki so samo izgubili. Nov državni ustroj, ki bo predmet referenduma, je očitno postal nezanimiva tema, čeprav je za Italijo življenskega pomena. Še prej bodo nekatere občinske volitve, ki bodo zaobjele pomembna mesta: od Rima do Trsta. Vsako izmed teh mest potrebuje sposobno, resno in dalekovidno upravo. Biti župan Rima je danes težje kot biti predsednik vlade, ki se ukvarja z osnovnimi smernicami, z makro-problemi, leti po svetu in daje načelne izjave. Rimski župan ali županja bo moral vtakniti roke v blato premnogih greznic in ne bo nikoli vedel, kdaj ga čaka klic sodišča zaradi te ali one malverzacije. Spopadel se bo s cementno trdimi kohortami birokracije, ki stražijo sedem rimskih gričev in še marsikaj drugega bo moral storiti. Za uspeh mu ne bo dovolj kak izreden strankin kongres: prej bo ostal obtožen in sam. Volilci morajo to vedeti in ne lebdeti v iluzijah o mesiji. Celo v Trstu je jasno, da bo lahko novi župan upravljal stvari v skrajno tesnem proračunskem pasu: ostalo je že danes oddano. Lahko bi pisal o delu, o financah, o davkih in povsod ločil obljube od resničnosti. Postrežem naj z drobnim primerom: davki niso le vladni, ampak deželni in občinski. Davki so na bencin, na elektriko, na vodo itd. Če vlada nekaj zniža in občina drugje zviša, bomo konec leta na enak način »olupljeni«. V Italiji nam davki na bencin preprečujejo, da bi opazili velika nihanja cen petroleja. V Sloveniji, kjer je obdavčitev bencina nižja, lahko beležimo skoraj mesečne spremembe cen navzgor in navzdol. Tega seveda ne moremo imenovati za nelojalno konkurenco. V Sloveniji so davki še vedno občutno nižji, kot so v Ita-lijii in so zato nihanja naftne cene opazna pri pumpi. Bistveno je torej, da si upajo politiki izreči nekaj besed, ki vsebujejo pomen in resnico in da ne vlečejo že itak zbeganih državljanov za nos... trst - Sestanek o aktualnih zadevah Torrenti in Ukmar tudi o financiranju manjšine TRST - Deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar se je srečal z odbornikom Giannijem Torrentijem, da bi ga seznanil s perečimi problemi nekaterih slovenskih društev. »Slovenska beseda na morju, v mestnem središču, oziroma pomorski klub Sirena in Sklad Mitja Čuk, ki opravlja neprecenjlji-vo vlogo na socialnem področju sta dejavnosti strateškega pomena za Slovence v Trstu. Govora je bilo tudi o potrebni podpori Primorskemu dnevniku, ki še vedno čaka na ustrezno spremembo dežavne zakonodaje o manjšinskem tisku,« je v sporočilu o sestanku zapisal Ukmar. Zastopnika DS sta nato izmenjala mnenja o »nekoristnih polemikah, ki se redno pojavljajo zaradi običajnega in zastarelega načina financiranja manjšinskih ustanov, ter o prihajajoči zakonodaji, ki bo zahtevala od vseh, torej tudi s strani manjšinskih dejavnikov, popolno transparentnost pri obračunu prejetih prispevkov.« Torrentija so zanimale novosti, ki so prišle na dan na občnem zboru ZSŠDI, »kjer so športniki zahtevali, naj se pri nagrajevanju manjšinskih dejavnosti vnese tudi pojem meritornosti. Ustaljene prakse in kronična nedorečenost manjšinskega predstavništva so namreč znane tudi deželni vladi in so v kričečem nasprotju s pojmom meritornosti.« »Edinstveno stanje v naši manjšini, ki je skregano z demokracijo,« je Ukmar ponazoril s konkretnim primerom. »Lani je bil Stadion 1. maj deležen znatne finančne podpore iz deželnega proračuna in ko je padla odločitev, kot je samo po sebi umevno, sta bila zraven tudi predsednika SKGZ in SSO. Ko pa se odloča o manjšinskem denarju, dva slovenska deželna svetnika nista povabljena k omizju in bi zato lahko v deželnem svetu celo upravičeno glasovala proti odločitvam pri katerih nista bila soudeležena.« Odbornik Torrenti se po Ukmarjevem mnenju vsega tega prav dobro zaveda, »a ker je sinteza raznih potreb in stališč bistvo politike, naknadni koraki lahko gredo le v smer širše partecipacije in transparentnosti,« je v sporočilu zapisal deželni svetnik DS, ki je pozitivno ocenil srečanje z odbornikom Torrentijem. (0 "D O £ Jž piše Ivan Fischer Dura lex, sed lex Zakon je zakon in ko sodišče nekaj odloči, je to treba spoštovati. Vendar pa smo v zadnjih dneh zabeležili dva primera, ki bosta pri marsikomu (tudi pri meni) vzbudila določene dvome. Na Norveškem je sodnica Helen Andenaes Sekulic (najbrž jugoporekla) razsodila, da so oblasti z množičnim morilcem nacistom Andreasom Breivikom, ki je pred nekaj leti hladnokrvno umoril 77 (sedeminsedemdeset) mladih ljudi, levičarjev, nečloveško ravnali. Bil je namreč obsojen na 23 let (najvišja kazen v Norveški) zapora, ki jih mora preživeti v zaporu z največjo varnostjo, ker je nevaren za družbo. Breivik ima na razpolago tri celice: v eni spi, v dru- gi ima na razpolago računalnik in razne igrice, v tretji pa telovadno orodje. Morilec se je pritožil, češ da so ga oblasti prikrajšale za človeške stike in da z njim ravnajo nehumano (on je seveda ravnal humano, ko je ugasnil 77 mladih človeških življenj). Ker je Breivik preživel pet let v izolaciji, mu bo norveška država morala plačati 330 tisoč norveških kron odškodnine. Sam sem odločno proti smrtni kazni in sem mnenja, da naj zapor služi za rehabilitacijo človeka. V tem primeru pa o rehabilitaciji ne more biti govora, saj Breivik še naprej zagovarja svoje nacistične ideje in nič ne kaže, da se bo v bodoče zavedel vse grozote svojega početja. Drugi primer, ki je bolj smešne narave, a bi lahko "ab ovo" imel tragične posledice, se je pripetil v Trstu, kjer je sodišče oprostilo turškega tovornjakarja, ki je vozil svoj tovarnjak, ko je imel 2 promila alkohola v krvi. Zakaj? Ker prijatelj žlahtne kapljice ne govori italijansko in mu policija ni posredovala podatkov alkotesta v njegovem jeziku. Se pravi, da bi možakar lahko kar naprej lepo vozil svoj tovornjak po turško in kdo mu kaj more. Tako je to z zakoni... PISMO UREDNIŠTVU 25. april Nu Bom zelo kratek. V ponedeljek sem na glavnem trgu v Štan-drežu dokončno razumel (z veliko zamudo, priznam!), da je t.i. »Ven-ticinque aprile« izključno italijanski praznik, kvečjemu ga lahko praznujejo le nekateri »Slovenci«, tisti - da se razumemo - za katere je zastava Republike Slovenije postala bolj moteča kot za Italijane in jim je dovoljeno praznovati z zastavo Republike, ki je ni več že dolgih 25 let (in ravno zaradi tega ne moti laških gospodarjev). Zgodo- vina je vredna spoštovanja, še posebej zgodovina odporništva, ampak zanikanje lastne matične domovine in države ter njenih simbolov vodi neposredno v propad, tako, da se podobnih proslav... pardon, fars... ne bom več udeležil. S spoštovanjem, Dimitri Tabaj 1 6 Sreda' 27- aPri|a 2016 APrimorski r dnevnik Konec športne poti RIM - Italijanska sabljačica Valentina Vezzali, najuspešnejša italijanska olimpijka vseh časov, je sporočila, da končuje športno pot. »Danes je poseben trenutek. Zadnjič grem na borišče,« je na svoji facebook strani zapisala 42-letna nosilka šestih zlatih olimpijskih medalj. »Mislim, da je prav zdaj pravi čas, da snamem zaščitno masko in floret obesim na kavelj ter se posvetim čemu novemu,« je povedala Vezzalijeva, ki je na OI osvajala medalje od leta 1998 do 2012, na SP je zbrala šest posamičnih in 10 ekipnih naslovov. Vmes je dvakrat postala mati. