Amerik anski Slovenec
	List za siovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
24 številka	Joliet, Illinois. 22. maja 1908	Letnik XVII 	—as
STRAJK IZUMIRA V CLEVELANDU, 0,
Cestne železnice prevzela nova družba in stari vslužbenci so zaštrajkali.
PRIŠLO DO KRVAVIH ČINOV.
Pa popustili sta obe stranki in konec štrajkir je blizu.
NAJVEČJI SESTANEK
katoliških prelatov v Beli hiši. Kot gostje Rooseveltovi.
Cleveland, O., 19. maja. — Davi je bila na Detroit Avenue neka kara pocestne železnice hudo poškodovana vsled dinamitne eksplozije. Čez dan so se obnavljali izgredi. Prvi smrtni slučaj, ki ga sicer ni neposredno povzročil štrajk cestnoželezniških vsluž-bencev, se je pripetil, ko je štiri leta staro Yetto Wolkinski povozila in na mestu usmrtila neka kara, katero je vodil neki nezveden skab-motornik. Zbrala se je takoj razburjena množica ljudstva in linčanje je bilo preprečeno samo s tem, da je voznik s polno silo pognal karo in utekel množici.
V Lakewoodu je bila neka kara ustavljena in na skabe-vslužbence je ljudstvo streljalo. Štiri osebe so bile resno ranjene in kara je bila zažgana, da je skoro docela zgorela. Voz se je nahajal blizu zapadne končne postaje, ko se je moral ustaviti zaradi prekopoloženega trama na cesti. To je bil prvi voz, ki je bil med štrajkom namenjen v Lakewood in pasažirjev ni bilo nič v njem. Kara se je komaj ustavila, ko je krdelo moških, skritih za železniškim mostom, skočilo na plan in jelo takoj streljati iz revolverjev. Oboroženi straži na kari sta tudi streljali. Medtem je pridr-drala nadaljnja kara in njeni straži sta tudi streljali na napadalce, kterih je bilo do 1000 mož.
Vzrok štrajka.
Ces.tnoželezniški vslužbenci so sklenili zaštrajkati v noči od petka na soboto, skoraj enoglasno. Prizadetih je okoli 2,000 vslužbencev. Svoj izvor ima štrajk v uvedbi voznine po 3c, vsled katere je razne cestnoželezniške družbe nadomestila ena edina, tako-zvana “Municipal Traction Company”. Ta nova družba pa ni Hotela kot obvezne pripoznati pogodbe, katero so bili sklenili cestnoželezniški vslužbenci, pripadajoči uniji “Amalgamated Association of Street and Electric Railway Employes”, z neko prejšnjo družbo. Po tej pogodbi je bilo vsluž-bencem obljubljeno, da se jim plače zvišajo po 2c na uro, če se družbi podaljša njena svobodnica. Nova družba pa je ponujala samo za lc na uro zvišano plačo, ki se je imela uveljaviti dne 28. aprila, ko se je hotelo začeti tudi z novo voznino po 3c. Nova družba je tudi odredila, da morajo vsi njeni vslužbenci plačati voznino, kadar niso v službi. S tem pa vslužbenci niso bili zadovoljni in prišlo je do štrajka.
18 oseb ranjenih.
Cleveland, O., 20. maja. — Za prihodnjih 24 ur še ni pričakovati nikake poravnave štrajka. Člani državnega razsodišča, uradniki Municipal Street Railway-kompanije in voditelji unije so se celo noč posvetovali, a brez vspeha.
Vsled sinočnjih nemirov, ob katerih je bilo 18 oseb ranjenih, so bile kare davi le slabo zasedene. Omnibusi in drugi vozovi so posredovali promet. Bati se je nadaljnjih izgredov nocoj.
Neki policaj je našel nad 100 velikih dinamitnih patron ob tirih na Bridge Avenue in West 45. cesti davi zarana.
Poravnava blizu.
Cleveland, O., 21. maja. — Ves včerajšnji dan do pozne noči so se vršila med zastopniki štrajkarjev, nove družbe in člani državnega razsodišča pogajanja, ki so deloma uspela. Kakor sedaj stvari stoje, je mogoče, da bo štrajk že danes končan. Štrajkarji so se izrekli pripravljene, kot “novipci” iti spet na delo, pod pogojem, da se razporna točka pozneje poravna potom razsodišča.
Washington, D. C., 17. maja. — V družbi kardinala Gibbonsa, apostolskega delegata nadškofa Falconio, newyorškega nadškofa Farley, škofa Broyvne iz Cloyne na Irskem, škofa O’Connella od katoliškega vseučilišča' in patra Russell, župnika cerkve sv. Patrika, je bil irski kardinal Logue gost na luncheonu s predsednikom Rooseveltom in Mrs. Roosevelt. Tajnik Root in generalni pravdnik Bonaparte sta bila tudi navzoča. Kardinali so nosili rdeče klobuke svojega urada. Vsi prisotniki so bili katoličani, izim-ši predsednika in Mrs. Roosevelt in tajnika Root. To je bil največji sestanek katoliških prelatov, kar jih je kdaj bilo v Beli hiši.
Poznega popoludne so dostojanstveniki obiskali kapitol. Poslušali so razpravo v senatu in potem šli v poslansko zbornico, kjer jih je poslanec Bourke Cockran predstavil “speaker-ju” Cannonu. Po obedu v župnišču sv. Patrika je kardinal Logue sprejel zastopnike časopisja. Rekel je, da je Washington izrazito mesto in da se mu dopade.
“Ni podobno Parizu,” je rekel, “kateri je tesno zgrajen. Ni podobno Londonu, kateri je meglen in teman. Ni podobno New Yorku, ki ga označa promet in kupčija.”
O Rooseveltu je dobil vtis, da je krepak, neprestrašen mož.
Nadškof Bourgade umrl.
Chicago, 111., 18. maja. — V tukajšnji Mercy-bolnišnici je včeraj umrl prem. g. Peter Bourgade, nadškof iz Santa Fe. Pokojnik je bil zelo vnet misijonar, kojemu' poklicu se je posvetil že pred 40 leti. Dosegel je starost 63. let.
Pohvala katoliške cerkve.
Chicago, 111., 20. maja. — Pohvala katoliške cerkve iz ust nekatoliškega profesorja Harry Thurston Pečka je Vzbudila znatno pozornost. Slavni u-čenjak in urednik “Bookmana” pravi med drugim: Dandanes potrebujemo zaupanja na modroslovje in bogo-verje -— dve polji, ki sta dejansko, v najvišjem smislu besede, samo eno; kajti konečno je vendar samo vera, ki je vstanu zadovoljiti potrebe vsake človeške duše. V tem tiči skrivnost čudovite moči katoličanstva. To veliko temeljno resnico je proučilo in si popolnoma prisvojilo, česar protestantizem očividno ni vstanu doseči. Zato vidimo pred nami neštete razkole, ki se mejsebojno pobijajo.
KATOLIŠKI
BORŠTNARJI.
Znani red bo slavil v nedeljo, dne 24. maja, svoj srebrni jubilej v Chicagi.
SLAVNOST BODE VELIČASTNA,
135,000	članov že šteje ta slavni red in 1560 podrejenih dvorov.
Chicago, 111., 21. maja. — Pričakuje se, da 10,000 do 15,000 ljudi napolni prihodnjo nedeljo Coliseum, kjer bode Red Katoliških Borštnarjev z molitvijo, petjem in primernimi govori proslavljal svoj srebrni jubilej. Govorniki bodo: premil, g. nadškof Quigley, višji nadborštnar Thos. Cannon, mil. škof Muldoon, državni senator Julius Coller iz Minnesote, John F. Doherty iz La Crosse, Wis., John F. Scan-lan, eden od ustanovnikov reda in prvi višji nadborštnar ter F. A. Bildeau iz Montreala, član višjega dvora. Pevski zbor 1000 borštnarjev zapoje s sprem-ljevanjem Thomasovega orkestra. Začetek slavnosti je določen na 2. uro popoludne.
Red Katoliških Borštnarjev je bil ustanovljen pred 25. leti, maja meseca 1883, s svojim glavnim sedežem v Chicagi, odkoder se je razširil čez vse države severno od Mason in Dixon črte in čez Kanado. Iz malih početkov se je tekom let razvil v doslej 1560 podrejenih dvorov, ki štejejo skupaj do 135,000 članov, od katerih biva v državi Illinois 36,625. Seveda se je moral tudi ta red boriti s težavami. Zavarovalno vprašanje ni bilo lahko rešiti. Vkljub temu pa se je izborni upravi posrečilo, v petindvajsetih letih prihraniti rezervni sklad v znesku $1,638,020.11, dočim se je izplačalo v istej dobi $10,489,186.35 na usmrtni-nah in približno poltretji milijon na bolniških podporah in pogrebnih stroških.	,
dijaki kot divjaki.
Nemškonacionalni “svobodnjaki” napadli katoliške vseučiliščnike.
Dunaj, 19. maja. — O sirovih izgredih s prelivanjem krvi povodom promocije (povišanja v akademiško čast) katoliških bogoslovcev se poroča z vseučilišča v Gradcu.
Nemškonaduti dijaki so hoteli preprečiti vstop narodnozmernih, katoliških dijakov v dohodne prostore vseučilišča, ko je prikorakalo katoliško graško dijaško društvo “Carolina”, v spremstvu več sto kmetov pod vodstvo poslanca Hagendorferja, da si prisili vstop. Divji pretep se je razvil. Ko je poskušala policija posredovati, da loči kmete in dijake, je bila napadena. Policaji so potegnili sablje in jeli udrihati po kmetih, od katerih je bilo več nevarno ranjenih. Konečno je posredoval rektor vseučilišča, ki je prihitel v polni uradni o-pravi in pomiril dijake.
Na rektorjevo povelje je bil potem članom “Caroline” dovoljen vstop, a kmetom brezpogojno zabranjen. Medtem pomnožena policija je kmete komaj zadržala, da niso šiloma prodrli v avlo vseučilišča.
Tudi tukaj na Dunaju so se dogodili zli pretepi med dijaki, ker so “svobodomiselni” napadli katoliške. Policija je napravila red.
Prenagli so.
Budimpešta, 17. maja. — Nedavno je vlada svarila pred izseljevanjem v Združene države, ker se tamkaj gospodarske razmere še niso zadosti zboljšale, da bi bilo izseljevanje nasvetovati. Vkljub temu svarilu pa izseljevanje spet narašča. Sedaj je minister vnanjih zadev naznanil, da osebe, ki so se izselile po 1. januarju t. L, izgube pravico, brezplačno vrniti se v domovino.
MORILKE GUNNESS SKRIVNOSTI RASTO.
V stari kraj.
Ely, Minn., 19. maja. — Včeraj je od tukaj odpotovalo v Staro domovino Ti3 Slovencev in 3 Slovenke, torej 66 oseb naenkrat. Seveda so povečini vzrok slabi časi.
Koroner okraja Laporte izjavlja, da je bila morilka od neznanca umorjena.
IZKOPAVALI BODO NADALJE.
Zaprti Ray Lamphere bo baje težko dokazal svojo nedolžnost.
Chicago in pivnice.
Chicago, 111., 18. maja. — Prenapeti prijatelji nedeljskega zapiranja salonov so spet hudo poraženi. Prizivno sodišče je danes odločilo, da sodišča ne morejo prisiliti chicaškega župana, naj ob nedeljah zapira krčme v Chicagi in tako polagoma po zastarelih zakonih z leta 1845. tukaj uvede puritansko nedeljsko silo. Prizivno sodišče je nadalje odločilo, da se sodišča sploh nimajo vmešavati v izvrševalno oblast županovo.
Cerkev zgorela.
Cleveland, O., 17. maja. — Cerkev in šolo Brezmadežnega Spočetja Blaž. Device je v torek ogenj uničil. Cerkev in šola sta bila v istem poslopju. Ogenj je izbruhnil med opoludanskim prestankom in le prav malo otrok je bilo v poslopju tačas. Rešili so se lahko. Duhovniku se je posrečilo rešiti presv. Rešnje Telo. Sosedno stanovanje je tudi zgorelo. Skupna škoda znaša okoli $15,000. Ogenj je povzročila sveča, ki je padla na tla in zažgala preproge.
Polom banke.
Sedem oseb utonilo.
Jrittle Rock, Ark., 20. maja. — Vsled ksplozije gazolinske shrambe na nji-ovi ladjici je sinoči utonilo sedem seb pri Clarendonu, Ark., kamor je ečja družba napravila izlet po reki vani White River.
Atlantsko brodovje.
Los Angeles, Cah, 20. maja. — Pod poveljstvom podadmirala Sperry sto-ieče atlantsko brodovje, ki je v ponedeljek odplulo iz San Francisca proti Puget-prelivu, se ob oregonski brežini hudo bori z viharnim morjem.
Pittsburg, Pa., 18. maja. — “Allegheny National Bank” je danes zaprla svoja vrata. Blagajnik Montgomery, ki se nahaja v okrajni ječi, je obtožen, da je poneveril $469,000 in ukradel vrednostnih papirjev za $125,000, ter pride danes pred zvezno sodišče. Banka ima primanjkljaja dva milijona dolarjev.
Ugodno.
St. Louis, Mo., 19. maja. — “The Helmbacher Forge & Rolling Mills Company”, ki je z dnem 1. januarja zaprla svojo tovarno, je spet začela z delom. Vsled tega ima 80(hmož spet zaslužek.
Premogarji.
Kansas City, 20. maja. — Po 75 dnevnih pogajanjih med zastopniki rudniških posestnikov na jugozapadu in njih delavci se je danes doseglo sporazumljenje glede bodočih plač in delavne dobe. Bržko premogarska konvencija potrdi pogodbo, se spet začne z delom. To se utegne zgoditi že prihodnji ponedeljek.
Štrajk v Chicagi.
Samci proti devicam.
Danville, lih, 21. maja. — Nepričakovan korak so storili samci v svojem prizadevanju preprečiti, da bi se prošnja neoženjenih žensk za obdačenje neoženjencev sprejela v mestnem odboru. Vložili so protiprošnjo, po kateri zahtevajo od mestnega odbora, da sprejme odredbo, ki določa globo $50 za vsako “korbico”, ki jo neomožena ženska podeli snubaču. Polegtega zahtevajo, da mestni odbor iztuhta kak načrt, po katerem bodo neomožene ženske lahko prisiliti, da se sestanejo z neoženjenci in jim ponudijo priliko zasnubitve.
Denar za chicaško pošto.
Washington, D. C., 20. maja. — Po navodilu senatovega odbora za javna poslopja in zemljišča bode dovoljeno $1,500,000 za nakup zemljišča, ozir. stavbišča za chicaško poštno poslop-slopje. Predloga poslanske zbornice je bila odkazala v to svrho samo $750, 000.
Chicago, Uh, 18. maja. — Vozniki tovornih vozov so včeraj sklenili zaštrajkati. A določili še niso dne, kdaj ostavijo delo, in pričakovati je, da se bodo vršila 'še raznotera pogajanja preden štrajk dejansko izbruhne. Gre se za zvišanje plač.
Romantična prigodba.
Lisabona, Portugalsko, 17. maja. — Časopis “Mundo” objavlja danes vest, da je kralj Manuel zaljubljen v mlado hčer ene izmed komornic kraljice^ matere Amalije, in sicer že dlje časa. Kralj Carlos in kraljica sta vedela o nagnenosti tedanjega princa, a sta smatrala stvar za nedolžno otročjo ljubezen. Ker pa je postal Manuel prav nepričakovano kralj, smatrajo iz državoslovnih razlogov za potrebno, da se kralj poroči s hčerjo kake evropske kraljevske rodovine; in kra-ljica-vdova in vojvoda da Oporto iščeta primerne neveste. Pred nekaj dnevi sta razpravljala to stvar v, nazoč-nosti kralja, ki je v njuno največje začudenje nenadno izjavil, da ljubi samo prejomenjeno gospico in da jo vzame za svojo ženo ali se pa sploh ne oženi. Kralj je ostal gluh za vse ugovore, in zaključek je bil, da sta bili rečena kombrnica in njena hči naprošeni, odpotovati v inozemstvo, v nadi, da daljša ločitev ljubečih se kialju prežene njegovo nagnenost.
Poljaki jeze Nemce.
Berolin, 16. maja. — Slab utis je v tukajšnjih merodajnih krogih vzbudila vest iz Washingtona, da je Rev. Adalbert Furman od cerkve sv. Kazimira v Chicagi izročil predsedniku Rooseveltu sklepe, ki so bili sprejeti na velikih poljskih shodih v mnogih ameriških mestih in v katerih se vlada Združ. držav prosi, da posreduje v zboljšavo poljskega položaja v poljskih pokrajinah na Pruskem. Posebno jezo vzbuja sklepčna beseda predsednika Roosevelta, da bo izročeno mu prošnjo na um vzel.
Azija Azijcem!
London, 18. maja. — V Indochini se vedno bolj razširja protievropej-sko gibanje. Komaj so Angleži potlačili nekatere pojave tlečega sovraštva do tujcev v Indiji, se je pojavilo enako gibanje proti francoski oblasti v Indochini. Upor netijo Anamiti, ki so se izšolali in izobrazili na Japonskem. Angleški in francoski listi o-značujejo položaj opasen.
Laporte, Ind., 20. maja. — Proučevalci slučaja Gunness mislijo, da se bo velika morilska skrivnost iznova razkrila pred občinstvom istotako senzačno kakor vprvič. Več novih sumljivih mest so danes zasledili na zemljišču zgorele Gunnessove farme in tukajšnji šerif Smutzer je izjavil, da se izkopavanje in iskanje novih trupel spet začne prihodnji petek, ko bodo podrtine farmskih poslopij že dovolj osušene.
Laporte, 20. maja.—Koroner Mack je danes popoludne naznanil razsod, da je v pogorišču Gunnessove farme najdeno truplo neke odrastle osebe po njegovih mislih truplo gospe Belle Gunness, ki je bila od neznanega človeka umorjena.
Laporte, 20. maja.—Državni pravdnik sedaj misli, da se je Ray Lamphere, ki sedi v okrajni ječi pod obtožbo umora prve stopnje brez -.dovolitve poroštva, povrnil v stanovanje Elizabete Smith potem, ko je zažgal Gunnessovo farmo, in potlej se je v-drugič napotil in je šel na Westbrook-farrho, kjer je dobil delo. Zastopniki državnega pravdništva pripuščajo, da so dobili dokazov za to, da je bil Lamphere dne 28. aprila ob polštirih zjutraj viden nele na poti do Gunnessove farme, ampak tudi na povratku z iste. To je bilo približno ob istem času, ko je po izpovedi drugih prič vzplamenel ogenj v smeri Gunnessove farme. Po svojem povratku v Smithovo hišo je Lamphere baje čez eno uro po svojem prvem odhodu spet odšel in topot v nasprotni smeri. Na tej poti je lahko videl ogenj. Če more država vse to dokazati, bi bil to hud udarec za Lampherovo zagovorništvo, ker se to opira skoraj edinole na “alibi”, ki ima dokazati, da je bil obtoženec na poti edinole v nasprotni smeri tisto jutro.
Mrs. W. Weitzen iz Toleda, O., je prišla semkaj, da preišče, ali ne pripada žrtvam gospe Gunness njena hči, ki je leta 1902. pohajala vseučilišče v Valparaiso, Ind., 9 milj od La-porta. Devojka je izginila brez sledu, ko je bila pisala svoji materi, da napravi neki obisk.
Mnogo, kar je bilo doslej zagonetno, ostane tudi sedaj še zagonetka. Kako so bile žrtve, katerih je bilo gotovo dokaj nad petnajst, usmrčene, se pač nikdar ne pojasni.
Najvišja stavba.
Pariz, 19.. maja. — Inženir Tournay je dobil od glavnega odbora svetovne razstave v Bruselju leta 1910. dovoljenje, da sme napraviti velikansk stolp, ki bo visok 400 metrov. Prekašal bo torej Eifflov stolp v Parizu za 100 metrov. Stroški so proračunje-ni na 1 milijon 200 tisoč frankov. Služil bo baje zelo dobro brezžičnemu brzojavu.
Nova prestolnica.
Cetinje, Črnagora, 19. maja.—Blrzii Bara (Antivari) je bil danes položen temeljni kamen za črnogorsko novo glavno mesto. Knez’ Nikica sam je položil kamen v navzočnosti mnogoštevilnih odličnjakov in diplomatov, Že davno so Črnogorci občutili neugodno lego Cetinja, sedanjega glavnega mesta, ki leži v gorovju, zato je vlada sklenila, zgraditi novo glavno mesto na obali Adrijanskega morja.
Duhovnik — izumitelj.
Berolin, 20. maja. — Elektrotehnik prelat prof. Cerebotani je izumil aparat, ki prenaša na velike daljave rokopise in risbe. Princip izuma je, da se konstruirata s čisto enakim gibanjem, ki ga povzroča odpošiljatelj, Monsignor Cerebotani je slovit elektrotehnik; izumil je že avtomatiški telefonski številnik in pisalni stroj za daljavo (“Elektroteledaktylo”).
Rudeča zdrava kri.
Zdrava kri pomeni, da je ista bo-' gata na potrebnih snoveh, nje barva je lepo rudeča. Ako pa kri nima svoje prave barve se je bati raznih bolezni kakor, raznih kožnih boleznih, izpuščajev, oteklin in drugih neredov. V takih slučajih rabite Severov Kričisti-lec, ki krepča kri v vseh slučajih ko ista res potrebuje okrepčila. Cena $1. Ako Vas nadleguje kakšna kožna bole-| zen tedaj je treba rabiti zdravilo od ! zvunaj. Severovo Zdravilno Milo za kožo bode odgovorilo vsem takim zahtevam. Zdravilna moč istega je ne-prekosljiva. V slučaju suhih kožnih boleznih kakor pri lišaju in drugih, je to zdravilo jako uspešno. Cena 25c. Proda se v vseh lekarnah. Pošljemo vam vzorec tega mila, ako nam pošljete znamko za 2c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Slovencem v pogled,
Slavni direktor Collins N. Y. Medical Instituta:—
Prejela sem Vaše pismo ter Vairt naznanjam, da sem ozdravila. Zahvaljujem se Vam za Vaša zdravila, katera so mi takoj pomagala. Sedaj ne bodem drugih zdravil vzela, sem po prvih ozdravila. — Še enkrat Vas zahvaljujem za zdravila.
S spoštovanjem
Elisabet Smrekar, Ely, Minn,
NOVA SLOVENSKA CERKEV V WEST ALLIS, WIS.
Blagoslovljenje nove slovenske cerkve sv. Marije, Pomočnice kristjanov, v naprednem mestu West Allis, Wis., se bo vršilo dne 31. majnika t. 1. Blagoslovil bo cerkev generalni vikar
Msgr. Rainer, a slavnostni govor bo imel g. župnik iz South Chicage, Rev. John Kranjec. Svojo udeležbq so prijavila slovenska in hrvaška društva iz sosednih mest. Kakor našim cenj. či-
talcem znano, je slovensko župnijo V West Allisu ustanovil č. g. Ivan Smolej, ki še ne biva dolgo tamkaj, a si je že v kratkem času stekel nevenlji-vih zaslug. G. župniku in njegovim župljanom iz srca čestitamo!
Joliet, 111., 20. .maja. — Društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. je lahko ponosno na uspeh svojega vabila, ki je zbralo zadnjo soboto zvečer toliko udeležencev obojega spola k prelepi slavnosti. Najstarejše slovensko društvo v JolietU si je namreč omislilo novo bandero, ki je zares dragocen'o in prekrasno. In v soboto zvečer se je vršilo slovesno blagoslovljenje novega bandera v cerkvi sv. Jožefa ob mnogobrojni udeležbi bratskih društev in ostalega občinstva. Po sedmi uri so se društva začela zbirati v svojih prostorih. Pred cerkvijo se je razpostavila v krog slovenska godba in zaigrala je nekoliko lepoubranih komadov. Medtem so prikorakala posamezna društva in napravila od nove do stare cerkve špalir. In potem so se vrata zadnje odprla in v polnem številu zbrani člani društva sv. Jožefa so se v slavnostni paradi pomikali iz stare v novo cerkev. Spredaj sta korakala boter in botra, g. John, Grahek in ga. soproga; sledili so bande-ronosci, za njimi štirje tovariši s tovarišicami v belih opravah, in potem vsi društveniki sv. Jožefa, katerim so se polagoma pridruževali špalirtvore-či člani ostalih društev, namreč Vit. sv. Jurija, sv. Cirila in Metoda, sv. Frančiška Sak, sv. Antona Pad. in sv. Treh Kraljev. Med velekrasno parado je godba pridno svirala. Prostorna cerkev se je kmalu napolnila do zadnjega kotička in sledili so obredi slovesnega blagoslovljenja, katero je izvršil domači g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič. Slovesnost je bila tem pomenljivejša, ker se je obenem obhajala osemnajstletnica, odkar je bilo blagoslovljeno prvo bandero istega društva po istem dušnem pastirju. O-semnajst let društvenega obstanka! Kako naj bi se ga društveniki ne veselili! In da primerno obhajajo to dvojno slavlje, so po cerkvenem blago-slovljenju priredili v Golobičevi dvorani sijajno veselico s plesom, ki se je obnesla kar najlepše. Vsi stari prijatelji in znanci so bili spet enkrat zbrani na pristno domači zabavi, in vsi smo se veselili, vsak po svoje, in se razšli zares zadovoljni. Društvu sv. Jožefa kličemo: Živi, rasti in cveti — pozimi in poleti!
—	Kam pa v nedeljo popoludne? V Rockdale! Društvo Sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. J. priredi tamkaj sijajno veselico s plesom o priliki blagoslovljenja in razvitja svojega bandera, in bratska dolžnost vseh zavednih Jolietčanov je, da to mlado, čilo in čvrsto društvo počaste s svojim obiskom o tako lepi priložnosti, kot se b.o nudila prihodnjo nedeljo. Blagoslovljenje bandera se bo vršilo dopo-ludne pri deseti sv. maši v naši cerkvi sv. Jožefa. Prihodnjo nedeljo popoludne torej v Rockdale, ki se tako lepo razvija in morda sčasom postane naše prvo čisto slovensko mesto v Ameriki.
—	G. Karol Sitar, član tvrdke Ogu-lin & Sitar Bros., je še vedno priklenjen na bolniško posteljo. Pač je najhujši napad srečno prestal, a boffezen ga je tako shujšala in oslabila, da se življenska moč le počasi vrača vanj. Njegova soproga in vsi sorodniki pa tako skrbe zanj in mu strežejo s tako neutrudno ljubeznijo, da mora dragi Karol okrevati vkratkem, če je- le božja volja. In zadnje dni se bolniku res vidno vrača zdravje, kar je jako tolažnd posebno tudi za g. Josipa Sitar, ki že poldrugi mesec sam nosi vso težo velike trgovine; kakor znano, se mudi g. Ogulin onstran oceana.
—	G. Anton Sitar, ki se je mudil v našem mestu skoro štirinajst dni zaradi bratove bolezni, se je s svojo soprogo in otrokom sredi zadnjega tedna vrnil v Breckenridge, Mimi., kjer ima svojo trgovino.
—	Preprijetno iznenaden je bil g. Nick Vranichar dne S. maja t. 1., ko ga je ga. soproga Neža obdarovala z dvojčkoma, sinkom in hčerko, ki sta bila krščena zadnjo nedeljo ter se imenujeta Anton Henrik in Marija Elizabeta. Novorojenčka z materjo, vred sta čila in čvrsta. Kakor znano, je g. Nick vslužben pri veliki slovenski tvrdki The Eagle in je upati, da postane sčasom sam imeniten trgovec, ker se zelo odlikuje v svojem izbranem poklicu. Krstna botra sta bila g. in ga. Math Judnič.
—	Pri gradnji kokovih peči, severno od mesta, se je v ponedeljek popoludne smrtno ponesrečil neki McFad-den. Padel je z odra 49 čevljev globoko in ostal na mestu mrtev.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
—	Takozvani “Red Men’s Cjarnival” je začetkom tega tedna otvoril svoje šotore in razstavnice na loti ob Clinton in Scott cestah.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Avša Janez, Čulek John, Grašič Math, Klemenčič Alojzija, Pušek Pavel.
Okoli 350 otrok in 30 odrastlih je bilo birmanih v Marijini cerkvi (St. Mary’s church) zadnji četrtek popolu-
dne. Birmoval je mil. nadškof Quigley iz Chicage. Istega dopoludne je posvetil novo katoliško cerkev v Plain-fieklu.
— Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
Bradley, 111., 17. maja. — Društvo sv. Petra in Pavla št. 62 K. S. K. J. je imelo svojo velikonočno spoved 4. maja zvečer in 5. maja zjutraj skupno obhajilo. Obiskal nas je č. g. Anton Sojar iz Chicage, za kar se mu zahvaljujemo vsi tukajšnji Slovenci. V tukajšnji cerkvi sv. Jožefa se je zbrala velika množica dobrih katoličanov vseh narodnosti 4. maja zvečer ravno ko smo obhajali 40urno pobožnost. Po opravljeni pobožnosti je naznanil naš domači g. župnik, da bo za nas Slovence č. g. Anton Sojar imel kratko pridigo. Pridiga ni res trajala dolgo časa, ker se je mudilo spovedovati, ampak je marsikateremu rosilo oko od veselja, ko smo zaslišali govoriti božjo besedo v maternem jeziku. Vsebina pridige:
Gotovo vam je znana pravljica o človeku, ki je imel tri prijatelje in izmed teh treh prijateljev je dva hudo ljubil in za tretjega je pa malo maral. In ko necega dne pokliče sodnik tistega človeka, ki je imel tri prijatelje, k sodniji, pa se ni sam upal pred sodnika, prosi tistega prijatelja, katerega je najbolj ljubil, da naj gre ž njim in priča zanj; in on pa njegovo prošnjo ovrže in se izgovarja, da nima časa. Potem poprosi drugega prijatelja, da naj gre ž njim pred sodnika, da priča zanj; tisti prijatelj gre ž njim do sodnikovega praga in se vrne. Kam se je hotel obrniti za pomoč? Kar mu na um pride, da ima še onega prijatelja in to je bil tisti prijatelj, za katerega je malo maral. Poprosi ga, da bi šel ž njim.pred sodnika, da je v zadregi. In tisti prijatelj, za katerega je malo maral, je šel ž njim pred sodnika in je pričal. Dragi moji — reče pridigar — vsak človek ima tri prijatelje: tisti prijatelj, za katerega malo maramo, so dobra dela, katera grejo z neumrjočo dušo pred pravičnega Sodnika. Dobra dela so naš najboljši prijatelj, ali žalibog se malo brigamo za tega najboljšega prijatelja. Prijatelj, za katerega najmanj maramo, je molitev, pošt, ljubiti svojega bližnjega, pomagati eden drugemu v revščini, prejemati svete zakra mente, kolikor je mogoče, krščanska vzgoja otrok. To je tisti prijatelj, za katerega malo maramo. Tisti prijatelj je denar, ki ga najbolj ljubimo, ki pa ni vreden nič za zveličanje. Z denarjem človek zapravlja svojo dušo. Koliko je milijonarjev, ki bi plačali veliko svoto denarja, da bi si odkupili življenje, pa tega ne morejo doseči, ker denar ne velja pri sodniku, samo dobra dela on prejemlje in daje plačilo. Drugi prijatelj so žlahta, prijatelji: ko človek umre gredo ž njim do groba in ko položijo truplo v zemljo vrnejo se nazaj. Le en prijatelj gre ž njim in to so dobra dela.
Še več bi napisal, pa se ne spomnim vse pridige. Ampak to rečem, da so srečni Chicažani, ker imajo tako priljubljenega duhovnika. Jaz bi poslušal njegovo pridigo celi dan. Bog ga živi!
Z delom gre pri nas slabo. Bradley tovarna je skoraj zaspala, samo 50 ljudi še dela. Turk bo tudi mislim šel kmalo počivat; mislim, da bomo imeli dovolj časa ribe loviti, bo že zd^j, ker je dosti hlada v senci.
Poprej ko zgotovim to pisavo, pozdravljam vse rojake in člane K. S. K. Jednote in tebi, A. S., pa veliko naročnikov.	John Pezdirc, preds.,
Box 353.
«-------------
Chicago, 111., 18. maja. — Slavno u-redništvo, prosim vzemite mi teh par vrstic v poštev in poduk tudi drugim. Bil sem v nekem saloonu v zabavi z drugimi. Vidim, da pride človek du-hovsko opravljen vprašat za neki naslov. Da bi se mu odgovorilo, je bilo vse prestrašeno. In ko odide ven, kaj se je vse slišalo: vpitje, ploskanje rok, to me je sram povedati. Samo toliko isem vprašal, kaj hoče. Mi eden odgovori, da je neki bolnik v hiši. Ko sem to videl, sem šel ven, mislim, za zmiraj. Samo to rečem M... ako ni on gospodar boljši, da zapre vrata, zakaj nam ni na čelu zapisano, kaj o tem mislimo, smo prijatla, toda v tvoj salun ne več.
________Eden navzočih.
Chicago, 111., 19. maja. — Kakor povsodi, tako tudi pri nas se letos dela bolj poslabem. Stari delavci delajo skoro vsi, toda ne poln čas.
Pretečeni teden smo imeli tukaj iz-vanredno konvencijo takozvane S. N, P. J. Pravijo, da se je dobro obnesla, večinoma je ostalo vse pri starem, samo asesment so zvišali za $500.00 po $1.25 in na tisoč $1.75. Vsi jed-nako pravijo, da bo sedaj mir. Čas je že enkrat, da bi bil.
1 Gosp. Mohor Mladič je otvoril no-vourejeni salun na Blue Island Ave.
& Lomiš st. in prejšno mesto je prevzel njegov brat John Mladič. Časti-tamo k novi podjetnosti.
V nedeljo je umrl tukaj mlad fant, John Kreuzer, 20 let star, doma iz Sabuče, fara Brnca, Koroško. V Ameriki je bival 2y2. Zapušča tukaj dve sestri in enega brata! nekje Bonners Terry, Idaho in v starem kraju starše in štiri sestre. Bil je član društva sv. Jurija št. 960 C. O. F., katero mu priredi lep pogreb. Bila mu lahka tuja zemlja!
Zadnji teden je bil pokopan tudi rojak Ferdinand Lesar, doma iz Čer-nomlja. Bival je v Ameriki okoli 26 let in zapušča žalujočo ženo in 7 o-trok, od katerilj je najstareja hčer 18 let gospa Nemanič. N. v m. p.!
Poročevalec.
Chisholm, Minn., 12. maja. — Včeraj sta bila tukaj poročena Peter Krže iz Sodražice in Ana Kocjančič iz Škoc jana; želimo jima obilnega blagoslova in sreče za veliko let!
V naši naselbini imamo zdaj tudi angleško šolo, to se pravi, šolo za Slovence, ki se hočejo učiti angleščine. Poučuje se štirikrat y tednu: dvakrat za tiste, ki podnevu delajo, in dvakrat za one, ki ponoči delajo. Angleščina je potrebna vsakemu, ki hoče dalje časa v tej deželi ostati in tu napredovati. Marsikateri Slovenec, ki je bistre glave, sprevidi, da bi mogel ložje zaslužiti svoj vsakdanji kruh, če bi bil zmožen angleščine; torej se z veseljem poprime priložnosti, da bi se navadil po angleško brati, govoriti in pisati. Vendar nobeden ne sme pozabiti pregovora: Pridno se mora učiti, kdor hoče veliko znati. Samo stanovitnost in vztrajnost peljeta k uspehu. Hočemo pokazati drugim narodom, da smo tudi sposobni napredka in da se kaj radi kaj koristnega navadimo.	R. J. T.
Chisholm, Minn., 18. maja. — Zadnji teden v sredo 13. maja smo pokopali mladega moža iz tukajšnje fare, George Ognjanovec, 22 let star, ki je bil rojen v Kastvi na Hrvatskem. Pokojni se je ponesrečil v rudniku Monroe, po kratkem in hudem trpljenju je umrl v bolnišnici na Hibbing. Je bil član društva “Slava Bogu”, katero mu je poskrbelo dostojen pogreb. V starem kraju zapušča pokojnik mlado ženo in enega otroka. Bog daj mu večni mir in pokoj!
Cleveland, O., 6. maja. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Prosim za malo prostora v priljubljenem listu A. S., da rojakom naznanim o izgubi nam rojaka, katerega je smrtna kosa pokosila pretečeni mesec, namreč Jožeta Vidrih, po domače Jančetov, doma iz Straške fare pri Dobrepoljah, iz Kolenčevasi. Bil je tukaj že več let, vendar pri društvu ni bil nobenem Zavoljo tega, dragi rojaki, je toliko težje prosjačiti milodare pri rojakih in poznanih ljudeh; vendar so bili rojaki iz bližnje okolice toliko radodarni, da se je precej lepa svota nabrala, da se je mogel dostojni pogreb po katoliškem obredu iz župne cerkve sv. Vida zvršiti. Bolehal je že več let na sušici, toda pred malo dnevi ga je spravilo v posteljo, iz katere ni več vstal. Star je bil 31 let ter nekaj čez dve leti oženjen. Tukaj zapušča ženo in enega nepreskrbljenega otroka, kakor tudi vdova se v veliki bedi nahaja. Doma na Kranjskem ima še žive starše in tukaj tri brate in eno sestro. Vsi ti žalujejo nad izgubo še tako mladega brata.
Tem potom izrekam v imenu žalujoče vdove in tužnih bratov prisrčno zahvalo vsem darovalcem, kateri so posebno vdovi ta najhujši udarec veliko polajšali. (Op. upr. Radi pomanjkanja prostora ne morejo v list imena vseh številnih darovalcev.)
Z Bogom! John Rus, poročevalec.
Ely, Minn., 18. maja. — Dne 14. maja so začeli pri tukajšnjih rudnikih napolnjevati želežnične vozove. Rudo odvažajo v pristanišče Two Harbors. Kakor se poroča, se začne z odpošiljanjem rude po jezerih s prvim junijem. Daši se ruda odvaža od rudnikov, vendar dražba ne sprejema delavcev še dosedaj v delo.
Veliko število Slovencev je odšlo ta teden v staro domovino, in ravno sedaj jih namerava iti cele množice. Nekateri bodejo še nekaj nekaj časa počakali, da se morda obrne na bolje, kakor se upa.
Gospod France Sašek se je po enoletnem in pol bivanju v Poland, Arizona, zopet povrnil k svojej družini dne 12. maja. Poroča nam v jako kritičnem položaju med delavstyom v Arizoni. Na stotine delavcev ne dela že več mesecev in nimajo sredstva za življenje.
Danes se je od tu podalo do 60 Slovencev v staro domovino. Na kolodvor jih je spremilo ogromno-število rojakov, da je bil kolodvor prav napoljnen od ljudstva. Vsem poto-valcem v staro domovino kličemo srčni z Bogom in srečen pot!
G. John Težak, kateri se je povrnil z South Range, Midi., je odpotoval v državo Idaho. Z njim sta odpotovala istotja tudi gg. Matija Rom in Matija Kraker.
Danes so se tu poročili v cerkvi sv. Antona g. Matevž Štefin z gdč. Marijo Mikše in g. Andrej Pirc z gdč. Frančiško Glavan. Dne 24. maja se poroči gospod Anton Ložavec z gdč. Antonijo Žitnik. Vsem novoporočen-cem obilo sreče in blagoslova!
Jos. J. Peshell.
Ely, Minn., 11. maja. — Tukajšnja železnorudarska družba Oliver je z 9. majem odslovila do 200 delavcev iz
svojih rudnikov in nekaj tudi s površja. Največ prizadetih delavcev je bilo v Pioneer rudniku. Družba si je pridržala le še tiste delavce, kateri ima1 jo tu obitelji. Kaj nam prinese prihod-njost, .je zagonetno. Gotovo pa bode popolnoma prenehalo z delom, če se ruda ne bode začela odpošiljati od tu.
G. Štefan Agnič, lastnik od “Agnič Bratje” gostilne na Čamp ulici, je imel neko delo na svojem hišnem poslopju dne 9. maja dopoludne. Ko je že stopil precej visoko po lestvi, se ista umakne ter je padel z lestvo vred tako nesrečno, da si je strl roko v rami. Uverjeni smo, da bode ponesrečeni zopet okreval, kar mu iskreno želimo.
Danes se je začelo s kopanjem prostora, kjer se bode zidala višjerazred-na šola. To delo se vrši na zapadni strani mesta.	J. J. P.
Franklin, Pa., 18. maja. — Sinoči se je mislil ustreliti rojak Feliks Zentar iz Bojanjevasi, fare Radoviče. Obstrelil se je v vrat, vendar mu ni hude škode, ker mu je krogla preletela zraven kože. Vzrok poskušenega samomora: slaboumnost. S pozdravom! M. Č.
Kansas City, Kans., 18. maja. — Dragi mi list A. S., ti naše vrlo glasilo slavne K. S. K. Jednote! Zaprosil bi tvoje vrle voditelje; da bi mi dopustili mal kotiček v tvojem cvetočem vrtu, da naznanim rojakom po širnih Zjedinjenih državah, kako še kaj tolče slovenska kri po naših žilah. Seveda namenil sem se pisati le kar se tiče našega dušnega napredka. Pa le omenim, da gre pri nas z delom nekako ne preslabo in ne predobro, po domače rečeno, po srednje.