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Blatter ob Platiniju ŽENEVA - Nekdanji predsednik Fife Sepp Blatter bo na Fifino zahtevo v petek pričal na mednarodnem športnem arbitražnem razsodišču v Lozani (Cas), kjer se bo suspendirani predsednikzveze Uefa Michel Platini pritožil na šestletno prepoved delovanja v nogometu. Decembra je Fifina etična komisija odločila, daje Platini kriv etičnih kršitev, konflikta interesov in drugih prestopkov v povezavi z 1,8 milijona evrov, kijih je dobil od Blatterja leta 2011. Če bo Platinijeva pritožba uspešna, bo tako lahko znova prevzel predsedniško mesto Uefe in vodil EP. nogomet - Prva polfinalna tekma lige prvakov Manchester City - Real Madrid Ni Ronalda, ni golov nogomet Ali je Vardy zbudil Claudia Ranierija? Kdo ve, ali se je napadalec Lei-cestra Jamie Vardy v družbi soigralcev Riyada Mahreza in Wesa Morgana, v noči na torek res odpravil do stanovanja Claudia Ranierija z namenom, da bi trenerja zbudili sredi noči in od njega zahtevali pijačo. Leicester ima namreč po ponedeljkovem izenačenju med Tottenhamom in West Bromwichem 7 točk naskoka pred prvim zasledovalcem oz. Tot-tenhamom, tako da mu za osvojitev naslova angleškega prvaka zadostujejo tri točke v preostalih treh krogih. Zakaj pa naj bi se Vardy odpravil do Ranierija? Na vprašanje novinarja, ali si bo ogledal tekmo med Tottenhamom in West Bromwichem, je angleški reprezentant odgovoril: »Zagotovo ne. Odpravil se bom na pijačo s prijatelji, saj bom praznoval upokojitev nekdanjega sodelavca (Vardy si je na začetku kariere služil kruh kot tovarniški delavec op.av.), nato pa se bomo vsi skupaj napotili v di-skač, kjer bomo nadlegovali kogarkoli. Če pa Tottenham ne bo zmagal, se z Riyadom in Wesom nameravamo odpraviti do Ranierijevega stanovanja. Saj veste, da smo mi nori«. Ne glede na to ali se je Vardy res odpravil do Ranierija ali ne, je »nora« sezona Leicestra vse bližja pravljičnemu epilogu. Tri kroge pred koncem prvenstva čakajo Ranierije-vo četo še tri tekme (Manchester United, Chelsea in Everton), tako da ji za naslov angleških prvakov zadoščajo tri točke, lahko pa tudi upa na kak spodrsljaj Tottenhama, ki bo nastopil proti trojici Chelsea-Southampton-Newcastle. »Strici iz ozadja« so sicer še zadnjič poskušali prekrižati načrte Leicestru, saj bo moral Vardy odslužiti še eno tekmo prepovedi in plačati 10.000 funtov zaradi ne-športnega obnašanja. Do prvega cilja pa se je že dokopal Alžirec Riyad Mahrez, ki je bil najboljši nogometaš leta premier lige po izboru nogometašev. S tem je postal prvi Afričan z omenjeno nagrado, ki ji zagotovo želi dodati tudi naslov angleških prvakov. (av) Verona je izpadla VERONA - Potem ko je Verona v ponedeljek popoldne v 95. minuti srečanja premagala Milan, so se morali navijači iz mesta Romea in Julije v ponedeljek zvečer sprijazniti z izpadom iz lige tri kroge pred koncem prvenstva. Za Verono je bila usodna zmaga Carpija proti Empoliju, saj ima sedaj Carpi na 17. mestu 10 točk več kot Verona, tako da je nedosegljiv. Manchester City - Real Madrid 0:0 Manchester City: Hart, Sagna, Kompa-ny, Otamendi, Clichy, Fernando, Fer-nandinho, Jesus Navas (Sterling), De Bruyne, Silva (Iheanacho), Agüero. Real Madrid: Navas, Carvajal, Pepe, Sergio Ramos, Marcelo, Casemiro, Modric, Kroos (Isco), Bale, Vazquez, Benzema (Jese). MANCHESTER - Manchester City, ki prvič igra v polfinalu tega tekmovanja, je proti desetkratnim evropskim zmagovalcem na uvodnem obračunu iztržili neodločen izid. Real, ki je že 27. v polfinalu lige prvakov (šestem zapovrstjo), pa brez Cristiana Ronal-da prav tako ni našel poti do mreže tekmeca, je enkrat zatresel okvir vrat. Prvi polčas ni postregel z najbolj razburljivo igro. Ekipi sta le poredkoma prišli do zaključnih strelov, pri tem je bil še bolj zadržan Real, pri katerem je manjkal poškodovani prvi zvezdnik Cristiano Ronaldo (španski mediji poročajo, da ne bo mogel nastopiti niti na povratni tekmi), med odmorom pa je zaradi poškodbe moral iz igre še Ka-rim Benzema. V drugem polčasu je najprej zagrozil zvezdnik domačih Sergio Agüero, ko je s 17 metrov meril previsoko, malce pozneje pa na drugi strani Sergio Ramos s strelom z glavo ni povzročil preveč dela Joeju Har-tu. V 71. minuti je s strelom z glavo Je-se zadel prečko domačih vrat, štiri minute pozneje pa je bil malce premalo natančen še Gareth Bale. V 79. minuti je po kotu z glavo nevarno meril Ca-semiro, Hart pa je bil znova na mestu. Povratna tekma bo prihodnjo sredo v Madridu. Toni Kroos (Real Madrid) in Fernando (Mancester City) ansa Danes Oblak proti Guardioli MADRID - V Madridu bo danes ob 20.45 drugo polfinalno srečanje lige prvakov. Udarila se bosta Atletico Madrid Jana Oblaka in Bayern München. Nemci bodo zelo motivirani, saj so pod Guardiolovim vodstvom dvakrat izpadli v polfinalu. Premagati pa bodo morali ekipo, ki ima najboljšo obrambo v španski ligi, začenši s slovenskim vratarjem Janom Oblakom. Atleticova obrambna linija pa bo danes najverjetneje šibkejša zaradi odsotnosti poškodovanega poveljnika zadnje vrste Diega Godina, trener Diego Simeone pa bo odgovorno nalogo dal mladima srednjima branilcema Joseju Gimenezu in Lucasu Hernandezu. Vse bogatejši Wimbledon WIMBLEDON - Teniški igralci in igralke se bodo na turnirju za grand slam v Wimbledonu potegovali za doslej rekordno visoke zneske, kar zadeva igranje na tako imenovani sveti travi. Zmagovalca v ženski in moški posamični konkurenci bosta dobila po skoraj 2,6 milijona evrov, več dobita le na odprtem prvenstvu ZDA (3,3 milijona dolarjev). Kosteliceva na ministrstvu ZAGREB - Najboljša hrvaška športnica vseh časov Janica Kostelič, štirikratna olimpijska zmagovalka, bo po poročanju hrvaških medijev namestnica ministrica za šport na ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport. V zimskih razmerah Izagirre ŽENEVA - Španski kolesar Ion Izagirre (Movistar) je zmagovalec uvodne etape dirke po Romandiji, 3,9 kilometrov dolgega prologa v švicarskem kantonu Neuchatel. Prizorišče je tekmovalce pričakalo v zimskih razmerah; dirka je potekala na 1000 metrih nadmorske višine, kjer je kolesarje spremljal sneg in temperature blizu ledišča. Kriva je bila policija LONDON - Britansko tožilstvo je potrdilo, da so policijske napake botrovale smrti 96 navijačev Liverpoola na polfi-nalni pokalni tekmi proti Nottingham Forestu v Sheffieldu leta 1989. Rusija boljša od Italije 13. TURNIR NARODOV - Izidi: Anglija - Katar 0:2, Italija - Rusija 1:3, Mehika - Japonska 1:2, Avstrija - Norveška 2:2, Brazilija - Hrvaška 2:2, Slovenija -Zda 2:2. Danes: 18.00 v Romansu Italija - Katar, 18.00 v Pordenonu Anglija -Rusija, 16.00 v Novi Gorici Brazilija -Zda, 18.00 v Novi Gorici Slovenija -Hrvaška. Barcelona izpadla EVROLIGA - Četrtfinale (peta tekma): Lokomotiv Kuban - Barcelona 81:67. Kuban se je uvrstil v finalni četveroboj, ki bo v Berlinu od 13. do 15. maja. HOKEJ NA LEDU - Svetovno prvenstvo divizije I: Južna Koreja - Japonska 3:0, Avstrija - Italija 4:2, Slovenija - Poljska 1:4. košarka - KZS se je postavila na stran Fiba Europe, obrnila pa je hrbet ligi Aba Uklonili so se grožnjam LJUBLJANA - Košarkarska zveza Slovenije je po pogovoru s Fiba Europe zaostrila svoja stališča in se v spopadu, ki poteka v Evropi za oblast nad košarkarskimi tekmovanji, odkrito postavila na stran Fiba Europe. KZS ne podpira več lige Aba, kaznovala pa bo tudi klube, ki bodo v prihodnji sezoni nastopali v tekmovanjih, ki niso priznana s strani Fiba Europe. Fiba Europe je hkrati med vrsticami sporočila, da bo slovensko zvezo nagradila za poslušnost. Slovenski prvak naj bi tako v prihodnji sezoni dobil neposredno mesto v novoustanovljeni evropski ligi prvakov pod okriljem Fiba Europe. Pogovor med glavnimi predstavniki Fiba Europe in vodilnimi na slovenski zvezi je potekal preko video konference in je bil neke vrste nadaljevanje pisma, ki ga je KZS poslala prejšnji teden na Fi-ba Europe. Ta je namreč pred štirinajstimi dnevi suspendirala štirinajst nacionalnih zvez, ki imajo klube v ligi Aba ali evropskem pokalu. »V dvajsetminutnem pogovoru smo dobili prijateljski nasvet, da se nam bo zgodilo isto kot Španiji, ki lahko zaradi nepokorščine ostane brez nastopa na olimpijskih igrah in ostalih večjih tekmovanjih. Mi in Španci smo namreč na pismo Fiba o suspenzu odgovorili najbolj ostro in neposredno. Zato bomo zdaj v trivrstičnem odgovoru navedli, da ne podpiramo več lige Aba v tej obliki kot obstaja zdaj ter da bomo sankcionirali klube, ki bodo nastopili v tekmovanjih, ki niso priznana s strani Fiba Europe,« je povedal predsednik KZS Matej Erjavec. Na novinarski konferenci je predsednik še dodal, da so bili v stiku z nekaterimi slovenskimi klubi, ki razumejo položaj zveze, hkrati pa je razkril, da potekajo pogovori z zvezami iz nekdanje skupne države o novem regionalnem tekmovanju, ki bi ustrezal vsem vpletenim stranem. Podporo Fiba Europe oziroma nasprotovanje podjetju ECA, ki upravlja z evroligo in evropskim pokalom, je v preteklem tednu brezpogojno izrazila večina košarkarskih zvez, ki so bile suspendirane. (sta) Bojevniki ostali brez poveljnika HOUSTON - Končnica severnoameriške košarkarske lige NBA je že prikrajšana za dva izmed najboljših košarkarjev prvenstva. Na četrti tekmi serije med Golden State Warriorsi in Houston Rocketsi si je v nedeljo najprej koleno poškodoval Stephen Curry, v ponedeljek si je nato na srečanju med Los Angeles Clippersi in Portland Trail Blazersi Chris Paul zlomil kost v dlani, po prvih informacijah pa v nadaljevanju končnice naj ne bi več stopil na parket. Nekaj upanja ohranja Steph Curry. Pregled z magnetno resonanco je pokazal, da ima Steph nategnjeno notranjo vzdolžno vez v desnem kolenu. Klub je sporočil, da bodo Curryja zdravniki znova pregledali čez dva tedna, kar pomeni, da bo izpustil konec serije z Rocketsi (Warriorsi vodijo s 3:1), najverjetneje pa tudi celotno serijo drugega kroga končnice, v katero se morajo Warriorsi šele uvrstiti in kjer bodo naleteli na zmagovalca serije med Clippersi in Trail Blazersi (2:2). Zelo izenačena je tudi serija med moštvom Miami Heat Gorana Dragica in ekipo Charlotte Hornets. S ponedeljkovo zmago (89:85) je klub lastnika Michaela Jordana premagal peterko s Floride in izenačil izid v zmagah na 2:2, prav tako kot sta uravnovešeni seriji med Indiana Pacersi in Toronto Raptorsi ter med Boston Celticsi in Atlanta Hawksi. V drugi krog končnice so se že uvrstili San Antonio Spursi (4:0 proti Memphisu), ki se bodo pomerili z moštvom OKC Thunder (4:1 proti Dallasu). V drugi del tekmovanja so se že uvrstili tudi Cleveland Cavaliersi (4:0 proti Detroitu), ki še čakajo na nasprotnika. (av) / Primorski_ŠPORT_Sreda, 27. aprila 2016 1 7 jadranje - Regata za svetovni pokal v Hyeresu Z evropskim bronom na novi svetovni preizkušnji HYERES - Jadralca Čupe Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta začenjata danes ob 11. uri svoje nastope v olimpijskem razredu 470 na ISAF regati za svetovni pokal v francoskem Hyeresu. Vzdušje slovenskih »azzurrov« je zagotovo odlično, saj bosta nastopila v svetovnem pokalu, potem ko sta na španski Palmi de Mal-lorci osvojila bronasto kolajno na evropskem odprtem prvenstvu. V družbi Jaša in Simona bodo nastopili najboljši jadralci na svetu, dvojec Čupe pa je izredno motiviran, saj želi izboljšati uvrstitev, ki sta jo Farneti in Si-vitz Košuta dosegla lani, ko sta regato v Hyeresu zaključila na 35. mestu. V primerjavi z lanskim aprilom pa se je marsikaj spremenilo, saj sta bila lani Jaš in Simon na Palmi 42., letos pa sta na istem prizorišču poskrbela za velik podvig, saj sta se okitila z bronasto kolajno. V Hyeres sta jadralca Čupe dospela v soboto. »Vzdušje je dobro, prisotna je sama svetovna jadralna elita. Po sobotnem prihodu sva takoj pripravila jadrnico in se odpravila na morje. Treninge je zaznamoval veter, tudi prvi dan regate pa naj bi močno pihalo,« je včeraj povedal Jaš Farneti, ki se je s Simonom Siviztom Košuto tudi sestal s predstavniki italijanske jadralne zveze, s katero naj bi začela fanta načrtovati prihodnost. »Rekel bi, da je bil sestanek pozitiven,« je bil kratek Jaš, ki je stoodstotno osredotočen na nastope na regati za svetovni pokal. »Težko je napovedovati katerikoli izid ali uvrstitev. Razmere se močno razlikujejo od tistih na Palmi de Mallorci. Mi se bomo zagotovo maksimalno potrudili, nato pa bomo videli, kaj lahko dosežemo,« je zaključil Farneti. (av) Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta se odpravila v Hyeres le nekaj dni po sprejemu na sedežu Čupe po osvojitvi bronaste kolajne na evropskem prvenstvu na Palmi de Mallorci fotodamj@n bavisela 2016 - Športno-rekreacijsko-tekaška prireditev od 30. aprila do 8. maja v Trstu Bavisela za vse okuse Prihodnji teden bodo prišli na svoj račun ljubitelji rekreacijskega teka. Bliža se namreč športno-tekaški praznik Bavisela 2016, ki bo vrhunec doživel v nedeljo, 8. maja, ko se bodo malo boplj izkušeni tekači preizkusili na razdaljah 42 kilometrov (in 195 metrov) (17. Green Europe Marathon) in 21 kilometrov (98 metrov) (21. Green Europe Half Marathon). Organizatorji bodo letos sprejeli do tri tisoč tekačev. Maraton bo tudi letos čezmejni in nekoliko neobičajen, od Krasa do morja. Trasa ne bo ravninska. Start bo v Lipici. Cilj pa kot vedno na tržaškem Velikem trgu. Tekači bodo tekli skozi Lokev, lipiški mejni prehod, Bazovico, Padriče, Trebče, do Opčin, Proseka, Križa, kjer bodo obrnili proti Obalni cesti in Grljanu. Polovični maraton se bo