A kar se tiče našega dušnega napredka, hvala Bogu, moram reči, da je prišel čas za naše vrlo slovensko ljudstvo, prišel je tisti naš namenjeni cilj, katerega smo iskali: da imamo zdaj trdnega in vrlega nam dušnega pastirja, č. g. Jožefa Kompare, katerega ne omaje vsaka mala sapica, tudi največji vihar ne. Č. gospod kaže za nas veliko spodbujo. Prišel je k nam po naši prošnji proti njemu. Prosili smo Stvarnika vsemogočnega, trkali smo na njegova vsemogočna vrata, kakor pravi Kristus sam: Prosite, in dalo se vam bo; trkajte, in odprlo se vam bo; iščite, in našli bodete. In res, vse to smo storili in dosegli smo.
Prišel je naš č. gospod župnik k nam dne 14. aprila, in prvikrat je častiti služil sv. mašo na velikonočno nedeljo. Veselo se je slišalo prepevanje: Gospod je vstal, aleluja! Zapeli so naši vrli pevci; omenjam le gospoda in gospo Anton in Neža Žagar. Slišali smo tiste lepe glasove, katere smo poslušali, ko smo bili še
mladi v dragi nam rodni zemlji. Ponosni zares moramo biti mi tukajšnji Slovenci, da nas je ljubi Bog tako bla-godaril. Kupili smo tudi že prostor za cerkev, kateri stane $6600.00|
Kar moram še omeniti, je glede cvetja. Ne smem pozabiti, da obhajamo namreč po naši nekdanji šegi prelepe Šmarnice in častimo nebeško Kraljico. Naša vrla dekleta in naše blage žene so s cvetlicami obdale nebeško Gospo. Če bi bila naša cerkvica na hribčku, zaklical bi z veseljem pesnikove besede: Cerkvica vrh gore, cerkvica bela, vsak dan pozdravlja te duša vesela!
Za zdaj bom končal te moje vrstice in želim iz vsega srca vsem tukajšnjim Slovencem vspodbujo za napredek, za naš dušni blagor. Bratje, mi bodimo trdni kakor zidi grada: Črna zemlja naj pogrezne tega kdor odpada!
Pošiljam srčni pozdrav vsem rojakom po širnih Zjedinjenih državah. A tebi, nam lepi cvetoči vrt, želim obilo sadu.
Nekdanji uradnik cer. dr. sv. Jožefa.
Moon Run, Pa., 10. maja. — Slavno
uredništvo A. Slovenca. Prosim Vas, dragi urednik, sprejmite od mene ta moj dopis v predale našega preljubega lista, Amerikanskega Slovenca, da malo opišem dogodek in potovanje v Wisconsin in v Taylor Co. Potem sem primoran takorekoč malo opisati rojakom Slovencem, ki so pač čitali 2 dopisa od Petra Peruška in sicer v štev. 20. Am. Slov., k'i je bil zelo vabljiv, jaz rečem nakratko — v strašno žalosten kraj. Zatorej moram prvo omeniti, da smo bili 3 Slovenci, ki smo se podvrgli temu dopisu in šli z veselim srcem težko čakajoč prihoda v ta kraj v Rib Lake na kmetije, da zagledamo svoj kruh. Zagledali smo pa žalosten prizor te vboge zapuščene zemlje, mislim najbolj zavržene v Zjedinjenih državah. Potem me pač veže dolžnost, da rojakom Slovencem odprem oči prej kot bi se eden naših bratov slovenskih zavrgel v uboštvo in pa jako veliko trpljenje vse svoje življenje. Vsaki naročnik Am. Slov. se menda spominja teh dveh dopisov, kaj in kako je bilo sporočeno v njih. Jaz in onadva smo pa videli svojimi očmi, kakšna divja zemlja je tam in kakšne pridelke moremo zahtevati od te poludnate in močvirnate zemlje On piše vse podrobnosti pridelkov, kakor vsa žita, pšenica pa ni omenjena, potem ne veš poprej da razvidiš, če je ali ni. Istotako sadje vse sorte da uspeva dobro; jaz sem pa le videl par od mraza stisnjenih dreves. Povedano je, da tudi turšica dobro vspeva; ni res, je laž, se je tam reklo da ne. In istotako detelja in trava; pa jaz ni-
sem sploh videl spomina detelje, mislim, da jo mraz prežene v druge tople kraje; kakor trava piše da je visoka 5 čevljev pa tisto mu jaz ne potrjujem drugače če se popolnoma dogovorimo. Ko smo hodili tam okoli farm, smo videli večinoma le močvirje in tam smo mu potrdili njegovo mero sena, ko smo videli bičje na močvirju, ko so tiste velike bilke, ki imajo še 2 pedi, potem visoke glave, na vrhu pa tisto travo, se pa pusti zimi v roke, ne pa kravi. Po mojem mnenju, če bi se kak ubogi rojak tam naselil, bi moral za par let krmo seboj pripeljati; če bi hotel kravo imeti in maslo in sir prodajati, ga bi ne bilo kje vzeti. Drugo kot je bilo omenjeno radi lesa, je tudi velik razloček n. pr. kot bi pšenico eden požel, lulko in pa plevel pa pustil. Družba železniška vse debelo po seka, drobiž in hosta pa ostane:. Potem, dragi rojak, kaj misliš, boš ti to močvirje in pesek plel kakor žito do svoje zrele starosti PTvoji otroci pa še ne bojo imeli kruha nego le trpljenje in prazni trebuh. Nadalje vas še prosim potrpljenja, g. urednik, z mojim dopisom, da še malo omenim naprej, da posvarim naše rojake, naj se izogibajo tega kraja, da ne bojo toliko zapeljani še kot smo bili mi, da smo potrošili svojih $40 težko prisluženih. 'Če drugi gre s tako korajžo tja, bo istotako kakor mi zoprnim obrazom zapustil ta kraj in bo rekel: Bog živi tega, iz katerega sem prišel.
Nadalje omenim, da je poznejši čas za začetek kmetijstva cel mesec in tudi trda zima tam, pade snega od 6— 7 čevljev. Mi smo bili tam maja meseca, pa je bilo še vse mrtvo kakor pri nas v mesecu marcu. Zima se tudi že začne v septembru, potem imaš le 3—4 mesece brez snega, zato pa ne raste turšica, pšenica, ajda, ne proso. Tudi ni z vinogradom nič, takorekoč vsi žlahtni pridelki se tam izogibljejo. Zatorej pozor, rojaki!
Nadalje še to omenjam, da tukaj v Moon Runu, Pa., še vedno čakamo za začetek dela in večina kar je pod Pittsburg Coal Co. in še tudi zanaprej ne vemo, kaj da bo. Zato ne svetujem nikomur še v ta kraj. Živila so še zmirom dražja, keček pive je pa zmiraj en prajz, da je bolj prikupljiv, pa se vendar pri njem držimo.
Zdaj pa idem k sklepu mojega dopisa, zato pa vse rojake ozir. naročnike lepo pozdravljam po širnej Ameriki; tebi pa, ljubljeni Am. Slov., dosti novih naročnikov in predplačnikov.
Urban Olivani.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
AKO HOČETE ČITAT* DOBER, zanimiv in zanesljiv list, naročite se na Amer. Slovenca, ki prinaša vse zanimivosti iz vseh krajev. Samo $1 na leto; za Evropo $2.00 na leto.
❖
❖
‘Ako bi ne bilo radi Severovih drvžinskih zdravil, moje žena bi ne bila več danes med živimi Sedaj je popolnoma zdrava.”	Jos. Bailey,
Box 52, Comley, 0 •
m ?
Blood Purifier
AWpöHor, io rm ciara
• I
AN EXCELLENT ANO BÍUABít HEME0Y
JXvaseSf Ovonic S&es, Bnl&gat CUn&h Silt Rhcjm tr¿V<**-retí “¡Mxíus,
Retí fte Pawfädet lašife
VfKUTtlVS* Oi TtO>
PBLCE »J.OO.
W. F. SEVERA CO. to««*ä
¿8DAR &API8S, • IOWA.
so ispuščaji, mozolji in druge nadloge na obrazu in telesu. Ako se isti zanemarijo se je bati slabih nasledkov, katere povzroči slaba kri, in to so: trganje, otekline in oslabelost telesa. V takih slučajih rabite.
Severov
kričistilec
ki bode odstranil vse nerede. Uredi ves sestav, ostrani strupene dele in okrpča kri. Cena $1.00.
9
“Zaupajte Severovim zdravilnom! ’
“Bolan sem bil, in dva zdravnika sta me zdravila. Po izgubi vsacega upanja na zdravje si sem kupil Severov Kričistilec in po rabi dveh steklenic istega sem bil popolnoma zdrav. Priporočam Vaše zdravilo vsem svojim prijateljem.”	Joseph Berenda, R. No. 1, Jjjair Oaks, Ind.
Zdravilni nasvet pošljemo na zahtevo zaslonj.
Vsaka ženska ima mehko kožo na obrazu in krasno obličje, ako rabi
KRASNA BARVA OBRAZA.
Severova Zdravilno Milo za kožo.
Zdravi vse nerednosti kože, mehča in gladi najtršo kožo ter daje licom mehko površje in svetlobo. To je pravo milo za otroško kopanje; tudi je vrlo dobro za rabo pri britju in je dofc^ro za pranje nečedne glave. Cena 25c.
“Severovo Zdravilno Milo je res dobro zdravilo. Naš štiriletni fant je imel čudno trdo kožo, po kopanju ga v vodi in pranju z Vašim izvrstnim milom je postala njegova koža gladka in mehka.”
Jos. Grigerek, Unionville, Conn.
Prodaja se v useh lekarnah.
Pazite, da dobite “SEVEROVA.
❖
e±2,
r±.
TJ?
S±,
TJ?
#
e±2.
*J?
*
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
IZ STARE DOMOVINE
—	Petindvajset kranjskih restavra-terjev se je podalo v preteklih dneh na Dunaj, da proučujejo ptujski promet.
—	25-letnica “Katoliške tiskarne” je bila 24. aprila. Leta 1883. dne 24. apr. jo je blagoslovil tedanji prošt Jos. Zupan.
—	Kranjski mesarji so imeli dne 30. apr. v Ljubljani poseben sestanek, katerega se je udeležilo do 200 mesarjev iz cele dežele. Ustanovila se bo deželna zadruga mesarjev, ki bo zlasti posredovala pri prodaji loja in kož, katere so zelo padle v ceni.
—	Letina. Poljedelsko ministrstvo je izdalo to-le poročilo: Ozimine so dobro prestalo zimo, tudi deteljišča in travniki. Veliko je upanje na dobro letino. Poljske miši so napravile precej škode, kar pa ne odločuje povolj-nega stanja. Zgodnja spomladanska setev se je dobro izvršila. Ugodno je prezimilo sadno drevje. Trta kaže v obče dobro. Na Kranjskem kaže sta,-ra trta slabo, nova zelo dobro.
—	Šest zlatih porok v jedni fari. V Colu pri Vipavi slavi letos 6 zakonskih parov zlato poroko. Fara, ki šteje komaj 1000 duš, misli ta redki dogodek slovesno obhajati,
—	Angleži v Postojni. Dne 29. apr. je obiskalo 90 Angležev postojnsko jamo. Pripeljali so se s posebnim vlakom, obstoječim iz 6 voz prvega razreda. Nek dopisnik se v graški “Tagespost” pritožuje, da so obedovali v slov. “Narodnem hotelu” in dolži angleško svetovnoznano tvrdko za prirejanje potovanj Th. Cook, da ni dovolj — nemška. To priznanje Angležev, ki gledajo predvsem na dobro postrežbe in čedno stanovanje, je mno go vredno za slov. gostilničarje.
—	“Izobraževalnemu društvu” v Senožečah je podaril deželno-sodni svetnik g. Mihael Novak 1000 slovenskih in 300 nemških knjig. Ta čin je v zgodovini slov. izobraževalnih društev gotovo edin.
k	...
—	C. kr. deželni šolski svet je imel svojo sejo, katero je g. dež. predsednik otvoril v slovenskem jeziku. Obljubil je g. predsednik, da bo prihodnjič razposlal tudi slovenska vabila.
—	Rudarski svetnik je postal v Idriji g. Frančišek Jadna.
—	Valentin Kumer umrl. Po dolgem bolehanju je umrl v 60. letu svoje dobe Valentin Kumer, upokojeni mestni učitelj ljubljanski. Pokojnik je bil rojen dne 1. februarja 1849 v Kranju.
so oddali mesarskega mojstra v Ljubljani Jožefa Prepeluha.
—	“Slovensko planinsko društvo” je imelo 25. apr. v Ljubljani svoj 16. redni občni zbor. Koncem poslovnega leta 1907 je štelo društvo 2662 članov, in sicer osrednje društvo 634, 17 podružnic pa 2028.
—	Ogenj. V Bregu pri Mavčičah pogorelo je gospodarsko poslopje posestnice Mine Rozman, ki ima 1400 K škode.
—	Denarni zavodi na Slovenskem. Iz računskega zaključka Mestne hranilnice ljubljanske za 18. upravno dobo, to je od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1907 razvidimo, da je imel ta hranilni zavod v minolem letu K 31,409,089.58 denarnega prometa skupaj. Splošni rezervni sklad znaša z dnem 31. dec. 1907 K 878,680,32 ulog in s tem dnem na 21,528 knjižicah v skupni vrednosti K 24,873,003.17. Skup jpi promet v teh letih K 408,451,005.32. — Kranjska hranilnica v Ljubljani izkazuje za minolo leto, to je z dnem
31.	dec. 1907 K 81,986,831.72 skupnega premoženja, med tem K 72,716,479.45 hranilnični fond in K 8,643,095.96 rezervni fond. Na hipotekarnem posojilu ima 37,814,374.04, na 36,706 knjižicah pa K 67,741,794.30 naloženega od strank. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je imela lani denarnih prejemkov K 29,631,588.08, izdatkov pa K 29,565,658.12, torej skupaj K 59,-197,246.20. Zadnje leto se je na nove uloge naložilo za kron 8,609,860.14. Glavni rezervni sklad znaša K 122,-604.98, posebni pa kron 106,173.33, skupno upravno premoženje K 12,-888,795.43, stanje ulog K 12,434,933.24,
—	Deželni glavar v Belikrajini. Iz Črnomlja se piše: V četrtek 23 apr. je obiskal naše mesto gospod deželni glavar in dvorni svetnik Šuklje, ob-iskavši Semič in ogledavši si traso do Kumpmantla. Takoj se je podal na prostor, kjer bo zidan novi črnomaljski most. Zvečer se mu je poklonil mestni odbor in g. načelnik okrajnega cestnega odbori. Mestna godba mu je zasvirala podoknico. Drugi dan se je odpeljal g. deželni glavar na Vinico, odkoder se je opoldne vrnil v Črnomelj, nakar se je ob 3. popoldne odpeljal v Stari trg. V soboto pa si je ogledal g. deželni glavar cesto čez Vrh, Vinico, Preloko in Adlešiče, odkoder se je podal v Metliko. Gospoda deželnega glavarja sta spremljala poleg g. sina gospod stavbni svetnik Klinar in g. koncipist pri deželnem odboru Škarja. S tem da je g. deželni glavar prepotoval in natančno pregledal celo Belokrajino, je hotel pokazati posebno naklonjenost Belokra-jini.
—	O aretovanem Preku se še po-
—	Umrl je Ljudevit Matajc, so-imetnik tvrdke A. Globotschnig v Stražišču pri Kranju.
—	Umrl je dne 25. apr. v ljubljanskem Leonišču č. g. Josip Bizjak, ka-pelan v Planini pri Rakeku. Rojen 1. 1883 na Breznici je bil pokojnik v mašnika posvečen preteklo leto in nameščen kot kapelan v Planini,
—	Umrl je v Gorenjem Kašlju gostilničar in posestnik g. Andrej Kleš-nik, star 71 let.
—	Na potu iz cerkve utonil. 721etni Anton Kozlovič iz Šterne pri Grož-njanu vračal se je na veliko soboto zvečer iz cerkve ter zgrešil pot, padel v velik vodnjak, kjer je utonil. Domačini so ga iskali vso noč in šele drugo jutro našli mrtvega v vodnjaku.
—Umrl je v Ljubljani tretji cerkovnik stolne cerkve sv. Nikolaja, Franc Habič, star 71 let. Z velikim zvonom je zvonil 51 let.
—	Umrla je belo nedeljo v Cerkljah pri Krškem Neža Zevnik rojena Kranjc, mati g. kaplana Mihaela Zevnik.
—	Ustrelila se je v Krškem meščanka Uršula Žener. Storila je' to v hipni blaznosti.
—	Kap je zadela 49 letnega posestnika Frana Zupančiča iz Semrge pri Trebnjem. Ko je gorela hiša trgovca Alojzija Korenčana, je Zupančič gasil, kolikor so mu dale moči. Vsled utrujenosti ga je zadel mrtvoud.
—	Uboj. Med fantoma Antonom Podbojem in Antonom Težakom v Spod. Planini pri Logatcu je nastal Pretep, v katerem je Podboj Težaka hko sunil z nožem v prsi, da je čez Par ur umrl.
— Velika nesreča se je zgodila kon-Catn apr. v Pollakovi tovarni za us-?Je v Kranju. Neki 19 letni delavec Je Prišel preblizu transmisijskega jermena, kateri ga je zgrabil in ga je na °see raztrgalo. Ko so stroj ustavili, 'ežali posamezni udje razmesarjeni glava pa je visela na nekem Jertnenu pod stropom.
I
j,~~ Umrli so v ljubljanski bolnici: ^ran Bezlan, dninar; Fran Jerič, ru-ari Avguštin Krašovec, rudar; Jakob Anderle, dninar.
~~ V deželno blaznico na Studencu
roča: Prek je prišel dne 14. apr. v farno cerkev v Rovi, kjer je vlomil v dva nabiralnika in odnesel okolu 20 K denarja. V bližini Rove je ob cesti odtrgal z nekega križa Boga in ga vrgel proč. Orožništvo je Preka areto-valo in ga izročilo c. kr. okr. sodišču v Kamniku, odkoder je pa že drugi dan pobegnil iz zapora. Šel je potem skozi Medvode na Ig, kjer je ukradel posestnikovemu sinu Antonu Čepelni-ku hranilnično knjižico, s katero je pri šel, kakor že povedano, v neko izse-ljevalno pisarno v Kolodvorskih ulicah. Predno je šel Prek v pisarno, je hotel obiskati v šentpeterski vojašnici jetničarja, ker pa tega ni našel, je dal njegovi hčerki IV. zvezek Valvazorja, češ, da ga je poslal nadporočnik baron I£sterhazy za vojaško knjižnico. (Najbrže pozna Prek jetničarja že od preje in ga je hotel na primeren način “obiskati”.) Prek je eden najnevarnejših in silovitih tatov. Svoj posel je pričel v Ljubljani s tem, da je rezal konjem repe. Ko je bil are-tovan, je imel s policijo takoj javno nasilstvo. Od vojakov je pobegnil, skusil je tudi prisilno delavnico, kjer ga istotako niso držale ključavnica. Prek je prepotoval, ko je prišel na prosto Švico, Francosko, Špansko in Ameriko, odkoder je prišel zopet v Ljubljano in bil v Kolodvorskih ulicah aretovan. Med aretovanjem je ukle-njen streljal na policijskega stražnika in pobegnil. Ko se je zopet povrnil, je bil aretovan v Škofji Loki in izročen vojaški oblasti ter obsojen na dveletno ječo. Odkod se je sedaj priklatil, ni znano. Pri osebni preiskavi so dobili pri njem še odrezek poštne nakaznice z izbrisanim datumom, poročni list, glaseč se na ime mesarja Lov-rencija Šušteršiča, laško potrdilo ljudskega štetja in več drugih sumljivih papirjev. Prek je, ko je prišel v Ljubljano, imel pri sebi rjavo ročno torbico in dežnik, ki je pa te stvari nekje popustil.
—	Vojaške dopuste o času žetve je poveljništvo c. in kr. III. voja (pod katerim stoje tudi slovenski polki) določilo od 28. junija do 18. julija. Dopusti se bodo podeljevali za dobo treh tednov, in sicer le aktivnim pešcem in lovcem. Pri konjeništvu se tak dopust dovoli le v izvanrednem slučaju.
—	Slovensko časopisje. V Ljubljani sta začela izhajati dva nova slovenska lista. V “Zadružni tiskarni” je pričel
izhajati tednik “Slovenski Meščan”, v D. Hribarjevi pa “Promet in gostilna”, katerega izdaja društvo za promet.