začel kot je zadnja leta običaj v Devinu in zaključil na skupnem cilju na Velikem trgu. Isti dan bodo odtekli tudi sedemkilometrski ne-tekmovalni družinski tek Bavisela Family s startom pri Miramaru. Vpisovanja na vse tri teke so še odprta: lahko se vpišete v trgovini Tim v Ulici San Nicolo 19 v Trstu in v istoimenski trgovini na trgu Svetega Antona ali pa kar po spletni strani www.bavisela.it. Spremljevalni dogodki letošnje Ba-visele se bodo začeli v soboto, ko bo v trgovskem središču Montedoro pri Ža-vljah na sporedu ženski tek Trieste So-loWomenRun. Na voljo bosta 4,5- in 7,5-kilometrski tek. Start bo ob 15. uri. Nastopila bo tudi evropska prvakinja v maratonu Anna Incerti, ki si je izborila tudi vozovnico za olimpijske igre v Rio de Janeiru. Nedelja, 1. maja, bo namenjena tekačem, ki se radi zbujajo zgodaj zjutraj. Ob 7. uri se bo pri Svetem Sergiju v Trstu (start v Ulici Forti) začela Seven Run na razdalji sedmih kilometrov. V nedeljo bo tudi novost letošnje Bavisele: prvi Ippo Triathlon za Trofejo San Primo 2016. Tekmovalne ekipe (dve ali tri osebe) se □ Obvestila AŠK KRAS sklicuje v sredo, 27. aprila 2016, 54. redni občni zbor, ki bo v športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 19.30 v prvem in v četrtek, 28. aprila 2016, ob 20. uri v drugem sklicanju. AŠZ DOM GORICA vabi na mesec odprtih vrat. V mesecu maju bodo potekale brezplačne vadbe: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45-18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Cheerleading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.3019.00); informacije pri AŠZ Dom (David Ambrožič, tel. 048133288, 3292718115, domgorica@gmail.com). Tržaška Bavisela privabi v mesto ob zalivu številne ljubitelje rekreativnega teka fotodamj@n bodo pomerile na 7-kilometrski razdalji s konjem, 7-kilometrskem teku in 14-ki-lometrski progi z gorskim kolesom. Start bo ob 15. uri pri Gabrovcu. Bavisela Young za najmlajše oziroma za vrtce, osnovne in nižje srednje šole bo v torek, 3. maja, na Velikem trgu. Prvi tek bo ob 10. uri. Sreda bo dan za štirinožce. Ob 21. uri bodo lahko tekmovali tekači z njihovimi hišnimi ljubljenčki. Letošnja bo že tretja izvedba tekmovanja, ki so ga poimenovali Trieste Doggy Run. V četrtek (4. maja) bodo ob 16. uri na tržaškem nabrežju odprli sejem Expo Bavisela, ki bo odprt vse do nedelje. Petkov večer bo za ljubitelje knjig: v hotelu Savoia Excelsior Palace bodo ob 18. uri predstavili knjigo Giovannija Bertija »Corro con te«. Polna dogodkov bo sobota, 7. maja. V letošnjo Baviselo so se aktivno vključili tudi Jezuiti, ki so v kraju Villa Ara organizirali celo vrsto predavanj (od 9.00 do 19.00) na temo Mens Sana. Ob 10. uri bo na morju pred Velikim trgom start veslaške regate Brez Meja Trofeja Ezio Ciriello. Ob poldne pa bodo svoje znanje pokazali reševalci in za to usposobljeni psi. Manj običajno, toda nič manj zanimivo ne bo ob 15. uri na Velikem trgu, kjer bodo tekli v vrečah (Primo Aroma Sacco Race). Ob 16. uri bo na trgu Verdi orientacijski tek, ob 17.30 pa bodo v hotelu Savoia Excelsior Palace predstavili najboljše tekače (top run-nerje), ki bodo nastopili na nedeljskem maratonu in polmaratonu. Nedelja, 8. maja, pa bo minila v znamenju najštevilčnejših tekaških prireditev, maratona, polmaratona in družinskega teka. Doslej se je na maraton vpisalo nad 600 tekačev, nad 1300 se jih je prijavilo na polovično razdaljo, nad 3000 pa na krajši družinski tek. Skratka, za vse okuse. (jng) jadranje - V razredu 420 v Sanremu »Naše« posadke v igri za EP in SP Tretja državna selekcijska regata v razredu 420 je mimo. Jadralci iz cele Italije, med katerimi so bili tudi predstavniki TPK Sirena in JK Čupa, so se konec tedna zbrali v Sanremu. Zelo dobre rezultate so dosegle jadralke Sirene, ki so utrdile položaj na kriterijski lestvici za nastop na EP in SP. Zaradi slabih vremenskih pogojev organizatorjem ni uspelo v prvih dveh dneh regate izpeljati nobenega plova, tako da se je 109 posadk pomerilo samo v zadnjem dnevu v treh plovih v srednje-močnem vetru. 3. absolutno mesto in zmago v ženski razvrstitvi je osvojila Sirenina jadralka Cecilia Fedel (na fotografiji) v posadki z Mario Vittorio Marchesini (SVBG), 7. absolutno in 2. mesto ženske (1. Under 19 ženske) Sirenina posadka Jana Germani in Sara Zuppin, 9. absolutno in 3. mesto ženske pa Carlotta Omari s flokistko Matildo Di Stefano (STV), ki ni uspela odbiti slabe uvrstitve iz prve regate zaradi prenizkega števila izpeljanih plovov. 39. sta bila jadralca Čupe Luca Car-ciotti in Luka Paljk, 40. pa Sebastjan Cettul in Giulio Michelus (tudi onadva Čupa). Petra Gregori (Sirena), ki jadra v posadki s Stefanio Padoan (YC Adriaco), je zaključila regato na absolutnem 71. mestu in 3. mestu v kategoriji Under 17 ženske. Po treh državnih regatah predstavljajo uvrstitve na kriterijski lestvici odlična izhodišča za vseh pet jadralk TPK Sirena, saj jih trenutno uvršča na mesta, ki zagotavljajo nastop na svetovnem prvenstvu v Sanremu, kjer bo letos gostiteljem na voljo podvojeno število razpoložljivih mest. Naslednja četrta in zadnja državna selekcija bo od 2. do 5. junija v kraju Marina di Ravenna. andrej skrinjar Konec tedna fotograf »full immersion« Navijači repenskega Krasa in predvsem nogometaši v rde-če-belih dresih so prav gotovo že opazili, da jih na vsaki tekmi, tudi na gostovanjih, spremlja fotograf. Za Kras je sicer običajno. V zadnjih desetih sezonah se jih je zvrstilo kar nekaj. Zadnje štiri leta pa je klubu predsednika Gorana Kocmana zvest Andrej Skrinjar (letnik 1963), ki ga navdušuje fotografija. »Všeč mi je bila od vedno, čeprav se temu nisem nikoli resneje posvetil. Nato so me prijatelji vprašali, ali bi pomagal Krasu in sem se rade volje pridružil oziroma preizkusil ob robu igrišča,« je sprva dejal Andrej, ki je po poklicu bančni uslužbenec. Skrinjar je doma iz Sesljana. V mladih letih je igral košarko pri nabrežinskem Sokolu in Kontovelu. »Toda bolj malo,« je hitro dodal Andrej, ki je v zadnjih sezonah zamudil le malo tekem repenskega nogometnega kluba. »Le ko sem bil pri sestri v Londonu, nisem bil na tekmi. Drugače sem bil vedno prisoten s fotoaparatom ob robu igrišča. Fotografiram tudi vse mladinske ekipe Krasa. Seveda, kar se da. Če se tekme križajo, izberem pač eno. Sobota in nedelja sta zame fotografski 'full-im-mersion,« je dejal Andrej, ki ima v svojem računalniku že bogat digitalni fotografski arhiv. »V nekaj letih se je zbralo že nekaj deset tisoč fotografij. Večino objavimo na spletni strani www.nkkras.it. Druge objavi Branko Lakovič na slosport.org. Moje fotografije pa včasih objavijo tudi lokalni mediji. Zame je to lepo zadoščenje.« »Nogomet je dinamičen šport in se je pač malo treba spoznati na fotografijo, če želiš ustvariti nekaj lepega. Imeti moraš tudi dobre fotoaparate, ki lahko stanejo tudi nekaj tisoč evrov.