—	Goljufivi zavarovalni agent. Ferdo Kučera iz Kamnika je bil že večkrat zaradi tatvine in goljufije kaznovan, a to ga ni poboljšalo. Minulo poletje je deloval pri zavarovalnem pooblaščencu Pavlu Šetina kot subagent. Obdolženec je pa pri svojem poslovanju postopal skrajno brezvestno. Strankam je slikal vse drugačne pogoje, kakor jih je zapisal v zglasilne pole, potem pa sprejemal naplačila, ne da bi o tem obvestil zavarovalno družbo; tako je opeharil sedem strank za 125 K 35 h. Obdolženec le deloma priznava svojo krivdo. Sedel bode za to 15 mesecev v ječi.
—	Previden gospodar. Jakob Kopač iz Medvod je vstopil pri Jožefu Moharju v Spodnji Šiški za hlapca. Že po preteku prvih osem dni je spoznal, da Kopač ne bo za njegovo službo, ker je zvedel, da je bil že v prisilni delavnici, zato ga je odslovil. To pa je Kopača silno vjezilo. Takoj po izstopu iz službe srečal je Florijana Ro-meta, kateremu je povedal, da je šel od Moharja proč, nato se pridušil in pristavil, da mu bo še nocoj zažgal, če je prav zaprt. Obdolženec tega ne taji, izgovarja se le s tem, da to ni bila nikaka grožnja, kajti to je proti Rometu le v jezi zaupno rekel in ni mislil, da bo ta pogovor drugim pravil. Za kazen je prejel eno leto težke ječe.
—	Dunajski župan dr. Lueger se je peljal v torek 31. marca iz Lovrane skozi Ljubljano na Dunaj. Po vseh večjih mestih je krščansko ljudstvo pozdravljalo ljubljenca Dunajčanov. V Ljubljani ga je v imenu dežele pozdravil dvorni svetnik in deželni glavar Šuklje .ter državni poslanec in deželni odbornik dr. Ivan Šušteršič. Pri tej priliki je povabil g- deželni glavar Šuklje 3r. Luegerjaj naj pride ža par tednov v naše divne kraje na Gorenjsko, kjer ga bo naše dobro ljudstvo sprejelo z naj večjim veseljem.
—	Zopet kobilice na Krasu. Iz komenske okolice: Lanski gosti — kobilice — so že tukaj; in sicer v tolikem številu, da si ž njimi samo v enem kvadratnem metru mož lahko napolni vse žepe. Kaj bo z nami? Predlansko in lansko leto je bilo takšno, da smo si morali mašiti ušesa, da se nam ni toliko smilila mukajoča, lačna živina, Kaj bo pa šele letos, ko komaj trava leze iz tal, pa se pase toliko živalice? Strah nas je, ko ni podpore od nikoder, niti enega vinarja; pač pa se nam svetuje, naj pasemo “picole”. Žalostna ironija!
—	Poneverjenje na pošti. Iz Bohinja se poroča, da se aretirani pismonoša piše Valentin Stare iz Češnjice. Oškodoval je mnogo strank, posebno je oškodovana gospa Medja. Stare je “nobel” živel in se je peljal tudi na zadnji planinski ples v Trst.
— Stavbišče za “Sokolski dom” v Gaberju pri Celju je že kupljeno. Lep-
šega in primernejšega prostora za stavbo “Sokolskega doma” ni bilo dobiti. Iz srede mesta, to je od Ster-meckega trgovine se pride do stavbi-šča složno v 10. minutah in vendar že leži v slovenski okoliški občini, do-čim se razprostira nasproti stavbišča, onkraj državne ceste, še daleč naprej mestno ozemlje.
Novo posojilnično poslopje na oglu graške ceste in “Ringa” v Celju začno staviti v drugi polovici meseca maja. 16. maja začno podirati sedanja stara poslopja. Najvažnejša pridobitev za Slovence bo kavarna v novem poslopju, katere so dosedaj v Celju težko pogrešali, še bolj pa okoličani, ako so se morali muditi v Celju celi dan.
—	Umrl je v Mariboru dne 29. apr. uradnik mariborske “Posojilnice” g. Alb. Avsenek, star 52 let.
—	Umrl je v soboto 25. apr. v Pe-telinjeku blizu Sv. Jerneja pri Konjicah filozof g. Fr. Robar.
—	Umrl je v Arji vasi abiturient g. Fr. D rev.
—	V Lučah je utonil kmet Jezernik, ko se je vračal domu. Padel je z brvi v precej naraslo Savinjo.
Zblaznel je v Sv. Jederti nad Laškim veleposestnik J. Strumbl. Odpeljali so ga v blaznico v Ljubljano.
—	Umrl je pri sv. Križu nad Mariborom učiteljiščnik g. Henrik Lorbek.
—	Celjsko porotno sodišče je obsodilo ključavničarskega pomočnika Fr. Seleza zavoljo tatvine; pri Ješovniku v Arji vasi k šestletni ječi. — Obsojen je 71 letni krojač Jerman iz Pra-pretnega pri Trbovljah k petletni ječi, ker je svojo 48 letno ženo Jero Jerman, katera ni mogla z njim živeti zaradi njegove ljubosumnosti in surovosti, z nožem v trebuh smrtno ranil,
“ Ureditev Savinje pri Celju. Posebna komisija je na ukaz poljedelskega ministerstva pregledala načrt za ureditev Savinje pri Celju. S tem se torej to za Celje važno vprašanje približuje svoji rešitvi.
S	PRIMORSKO.	j
—	“Zveza narodnih društev na Goriškem” pridno napreduje. Pristopilo je že okoli 60 društev.
—	Prvi strelni odsek na Goriškem snujejo fantje izobraževalnega društva v Drežnici. Vojna oblast gre na roko takim odsekom ob meji s puškami in strelivom.
—	Na smreko se je obesil v Lokov-cu v kanalskem okraju na veliki petek posestnik Anton Šuligoj. Vzrok: domači prepir.
—	Nesreča ali zločin? V Brgudih so našli 27. apr. v morju mrtvo truplo znanega trgovca in rodoljuba iz Ma-tulj, Franca Ferande. Nihče si ne more razložiti, kako je prišel v morje. Pokojnik je užival dober glas kot podjeten in premožen trgovec.
—	V Trstu se je doseglo med italijansko večino in slov. manjšino glede volilne reforme v tržaški obč. svet,
oziroma deželni zbor sporazumljenje. Slovenska okolica dobi 12 mandatov, mestu ostane 68 mandatov.
— Prebivalstvo Trsta znaša po računih mestnega statistiškega urada sedaj 213.719 duš. Vojaške posadke niso vštete. Početkom letošnjega leta je mnogo več rojstev nego slučajev smrti. Od 1. januarja do 18. aprila narodilo se je 2231 otrok, umrlo pa je 1794 oseb.

1
KOROŠKO.
—	Žrelec. Slovensko cerkveno petje se je vpeljalo pri nas v cerkvi. Kako velika razlika je med petjem v tujem in v domačem jeziku!
—	Jezikovni škandal! Pri okrajnem sodišču v Celovcu se je vršila 21. apr. obravnava, pri kateri sta zastopala dve slovenski stranki dva slovenska odvetnika.. Zastopnika izjavita takoj v začetku obravnave, da se bodeta posluževala v svojem govoru le slovenščine, ker je tožba slovenska in ker je materni jezik obedveh strank slovenski. Sodnik sklene nato, da se ima obravnavati nemško in da morata tudi zastopnika govoriti nemško. Ker izjavita obadva zastopnika, da bodeta vkljub temu govorila samo slovensko in tudi predloge stavila samo slovensko, razglasi sodnik sklep, s katerim naznanja, da odtegne obedvema zastopnikoma besedo. Obenem razglasi sklep, da se prestavi razprava na nedoločen poznejši dan, da povabi o-sebno obedve stranki k razpravi ter bo ž njima sam brez zastopnikov razpravljal. Kaj takega še ni doživela Avstrija. Ko bi se zgodilo to na Češkem, bi nastala rabuka, da bi se dri žava tresla!
—	Zagreb, 29. aprila. Na seji hrva-škosrbske koalicije je bilo subskribi-ranih 201,000 K. Od tega denarja se bodo podpirale žrtve Rauchovega režima.
—	Strašnemu hudodelstvu so prišli na sled v Oborovu, okraj Dugoselo. Tam je v noči od 19. do 20. marca t.
1.	izginila premožna posestnica Franja Pekič. V stanovanju niso našli niti vinarja, dasi je bilo znano, da j£ Pe-kičeva imela doma več sto kron gotovine. V vasi se je marsikaj govorilo in ugibalo. Dne 1. apr. pa so ribiči potegnili iz Save mrtvo žensko, v kateri so spoznali izginolo Pekičevo. Na truplu je bil privezan težek jmmen. Videlo se je, da je bila nesrečnica zadavljena. Te dni so aretirali v Brežicah Ivana Neigerja, ki se izdaja za a-genta. O njem se ve, da je bil s pokojnico dobro znan in da je bil v vprašavni noči ž njo v neki krčmi v Oborovu. Spravlja se ga v zvezo z zločinom. Orožniki iščejo tudi njego-govo “prijateljico”, Jago Kušan iz Jehovca, ki je bila tisto noč ž njim in s pokojnico v krčmi.
KUHARICA SE IŠČE V ŽUPNI-šče v Minnesoti. Ponudbe pod “M. N. šjev. 452” na Amerikanskega Slo
CECILJANEC, DOBRO IZURJENI slovenski organist, kateri je dovršil oglarsko šolo v Ljubljani z dobrimi spričevali, želi službo sprejeti takoj, zlasti v kraju kjer bi imel dosti delovati na glasbenem polju. Kdo in kje, pove uredništvo tega lista.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, i.rri N. Broadway, Joliet, 111.
NA PRODAJ DOBROUREJENA slov. gostilna ali saloon. V njej je velika zaloga raznih pijač. Gostilna je v bližini največjih tovarn. Več pove: Math Puhek, Scott St., Joliet, Ul.	_____________2t
VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARJA za Adlerjeve domače klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange St., Joliet.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
ANA VOGRIN, 618 N. BROAD-way, Corner Stone St. Northwestern Telefon 1728. Izkušena babica (midwife). Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj-nižji ceni.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jelietu. Velika zaloga, Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
J. F. jKING, LESNJ TRGOVEC. Des Plaines in Clinton $ts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
Amerikanski Slovenec stane za Evropo samo $2.00 na leto, za Ameriko samo $1.00 na leto.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
4*
(Inkorporirana v državi New York.)
109 Greenwich Street,
6104 St. Clair Ave. N. E,
New York Cleveland, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
DENARJE V STARO DOMOVINO
Vlogo izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil, avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse
prekomorske črte po izvirnih cenah
Vsak potnik dobi originalni vozni listek, ko istega plaoa. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik.
Kdor hoče biti solidno in brzo postrežen naj se izvestno obrne le na
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOYENSKÛ-AM, TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti prcdplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 5°9 Uredništva telefona Chi. 1541-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 189-1.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday.« by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. •Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
¿TRADES	COUNCIL
CERKVENI
24.	maja	Nedelja
25.	“	Pondeljek
26.	“	Torek
27.	“	Sreda
28.	“	Četrtek
29.	“	Petek
30.	“	Sobota
KOLEDAR.
Janezja.
Urban, mučenec. Filip Ner. Magdalena Pac. Kristusov Vneb. Teodozo, papež. Felikso, papež.
K PRAZNIKU KRISTUSOVEGA VNEBOHODA.
Praznik Izveličarjevega Vnebohoda, ki ga cerkev obhaja v četrtek prihodnjega tedna, je praznik veselja, tolažbe, vzpodbude.
To je praznik veselja za vse kristjane, ki ljubijo Izveličarja. Vzdignil se je v nebesa, dosegel je svojo slavo, v posest je vzel svoje kraljestvo in ob desnici očetovi kraljuje na vse veke, odet z močjo in krasoto. Izveličarja ljubimo, kot nas je prvič tako neizmerno ljubil in v dokaz svoje ljubezni žrtvoval svoje življenje. Našega Izveličarja ljubimo, ker je prišel kot pastir k nam na ta svet, da nas .poišče in dovede nazaj k čredi. Našega Izve-ličarja ljubimo, ker je daroval svojo srčno kri v plačilo naše . odrešitve. Ljubimo ga iz vseh ralogov, ki le morejo ganiti človeško srce k ljubezni. In ker ga ljubimo, zato se veselimo ž njim, kadar slavno zmaguje. Tako na dan njegovega vnebohoda. Kako težko si je zaslužil svojo slavo! Kako mrzlo in brezčutno bi moralo biti naše srce, ako ne bi prešinjalo našega srca- sveto in vzvišeno veselje. Da, srečo Ti želimo, ljubi Izveličar, iz celega srca srečo, da si se vzdignil v Svojo krasoto. V duhu se pridružujemo učencem in gledamo za Tabo, kako Te vzprejema svetel oblak, znak nebeške krasote. Spremljamo Te v duhu, ko prihajaš v Svoje kraljestvo, obdan in veselo pozdravljan po blaženih trumah svetlih angelov. Besedo očetovo slišimo: Vsedi se na mojo desno stran! Kraljuj sredi svoje radosti! Pa pokleknemo in molimo in vriskamo in pojemo veselo alelujo zma-galcu smrti in pekla, Odrešeniku in Izveličarju.
Praznik tolažbe za vse trpeče. “Kako je vendar svet tako lep,” pravi neka pesen. In v resnici, lepega nudi neizmerno veliko. Če si se zadnje dni samo izprehajal po cvetočih livadah ali podal v zeleno hosto, kako lepo! In vendar najsi bo še tako lep, svet ostane le solzna dolina, kakor ga tako radi imenujemo. Ni ga človeka brez križa. Vsak naš čitatelj lahko zapoje o tem pesem iz svoje izkušnje. In če je včasih človek popolnoma potrt vsled posvetnih skrbi in jadov, kaj ga naj tolaži? Če je kdo priklenjen na posteljo vsled dolgotrajne, mučne bolezni, kaj ga naj tolaži? Potem se oziraj, ljubi kristjan, navzgori proti nebesom, kjer je tvoj ljubi Izveličar in je tudi tebi pripravil domovanje polno blaženosti in krasote. In če traja tvoje trpljenje do smrti, ob smrti se od-pro nebesa. Trpeti brez upanja — o, to je strašno. Ampak trpeti z upanjem, da zamenjamo to z večnim veseljem, to je sladka tolažba. Ne daj si nikdar vzeti te tolažbe. Zločinci na človeštvu so, ki mu jemljo to tolažbo. Bede in revščine, brige in trpljenja ne morejo odpraviti s sveta. Kar pa bi moglo vse te stvari olajšati, to jemljejo. Nazadnje sleparijo svoje bliž-njike tako za čisno, kakor tudi za večno srečo. Nespametnik, kdor jim sledi.
Praznik vzpodbude za vojskujoče se. Človek je izpostavljen nevarnosti, izgubiti pogum in
moč, ako traja boj predolgo ali se vedno spet ponavlja ali celo preveč poostri. Kako mnogoteri opuščajo boj in puste, da jih usoda žene kakorkoli in tudi kamorkoli. Nikar ne stori tako i ti. Ozri se navzgori! Poglej večno krasoto in neizrekljivo blaženost, ki sta ti namenjeni v nagrado. Ali nista vredni največjega napora? Ali more biti kak boj pretežak za neskončno nagrado? Ali more biti kako delo predolgo za večno plačilo? Nekaj let na zemlji, večnost v nebesih — to je vsekakor dobra zamena.
Zato, moj ljubi kristjan, nikdar ne izgubi poguma! Čvrsta borba, zvesta vztrajnost, to vodi do gotove zmage, to vodi do nebeškega plačila. Da, ko bi nam bil namenjen samo jednak čas plačila, kakor je čas boja, potem bi utegnil marsikdo misliti: to se ne izplača. Tudi to bi bilo krivično. Ena ura nebeške blaženosti bi bila čezmerno plačilo. Ampak neskončno dobri Bog nudi neskončno plačilo. Zatorej, kristjan, pridobi plačilo, pridobi je za vsako ceno!
O NASELJEVANJU NA KMETIJAH.
Zadnje čase se kaže med našimi rojaki zopet veliko zanimanje za naseljevanje na kmetijah. To je dobra in hvalevredna misel. V tej deželi je kmet gospod. Kadar ima svojo farmo plačano in kmetijske stroje, živi kakor kralj na svojem posestvu in ni odvisen od nikogar, razven od Boga. Prvi slovenski naseljenci v Ameriki so šli na kmetije in mnogi izmed njih lastujejo zdaj bogate farme, kjer žive srečno in zadovoljno s svojimi družinami. Zdaj pa dere vse v mesta, v tovarne in plavže in pa v rudnike. Sicer je treba tudi na farmi pridno delati, vendar kmetijsko delo ni nikakor tako težko in nevarno kakor po tovarnah in rudnikih. Ni torej čuda, da marsikdo zahrepeni zamenjati svoje delo ob pekočem ognju ali globoko pod zemljo z delom v božji naravi, kjer rožice cveto in ptičice pojo. Kaj ne, to se lepo sliši in prijetno bere: biti sam svoj gospod, na čistem zraku, v prijazni hišici poleg gospodarskih poslopij, obdanej od lepo obdelanega polja, njiv in travnikov, kjer se pase rejena živina, od gozdov, kjer se ovija vinska trta, tako polna grozdja, da se kar mladike šibijo, itd., itd.
Na ta način ponujajo zadnje čase nekateri tudi v našem listu ameriškim Slovencem kmetije na prodaj po raznih krajih Združenih Držav, na severu v državi Wisconsin, na jugu v državah Texas, Missouri in Alabama. In nek agent iz Chicage hoče v Jackson Co. Texas kar naenkrat naseliti sto slovenskih družin in jim prodati 8000 akrov zemlje.
Urednik tega lista ne pozna krajev, kjer ponujajo nekateri Slovencem kmetije na prodaj, vendar je dal priobčiti njih oglase in dopise, zanašu-joč se na njihovo istinitost. Ker smo pa baš te dni prejeli več pisem, ki naravnost nasprotujejo trditvam gori o-menjenih prodajalcev, izjavljamo,»da uredništvo ‘A. S.’ ne prevzame nobene odgovornosti za nje. Primerjajte v današnji številki dopis iz Moon Run, Pa. Ob jednem se nam zdi potrebno opozoriti vse tiste, ki se nameravajo kamorkoli na farme naseliti na gotove točke, ki se jih zemljiški agentje nikdar ne dotaknejo in kupovalci le redkokdaj na nje mislijo. To pa zato, da bi rojaki naši ne vrjeli preveč lepim obljubam in se ne dali zapeljati v nesrečo. Le predobro nam je še v spominu prva ponesrečena slovenska kmetska naselbina v Californiji, kjer je pred jednajstimi leti na stotine Slovencev izgubilo vse svoje imetje in bilo pahnjenih v največjo revščino in pomanjkanje.
Obdelana zemlja v Združenih Državah je dandanes draga. Če hočeš kupiti farmo blizu železnice, z obdelanim poljem in vsem, kar zraven spada, moraš šteti tisočake. Pač se dobi tukaj v tej deželi še dovolj dobre zemlje po nizki ceni, po $3.00, $5.00 ali $10.00 aker, toda ta svet je večinoma oddaljen od mest in železnic, svet je še divji, treba je orati ledino in čakati leta in leta predno zamoreš pričakovati, da boš užival sad svojega truda.
Zemljiški agentje seveda slikajo kandidatom za farme najlepšo bodočnost. Hvalijo podnebje, rodovitnost zemlje, dobro vodo in kar je glavno: nizko ceno. Včasih se vse to res u-resniči, včasih pa se najdejo kupovalci silno prevarjene. In če so tudi raz mere resnično take, kakor so bile opisane, je vendar še več drugih stvarij, ki s morajo uvaževati, da se podjetje ne ponesreči. Na pr. bere kdo v oglasu: po $10.00 aker in s sto akri se lahko preživiš. Pa si misli: sto akrov po $10.00 znese $1000.00, toliko imam in še nekaj več, pa bom poskusil. Proda, kar ima, gre in kupi svet. In ko pride na svojo “farmo”, vidi tam — divjino. Nič obdelanega, daleč naokrog nobene hiše. Kam pojdem pa pod streho s svojo'družino? Treba postaviti hišo, najeti delavce. Treba orodja in mašin za obdelovanje zemlje, treba živine, krme. Vse to stane denarja. In od česa bomo, živeli? Pred letom dnij ne moreš kaj prida pridelati na divji zemlji. Živež se dobiva od daleč, v pttrjem kraju moraš vse sproti plačati. In če ni gotovega denarja? In če se letina takoj prvo leto slabo obnese? Na taka in enaka vprašanja so se zastonj trudili odgovoriti že mnogi, ki s<» se lahkomišlje-no naselili na kmetije. Taka lahko-mišljenost in neprevidnost je poko-
pala californijsko slovensko naselbino žalostnega spomina.
Zato kličemo vsem, ki se hočejo naseliti na kmetiji: “Bodite previd-: ! ” Če o kateri kupčiji, velja gotovo o kupovanju zemlje stari rek: “ne kupujte mačke v Žaklju!” Ne kupite zemlje, dokler se niste za gotovo prepričali, da je res vse tako, kakor se vam obeta! Ne sklenite nobene pogodbe, dokler si niste sami ogledali zemljišča in poizvedeli vse potrebno! Poprašajte tiste farmarje, ki tam blizu živijo, kako je s poljskimi pridelki do-tičnega kraja. Agentom ne zaupajte preveč. Mnogi zemljiški agentje sede v velikih mestih v svojih uradih in niso še nikdar videli zemlje, ki jo vam na prodaj ponujajo in v deveta nebesa povzdigujejo. Železniške družbe, ki iastujejo velikanske kose zemlje na zapadu in jugu, prirejajo vsako leto izlete za ogledovanje zemlje, ki jo imajo na prodaj, tako zvane “Land-seeker’s Excursions” po jako nizki ceni. Ti izleti so vredni priporočila vsem, ki se zanimajo za nakup poljskih zemljišč.
Najboljši svet pa, ki ga moremo dati tistim, ki se želijo na farmi naseliti je, da poprašajo slovenske farmarje, ki živijo že leta in leta na kmetijah in imajo v kmetijstvu bogato izkušnjo, o poljedelskih razmerah njihovih pokrajin. Oni jim bodo gotovo vse po pravici razložili in če se naselijo v njihovi bližini, jim tudi šli na roko s pomočjo in dobrim svetom bolj, kakor ptujci. Slovenske kmetovalce križem Združenih Držav pa vabimo tem potom, naj o priliki popišejo v ‘A. S.’, kakšne so kmetijske razmere v krajih, kjer so oni naseljeni, po čem se dobi tam zemlja, kaj se prideljuje in vse drugo, kar zanima kmetovalca! Njihovi podatki bodo našim ljudem bolj zanesljivi, kakor vsa priporočila ptujcev in se bodo vsled tega izkazali velike koristi za naš narod. “Amerikanski Slovenec” bo drage volje priobčeval tozadevne članke in pojasnila in ponuja v ta namen v vsaki številki dve koloni prostora za razmotrivanje kmetijskih razmer.
Kdor si želi ustanoviti svoj dom na kmetiji, pa nima toliko premoženja, da bi kupil farmo, lahko tudi na drug način doseže svoj cilj. Mnogi tukajšnji farmarji radi dajo svoje farme v najem s pogojem, da jih najemnik obdeluje in potem deli čisti dobiček, kakor se domenita z lastnikom. Če so letine dobre in najemnik priden in varčen, si v kratkem času pridobi toliko, da kupi sam svojo farmo. Na ta način je že marsikdo prišel do svojega doma. Zakaj bi ne mogel priden Slovenec?
Kogar veseli delo na kmetiji, ta lahko dobi delo na farmi, četudi nima centa v žepu. Izza zadnjih deset let tožijo ameriški farmarji o pomanjkanju delavcev. Posebno občutljivo se je kazalo to pomanjkanje lansko leto, ko so bili mnogi farmarji v največji zadregi zaradi spravljanja svojih pridelkov. Ponujali so hlapcem po $20. do $30.00 na mesec in vse prosto, pa le niso mogli najti delavcev. Letos se kaže isto tako, ker že sedaj oglašajo farmarji na zapadu po novinah, da primanjkuje delavnih močij na kme tijah. Lepa prilika za mnoge, ki po mestih ne morejo najti dela, da se pošteno prežive; na farmah tudi delavci ne poznajo slabih časov.
mesto da bi pomagal — bodisi že Peter ali Pavel, ali-Janez ali Jože na čelu — nasprotuje drug drugemu in vsak že komaj pričakuje priliko, da mu na isti način vrne. Pri tem pa trpi splošna stvar, zadeva cele občine, celega društva; in marsikdo, ki je bil prej poln navdušenja za delo in za napredek, se delu odtegne, se ne briga več, drugi, ki je prej svojo modrost stresal, tudi ne pride blizo — in vse zaostane. Kolikokrat slišim, kako naš narod hvalijo zaradi njihove pridnosti pri delu, zaradi varčndsti, zaradi vztrajnosti i. t. d., a takoj pripomni vsak, da vlada med narodom nevoščljivost in zavist, ki se kaže posebno predobro ne godilo. Žalostna resnica! Če si je tudi vse lepe navade in šege iz starega kraja ohranil, nevošč-n e! Misli, da njegovo ‘ime’ trpi... pri tem, da drug drugemu nasprotuje, kjer le more, le da bi se mu ljivosti, škodoželjnosti in zavisti se le ne more znebiti.
Če si je Peter postavil hišo in morebiti začel svojo» trgovino, ali kako obrt, takoj se bo oglasil Pavel in skrbel s svojim zlobnim jezikom, da bi mu kolikor mogoče škodoval, ker: Kako bi mogel spati, če bi imel Peter nekaj več centov v žepu kakor jih ima sam. Še pri društvih opazujemo vse to. Pri posameznih še vlada ‘neka’ sloga in jedinost. Če bi pa bilo potrebno, da bi društva skupno nastopila, da bi storili kaj, kar bi bilo vitalne važnosti za splošni narod, takoj bodo nekaterniki po koncu, ki bodo nasprotovati. Je in ostane žalostna resnica, da treba tudi o naših slabostih spregovoriti. Gotovo se lepše sliši, če govorimo le o naših vrlinah Toda čemu si v tujem svetu svoje napake in slabosti prikrivati? Če jih bomo skrivali in si jih zatajevali, se jih nikdar ne bomo znebili. Dokler ne bomo lastne častihlepnosti, morebiti lastnih koristi žrtvovali občnemu, splošnemu blagru, toliko časa se uaš narod ne bo mogel povspeti do višine, koja mu je odmenjena, do višine, koja mu pristoja, če je složen.
Rev. Ivan Smolej.
SLOVENCEM V PREVDAREK!
Redko, prav redko upa si kdo spregovoriti o slabih, senčnih straneh Slovenstva in sploh Slovanstva. Vsak ve, da z zmerjanjem ne doseže nič, vsaj to ga uči vsakdanja skušnja, zato je pa rad vsak lepo tiho. Kdor čita slovenske, sploh slovanske liste, bere v njih razne govore, razne napitnice i. t. d., ta bi mislil, da smo Slovenci v Ameriki res pravi angelji. Slovenska dobrodušnost, slovenska do-brovoljnost, slovenske šege in o-bičaji, slovenska vztrajnost in srčnost, vse to hvalijo še bolj kakor Ribničan svojo robo. In s ponosom smemo reči, da naše narodne kreposti in vrline lahko hvalimo.
Kar v vezani in nevezani besedi, kar v govorih, kar v spisih, kar v pesmih vedno in povsod slavimo, to je in ostane: slovenska jedinost.
In jedinost v resnici zasluži, da jo opevamo in slavimo. Jedinost, složnost je ravno ideal; kakor vsak drug ideal, ravno tako nedosežna je pač žalibog tudi jedinost in sloga. Naj trdi kdo, kar hoče, trajna sloga se do sedaj še ni dosegla. Čim preje pa začnemo to spoznavati in uvide vati, toliko preje se bo posrečilo narod zjediniti. Bodimo odkriti: Toli hvalisana slovenska-slovanska jedinost ni drugega ko nekak meglen stvor, ki s svojim_ sijajem slepi, v isti-ni pa ne eksistira.
S ponosom kažemo na kneza Svato-pluka, ki je pred svojo smrtjo poklical k sebi svoje sinove in jim dal zvezano butaro palic, da bi jo prelomili. Nijed-nemu se ni posrečilo. A Svatopluk razvezal je butaro in palico za palico prelomil. Lep nauk slovanskemu narodu! In potomci?! Zavist, nevoščljivost, prepiri, jeza, sovraštvo... to so glavni grehi Slovencev. V starem kraju smo videli, kako je gledal drug drugega po strani: Gorenje Dolenjca, Dolenje Notranjca, Kranjec Štajerca, štajerc Korošca itd. in narobe! In kakor je bil tam, te navade se drži tudi tu kakor železne srajce. Vsak bi rad gospodaril; da bi se komu druge-, mu pokoril in njegov svet poslušal, ne! Misli; da njegovo ‘ime’ trpi... Mesto da bi skrbel za občni blagor,
ženske na svojih zadnjih kongresih... *
Še celo lepi, krasni maj protestira zoper prohibicijo. Izvrstno skrbi, da so najbolj ‘suhi’ kraji pošteno ‘mokri’. *
So ljudje na svetu, ki se sami nikoli ne jeze; pač pa jezijo — druge...
*
‘Kanado belim’, je sedaj bojni krik Angležev. Če bi pa hinduško pleme reklo: ‘Indijo rujavim’, bila bi to — veleizdaja...
*
1
Težko, zelo težko, je človeku, da bi o vsaki reči kaj vedel in lahko govoril; a še težje je za njega, da bi o kateri stvari molčal...
*
Kaj je skušnja? Razbita sreča...
*
Dvanajstletni sinček španske kraljeve dvojice uvrščen je v vojno. To-raj. pravcati ‘jednoleten’ prostovoljec! Če bo tudi ‘tele’ nosil na hrbtu, je seveda drugo vprašanje...
*
Plemeniti Mažari hočejo Ogrom izseljevanje zabraniti. Naseljevanje jim pa ugaja, posebno če bi se še mnogo
milijonark naselilo...
*
‘Moj spomin dan za dnevom peša’, toži Peter Pavlu. ‘Jaz Ti pa lahko pomagam; posodi mi $50, pa se me boš vedno spominjal’...
*
Kaj pa storite, gospod doktor, kadar ste prehlajeni? vprašala je neka goska zdravnika. ‘Kašljam pa kiham’, bil je kratek odgovor...
NADŠKOF QUIGLEY ZA POLJAKE.
Predzadnja nedelja ostane v trajnem spominu župljanom sv. Stanislava v Chicagi, 111. Kakor smo zadnjič poročali, je bila onega dne posvečena nova poljska župnijska šola, največja svoje vrste v Združenih državah. Na slavnostnem banketu, ki je sledil posvečenju, je za g. Fairbanksom, podpredsednikom Z. d., imel krasen nagovor mil. nadškof Quigley. Govoril je o šolskem delu, krepko zavračal zlo socializma in zaključil svoj govor z izjavo, da bi Združene države morale ščititi Poljsko pred pruskim navalom. Rekel je med drugim:
“Je pa še druga vrsta socializma, proti kateri čujemo le malo odpora, dasi razodevanje tega socializma ugo-nablja liki medena rosa nade celega naroda. Politika pruske vlade na Poljskem v razlaščevanju zemljišč poljskega ljudstva je socializem najradikalnejše vrste. Ta vrsta socializma, vladni socializem, socializem, ki je oropal irsko ljustvo vsega razun njegove narodnosti in ki preti z enakim zatiranjem poljskemu ljudstvu, bi se moral udariti in udariti krepko.
“Zakaj se narodi celega sveta ne dvignejo in ne protestirajo proti tej sramotnosti? Zakaj protestiramo mi proti manjšim zločinom v drugih deželah, dočim gotova vlada opirajoč se takorekoč na topove ropa celemu narodu njegovo zemljo in njegov jezik? Ker je zatiralec velik narod, zato so drugi narodi nemi.
“Toda, kakor gotovo se ti narodi zatirajo, tako gotovo bode božje maščevanje zadelo zatiralca, in kakor go tovo ste Vi in Vaši sorojaki, moji bratje poljski, preganjani, tako gotovo Vas bode pravičen Bog blagoslovil. Brezvestni trinogi utegnejo razseliti Poljsko, ampak Vi se boste pomnožili v tej deželi, kakor so se otroci Izraelovi v Egiptu. Vi imate svobo ščino, da lahko pomešate vse, kar je najboljše v Vašem plemenu, z vsem, kar je najboljše v drugih plemenih in tako postanete narod božjih izvoljen cev.”
Nemožno je opisati gromko ploskanje, s katerim so tisočeri navzočniki sprejeli nadškofov govor. Mnogi so se ob tej priliki spomnili na slično krepak zagovor, ki ga je imel nemški kardinal Kopp pred nekaj tedni v nem škem državnem zboru. In tako se je pokazalo, da je ves katoliški svet na strani preganjanih Poljakov.
“Dober okus je najbolj vzvišen stvor civilizacije”, pravi francoski pisatelj Taine.
V Boulogne sur Mer so zaprli italijanskega grofa Marcheti in njegovo ženo, ki sta obdolžena, da sta ponarejala denar. Ponarejevalca imata sokrivce v Londonu in Marseillu.
Bivši laški minister Nasi, ki je bil radi poneverjenja obsojen v večmesečno ječo, je bil v svojem okraju zopet izvoljen za poslanca. Dobil je 3000 glasov, protikandidat pa le 600. V Italiji je menda vse mogoče.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, Ili.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Km* tolog na zahtevanje zastonj.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet, I1L
Na Petrovo in Pavlovo ,t. 1. bo v Belgradu vsesokolski izlet, na katerega povabijo vse slovanske Sokole. Srbi že delajo velike priprave za to slavnost.
Proti ciganom morilcem se je pričela v Budimpešti razprava. Obdolženih je 48 ciganov, da so v občini Alberti Irsa umorili štiri osebe, oropali gostilno in jo zažgali. Zaslišijo 78"prič.
Koliko je zdravnikov na svetu? Po listu “Record medical” je sedaj na svetu 228,234 diplomiranih zdravnikov. Od teh jih je v Evropi 162,334, ki so sledeče razdeljeni: Angleška 34,-967, Nemčija 22,518, Rusija 21,489, Francija 20,438, Italija 18,345 itd.
Najrevnejši vladar. Grški kralj Jurij ima med vsemi evropejskimi vladarji najmanjše dohodke. Letno dobi 1,325,-000 drahem, torej nekoliko nad 225,-000 dolarjev. Njegovi civilni listi pridenejo vsako leto Angleška, Francija in Rusija po $20,000.
Strašen roparski umor. V Pauu na južnem Francoskem je umojil na prav nečloveški način 33 letni Evgen Ve-rite svojo 82 letno teto. Mladi mož je vedel, da ima postarna teta nekaj denarja skritega. Hotel jo je prisiliti, da mu pove za skrivališče. Starka se je pa branila ter roparja celo podila z metlo. Toda ropar jo je zagrabil in vlekel k odprtemu ognjišču na ogenj, kjer jo je držal nad ognjem, hoteč jo s tem prisiliti, da mu pove za denar. Ker tudi to ni nič izdalo, jo je ubil s sekiro.
ISKRICE.
Spisal I. S.
Evropski grofi in princi hodijo po navadi v Ameriko iskat bogate neveste. Sedaj pa po newyorških listih išče neki grški ‘princ’ službo, ki bi mu nesla $15.00 na teden. Kmalu mu bodo njegovi stanovski plemeniti tovariši rekli — crazy...
*
Majhna hudomušnost je prijetna in tudi lahko dobrosrčna; veika pa — surova ...
*
Marsikdo je hotel in hoče biti prav moder. In ravno njegova modrost je vzrok, da se ne izmodri...
*
Dober mož posluša svojo ženo, in dobra žena daje svojemu možu dobre svete, dejal je kitajski poslanik v Washingtonu. Stari Wu je gotovo prebral vse govore, katere so imele
Pozor, rojaki!
Ako si hočete izboljšati sedanje stanje; ako hočete postati neodvisni celo življenje ter biti svoj gospodar — potem si morate kupiti farmo od nas. Naprodaj imamo najboljše farme v najboljši deželi. Cene so prav nizke in obroki lahki po lastni volji kupca.
Za podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na
International Colonization Co.
Poplar Bluff, Mo.
Filip) KEiloler
Northwestern Phone 1422.
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
BRIVNICA
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
Mahkovec & Božich
208 Jackson St., Joliet, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset.
N. W. Phone 384.
MAHKOVEC & BOŽICH,
E.Wunderlich GraniteGo.
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II..
Velika zaloga spomenikov
Potrebujemo agentov.
SPODAJ PODPISANI JAVIM RO-jakom Slovencem v Ely, Minn., da sem ustanovil novo čevljarnico v katerej sprejemam v popravo obuvala. Moje delo je trpežno in točno. Se priporoča: John Gimpel, Shridan Ulice, vogal Jos. Smuk gostilne.	24t2
H
g
O
P-4
5C
-
O
aa
o
<
¡25
oc
<
Ph
<
Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, III. Chi. tel. 1872. N. W Phone 499.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katere luje slavnoznana Joliet Citizen wery. Rojakom se toplo pripc
K. S. K.
JEDN0TÀ
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:..,.............Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:....... Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 3634 Roza Bizjek, roj 1888, spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 19 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 3635 Marija Nagode, roj
1887,	spr. 21. maja 1908.	^	Dr. št. 25 članic.
K društvu Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 3636 Marija Verbič,
roj 1889, 3637 Katarina Smotrilla, roj 1888, 3638 Ivana Merlak, roj 1880, 3639 Marija Melikant, roj 1878, spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 62 članic.
K društvu Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., 3640 Franca Rutar roj
1888,	spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 38
SUSPENDOVANE CLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 1001 Magdalena Pucel, 4. maja 1908.
Dr. št. 112 članic.
K društvu Marije Sedem Žal. 50, Allegheny, Pa., 1734 Barbara Gornik, 11. maja 1908.	Dr. št. 31 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 2518 Ana Jerina, 11. maja 1908.
Dr. št. 20 članic.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3368 Marija Kvas, 11. maja 1908.
Dr. št. 111 članic.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 1003 Marija Sterle, 3145 Franca Korošec, 990 Alojzija Andolšek, 2073 Marija Adler, 1039 Jožefa Hren, 2492 Ivana Košir, 4. maja 1908.	Dr. št. 106 članic.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3205 Marija Merlak, 2670 Jožefa Jakše, 2846 Pavlina Vintar, 3127 Terezija Hvala, 18. maja 1908.
-	Dr. št. 83 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., 2948 Marija Mišica, 3071 Ana Svatsko, 15. maja 1908.	Dr. št. 37 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosat Co.
318 E. 89th St., New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 12948 Jožef Lovšin, roj 1889, spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 87 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 12949 Jožef Prašnikar, roj 1883, spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 244 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12950 Franc Ogrin, roj 1888, 12951 Franc Košir, roj 1888, 12952 Anton Železnik, roj 1881, 12953 Anton Turk, roj 1865, spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 256 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 12954 Janez Ponikvar, roj 1874, spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 157 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 12955 Martin Rauh, roj 1890, spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 98 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 12956 Jakob Lavšin, roj 1888, spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 242 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 12957 Janko Ilijanič, roj 1889, spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 59 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 12958 Anton Devinar, roj 1882, spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 61 članov.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 12959 Janez Debelak, roj 1885, spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 12960 Alojzij Domenko, roj 1884, 12961 Ivan Mihalj, roj 1869, spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 27 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 8178 Mihael Šiškar, 12. maja 1908. I. dr. št. 241 članov.
II. dr. št. 127 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Vida 25, Cleveand, O., 11573 Anton Vidmar, 3382 Jožef Nose, 11577’Ignacij Vidmar, 1436 Franc Pucelj, 5057 Franc Podmilšek, 4. maja 1908.	Dr. št. 350 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 7437 Jožef Progar, 16. rriaja 1908.
Dr. št. 91 članov.
K društvu Marije Sedem Žal. 50, Allegheny, Pa., 3875 Jožef Gornik, 8568 Peter Žugel, 9772 Janez Vrlenič, 11790 Ignacij Škacan, 11. maja 1908.
Dr. št. 132 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 11857 Ludvik Stanič, 11859 Anton Stanič, 14. maja 1908.	Dr. št. 81 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5774 Janez Bedek, 14. maja 1908.
Dr. št. 110 članov.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7810 Janez Sedušak, 11. maja 1908.
Dr. št. 84 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Ud društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 8158 Franc Seiko, 3224 Jakob Veber, 6568 Mihael Papež, 8299 Jožef Novak, 4819 Franc Jerina, 11. maja 1908.
Dr. št. 145 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 11567 Jakob Možina, 2566 Franc Lesjak, 18. maja 1908.	Dr. št. 97 članov.