« Fotografsko znanje je Andrej pilil na tečaju. »Najprej sem obiskoval osnovni tečaj fotografije. Nato sem se specializiral tudi v fotografiji, ki se osre-dotoča na koncerte. Pred nogometom sem v glavnem fotografiral na različnih glasbenih koncertih. Zdaj mi to uspeva malo manj, saj se v glavnem osredotočim na nogometne tekme Kraso-vih ekip.« Andrej se najraje spominja sezon Krasa v D-ligi. »Tudi za fotografa je bila D-liga večji izziv,« je zaključil Skrinjar. Sreda, 27. aprila 2016 RUBRIKE primorskiD primorskijport Si naročnik? Naročniki na tiskano izdajo imajo pravico do brezplačnega dostopa do celotne elektronske izdaje Primorskega dnevnika, ki je na razpolago tudi na iPadu. Zato ne oklevajte in aktivirajte kodo za brezplačni dostop po telefonu na 040 7786310 (po 16. uri) ali sledite navodilom na spletnem naslovu http://www.primorski.eu/Narocninanaspletnidnevnik/ ^____ > ' o -o o cc Nikola Tesla V ponedeljek, 11. aprila so v Cankarjevem domu v Ljubljani odprli razstavo v spomin na velikega znanstvenika Nikolo Teslo ob 160. oble- tnici njegovega rojstva. Razstava v Galeriji CD nosi naslov Nikola Tesla -človek prihodnosti in bo odprta do 6. novembra, med tednom od torka do sobote od 10. do 19. ure in ob nedeljah od 10. do 14. ure. Nikola Tesla je eden najpomembnejših izumiteljev in največjih genijev. Njegova odkritja so bila daleč pred svojim časom in še vedno so pomembna za sodoben tehnološki razvoj. Ker pa ni imel za sabo velikih industrijskih koncernov in tehnoloških lobijev, se je pogosto dogajalo, da so v Ameriki, kjer je živel, njegove izume najprej podcenjevali, potem pa izrabljali in izumitelja niso plačevali, čeprav so se sami okoriščali z njegovimi izumi. Tesla se je rodil leta 1856 srbskim staršem v kraju Smiljan na Hrvaškem pod Velebitom, študiral je najprej v Kar-lovacu. Pri 19. letih je prejel štipendijo na Politehniki v Gradcu in v tistih letih je živel nekaj časa tudi v Mariboru. Prvo leto univerze je opravil devet izpitov vse z najvišjo oceno. V Gradcu se je takoj navdušil nad delovanjem elektrike, ki je bila v tistem času še dokaj neznana veda. Z uporabo elektrike se je nato ukvarjal vse življenje. Po univerzi je nekaj časa deloval v Budimpešti in v Parizu, nato pa je leta 1884 odpotoval v ZDA, kjer je ostal do smrti leta 1943. V ameriškem obdobju je patentiral okrog 400 izumov v elektroinženirstvu in strojništvu. S svojimi izumi je prispeval temeljna odkritja polifaznega sistema za prenos električnega toka na daljavo. Najprej se je zaposlil v podjetju Thomasa Edisona, a s tem pomembnim ameriškim izumit-ljem se nista ujela, saj je Edison izključeval možnost uporabe in koristnost večfaznega sistema z izmeničnimi tokovi in je vztrajal pri stari ideji enosmernega toka (kot ga danes poznamo pri baterijah), ki pa ga ni bilo mogoče prenašati na daljavo. Ker mu je za neko delo obljubil 50.000 dolarjev, potem pa mu ni plačal nič, ga je Tesla zapustil in ustanovil svoje podjetje. Medtem pa je Teslov večfazni sistem, ki ga še vedno uporabljamo po vsem svetu, omogočil učinkovitejši prenos električne energije in je pomembno prispevel k razvoju sodobne industrijske civilizacije. Teslov transformator, njegov ključni patent za brezžične komunikacije in druga njegova odkritja so postali podlaga sodobni radijski tehniki in brezžičnemu prenosu frekvenc (signalov). V Ameriki so pod njegovim vodstvom zgradili hidroelektrarno na Nia-gari, laboratorije na Long Islandu, laboratorij v Colorado Springsu. Izdelal je tudi načrte za razne sisteme dinama, razne črpalke in turbine, pa tudi sistem za daljinsko vodenje ladjic in načrt za letala za navpično vzletanje. Za vse svoje originalno pionirsko delo bi si vsekakor zaslužil večje priznanje v mednarodnih znanstvenih krogih, a Tesla je živel samo za svoje ideje in svoje izume. Denar ga ni zanimal. Danes pa marsikdo prizna, da bi bil brez izumov Nikole Tesle industrijski razvoj veliko bolj počasen in bi danes ne imeli vsega tega, s čimer razpolagamo. »Njegovo delo je tako važno, da je postalo podlaga celotne današnje industrije« ( švicarski elekt. inž. Bernard Behrend). Jugoslavija je izdala v čast Nikole Tesle prvo znamko leta 1936, ko je bil znanstvenik še živ. Druga serija dveh znamk pa je izšla leta 1953 ob 10. obletnici njegove smrti, z nominalo 15 in 30 dinarjev. Ker so v tistih letih uporabljali jugoslovanske znamke tudi za Cono B, sta obe znamki izšli v nekoliko spremenjenih barvah in s pretiskom STT VUJNA (Svobodni tržaški teritorij, vojna uprava jugoslovanske narodne ar-mije). (Slika 1) Nove slovenske znamke V prejšnji rubriki Postiljona smo opisali nove serije slovenskih znamk, ki so izšle nekaj dni kasneje, 25. marca . Med novimi znamkami je bila tudi nenapovedana izdaja, ki je izšla ob 130. obletnici rojstva treh slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. To so France Stele, Izidor Cankar in Vojeslav Mole. Stele (1886-1972) je študiral na Dunaju in nato postal konservator za deželo Kranjsko, umetnostni kritik in pedagog. S svojim delom je postavil temelje slovenskemu spomeniškemu varstvu. Posvetil se je raziskovanju slovenske likovne umetnosti. Izidor Cankar (18861957), umetnostni zgodovinar, pisatelj in diplomat je tudi študiral na Dunaju in nato postal prvi predavatelj umetnostne zgodovine na novoustanovljeni ljubljanski univerzi, a se je leta 1936 posvetil diplomatski karieri. Njegovi najbolj znani literarni deli sta roman S poti in Obiski (pogovori s slovenskimi umetniki). Vojeslav Mole (1886-1973) je prav tako kot ostala dva študiral na Dunaju in je bil med obema vojnama profesor na ljubljanski univerzi. Umetnostno zgodovino je učil tudi v Krako-vu, kjer se je posvečal slovanski in bizantinski umetnosti (dela: Ruska umetnost, Umetnost južnih Slovanov). Leta 1966 se je preselil v Oregon (ZDA), kjer je umrl. Leta 1970 je Slovenska Matica izdala njegovo avtobiografsko delo Iz knjige spominov. (Slika 2) Italijanski filatelistični kaos Ministrstvo za ekonomski razvoj, ki skrbi tudi za poštne izdaje, je 1. aprila izdalo nov, letos že četrtič popravljen program novih italijanskih znamk. Spremenili so datume izdaj, črtali nekaj napovedanih serij in dodali nove. V oči pade podatek, da so letos posebno pozornost posvetili športu, saj je do konca leta napovedanih kar - H . A VfcTURr osem novih znamk namenjenih športu. Sicer opozarjamo, da so po izkušnji sodeč možne še kakšne spremembe in popravki. Če se omejimo na mesec april, bi omenili, da je poštna uprava 11. aprila izdala vsakoletni blok s petnajstimi znamkami o vinu DOCG. Pravzaprav je letos le 13 znamk, ker so dve mesti zapolnili z nalepkami (chiudilettere). Pri tem pa so izdali dve samostojni znamki posvečeni vinskemu sejmu Vi-nitaly v Veroni. Na obeh znamkah sta prikazana logotipa prvega in letošnjega vinskega sejma. Glede bloka pa bi tudi letos opozorili, da kljub odličnim vinom in vinorodnemu območju iz naše dežele niso izbrali nobene sorte za