Od društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 12136 Alojzij Peternel, 18. maja 1908.	Dr. št. 38 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 6493 Jakob Jerina, 10987 Jože'f Podboj, 4861 Anton Adler, 11464 Anton Korošec, 5222 Franc Čavš, 7549 Jakob Čatdpel, 10321 Anton Novak, 10323 Alojzij Turk, 1433 Janez Vintar, 4009 Jernej Oberstar, 4270 Luka Štritof, 8234 Avgust Pečjak, 1409 Peter Andolšek, 1432 Franc Sterle, 10990 Janez Avsec, 4. maja 1908. Dr. št. 335 čl.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 9136 Franc Stegne, 15, maja 190g.	Dr. št. 135 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 8879 Janez Spec, 8881 Janez Mihelič, 13. maja 1908.	Dr. št. 89 članov.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., ,10108 Anton Maraš, 12755 Janez Florjančič, 12814 Mihael Petretič, 10237 Martin Palčič, 12816 Rafael Pompony, 18. maja 1908.	Dr. št. 175 članov.
Od društva Marije Sedem Žal. 50, Allegheny, Pa., 2163 Matija Kambič, 9675 Franc Čadanič, 12369 Franc Pavlešič, 9322 Janez Greguraš, 6287 Janez Jakša, 11. maja 1908.	Dr. št. 127 članov.
Od društva sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 12590 Janez Nosan, 7046 Jakob Dobravc, 4. maja 1908.	Dr. št. 110 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 10052 Alojzij Medic, 12763 Franc Pekleng, 14. maja 1908.	Dr. št. 97 članov.
Od društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 4179 Marko Matekovič, 11. maja 1908.	Dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12058 Vinko Rehar, 8332 Anton Goričar, 11254 Franc Smerke, 12061 Janez Kramer, 11258 Franc Hren, 12820 Franc Strupek, 11545 Matija Ciraj, 18. maja 1908.
Dr. št. 136 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 12077 Janez Oblak, 10307 Janez Grabelšek, 12. maja 1908.	Dr. št. 97 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 8611 Mato Ivušan, 12032 Ivan Suke, 18. maja 1908.	Dr. št. 46 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 11972 Janez Margetič, 10173 Andrej Mustafa, 9550 Nikolaj Štajcar, 11. maja 1908. Dr. št. 58 članov.
Od društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 12824 Edward^Peterlin, 2982 Jožef Lani, 9599 Franc Žnidaršič, 9600 Karol Krajc, 4. maja 1908.
Joliet, 111., 19. maja. — Slavno u-redništvo! Prosim nekoliko prostora v našem cenjenem listu. Najprvo naznanjam dragim rojakom, da blago-slovljenje društvene bandere dne 16. maja zvečer se je obneslo povsem prav povoljno, m tudi veselica je bila prav obilno obiskana, tako da je bila prostorna Golobičeva dvorana napol premajhna. Zato si pa društvo sv. Jožefa šteje v dolžnost, da se slavnemu občinstvu prav iz srca zahvali. V prvi vrsti se zahvaljujemo preč. g. Frančišku S. Šušteršiču; potem botru in botri bandere za lepo darilo in potem tovarišem in tovarišicam,kateri so darovali ob blagoslovljenju tako, da do sedaj še nobenemu društvu ne. Lepo hvalo tudi drugim društvom, katera so se tako v obilnem številu vde-ležila blagoslovljenja in veselice. Bog vam obilo povrni!
Nadalje naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa, da se zberejo" dne 24. maja v prostorih stare cerkve ob 9. uri zjutraj, da se vdeležimo blagoslovljenja nove zastave društva sv. Treh Kraljev iz Rockdale. Vsaki ud je dolžan, da se udeleži tudi tega blagoslovljenja, da se njim vsaj nekoliko povrne, ker oni so se tudi naše veselice in blagoslovljenja vsi udeležili.
K sklepu pisanja srčno pozdravljam vse brate društva sv. Jožefa, kakor tudi vsa sobratska društva. Tebi, dragi mi list, pa želim obilo dobrih naročnikov.
Mihael Uršič, tajnik.
..Rockdale, 111., 19. maja. — Kakor že omenjeno bode naše društvo sv. Treh Kraljev blagoslovilo svojo novo zastavo v nedeljo dne 24. maja. Blago-.slovljenje se bode vršilo v slovenski cerkvi sv. Jožefa v Jolietu po deseti sv. maši.
Na naše povabilo so se nekatera društva povoljno odzvala, upamo pa, da se bo vsak član naše dične Jednote udeležil te slavnosti, saj je v ponos ne le članom našega društva pač pa vsem
Bradley, 111., 17. tftaja. — Cenjeni g. urednik, prosim Vas, odmerite malo prostora za te vrstice v priljubljenem listu Am. Slov.
Naše.društvo sv. Petra in Pavla št. 62. je imelo dne 4. maja skupno spoved in 5.. maja zjutraj sveto obhajilo, katerega so se vdeležili vsi udje z znaki. Spovedovat je prišel č. g. Anton Sojar, za kar mu izrekamo iskreno zahvalo za njegov trud.
Naše društvo zelo slabo napreduje; vzrok temu je, ker se tukajšnji rojaki premalo zanimajo za svoj narod, in se ne brigajo za to, da jih je vodila majka Slava. Mnogo rojakov je tukaj, kateri so se, ko so iz starega kraja prišli, vpisali v naše društvo; potem pa, ko so dobili malo pojma o angleščini, so odstopili in se rajši vpisali v nemška in angleška društva; in hodijo tje k sejam, dasiravno razumejo komaj toliko angleško, da bi si kruha kupili. Pravijo, da tam plačajo manj ko tukaj pri našem društvu. To je res; ali tam tudi ne dobijo nikakoršnih podpor v bolezni. Naj omenim samo en slučaj: Lansko leto je nekega tukajšnjega rojaka, kateri je bil prej pri našem društvu in je odstopil in se vpisal v nemško in angleško društvo, zelo opeklo v tovarni; on je ležal 4 tedne v bolnišnici in več kot 4 tedne doma, in ves ta čas ga ni prišel nije-den obiskat od obeh društev, še manj pa da bi kako podporo dobil.
Zatoraj Slovenci, nikar se ne vpisujte v društva drugih narodnosti, ki so slabša od naše slavne K. S. K. J., kjer res plačujete nekaj centov več, pa ste preskrbljeni v bolezni, katera tako lahko vsacega doleti.
Z delom gre pri Jos. Turk Mfg. Co. še precej dobro, kjer dela večina tukajšnjih Slovencev. David Bradley Mfg. Co. pa je zaprla v petek svojo tovarno za par mesecev.
K sklepu dopisa pa pozdravljam vse čitalce in čitalke Am. Slov. po vsej širni Ameriki.
John Jerina, tajnik.
Wenona, 111., 14. maja. — Cenjeni g. urednik! Vas prosim za malo prostora v predalih nam priljubljenega A. Sl., da sporočim malo vrstic iz na-
še naselbine. Ker je že mesec dni
IV. V.1UUUUI IlUOVgU. VJ.». “U «.TV»	■       .	v
članom Jednote. Vsak član Jednote kar.smoj °Pravlh velikonočno spoved,
ODSTOPILI ČLANI.
Dr. št. 60 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 9845 Pavel Fortuna, 14. maja zdravljam
mora biti vesel, da naše še tako mlado društvo, tako lepo napreduje. Ako naša društva lepo napredujejo ni le čast posameznemu društvu ampak celi Jednoti, toraj vsem članom iste. Upati je toraj, da se te slavnosti udeleži vsak zaveden član Jednote.
Po blagoslovljenju se podamo v Rockdale, kjer se začne veselica v korist društvene blagajne. Odbor društva se bo trudil, da bode dovolj poštene zabave in dobre postrežbe. Toraj ne svidenje! John Okoren, preds.
Chicago, 111., 18. maja. — Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Štefana st. 1. K. S. K. J., da je društvo sklenilo pri zadnji mesečni seji, da se udeleži blagoslovljenja bandera hrvatskega društva sv. Ivana Krsti-telja št. 1377 C. O. F. dne 24. maja t. 1. Torej prosim vse člane dr. Sv. Štefana, da naj se zberejo točno ob 12. uri v cerkveni dvorani in skupno odkorakamo na določen prostor, na 522 W. 26. ulici in Homan Ave. Od tam se začne parada do hrvatske cerkve sv. Petra in Pavla. Torej bratje, ne zamudite te prilike! Vas bratsko po-
1908.	Dr. št. 58 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 7998 Jožef Lunder, 4637 Janez Ahčin, 8259 Janez Levstik, 14. maja 1908. Dr. št. 86 članov. Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 9036 Franc Simčič, 11982 Franc To-mac, 18. maja 1908.	Dr. št. 108 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 8733 Peter Balkovec, 15. maja 1908.	Dr. št. 134 članov.
Od društva sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 12326 Janez Šraj, 4. maja 1908.
Dr. št. 110 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 3626 Marija Bregar, roj 1874, spr. 21. maja 1908.	Dr- št. 33 članic.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3627 Marija Wurzinger, roj 1881,
spr. 21. maja 1908.	Dr- št" 112 čla™c"
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont, 3628 Katarma Klepec, roj 1888,
s jr. 21. maja 1908.	Dr" št 54 članic"
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 3629 Lujiza Kostajnšek, roj 1883:
spr. 21. maja 1908.
Dr. št. 77 članic.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 3630 Katarina Setka, roj
1869, spr. 21. maja 1908.	Dr- št- 20 član!c-
K društvu Marije Sedem Žal. 50, Allegheny, Pa., 3631 Ana StampOhar, roj 1872, spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 32 članic.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3632 Neža Pezdirc, roj 1880, spr.
21. maja 1908.
Dr. št. 20 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3633 Franca Kvaternik, roj 1882, spr. 21. maja 1908.	Dr. št. 41 članic.
Joe Steblaj, zapisni tajnik.
Joliet, P. O., Rockdale, 111., 14. maja. Cenjeni g. urednik! Prosim priobčite par vrstic v priljubljenem nam listu A. S. Kakor je bilo že poročano, da je nesreča zadela družino Marentičevo, ki je na tragičen način izgubilo sedem nedorastlih otrok skrbnega očeta in dobrega moža gospa Ana Marentič, zastopnica našega društva Marije Pomagaj št. 119 K. S. K. Jednote v Rock dale, 111. Vse članice omenjenega društva je ta žalostna vest jako pretresla in zato je ga. Marija Kostelc, predsednica tega društva, naročila dvem sestram, naj grejo okoli članic, da se nabere za en venec za pokojnega; ker pa še ni dosti članic, smo morale tudi okoli drugih prijateljev iti prosit in tudi vsaki se je» rad odzval po mogočnosti; in vsega skupaj smo nabrale $12.05. Vsem darovalcem lepa hvala in spoštovani družini Marentičevi naše srčno sožalje od vseh članic.
Nabirateljice Marija Zalar in Veronika Žagar.
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. Podružnica: 5324 Butler Street, Pittsburg, Pa.
Najlepše in najrodovitneje zemljišče
za kmetije obsegajoče 6000 akrov se kupi od nas po jako nizki ceni. Na tej zemlji pridelaš vse poljske pridelke. Seno zraste 6 čevljev visoko. Na zemljišču je drevja toliko, da ako ga prodaš dobiš več denarja zanj kot pa daš za zemljišče. Zemljišče je poleg železnice in poleg mesta kjer vse lahko kupiš in vse lahko prodaš. Naši pogoji so eno četrtino gotovine preč ostalo plačaš lahko v teku petih let. Obresti si prvo leto prost. Vsak se mora naseliti v 6 mesecih na kupljeno zemljišče. En aker te zemlje stane 16 dolarjev. Naš naselnik g. I. Česnik zna za to vse zemljišče in govori slovensko; on vam pokaže vse natanko ker mi smo prepričani, da je zmožen. Mi plačamo čas kar ga on zamudi za pokazati zemljo. Ztorej pišite za natančno pojasnilo le g. Česniku, ker mi se ne moremo nečati s to stvarjo. Ko si izberete zemljo, pridite v naš urad The First National Bank, Fairchild, Wisconsin in mi vam vse papirje pravilno izdelamo v Clark Countiju Court House. Vsa pisma pošlite na naslov:
Ignac Česnik,
General Delivery, FAIRCHILD, WISCONSIN.
FAIRCHILD N. E. RAILWAY, N. C. FOSTER, president, Fairchild, Wisconsin.
*
»!*
je čas da opominjam še enkrat vse brate našega društva sv. Janeza Krstnika št. 60, kar jih je izven našega mesta, ki se niso mogli udeležiti z na mi, da vsaki se potrudi, da opravi svoje verske dolžnosti in pošlje spo vedne tikete do zadnjega maja, ker drugače bo po društvenih pravilih in Jednotinih kaznovan.
Ker se čuje po vsi deželi Strica Sama od krize in finančnega poraza, pri naš tudi ni najbolje, ker do prvega aprila smo delali vsak dan; nismo drugače vedeli za krizo, le namesto denara smo dobili samo čeke od Chi cago Clearing House Bank, pa tiste smo lahko oddali vsak po svojem. Zdaj pa že stojimo z delom že mesec in pol. Kjer. so sklenili pogodbo spet za 2 leti kol-operatorji in majnarji za prejšnji prajs, so začeli že delati vsi šefti okoli; tukaj moramo pa še čakati za en teden, ker delajo nov.tavor pri šeftu; ko ga zdelajo pa začnemo spet po navadi po 3 dni na teden kvečjemu, tako da si bomo pregnali dolgi čas.
Ker so po vsem Illinoisu dobro na nogo stopili temperenčniki so tudi pri nas zmagali, tako da so od veselja zvonili po cerkvah. To je bilo njih veselje, do grla so ga imeli dosti. Pa le za kratek čas, ker popred si niso domislili, da- ni vsa Wenona na Marshall Co., da East Wenona stoji na La Salle county. Tako smo si ustanovili “Novo mesto”, tako da bomo dobili lahko v Novem mestu salune. Kakor čujem, dobimo sedem salunov, tako da bo pivo se točilo kot se je pred v West Wenoni. Temperenčani so pa ostali z dobrim suhim nosom. Druzga ne morejo sedaj, malo postrani nas gledajo bolj ko pred, ker so rekli, da Polaki ne morejo nič opraviti. Ker je par bogatašev na ti strani, so mislili da bojo z denarjem odbili, da ne bo zadosti volilcev za koperne-šen. Pa volitev se je stekla na našo stran, z zmago 45 proti 23, tako da bomo delavci imeli svoje mesto.
Ker je že dosti te moje pisarije, sklenem in pozdravljam vse društvene brate širom naše nove dežele; tebi, Amerikanski Slovenec, pa obilo naročnikov in predplačnikov.
Jov Rudolf, tajnik, Box 76.
1 J. J. KUKAR,
♦	ZASTOPNIK
fvseh parobrodtiih družb.
§ Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem
dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. J-. TZTJTLJi.TR.
536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
A -A. A A A .«.A.«. A.«. -A. A
Vt'vTVtVTVtVV W	• ▼*«' W V W W V W VW VvV W W“«1 W V W
V
POZOR, SLOVENCI !
Kdor hoče imeti svoj lastni dom, lastno ognjišče, bodi si lepo farmo, bodi si hišo v kateremkoli kraju nove domovine, naj se obrne na JOHN J. POLLAK-A. rodom Čeha, na št. 534 W. 18th St., Chicago, kateri je preskrbel svojim ožjim rojakom že mnogo lepih domov.
Cena zemljiščem v Michigan-u je od $7.00 naprej, v Texas-u pa od $10.00 do $35.00 za aker. Že obdelane farme dobijo se za ceno od $600.00 naprej.
Nadalje preskrbi vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanje denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščine in vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestuje mu zaupane denarje po 5 odstotkov. — Dopisuje v slovenskem jeziku.
hišni in zemljiški posestnik, javni slov. L II HIV J notar, 534 W. 18th St., Chicago, 111.
John J. Pdlakj
S
Joliet, ill*
mro Pivo v steklehicah.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. at
v...	. p* ■ . '■;
*	. ¡¡p 't:	■ -Ï V V
AMERIKANSKI SLOVENEC, 22. MAJA 1908.
Srebrno bela krajna cesta vila se je kakor kača mej travniki in polji. Hre-ščanje zarjavelih koles se je culo od daleč in nekako motilo svečanostih nedeljski popoludanski mir. Revno ljudstvo je, katero prihaja po cesti. S težavo in trudom vleče pes majhen voziček, kojega pokriva umazanosiv, raztrgan prt, a zraven vozička opoteka se mož rdečega, zabuhlega in napihnjenega obraza, kakor kak pijanec. Umazana, raztrgana ženska, divjega pogleda, surovih potez, pa opira svoje komolce ob voz in ga rine naprej.
Blizu mesteca, kjer se stikajo tri pota, leži vzvišena tratica, v podobi trikota. V sredi nje, pod starodavno, košato lipo, stoji podoba Križanega. Mož stegne se po dolgem in širokem po travi, ko je pošteno potegnil iz steklenice dolg požirek žganja; žena pa se je napotila k potoku, da opere nekaj umazanih cunj. A takoj ide k vozu, zaropota s pestmi po strehi in kriči: “Lenoba, ven sedaj! In glej, da prideš v mesto! Pri cerkvenih vratih Se postavi in pazi, da se ne vrneš s praznimi rokami! Sicer se ti bo še slabše godilo, kot zadnjič! Večernice bodo takoj pri kraju in po navadi že ljudje ob ta,ki priliki rajše kaj dajo za ‘Bog plačaj’.” Zaničljivo se je zasmejala.
Temna glavica, razkuštranih las in plašnih oči, kakor kak pretepen pes, prikazala se je izpod strehe. Suhi ročici pomoleli sta vun in prej, kakor bi se bil ozrl, stal je raztrgan deček na svojih bosih in umazanih nogah. Kos stare skorje vrgla je starka pred njega. “Sedaj pa naprej! Pota v tem malem mestu tako ne moreš zgrešiti.” “Če se vrneš brez denarja, polomim ti vse kosti,” momljal je pijanec in se prekucnil na drUgo stran.---------
* * *
govih rujavih umazanih licih. — —
Ta dan prišel bo deček praznih rok nazaj. Danes ne steza svojih ročic, danes ne prosi, danes ne zdihuje. V stran je stopil, ko so šli ljudje mimo njega. Ne gleda za njimi; ko pa vidi, kako borno oblečena ženska sključeno, grbasto deklico skrbno vodi za roko, kako jo dvigne ljubeznjivo čez prag — tedaj se obrne in gre počasi po pekoči cesti zopet iz mesta.
Tepli ga bodo, zmerjali ga bodo, ' preklinjali ga bodo — a beračiti danes ne more! —
“Če se vrneš brez denarja, polomim ti vse kosti,” dejal je oče, ko je odhajal.
Ko pa padajo udarci po njem kakor toča, ne joka in ne kriči, kakor sicer. Zobe je stisnil in ni bilo glasu iz njegovih ust. S skrajno silo pograbi pijanec, ki nima sedaj vinarja za žganje, svojega sina in ga vrže proti vozu — trdo udari glava ob kolo.
Mej kletvinami pa pograbi surovež za steklenico.
Mati pa spi pijana poleg križa. Tiho in mirno leži deček, pes liže njegove rane.
Od cerkve sem pa se oglaša večerni zvon — v njegovi duši pa odmevajo besede: “Spoštuj očeta in mater...”
SENCA ROKE.
(Iz zapiskov newyorškega detektiva.)
Večkrat se je že razpravljalo o vprašanju, kdo ima več poguma, ženska ali moški. Nimam namena o tej stvari razpravljati; pripovedovati vam hočem le dogodek, ki bode dokazal, da ima lepi-spol med drugimi lastnostmi tudi izvanredno vispko stopnjo poguma.
V jeseni me je klicala dolžnost v
Na stežaj stoje odprta cerkvena vrata, zakaj v hramu božjem je grozna vročina in sopar. Od zunaj vidijo se Šareče sveče na altarju, sliši in razume se vsaka beseda duhovnikovega govora. Četrto božjo zapoved razlaga poslušalcem; govori o spoštovanju, hvaležnosti in ljubezni, katero so dolžni otroci svojim starišem; govori o skrbi in delu in trudu očetovem za svojce, o neizmerni in nepoznani materni ljubezni....
Navdušene, lepe in pobožne so besede, ki segajo do srca, ki ganejo, ki vzbujajo misli in čuvstva, ki so v hrup nem življenju že zdavna zaspala.
Skrivaj priplazil se je dečko do cerkvenih vrat, kjer sedaj posluša čudno, prečudno pravljico. Stisne se v kotiček za steber in ne odmakne pogleda od govornika. “...Spoštuj očeta in mater — saj so tvoji največji dobrotniki, božji namestniki!... In ljubi jih! Ali nimate vsega, kar imate, dragi otroci, od vaših ljubih starišev? Vse njihove misli, ves njihov trud in delo je le za vašo srečo!... Kako se oče ■trudi od jutra’ do večera, kako se bori s. krutim življenjem... in to za vas, za svoje otroke! Glejte brazde na čelu, katere so mu vrezale skrbi, glejte njegove žuljave roke...”
Strmeč gleda deček na govornika; kar sliši, razumeti ne mor» Ali so tudi taki stariši?,.. Ali so tudi stariši, ki ljubijo svoje otroke?...
Ob: potu ležal je mož, razcapan, raztrgam surov, nezaveden, pijan.... In to je njegov oče....!
“Glejte, kako oče dela od jutra do večera.. ..” Ne! On ne dela nikoli, on pije žganje, za katero morata žena in otrok beračiti in krasti! In ko svojo pijanost prespi, zmerja, preklinja in pretepa svojega otroka, kakor živino. Pretepa otroka, če je premalo prinesel; pretepa ga, ker je več prinesel, saj bi bil lahkb še več naberačil!
.Poglejte-njegove brazde na o-brazu, poglejte njegove žuljave roke....” Nehote zdrknejo dečkovi prsti čez čelo in tipajo po še nezaceljeni, krvavi rani, katero mu je zadal njegov oče.... Nerazumljiva bolest se dviga v njegovem srcu.. ..
“... In.Jcaj še le mati!” nadaljuje goreče duhoven, glas njegov postaja vedno bolj nežen in mil. “Kaj naj rečem še le o materni ljubezni! Pesniki vseh narodov so jo opevali, s skrbno roko skrbela je mato v nežni mladosti za vas, kako se je žrtvovala, noči in noči prečula je v bolezni ob vaši zibelki... sklepala je k molitvi vaše ročice in vas navajala k dobremu....”
Brezupen, nem in top postaja pogled dečka, ki čepi v kotičku za stebrom.
Njegova mati!?... On ni vedel, kaj je — materina ljubezen! Njegova mati je bila surova, razdivjana, malomarna, brezbrižna. Jemala ga je seboj v vasice, zdihovala in jokala pred ljudmi, pripovedovala o “siroti — vdovi in nepreskrbljenem otročiču”; dobila je obleke, čevlje, kruha;,kar ji pa niso dali, šlo je, ko je niso opazili, “samo” z njo. Zunaj pa se je potem posmehovala “dobrosrčnim tepcem”. Tuintam pa je poslala samega po hišah, in po vseh je moral vedno eno in isto povest pripovedovati: oče umrl, mati bolna, otroci pa nimajo — kruha!
To je bila njegova mati!
Debele solze začele so teči po nje-
Dieppe. Blagajnik ene najznamenitejših newyorških bank je izvršil veliko tatvino, in jaz sem mu na begu sledil tja do Pariza. Več tednov se mi ni posrečilo, da bi ga našel. Slednjič se je pričelo sumiti, da je krenil v Dieppe. To mi je bilo kakor oddih po brezuspešnem naporu, ker veselil sem se, da pojdem v slavno kopališko mesto.
Dne 14. avgusta pozno zvečer sem dospel v Dieppe. Takoj sem šel v hotel Bains.
Prvo petelinovo petje me je zbudilo iz prijetnih sanj. V stolpu je bila ura štiri. Sklenil sem, da si ogledam v jutranjem svitu mesto. Ko sem prišel na cesto, sem se zelo začudil, da je na njej vse polno ljudi, kateri vsi hite v eno smer. Vprašal sem več oseb, kaj naj to pomeni, a dobil nisem nobenega odgovora, ker mi v veliki naglici nihče ni mogel odgovoriti. Vsak je kazal z roko naprej in kimal z glavo. Mislil sem, da mora biti nekaj posebnega. Hitro sem šel za naraščajočo množico, ki je hitela po Grande Rue. Na koncu ceste je bil velik prostor, ki je bil tako napolnjen z množico, da se je tiščala glava pri glavi. Na nasprotni strani je bil postavljen oder, na njem sem zapazil temne obrise in kri mi je zastala.
Bila je giljotina!
Da, tu je bila črna, strahovita pošast, ki sem jo videl v Parizu. Rabelj je mazal spehlje z oljem, da bi stroj tem hitreje izvršil grozovito nalogo. Solnce je vzhajalo, in svetlo je zablestela sekira giljotine v njegovih žarkih.
Pred. več leti sem bil prisostvoval usmrčenju z giljotino. V spominu je ostal grozoviti vtis, ki sem ga takrat občutil; vendar me je zelo mikalo, da bi čakal konca žaloigre. Po kratkem omahovanju sem se odločil, da ostanem tu do izčršitve. Kmalu sem začul zvonenje, in počasi se je bližal voz z obsojencem.	•’
Obsojenec je bil popolnoma miren, govoril je~navidezno veselo z orožniki, kadil smodko in ravnodušno pregledal zbrano množico. Ljudstvo je pričelo žvižgati in kričati. Počasi je stopal obsojenec po stopnicah navzgor na odru se je z zaničljivim pogledom ozrl po množici in vzkliknil: “Kana-I j e !”
Pri tej priliki sem ga lahko zadosti opazoval. Bil je velik, močan mož, star okrog petintrideset let. Temne oči so mu ostro zrle izpod košatih obrvi v svet, in.divje strasti so bile zapustile na njegovem obrazu svoje ' sledove, ker nekaj peklenskega se je zrcalilo v njegovem obrazu. Nehote.me je obšla groza pred njim, kakor da bi stal pred mano.
Rablji so pričeli svoje delo, in v malo minutah je bilo vse končano. Ko je padla usodna sekira, sem se obrnil proč, a hrup med množico mi je pričal, da je žaloigra končana.
“Kdo je bil ta mož, in zakaj so ga usmrtili?” sem vprašal policista, ki je stal poleg mene. Začudeno me je pogledal in dejal: “Ali, moj gospod, to je bil vendar Jacques Reynauld!”
Ime mi ni zvenelo čisto tuje. Pomislil sem in spomnil sem se, da so poročali pariški časniki o več umorih v Dieppe in pri tem imenovali ime Reynauld. Radovednost se je zbudila v meni, poizvedel sem po posamezno-
stih slučaja in predno sem zapustil Dieppe, sem o stvari že toliko vedel, da sem lahko vsakemu pripovedoval o njej.
Zgodilo pa se je tako-le:
V Rue je prebival pred štirimi meseci kramar Maurice z ženo in otrokom. Bili so tihi, pošteni ljudje, in vsi bližnji stanovalci so radi kupovali v majhni prodajalni.
Neko soboto se je kupčija posebno dobro obnesla. Smrtno utrujen je bil Maurice, ko je zaklenil prodajalno in stopil v stanovanje, kjer je služkinja ravnokar pogrinjala mizo za večerjo.
“Danes bi zopet enkrat rada ostrige jedla,” je dejala gospa Maurice, ko je vstopil njen mož.
“Prepozno je, ljuba moja; četrt na deset je že.”
“Justina pravi, da je prodajalna ob vogalu še odprta.”
“Naj jih torej prinese, ker Tudi jaz sem lačen kakor volk.”
Služkinja je vzela košaro, da bi pri-' nesla zaželjenih ostrig. Hišna vrata je le priprla, da bi jih ob njenem povratku ne bilo treba domačim odpirati.
Prodajalna, kjer je hotela kupiti o-strig, je bila zaprta, Justina je šla dalje po Grande Rue, da bi kije drugje dobila ostrig. A trpelo je precej dolgo, da je našla odprto prodajalno. KA se je vračala, je ura bila enajst. Zamudila se je torej tri četrt ure.
Na veliko začudenje je našla Justina vrata zaprta. Mislila je, da je to povzročil veter. Pritisnila je na kljuko, a hiša je bila od znotraj zaprta. Pozvonila je, toda od nikoder ni bilo žive duše. “Gotovo so šli v posteljo,” si je mislila Justina. Jezilo jo je, da so jo ven zaprli. Pozvonila je večkrat in glasneje, a nobenega odgovora. Pritiskala je z vso močjo na zvonec, toda vse'zastonj. V svojem strahu in razburjenosti je pripovedovala mimoidočim, kaj se ji je zgodilo. Ljudje so poklicali policijo in skušali vlomiti.
Posrečilo se jim je.
Veža je bila temna. Eden izmed stražnikov se je spodtaknil, se priklonil in njegova roka je otipala nekaj mokrega. Prižgali so luč, in odkril se jim je grozovit prizor. Ubogi Maurice je ležal v veži s prerazanim grlom, vsa tla so plavala v krvi. V majhni sobi je ležalo telo njegove žene z isto grozovito rano. Celo dojenčku v zibelki ni prizanesel grozovitež; ubogo bitje je dohitela ista smrt, kakor njegove stariše. Hiša je bila oropana vseh vrednosti.
Groza navzočih se ne da popisati. Ves trud policije, dobiti morilca, je bil brevzpešen. Zvedelo se je le toliko, da se je tisti večer zelo sumljivo plazila ob izložbi prodajalne neka moška oseba, a nikdo ni vedel, kdo da je in odkod da je prišla.
Vse mesto se je razburilo. Marsikatero srce je bojazljivo utripalo, ko se je storila noč. Čez nekoliko dni pa so se prebivalci zopet pomirili. Toda kmalu se je zgodil ravno tako grozovit umor, ki pa je mesto desetkrat bolj razburil in prestrašil kakor prejšnji, šnji.
Osem dni po katastrofi v ulici Rue je hitelo več mož po cesti Grenard. Bili so precej dolgo pri kozarcu obsedeli in zdaj so hoteli kar najhitreje priti domov- Naenkrat se prikaže na strehi neke hiše mož v sami srajci in z otrokom v naročju, ter kriči na vse grlo: “Umor! Umor!”
Mimoidoči so hoteli od njega več zvedeti, a on je venomer kričal: “U-mor! Umor!” Hiteli so k vežnim du-rim, a bile so od znotraj zaprte. Par krepkih udarcev, in zapah je odjenjal. Urnih korakov so hiteli možje po stop nicah navzgor. Na eni stopnici pred sobo so našli moža s prerezanim grlom, mrtvega in vsega v krvi. V spalnici je na pol viselo iz postelje telo na enak način umorjene žene, in v kuhinji je ležala na tleh služkinja, ravno tako s prerezanim vratom. Brez dvoma je bil umor delo tistega zločinca, ki je izvršil grozodejstva v ulici Rue; da, zdelo se je celo, da se je morilec obakrat poslužil istega orodja.
Mladi mož, ki se je bil prikazal na strehi, je drugo jutro izpovedal sledeče: “Moje ime je Pierre Dulac; star sem dvaindvajset let in izvršujem u-rarsko obrt. Dve leti sem bil v službi pri umorjenem gospodu Montonu, katerega rodbina je obstojala iz žene, otroka in služkinje. Jaz sem ležal y majhni podstrešni sobi; poleg moje sobe je bila spalnica služkinje, ki je navadno imela gospejinega otroka pri sebi. Bilo je okrog poludveh ponoči, ko se zelo žejen zbudim. Vrč je bil prazen, in hotel sem si prinesti sveže vode. Predno pa sem prišel čez gornje stopnjice, zapazim, da se po spodnjih stopnicah plazi moška oseba. Ker sem zelo slabih živcev, je umor v ulici Rue name jako razburljivo vplival. Ko sem zapazil tujega človeka, mi je zastala kri, in nisem mogel premakniti roke niti noge. Tujec je dospel že skoro do stanovanja gospoda Mon-tona. Kar se odpro vrata in ven stopi moj gospodar. Morilec skoči nanj in mu zamaši z roko usta, da bi ne mogel vpiti. Pri tem sem zapa«il, da ima lopov na levi roki samo tri prste. V silnem strahu sem bežal po stopnji-cah navzgor v spalnico služkinje. Marije ni bilo tam, a otrok je spal mirno in trdno. Vzel sem ga v roke in zbežal na streho. Več ne vem povedati.”
Ves Dieppe se je bil po tem umoru skrajno razburil. Vse je trepetalo. Jasno je bilo, da so vsi tl zločini delo enega moža; a nobenega sledu ni bilo za njim. Vlada je razpisala za njegovo glavo visoko ceno, in policija je razvila največjo delavnost.
V dieppskem predmestju je živela
v precej oddaljeni - hiši gospa Beau-maurice, a čisto sama s služkinjo. Bila je vdova po nekem častniku in se je odlikovala zlasti po čistem značaju in osebnem pogumu. Razburjenje, ki se je polastilo celega mesta, jo je pustilo precej hladno, dasi bi človek pri njenem samotnem življenju ravno nasprotno pričakoval.
Tridesetega aprila okrog desete ure zvečer je šla gospa Beaumaurice v svojo spalnico. Ves dan jo je mučil glavobol, in je bila zelo utrujena. Da bi se odpočila, je sedla na naslonjač. Njej nasproti je stala toaletna mizica,-od katere so visele zavese prav do tal. Zadaj za toaletno mizico je gorela sve tilka.
Že se je pričela gospa razpravljati, kar zapazi nekaj, kar ji je navdalo srce s silno grozo. Na tleh se je pojavila senca roke, ki je imela samo tri prste.
Položaj je bil jasen: pod toaletno mizico za zavesami je bil skrit grozoviti morilec. Gospa se je vzdržala popolnoma mirno in je hitro prevda-rila, kaj naj stori.
Po kratkem premišljevanju je stopila k vratom in poklicala služkinjo.
Prišla je in gospa jo je vprašala: .“Marija, ali veš kje stanuje gospod Bernard?”
“Vem, milostljiva gospa.”
“Pozabila sem, da moram jutri zjutraj plačati pet tisoč frankov. Ti moraš hitro IT njemu, in mi prineseš denar!”	|
“Dobro, milostljiva gospa!”
“Da ti pa gospod Bernard da denar hočem napisati izkaz.”
Deklica je počakala in gospa je pisala:
Dragi gospod Bernard!
Morilec v ulicah Rue in Grenard je v moji hiši. Pridite z orožniki in primite ga!
Helena Beaumaurice. Resnično — celo uro je mirno sedela gospa v sobi, kjer je bil skrit pod toaletno mizico zloglasni morilec. Mirno je sedela, hladno in odločno. Tupatam se je prikazala na tleh senca roke, edino znamenje strašne bližine grozovitega morilca.
Slednjič so prišli orožniki, in po hudem boju je bil Jacques Reynauld prijet. Krivda se mu je lahko dokazala in, kar sem že prej povedal, našel je zasluženo smrt,pod giljotino.
Starčeva beseda.
Dočim se mladež odlikuje po krepki
volji, jakosti in živahnosti, moramo
starost spoštovati zaradi nje izkušnje in ohranjevalnosti. Ta izkušnja je dostikrat več vredna nego učenost in mladeničem pristoji vedno vpoštevati svet starih ljudi. Poslušajte, kaj pravi Mr. Julian Perzynski, 1417 Germantown Ave., Philadelphia, Pa.: “Nad 65 let sem star in zdrav samo zato, ker porabim šest do osem steklenic Tri-nerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina vsako leto. To je zelo dobra tonika, ki jo lahko po svoji vesti priporočam.” Stari gentleman govori resnico, ker je to zdravilo najboljša tonika v sleherni dobi življenja, kadar se zapazi pešanje telesne moči in čvrstost To vince usposoblja telo prejemati dovolj hrane in iz iste proizvajati dovolj čiste krvi v ohranitev potrebne moči. Tudi ozdravlja bolezni želodca in črev, krepi živce in mišice ter podeljuje novo energijo in radost do življenja. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
25 kron za.....................$ 5.20
50 kron za..................... 10.30
100 kron za..................... 20.40
Amer. Slovenec, Joliet, I1L

Kritičen slučaj.
m
«osera TEINER>&

ft EGiST&R BO
Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; toki slučaji tako kritični, ker vsi vemo, da
niso
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko se vam pripeti, da
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za njel

Podpisani naznanjam rojakom, a sem kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL.
fassen & Stephen -
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
t*\
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi Življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
VSAKDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
B. BERKOWITZ,
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to strohi. spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Obuvalo za vsakogar.
Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Po-trebujete-li čevlje za težko delo?
Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene.
CENE ZMERNE.
Ed. Batinon,
503 RUBY STREET.
JOLIET, ILL.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Moon Run, Pa., 17. maja. — Dne 4. maja smo pričeli z delom, seveda ne vemo, ali se bode stalno delalo ali ne.
Dne 13. t. m. je žena Frank Zupančiča nahitro zbolela tako hudo, da tur kajšnji poklicani zdravnik ji ni mogel pomagati, le poklical je ambulanco, da so jo prepeljali v bližnjo bolnišnico McKees Rocks, Pa. In še tisti dan se je izvršila operacija, ki se je dobro izvršila in žena se dobro počuti. Ona se je velikokrat pritoževala, da nima pravega zdravja. Želim rojakinji, da bi kmalu okrevala. John Maček.
Nevvburg, O., 17. maja. — Slavno uredništvo A. S. Zopet se želim oglasiti v nam priljubljenem listu, toda prav nič veselega nimam pisati. Kajti sedanji čas se le malo kje kaj veselega zgodi, toda žalostnega dosti.
Ne morem popisati žalosti, katera je zadela sinoči to je na 16. maja po noči našega rojaka Johna Kuhi. Bela žena mu je vzela njemu ljubljeno soprogo Antonijo. Bila je kake 14 dni bolj po malem bolna in se je bolj slabo počutila, vendar je svoje delo še opravljala. Tako je tudi v soboto zvečer na 16. maja spravila svoje otročiče k počitku, in tudi ona se je podala v posteljo. Ker se je bolj slabo počutila, rekla je svojemu soprogu: “Ako bodem zaspala, zakliči me, če bo mali jokal.” Res, ob 11. uri jo je mislil zbuditi, pa ona ga ni več slišala, spala je trdno, in zaspala je za zmeraj. Ni se več vzbudila. Vsak si lahko misli, kak strah je obšel moža in kaka žalost ga je obdala, ker ni žena več vstala k njenemu 3 mesečnemu otroku. Rajnka zapušča zraven majhnega fantka še 2 deklici, starejša je 4 leta stara. Tako je ostal zdaj sam mož s 3 nedoraslimi otročiči. Kaj mu je početi sedaj tako v slabem času! Mraz mora vsacega pretresti, kateri premisli, posebno kateri ima nedolžne otročiče. Vsakterega lahko zadene kaj enakega. Tolažiti se moramo z besedami: Bog jih je dal, Bog jih bo preskrbel.
Zato bi bilo dobro, ako bi tudi ženske pristopile k društvom in h K. S. K. Jednoti, kajti tudi možu bi prišla prav usmrtnina, posebno če ima otroke.
Nadalje nam je tudi nagla smrt pobrala našega clevelandskega mil. škofa Ignacija Horstmanna.
Naj počivata v miru in naj njima sveti večna luč!
Delavske razmere so še pri nas vedno ednake. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje A. S., tebi pa, vrli list, želim obilo uspeha.
John Lokar.
Pueblo, Colo., 17. maja, — Delavska kriza se vedno bolj zboljšuje. V jeklarni je čedalje več zaposlenih delavcev. V Eiler topilnici bodejo zopet pričeli z delom. Vendar bo še vsejedno veliko brezposelnih delavcev, in ni nikomu svetovati, da naj pride sem. ,
G. Roitz, ki je otvoril o Velikinoči gledališče premikajočih se slik, prav dobro napreduje. V dvorani nad gledališčem je tudi prav okusno napravil oder, pripraven tudi za dramatične igre. Ali kdo pa naj prireja igro-kaze? Odlični Srbi so že parkrat priredili igro s plesom. Slovenci pa držijo se tako zaspano! Dram. dr. “Zarja” je samo enkrat priredilo igro, in sicer takoj v začetku; nadalje pa je društvo samo črno na belem. Seveda, dva, trije ne morejo igrati! Tukajšnji mladi Slovenci imajo premalo poguma, da bi si osnovali dramatično društvo. Marsikateri ti kaj porogljivo reče: “Čemu mi hoče tako društvo?!” Tak, ki reče tako, nima prav gotovo nikakoršnega pojma o slovenski književnosti in o lepem petju, ki blaži narod.
Slovenci po druzih naselbinah, ki imate že taka društva, ne nazadujte, ampak napredujte, pokažite i drugo-rodcem, da smo mi Slovenci tudi kulturni narod, in ne zabimo, da smo sinovi majke Slave!!
V sesterni bolnišnici leži nevarno bolna gdč. Johana Milavec—še mlada deklica — doma od Semiča, Dolenjsko. Trdijo, da je pojedla med jedjo kos porcelana, da je tako zadobila notranje poškodbe. V vratu je tako hudo vneto, da ne more ničesar več vži-vati. Bog ji povrni ljubo zdravje!