serijo vinskih znamk. Da bo kaos še večji, bi opozorili, da v popravljenem programu ministrstva sploh niso napovedali, da bosta znamki za Vinitaly izšli posebej in ne v bloku. Deset dni kasneje, 22. aprila sta izšli še dve novi znamki: prva je namenjena dnevu zdravja žensk, druga pa je posvečena ustanovi WWF Italia ob 50. obletnici ustanovitve. Mednarodna organizacija WWF je bila oznaka za World wildlife fund, ki se zdaj imenuje World wide fund for nature. Ustanovljena je bila leta 1961, italijanska veja pa pet let kasneje. WWF se z raznimi projekti bori za zaščito narave in je prisotna v 100 državah s petimi milijoni članov. Vinjeto za znamko (Slika 3) je narisal Fulco Pratesi, naravovarstve-nik, časnikar, pisatelj in ustanovitelj italijanske veje WWF ter danes njen častni predsednik. (it) / Primorshi RADIO IN TV SPORED Sreda, 27. aprila 2O16 19 RAI3bis RAI1 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Serija: II tocco di un angelo 7.55 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 The Voice of Italy RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.10 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? RAI4 12.45 Atlantis 14.20 Teen Wolf 15.10 Fairy Tail 15.30 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.35 17.15 Numbers 17.10 Novice 17.55 Flashpoint 19.30 Ghost Whisperer 21.10 Film: Real Steel (akc., '11, i. H. Jackman) 23.25 Dal tramonto all'alba - La serie RAIS RAI MOVIE SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (26. januarja 2016) Vodoravno: Taras, Okean, Pesek, aten-tatorka, arest, Bane, risbe, Clint, Buka-vec, termometer, S. A., Atri, M. A., Mota, Art, Olano, Air Jordan, Bubka, neetič-nost, lira, D. L., O. K., Poe, asi, enakopravnost, sonarodnjak, roler, tnalo, De-ana, H. E., da; na sliki: Sabrina Bukavec. RETE4 SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Velvet 23.35 Porta a porta CANALES ITALIA1 IRIS 14.05 Le Alpi viste dal cielo 15.05 Oceani 16.051 grandi fenomeni della natura 16.55 Frozen Planet 17.40 Europa Street Art 18.10 Novice 18.15 Piano pianissimo 18.30 20.45 Passepartout 19.05 Una citta, tre im-peri 20.00 I predatori dell'arte perduta 21.15 I luoghi del Giubileo 22.10 Munch, l'urlo arrivato fino a noi 23.05 Lo stato dell'arte 13.45 Film: Twin Dragons (akc., '92, i. J. Chan) 15.35 Film: Arriva un cavaliere libero e selvaggio (vestern, '78) 17.35 Novice 17.40 Film: Duello a El Diablo (vestern, '66) 19.35 Film: I 2 pompieri (kom., It., '68) 21.15 Film: Harry, ti presento Sally (rom., '89, i. B. Crystal, M. Ryan) 22.55 Movie.Mag 23.25 Film: The Paperboy (triler, '12, i. M. McConaughey) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: Il capitano 13.25 Parliamone 14.15 Nad.: Pasión prohibida 15.00 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.05 Nad.: Cuo-ri rubati 15.40 Nad.: Un medico in famiglia 17.30 Novice 17.35 23.25 Nad.: Il com-missario Rex 19.20 Nad.: Capri 20.15 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Nad.: Questo nostro amore 70 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (24. aprila 2016) Vodoravno: avto, os, Aša, Massaro, Ltd., Al, tlakomer, refren, Ravi, otroštvo, E. J., A. G., A. R., ura, E. R., AVNOJ, Apij, G. N., rama, cisterna, Arianna, omake, rtina, Santander, Saratoga, Abete, Ann, V. O., Z. S., amini, agora, Niven, SZ, analizator, stanar, Porto-ričan, nemir, iver, Attilio, K. T., ekran, Ace; na slikah: Eros Ramazzotti, Gian-na Nannini. DMAX 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Sinfonia di guerra (voj., '68) 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Poliziotto superpiu (akc., '80, i. T. Hill) 23.05 Film: Maverick (kom., '94, i. M. Gibson, J. Foster) 12.30 2G.2G Affari a tutti i costi 13.20 Affare fatto! 14.10 Gator Boys: gli acchiappalliga-tori 15.05 River Monsters 15.55 Come an-drà a finire? 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici -Day Time 16.30 Nad.: Il segreto 17.10 Po-meriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Nad.: Fuoco amico - TF45, eroe per amore 23.30 Matrix 6.35 Risanke in otroške oddaje 8.15 Nad.: Settimo cielo 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.15 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Serija: Due uomini e \\u00BD 16.40 Serija: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. -Miami 21.10 Film: Pirati dei Caraibi - La maledizione del forziere fantasma (pust., '06, i. J. Depp, K. Knightley) 12.30 Film: Metti, una sera a cena (dram., It., '69) 14.55 Film: Polizia accusa: il Servi-zio Segreto uccide (det., It., '75) 16.55 Film: Prova a incastrarmi (dram., '06, i. V. Diesel) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Il pianista (bio-gr., '02, i. A. Brody) 23.55Film: This Must Be the Place (kom., '11, i. S. Penn) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Serija: Ironside 18.10 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia _LA7D_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.30 19.00 Cuochi e fiam-me 8.3015.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 23.20 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: 24 ore (triler, '02, i. K. Bacon, C. Theron) TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 20.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.40 Il medico per te 18.00 Trieste in diretta 19.00 Cisl Informa 20.15 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.30 Film: Stato d'allarme (voj., '65) _CIELO_ 12.00 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Giardini da incubo 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: Hold Your Breath - Trattieni il respiro (horor, '13) 16.50 21.10 Affari a quattro ruote 17.45 Gli eroi dell'asfalto 18.35 Prova a prender-li 19.30 Banco dei pugni 23.45 Jail: dietro le sbarre SLOVENIJA1 6.45 Odmevi 7.40 Slovenska polka in valček 2016 9.35 Dok. film: Franja 11.15 18.25 Kviz: Taksi 11.40 Pisave 12.25 Dok. serija: Naši vrtovi 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.10 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Dok. film: Planet Zemlja 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Profil 17.20 Utrinki 17.30 Dok.: Dobri stari časi 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 18.05 Risanke in otroške serije 19.30 Dnevnikov izbor 20.05 Film: Ljubezen (dram.) 21.35 Kino fokus 22.00 Odmevi 22.25 Nad.: Vzhod-noberlinska saga 23.20 Dok.: Slovene's -Slovenci 23.45 Profil SLOVENIJA2 7.00 Zgodbe iz školjke 7.25 18.50 Risanke in otroške odd. 9.40 Dok. film: Šifra: pustolovščina - Indija 10.05 Kratki film: Nur 10.20 Lučka 10.10 10 domačih 11.55 eR-TeVe 12.10 Halo TV 13.15 Proslava ob Dnevu upora proti okupatorju 14.30 Vikend paket 15.55 Dok.: Vklenjeni v led 17.50 Kviz: Vem! 18.25 To bo moj poklic 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Muzikajeto 20.30 Čas za Manco Košir 21.25 Ples na zaslonu 22.30 Odd.: Bleščica 23.05 Aritmični koncert _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Me-ridiani 15.30 Pozdravljeni 16.00 Ljubezen do sveta 16.25 Boben 17.25 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Road to UEFA EURO 2016 20.00 Slovenski magazin 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Možje in gore 21.50 22.20 Drobtine in... 45 let TV Ko-per-Capodistria 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.25 Artevisione magazin 22.55 Najlepše besede 23.30 Dok. odd.: K2 _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.45 9.30, 11.00, 12.10 Tv prodaja 9.00 Nan.: Morske deklice - H2O 10.0016.55 Serija: Komisar Rex 11.15 14.