J.	Hočevar.
Pueblo, Colo., 18. maja. — (Naš mladi svet na 24. in 28. majnika.) Zopet se bodo stariši in pa slovenski ro-1 jaki radovali pri zanimivi igri šolske mladine. V nedeljo, 24. t. m. bo prvikrat, na Vnebohod pa zadnjikrat. Šaljivih oddelkov je mnogo, da so dobri žganci tudi zabeljeni. Vrhtega se bo pa predstavljala podučna in namoč ginljiva “Lurška pastarica”, po kateri je postal Lurd svetoznan, kjer namreč Marija čudovito ozdravlja srečne romarje od telesnih in dušnih bolezni. Sledeči program so napisale spoštovane sestre, ki se marljivo trudijo za vsestranski napredek naše šole:
Piano Duet, igrasta Francka Roitz in Mary Papež, potem kratki nagovor.—Trio na glasovir: M. Gersick, F. Roitz, Mary Perše. — Predgovor, razlagajo Lurško pastarico. Angelca Je-klich, M. Gersick in Kar. Rabida. — Bernardetka, 1. dejanje. Samospev: Ančka Snedec, potem na glasovir. Bernardetka, II. dejanje. Piano solo,
M.	Gersick in S. Ljuba. Bernardetka, III. dejanje. Piano solo, F. Roitz. Bernardetka, IV. dejanje. Piano solo,
M.	Papež. Bernardetka, V. dejanje.
Piano solo, N. Perše. — Dečki, Zdravnik ki hitro ozdravi. Kratka burka.— Dečki, Sitni fotograf. Piano, P. K. Papež. — Prijetno zabavo nam bodo zavozvali veselo pevajoči mlatiči. Živo nas bode spominjalo na kranjske pode, kjer smo se dostikrat potili.
Ponosni smo radi, še preveč s^mi nase, pa proč z mrzlo sebičnostjo; srce mora biti širje, naš ponos blažji, bolj vzvišeni. Veselimo se raje, da se naš mili narod vspne do kaj višjega do kaj bol-j častnega; to je res blago-dušno.
Zopet je par ducatov naših rojakov odpotovalo v stari kraj. Prišel bo kmalo čas, da se bodo veselili oni, katere je zadrževalo posestvo tukaj. Zink topilnica je pričela dobro ronati, v Grove začno graditi tovarno za crackers in enake jedila, in še več zanesljivih podjetij je na poti proti nam. Najbolj gotovo bodo pa oblažavali hudo uro pametni rojaki, ki so šli na farme; postali bodo tukaj v Coloradi neodvisni, vspešni kmetovalci.
V pondeljek se je poročil v naši cerkvi Jožef Stipanič, doma iz -fare Podzemlje z gdčno. Nežo Šuštar od Dobropolja. Srečni ženin je že kakih 12 let tukaj, je varčen in delaven mladenič.	P. Ciril Zupan.
Springfield, 111., 18. maja. — Dragi mi g. urednik A. S.; prosim Vas, da bi natisnili ta moj dopis v nam priljubljenem slovenskem listu.
Najprvo sporočam, da smo zopet pričeli z delom v premogovnikih po šest tedenskem počivanju. Delat seveda smo šli pod starimi pogoji. Obljublja se nam, da se bode za čas stalno delalo.
Sporočam tudi, da smo zopet opravili velikonočno spoved, za katero nam je pripomogel med nami domači č. gospod F. S. Šušteršič iz Jolieta,
111.	Obiskal nas je namreč 11. — 12. maja. Kar je pa bilo za nas najbolj neprijetno, da smo tudi ravno na te dni začeli delati, tako da se nismo mogli s častitim gospodom prav nič veliko izgovoriti, ker smo imeli dober namen, da bi imeli sejo na ta dan v namen že toliko nam pottebne in toli-krat priporočene stvari od g. Šušteršiča, namreč ustanoviti slovensko cerkev, za katero se je med nami že dosti govorilo, da jo potrebujemo že sedaj, in kaj bode še čez čas, ko vsi otroci vzrastejo.
Toraj Slovenci v Springfieldu in o-kolici, stopimo na noge in dajmo se enkrat izbuditi iz tega spanja in začnimo vsaj zemljišče iskati v ta namen, in potem se bode tudi še kaj za naprej povzdignilo. Imeli tudi ne bodemo zmerom starega odgovora za č. g. Šušteršiča, ki nas tolikokrat obišče in tolikokrat že nam je korajžo dajal, naj se lotimo tega dela. Seveda vsaki-krat nas vpraša: Ali ste že kaj začeli v ta namen?. In kateri mu mora odgovoriti da nič, gotovo mu gre kri v glavo. Seveda je sramota za nas, ker vidimo sami, da moramo začeti na eno stran tako nam potrebne stvari. Kupujemo si domovja, to pomeni, da hočemo tukaj ostati. In kako moremo tukaj biti, ako ne bodemo imeli svoje cerkve? Saj drugi narodi imajo jih tudi zase ter jih lahko sami napolnjujejo ter nas ne potrebujejo, da bi njih prostore zasedali; sami lahko vidimo, da oni ne bodo z nami dolgo potrpeli, akoravno naredijo za nas najbolje kar morejo. Sedaj imamo še priliko kupiti zemljišče za našo stvar, prostor je še pripraven v več krajih, kakor na E. S. Grand Ave. cesti, South 19th St., South llth St. in E. Ash St., in tudi še drugod se dobi prilika.
Zatorej na delo! Z Bogom!
John Peterneli.
Virginia, Minn., 16. maja. — Na grozen način si je tu vzel življenje Slovak John Wrin. Na glavo si je privezal kos dinamita in pridjal vži-galno vrvico ter isto v hiši, kjer je stanoval, zažgal. Glava mu je bila grozno razmesarjena in kosi od nje so bili razkropljeni po vsej sobi. Strel je nekoliko poškodoval tudi gospodinjo Domin. Nesrečnež je imel neke medsebojne homatije, vrhutega je bil na hrani dolžan a delal ni, vsled tega je gotovo obupal in si vzel življenje na nov sistem.	J. J. P.
Willard, Wis., 14. maja. •— Cenjeni g. urednik Am. Sl. Prosim malo prostora v cenjenem listu Am. Sl.
Tu pri nas sta bila zadnji teden rojaka Jožef Jordan in Jakob Plut iz La Salle, 111. Oba bosta vkratkem naša soseda, ker sta uže kupila zemljo. Začudila sta se, ker tu imamo lepe tople dneve, a v 111. je pa dež in mraz dan na dan. Zadnji teden sem dobil od g. J. A. Frear, tajnika od države Wisconsin, veliko knjigo v dar. Knjiga je jako koristna za farmarja. Dobil sem tudi veliko malih knjig, katere .so tiskane od Wis. State Board. Te knjige so jako koristne za vsakega rojaka, ker se sam prepriča, da država Wisconsin je najboljša za se naseliti za ubozega delavca, jn to zato, ker les je vsak dan dražji. Proda se les in plača se zemlja in zemljo potem imaš zastonj. Kdor želi knjigo imeti, jaz jo pošljem vsakemu zastonj, samo 2c znamko naj v pismo priloži. Knjiga ima lepe slike in vse je resnica kar piše v knjigi, ker je tiskana od države Wisconsin.
Poljaki imajo svojo naselbino IS milj od tu, imajo tudi svojo cerkev. Poljak Ignac Bilovsk iz Jolieta je bil v Fairchild, ker se misli naseliti v poljsko naselbino. On mi je pripovedoval, kako ga je chicaški agent pri
nakupovanju zemlje ogoljufal za 500 dolarjev. Revež dal je denar za aro agentu. Ko si je agent od več ku-povalcev denara nabral, je pa zginil, da nihče več ne ve zanj. Revež mi se je smilil, ko je to pripovedoval. Ker je denar zaslužil s krvavimi žulji. N. C. Foster, predsednik Fairchild North eastern-železnice, je pripovedoval, da on ne da več en aker zemlje na prodaj nobeni land-kompaniji in ne nobenemu agentu. On je bil lastnik od pet-stotisoč akrov zemlje v tej okolici. Rekel je, da je dal agentom zemljo naprodaj in ti so na enkrat podvojili ceno zemljišču. Seveda prišli so ljudje iz mest, ker se ne razumejo do zemlje koliko je vredna in plačajo kolikor agent zahteva. Tako je rekel g. N. E. Foster. Zatoraj rojaki Slovenci, bodite previdni, ako kupite si zemljišče od kogarsibodi, ker dandanes je veliko goljufije.
V Am. Sl. št. 22 sem čital dopis rojaka, kateri je trobil v več dopisih, da bo dobil za Slovence zemljišče od Združenih držav, to je homštet. Potem je bilo sporočeno, da je uže dobil. Žali Bog iz vsejfa tega je prišlo, da je bilo v št. 22 Am. Sl. razglašeno: ta rojak priporočava zemljišče po 12 dolarjev en aker. Ker pa se ga dobi tisto zemljišče lahko po 7 do 9 dolarjev en aker. Ako se bo tako pomagalo rojakom trpinom, bodo bili zmerom slabši. Vzemimo vzgled od Nemcev. Oni se zberejo po 3 ali več. In slišijo od kakega dobrega zemljišča. Hitro dobijo naslov od najbližnjega mesta, kjer izhaja kak časnik, pošljejo 25e in denejo oglas v ' časnik, da želijo si kupiti recimo 320 akrov zemljišča. In ti dobijo vse polno pisem, po čem da stane aker zemlje. In ko grejo oni kupovat, jih ne more noben agent opehariti, da bi plačevati po 5 dolarjev aker zemlje več ko je vredna. In potem poročajo še drugim in tako se naredi velika nemška naselbina brez da bi dalj kakemu agentu stotine zaslužiti. Tako bi morali tudi Slovenci storiti. Jaz sem sam služil si vsakdanji kruh pri razbeljenih pečeh. Znam, kako krvavo se služi denar. Zakaj pa ga ne bi Varovali, brez potrebe od sebe dati.
Sedaj pa pozdravljam in želim obilo sreče iri'zdravja vsem čitalcem Am.
Sl.	in vsem sobratom K. S. K. Jedno-te. Tebi, Am. Sl., želim pa, da bi vsi tisti ki ti kaj dolgujejo svoj dolg poravnali, da ne bi imel zgube. Z Bogom!	Ignac Česnik, Box 321,
Fairchild, Willard, Wis.
Poslano.*)
Nedavno smo čitali v 34. št. rudečega Proletarčka nek neslano skrpucan dopis iz Ely, katerega je skrpucala neka “rudeča afna”, kakor se ta prebrisan rudečkar sam imenuje. Ali moremo pričakovati od tacih po prepričanju rudečih afn kaj druzega, kakor same neslanosti in zasramovanja samega spbe in svojega lastnega naroda? Gotovo ne, saj druzega oni ne znajo, in ravno njihovo napadanje po poštenih osebah je njih poklic. Onemu rudeče-mu presvetlemu guncarju pa svetujemo, da naj tacih neslanosti ne farba v svoj zveličavni list, ker drugače jo zna guncati s svojo afno kamor taki spadajo. Povrh mu pa še svetujem, da naj pred svojim pragom najprvo pomete, ker ravno ista oseba, ki se zaletuje kakor slepa muha v pajčevno je dolžna povrniti $60.00 dotični stranki za zadnjo veselico. Kakor se sodi, so gotovo odromali za milo. To so tisti nad vse zaupljivi po prepričanju rudeči, kateri stojijo na pravi podlagi za blagor delavstva. Oh, pa saj vidimo, kako se farbajo. Glas Smrdobe jih farba po Prokletarčki, a Prokleta-rec farba Glas Smrdobe, a oba sta zmeraj rudeča. Ti prepričani pa se bojijo, da jih Glas Svobode.ne prefar-ba, oj joj! Ne dolgo tega pa so še vpili, da je Glas Smrdobe edini delavski list. Kaj pa je sedaj ž njo? Gotovo je preveč soli použila, pa jo huda žeja napada. Zakaj Martina prištevate k katoliškim popom, da vas kakor oni farba? O podlost, saj nima Martin nič drugačne farbe, kakor jo je imel lansko leto in popred. Tistim dopisnikom, posebno našemu rudečemu .svetujemo, naj rajši pišejo v svoj “Prokletarček” delavske razmere, če kaj druzega ne umejo, pa ne svoje bližnje z neslanimi dopisi napadati, kar je skrajna podlost. List, kateri take napadalne dopise sprejema, kakor je b:l v 34. št. Prokletarca, je podoben klepetavi baburi, ne pa delavskemu listu. Če se en list imenuje delavski, naj piše za korist delavstva, drugače je lažnik.
Z odličnimi pozdravi bilježimo
Obrtniki s Sheridan Street.
Ely, Minn., 17. maja 1908.
*) Za vsebino tega ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvo.
Oslabeli sestav.
Navaden vzrok raznih notranjih neredov kakor, za.basanost, želodečno ščipanje, neprebavnost, krč in druge nadloge se prav hitro odstranijo z hitro pomočjo Severovega Želodčnega Grenčeca. To zdravilo pomaga sestavu pri delovanju in krepi želodec; tudi daje dober in zdrav okus. Cena SOc ali $1.00. Kupite eno steklenico istega v lekarni in ga poskusite. Ako istega ne morete dobiti pri Vašem lekarniku, mi vam ga pošljemo. Šest velikih steklenic Mtega pošljemo po prejetju zneska: $5.00. Plačamo tudi vse ekspresne stroške. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Dober Premo?~-
I in DRVA
dobite pri nas.
A. IÎ vnliszt' 1
1007 Marion St., Waukegan, I1L Phone 2182. Yard—North Chicago.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"The U, S.” lOc. in ■’Meersciianni” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod,
□ a debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet llls
Pozor Rojaki I
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da ae pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building
JOLIET, - - ILLINOIS.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in’Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
lexander Haras/?
Chicago telef. 2794	telef.N 62 7..
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANA
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. iOSEPH STEPHEN, podpredsed C. H. TALCOTT, blagainik
Mi hočemo tvoj diair ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa-
Za stavbo hiš in poslopij mehki is in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
C. W. Blown, preds Eobt. Pucner,podpreo W. G. WUcoï, kaair.
Kapital 8100,000.00.
BARBER UILD1NG. OLIET.ILL.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki j * bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4331. N. W. Phone 11x3
:-Kje je najbolj varno naložen denar ?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervne«™ -sklada je: 800,000 kron.
5
j: Mestna hranilnica ljubljanska
■J	j* največji in najmočnejši denarni zavod te vrste
"■	po vsem Slovenskem.
■¡J Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje I J. hranilnica sama.
*■ V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh 1 •J UI°S jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem ■ J» svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to- J ■" lika. d* ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava1 I" država ■ posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo- [ letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos i| jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
ji Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno\ ' varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.' Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA1 PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.'
W/AV.VW/.V.VAV.W.W AWA'.VAWV.'.W.V.WAV^)
FRANK SAKSERi
LU1
ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
I
B. ZEMAN,
777 Alport St. CHICAGO, ILL.
gl plpjgijg)jajjajp rgpijpj
JOLIET CITIZENS SHEWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
<iitÿ
mm
Pijte samo “Elk BrancP pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
Rojaki, o priliki obiščite
|loven|lyjhjm
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
133 Pine Street,
Prodaj om tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
COMPAGNIJE GENERALE TRANSALANTIQUE
F.RANCOSKA PROGA, ratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30.000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo rezplačno hrano na parnikih družbe, nažne postelje, vino, dobro hrano in izna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street, e w York	.
Maurice Kczminski, glavni zastop ik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, IH.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, UL Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo.
POZOR, SLOVENCI!
Ko semudite v našem mestu se nadejam našega poseta v
mojej moderni gostilni.
Točim dobro Sclioenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tudi prodajem dišeče ‘Union-Made’ smodke.
Rojakom se priporočam.
IR.TTID Ö HiiF1
Washington St., blizo lOtli Ave-,	GARY, IND.
Prodaiem parobrodue listke; pošiljam de ««ar v staro domovino in posreknjem pri kupovanju zemljišč in lot.
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že oz-
dravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDIOAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z naj bolj šin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko»' *■ Is, kakor tudi vse	bolezni, zdravi hitro
in z popolnim uspehom. Zdravljenje	-boleznij
ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenjeni gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom oo širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Prane Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle, 111.
Velecenjeni gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zabvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo.
Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 941 West Newton, Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov ;
COLLINS N. Y.TBcAL INSTITUTE!
140 WEST 34th STREET.	NEW YORK, N. Y
■.v.v.v.v.v.-.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.
* POZOR! POZOR!*
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski popi
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgletlajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka	?
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista druž- *c à* ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri- 5 poroči x. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:	¡.
£	SVOJI K SVOJIM!	£
v.v.v.v.v.’.v.v.v.v.w.v.w.v.v.v.v.'.v.vav.'.v.'.v.vÀ
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612.
roía N. Broadway..JOLIET, ILL
Bambich & Verbell
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET. ITL Pokličite nas po telefonu N. W 488. Chicago 489.
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
K ODPRAVI PALICE
iz “javnih šol” mesta New York piše celo velesvobodnjaška “N. Y. Staatszeitung” med drugim:
"Palica, mati spodobnega vedenja, je izza 1870 prognana iz newyorških šol in se tudi nadalje ne sme uporabljati, vsaj službeno ne. Da pa je vzgoja ljube mladeži po javnih šolah jako nedostatna in enostranska, je sklepati iz enoglasnega sprejetja predloga, po katerem šolski nadzorniki učiteljstvu naročajo, prispojiti učnemu načrtu ljudskih šol vsaj nekaj nravstvenega nauka. Vsekakor bi bili ena ali dve uri nauka nravstvenosti od večje koristi nego bedarija, ki se razklada otro kom pod imenom fizijologijskega ali životoslovnega pouka. Kajti ne da se utajiti, da pri vzgoji naših otrok, brez verskega pouka in mnogokrat brez nravstvenega vpliva v družinskem življenju, žal le prevečkrat nedostajajo razločevalna pravila ali vodila, kaj se spodobi in kaj je nespodobno. Mladi Američani imajo svoje lastno nravo-slovje, in to je omišljeno žal zelo slabo. Spoštljivost pred starostjo, pred učiteljem, pred predstojnikom je ameriški mladeži navadno tuja, ni ji bila vtepena v glavo zarana, zato pa ji že v šolskih dneh srce hrepeni po gmotnem pridobitku. “Denar grabiti” je stremljenje, poštenim potom, če mogoče, ampak denar grabiti in skup-Ijati pred vsem drugim, v teh kratkih besedah se da posneti nravoslovje in smoter ali namen življenja, kot je naši mladeži pred očmi. Posledica tega groznega, niti pri šolski niti pri domači vzgoji ukročenega materijalizma je nenravnost in izpačenost in posiro-velost naše mladine, in le prevečkrat se zgodi, da se jedro nravstvenega čuvstva, katero sta oče in mati zasadila v srce otrokovo, potem v šoli ob občevanju s podivjanimi otroci uniči..
Tudi od vsake trdne in stalne vere oluščeno prvotno nravoslovje — vodena juha brez soli — bo odpovedalo nasproti potoženim in vedno živeje pojavljajočim se zlim posledkom. Vsi resni odgojevatelji so davno izprevi-deli, da je brez vere prava vzgoja nemogoča.
Rojaki! Pijte
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c galr, staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mu škatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Ca)
IR. O J-A. IEC o im:
priporočam svojo
Gostilno*“*
»
Buffet
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katere j bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domač* vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby Št
N. W. Phone 825.	Joliet, III
tjer se toči vedno sveže pivo, žganj* ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. JBikiofT,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
Joliet Iti
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 0.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic.
-m
Pletenje las.
pletem verižice, prstane, cve-U— in drugo iz LAS. To ie lep spominek za može L. mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
MRS. M. STAUD0HAR
_ 107 Indiana St., Joliet, 111.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je
v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s oj h so dnikor ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 S. Center Ave., Chicago, 111.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
aOST^LNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
ANTON NEMANICH,
Z05-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrelmiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA..
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča s« Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St
N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 9{5th ulice, en blok od slovenske cer. kve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja ši{. karte ter pošilja deaar v staro domovino vest no in zanesljivega.
PoštenaPostrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER
POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
John ® Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois
0404
Izdelujem
Kranjske harmonike.
najboljše vrste in sicer.
4 DO 5 GLASNE.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in uglašujem harmonike in orgije.
Ker se je oglasilo več rojakov, kateri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO., 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino.
Prevzel sem tam v orodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence 8,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer pod jako ugodnimi pogoji.	,
Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsake leto 35—40
col, toplota znašanajveč 95.
“Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo.	•
Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem.
Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo.
Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti. Več se natančnejše izve pri
JOHN J. POLLAK-U
Hišnemu in zemljiškemu posestniku.
534 W. 18th St., Chicago.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica r Ljubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
/	v
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906, nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega'sklepa
85,105,396 kron,
mm
:	' . 1 v -T P.........^ . : ■ .
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve...............37,877,422	K
Posojila občinam in korporacijam ............... 1,979,582	K
Menice..................... 738,000	K
Vrednostni papirji....... 32,977,286	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter
graščin ....,.......... 2,9*0,893	K
mm
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem ' na Kranjskem.	\
> ....................