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.25 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.30 20.00 Nad.: Usodno vino 15.35 Nad.: Italijanska nevesta 16.30 Kratki film: Kdo se boji črnega moža? 18.55 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 22.05 Serija: Nepremagljivi dvojec 23.00 Nan.: Prevara _KANAL A_ 7.00 18.00, 19.55 Svet 7.55 11.25 Serija: Nezmotljivi čut 8.45 15.15 Serija: Gold-bergovi 9.10 12.35 Risanke 10.00 11.10, 12.20 Tv prodaja 10.15 14.20 Serija: Puščica 13.20 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 15.45 Film: Čas deklištva (dram.) 20.00 Big Brother 20.30 Nogomet: UEFA liga prvakov, At-letico Madrid - Bayern 22.45 V živo iz hi- _ S d 27 ., VREDNO OGLEDA HM Sreda, 27. aprila - Ladi Rai movie ob 21.15 Harry ti presento Sally ZDA 1989 Režija: Bob Reiner Igrajo: Meg Ryan, Billy Crystall Harry in Sally sta se spoznala konec sedemdesetih let na univerzi v Chicagu. Obadva sta po diplomi odšla v New York, Sally je postala novinarka, Harry pa sociolog specializiran v političnih vprašanjih. V New Yorku se bosta spet srečala pet let kasneje. Sally bo takrat zaročena s Harry- jevim znancem, Harry pa na tem, da se poroči. Njun pogovor se spet loti dejstva, ali lahko obstaja prijateljstvo med moškim in žensko, ne da bi pri tem prišlo do česa drugega. Spet dolga pavza in nato spet ponovno srečanje. Sally je medtem fant zapustil, Harry-ja pa je žena zaprosila za ločitev. To je seveda razlog zaradi katerega se bosta nekdanja sošolca začela pogosteje sestajati in stvarno odgovarjati na vprašanje, ali se lahko prijateljstvo razvije v ljubezen... Romantična komedija, je kultni film, ki se je predvsem zaradi ene od scen zapisal zgodovini filma in omogočil igralki Meg Ryan, da je v spominu gledalcev ostala taka kakršna je bila pred skoraj tridesetimi leti. še Big Brother 23.15 UEFA liga prvakov: vrhunci dneva 23.50 Film: Oboževalec (dram.) PLANETTV 11.55 Tv prodaja 12.25 23.50 Serija: Lov na osumljenca 13.20 21.20 Bilo je nekoč 14.35 Ellen 15.30 Serija: Havaji 5.0 16.25 Nad.: Esperanza 17.40 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.45 21.00 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Glej, kdo kuha 22.35 Bognedaj, da bi crknu televizor RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom San-cinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Sto deset let dolgo potovanje: zgodba o Bohinjski progi (pripravlja A. Čehovin); 11.00 Studio D; 11.15 Iz domačega lonca prijetno diši (Marija Merljak); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Od table do računalnika; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 7.00 Jutranja kronika; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 9.30 Partizanski pohod Avber 2016; 10.00 Dan upora pred 75 leti; 10.30 Poročila; 11.00 Obisk na Socerbu; 12.30 Opol-dnevnik; 12.55 SMS; 13.00 Glasba po željah; 14.30 Film o uporu; 15.30 DiO; 17.00 Požgane vasi; 18.00 20 let Pihalnega orkestra Valenčič; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 I divergenti; 13.00, 20.00 Commento in studio; 13.33 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomerig-gio ore quattro; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Classicamente/Liricamente; 23.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V Studiu D po 11.00 bo živilska tehnologinja Marija Merljak spregovorila o nevidnih zdravilcih v našem črevesju - probiotikih. 30 let je minilo od jedrske nesreče v Černobilu, več o tem v oddaji Od Černobila do Fukušime, katastrofalne posledice človeške nepremišljenosti, ki je nastala izpod peresa Tise Vrečko. Glasbeni magazin ob 18.00 se bo pričel s predstavitvijo novega cd-ja dirigenta Daniela Barenboima, ki je posnel simfonijo št.1 Edwar-da Elgarja. V nadaljevanju bo govor o otvoritvi koncertne sezone društva Chamber Music v znamenju priznanega violončelista Enrica Dinda. Zaključilo bo poročilo s koncerta orkestrskih in zborovskih zasedb Glasbene matice Pomlad je tu. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 30. aprila 2016_VREME, ZANIMIVOSTI_ _dnevnik ki Ji VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad večjim delom Evrope je obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta se od severozahoda bliža Alpam. Pred njo doteka k nam z jugozahodnikom spet bolj vlažen in nekoliko toplejši zrak. BEOGRAD o 3/14 SOFIJA 0 7/12 ATENE "11/22 0., 1976 - V severovzhodni Sloveniji in ponekod drugod so zjutraj izmerili največjo aprilsko dnevno višino padavin v zadnjih desetletjih. Na Jeruzalemu je padlo 93 mm dežja, v Lendavi 83 mm, na Ptuju 72 mm, v Murski Soboti 68 mm in v Gornji Radgoni 63 mm. V gorah bo oblačno, padavine bodo lahko tudi močne. Meja sneženja bo sprva na okoli 800 m, nato se bo nižala na okoli 500 m. Po nižinah in ob morju bo prevladovalo pretežno oblačno vreme z obilnim dežjem. Ob morju bo sprva pihal močan južni, nato pa bo pihal močnejši severni veter. Zvečer se bo vreme izboljšalo, pihala bo burja._ Danes se bo povsod pooblačilo, padavine se bodo sredi dneva in popoldne razširile na vso Slovenijo. Vmes bodo tudi posamezne nevihte. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo. Popoldne in zvečer se bo od severa ohladilo, meja sneženja se bo marsikje spustila pod 500 m nad morjem. TOLMEČ O 4/9 VIDEMO 6/15 m m3 xJ TRBIŽ O „>3-1/3 ČEDADo 7/14, A m CELOVEC °4/8 , KRANJSKA G. 02/4 /V O TRŽIČ FSFf 5/12 KRANJ O S. GRADEC O 6/10 CELJE 4/15 O F.,?. GORICA N. GORICA GORICA o o ^M^grg^ __________________N. MESTO Jutri bo spremenljivo. Temperature bodo ponoči in zjutraj zelo nizke; v hribih bodo pod lediščem, tla bodo ponekod poledenela, v nižinskem pasu okoli ničle. Ob morju bo zjutraj pihala zmerna burja, čez dan pa rahel veter. Jutri bo pretežno oblačno, občasno bodo še rahle padavine. Še bo zelo hladno za ta čas. A TOLMEČ O2/13 VIDEMO 1/18 M TRBIŽ O -6/9 CELOVEC KRANJSKA G. O-9/9 O TRŽIČ 0/14 KRANJO S. GRADEC 0-3/12 CELJE 0/14 O LJUBLJANA O 2/12 POSTOJNA O0/12 N. MESTO 1/13 O & PORTOROŽ O 7/17 ¿S^ O UMAG POREČ KOČEVJE V O , ČRNOMELJ Danes: ob 5.57 najnižje -43 cm, ob 12.41 najvišje 20 cm, ob 18.07 najnižje -2 cm, ob 23.41 najvišje 25 cm. Jutri: ob 6.41 najnižje -36 cm, ob 14.02 najvišje 16 cm, ob 19.22 najnižje 3 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 14,3 stopinje C. 500 m............6 1000 m............3 1500 m............1 2000 m ...........-4 2500 m ...........-7 2864 m..........-10 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 6,5 in v gorah 7,5. Z enim vdihom pod vodo preplaval skoraj pet dolžin LJUBLJANA - Andrej Ropret je konec tedna na odprtem prvenstvu Grčije v disciplini dinamična apneja s plavutmi, katere cilj je z enim vdihom zraka preplavati čim daljšo razdaljo, dosegel potop dolg kar 249 metrov, ali skoraj pet dolžin bazena. Ropret je z dosežkom popravil lasten slovenski rekord za 18 metrov. »Potop je bil sproščen, kot še nikoli in tudi zadnjih nekaj metrov je bila še rezerva, vendar nisem želel tvegati preveč. S tem rezultatom sem trenutno uvrščen med pet najboljših potapljačev na vdih na svetu in to mi daje motivacijo za naprej,« je po rekordu povedal Kranjčan. Predsedniški test očetovstva LA PAZ - Bolivijski predsednik Evo Morales je zaradi škandala v zvezi njegovim domnevnim očetovstvo opravil test DNK. Februarja je izbruhnila novica o nekdanjem razmerju Moralesa s podjetnico Gabrielo Zapato iz leta 2007, ko je bila stara komaj 19 let. V razmerju naj bi se rodil sin, ki pa naj bi po besedah predsednika kmalu po rojstvu umrl. Morales je tudi trdil, da ga sam ni nikoli videl. Zaradi tega je Zapata pričala pred družinskim sodnikom, kjer je povedala, da je sin živ. Sodišče je tako 56-letnemu predsedniku odredilo, naj opravi test očetovstva ter tako odgovori na trditve nekdanje partnerke. čile - Po treh letih forenzičnih preiskav Nerudo četrtič pokopali Strokovnjaki potrdili, da je umrl zaradi raka, ne pa zaradi zastrupitve Predsednik čilskega senata Ricardo Lagos Weber je imel poslovilni govor v kongresni dvorani ansa francija - Pohabljal je ljudi »Zobozdravnika groze« obsodili na osem let PARIZ - Sodišče v francoskem mestu Nevers je nizozemskega zobozdravnika Jacobusa van Nieropa zaradi namernega poškodovanja več deset pacientov obsodilo na osem let zapora. Nizozemca so zaradi hudega pohabljanja pacientov, ki jim je med drugim ruval zdrave zobe, lomil čeljusti ter povzročal abscese in sep-se, poimenovali za zobozdravnika groze. Sojenje 51-letniku so začeli marca, potem ko je v kraju Chateau-Chinon v osrednji Franciji med letoma 2008 in 2012 pohabil več kot sto ljudi. Poleg zaporne kazni mu je sodišče prepovedalo tudi opravljanje poklica in ga oglobilo z 10.500 evri. Tožilka Lucile Jaillon-Bru je med sojenjem poudarila, da je Van Nierop na okoli 100 pacientih izvedel «nepotrebne in boleče postopke», ki jih je zaračunal njihovim zdravstvenim zavarovalnicam, kar je bil tudi njegov cilj. Poleg tega je Nizozemec užival pri povzročanju bolečine, je dodala tožilka in ob tem predložila tudi iz- SANTIAGO DE CHILE - V mestu Isla Negra v Čilu so včeraj ponovno pokopali posmrtne ostanke čilskega pesnika in Nobelovega nagrajenca Pabla Nerude (1904-1973), ki so jih izkopali pred tremi leti zaradi preiskave. Z njo so želeli ugotoviti, ali je pesnik umrl zaradi raka, kot je uradno znano, ali so ga zastrupili agenti nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta. Forenzična preiskava, ki so jo izvedli 40 let po pesnikovi smrti, je pokazala, da je Neruda umrl zaradi raka prostate. Kot je zapisano v poročilu, so toksikološke preiskave kosti pokazale, da so bile v telesu sledi farmakoloških pripravkov, ki so se v tistem času uporabljali za zdravljenje tovrstnega raka. V poročilu piše tudi, da niso odkrili sledi drugih kemikalij, ki bi lahko bile po- vezane s smrtjo Nerude. Zato so strokovnjaki ocenili, da ni dokazov, da pesnik ne bi umrl naravne smrti. Neruda je umrl v bolnišnici v San-tiagu de Chile leta 1973 v starosti 69 let, le 12 dni po tistem, ko so z vojaškim udarom, ki ga je vodil Pinochet, z oblasti strmoglavili socialističnega predsednika Salvadorja Allendeja. Ne-ruda, ki je bil sicer član čilske komunistične partije, je načrtoval odhod v izgnanstvo v Mehiko, ko so mu odkrili raka na prostati. Najprej so ga pokopali v Santiagu de Chile. Nato so njegove posmrtne ostanke izkopali in prenesli drugam. Leta 1992 so ga pokopali v mestu Isla Negra, kjer je danes urejen Nerudov muzej in kjer bodo njegove posmrtne ostanke pokopali že četrtič. (sta) Big Ben bo obnemel LONDON - Znameniti londonski zvon Big Ben bo prihodnje leto zaradi nujnih popravil na Elizabetinem stolpu za nekaj mesecev obnemel. Med popravili bodo zamenjali številčnico in mehanizem ure na stolpu, odpravili razpoke v zidu, popravili streho ter zamenjali okvir številčnice, tako da bo spet takšne barve kot v 19. stoletju. Namestili bodo tudi dvigalo do vrha stolpa in zamenjali luči, ki osvetljujejo uro, z nizko energijskimi žarnicami LED. Stroški popravil so ocenjeni na 37 milijonov evrov. Big Ben, ki so ga v čast diamantni obletnici vladanja kraljice Elizabete II. leta 2012 preimenovali v Elizabetin stolp, je v neogotskem slogu oblikoval arhitekt Augustus Pugin. Dokončan je bil leta 1856. Stolp se je pred preimenovanjem uradno imenoval Urni stolp, medtem ko je Big Ben le ime za ogromen zvon na vrhu. »Da bo ura še naprej delala, si moramo zdaj vzeti čas, da jo temeljito pregledamo in obnovimo,« je dejal Steve Jaggs, ki nosi naziv čuvaja ure. vedensko mnenje psihologov. To je pokazalo lakomnost in popolno odsotnost sočutja pri obtoženem. Van Nierop je v ruralnem Chateau-Chinonu ordinacijo odprl leta 2008. V okolju, kjer je občutno primanjkovalo zdravstvenih storitev, ga je prebivalstvo sprva sprejelo odprtih rok. Posla se je lotil na veliko in se hvalil, da lahko v svoji moderni ordinaciji dnevno oskrbi med 18 in 26 pacientov. A oblasti so že leta 2011 začele dvomiti v njegove računovodske izkaze, pacienti pa so začeli primerjati njegove izvide in rezultate njegovega dela. Ko so se začele kopičiti pritožbe, je van Nierop julija 2012 ordinacijo zaprl, češ da mu je po neki nezgodi na domu ohromela roko. Upokojena učiteljice Nicole Martin, ki je zaradi van Nieropovih grozovitih operacij, ki so ji povzročile abscese, izgubila več zob, je leta 2013 s pomočjo Ni-zozemčevih asistentov oblikovala skupino žrtev, v kateri se je kmalu združilo 120 ljudi. Van Nieropa je nato policija junija 2013 aretirala, a ga do začetka sojenja izpustila na prostost, nakar je decembra tega leta pobegnil. Septembra 2014 so ga na podlagi Interpolove tiralice izsledili v manjšem kanadskem mestu. Po poročanju medijev si je ob prihodu policije skušal prerezati vrat. Nato se je, z izgovarjanjem na psihično stanje, skušal izogniti izročitvi Nizozemski in nato še Franciji. A na koncu je pristal v psihiatrični enoti zapora v francoskem departmaju Loiret. Van Nierop se je skušal odgovornosti za svoja dejanja izogniti z zatrjevanjem, da trpi za psihološkimi problemi, vključno z vprašanjem spolne identitete in samomorilskimi težnjami. Med sojenjem je večinoma molčal, na vsa vprašanja pa odgovarjal z «brez komentarja».