37
litaéà minile
občin Ormož in Ptuj
Leto: XXX
Ptuj, 22. april 1993	Številka: 12
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ	49.
48. Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgo- 50. ročnega plana občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1993	51.
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1993
Odlok o proračunu občine Ptuj za leto 1993
Sklep o ustanovitvi Sveta za varstvo pravic najemnikov
48.
Na podlagi 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list FfiS, štev. 48/90) in 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 4/90 in 25/90) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. aprila 1993 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKIH SESTAVIN
DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE PTUJ, DOPOLNJENEGA V LETU 1993
I.
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1989 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 11/86, 20/88 in 2/90) so naslednje:
II.
Spremenijo se karte v merilu 1:25000 in 1:5000 in sicer:
—	zasnova namenske rabe prostora (mejni prehodi);
—	zasnova elektrogospodarskega in plinovodnega omrežja (zaradi plinovoda Ceršak — Rogatec).
Štev: 30-12/18-1
Datum: 13/4-1993
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r.
mMmmmmmsmmmMmmmmmmm
49.
Na podlagi 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, štev. 48/90), Dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986—2000, dopolnjenega 1989 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 11/86, 20/88 in 2/90) in 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. aprila 1993 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKIH SESTAVIN
SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ,
DOPOLNJENEGA V LETU 1993
I.
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990, dopolnjenega 1991 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 25/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91) so naslednje:
II.
V	točki 5.1.7., to je na območju KS Rogoznica, se spremeni tabela tako:
—	da se črtajo vrste od 5. do 11., ki se nato vključijo v tabelo pod spremenjeno oznako v točki 5.1.11.;
—	da se zadnja vrsta spremeni in glasi:
"KG KS Rogoznica	1.679,00
kmetijska, gozdarska, ostala	PUP” *
V	točki 5.1.11., to je na območju KS Mesta Ptuja in dela KS Rogoznica se dopolni tabela tako:
—	da se črta 5. vrsta, ki se glasi:
“S 5 Štuki I	16,60
stan. površ.	PUP (ZN po 1. 1990)"
—	da se za 20. vrsto dodajo nove vrste, ki glasijo:
“S 21 Žabjak	9,44	SKP	PUP
S 22 Nova vas pri Ptuju I	26,91	skp* 1 * 3) 4	PUP
S 6/1 Nova vas pri Ptuju 11	5,77	SP, inštit. ZN '	
S 23 Nova vas pri Ptuju III	7,80	SKP	PUP
S 24 Nova vas pri Ptuju IV	3,52S	KP	PUP
S 25 Nova vas pri Ptuju V	7,40	SKP	PUP
S 26 Rogoznica I	17,56	SKP	PUP
S 27 Rogoznica II	12,56	SKP	PUP"
—	da se za staro 24. vrsto dodata dve novi vrsti, ki glasita:
“I 4 Vičava — hum. center 3,47 šolstvo, kultura PUP po 1995"
“I 5 Potrčeva — posl. kult. center 1,47 posl. kult. dej. ZN"
—	da se v stari 28. vrsti spremenijo površine in glasijo:
“R 4 Ptujske toplice 22,82 rekreacija, turizem ZN"
—	da se stara 27. vrsta spremeni in glasi:
“R 3 Stadion — Sr. š. center Ptuj 22,44 rekr. stan. posl. dej. ZN”
—	da sc za staro 28. vrsto dodajo tri nove vrste, ki glasijo:
“R 5 Rogoznica 10,04 pokopališče PUP
R 6 Rogoznica (ribnik) 4,88 športni ribolov PUP
R 7 Babosekova graba 3,25 strelišče PUP"
—	da se za staro 35. vrsto doda nova vrsta, ki glasi:
"P 6 Žabjak 6,44 Opekama PUP"
—	da se zadnja vrsta spremeni in glasi:
"KG KS mesta Ptuja in del KS Rogoznica 1390,30 kmetijstvo, gozdarstvo, ostalo PUP"
V	točki 5.1.15., to je v KS Lovrenc na Dravskem polju, pod “b" se doda na koncu stavka naslednje besedilo:
“za potrebe občine Ptuj".
V	točki 5.1.16., to je v KS Kidričevo, se dopolni tebela tako, da se 4. vrsta spremeni in glasi:
"S 4 Njiverce 14,84 stan., posl. ZN ali PUP"
V	točki 5.1.19., to je v KS Majšperk, se dopolni tabela tako, da se 7. vrsta spremeni in glasi:
"S 7 Breg 27,24 stan., posl. ZN ali PUP”
V	točki 5.1.21., to je v KS Podlehnik, se dopolni tabela tako, da se za 5. vrsto vstavi nova vrsta, ki glasi:
“T 2 Gruškovje 1,35 mejni prehod LN" 4>
V	točki 5.1.22., t.j. v KS Leskovec, se dopolni tabela tako, da sc za 1. vrsto vstavi nova vrsta, ki glasi:
“Tl Velika Varnica 0,23 ha mejni prehod PUP”
V	točki 5.1.24., t.j. KS Zavrč, se dopolni tabela tako, da se za 4. vrsto vstavi nova vrsta, ki glasi:
“Tl Zavrč 1,41 ha mejni prehod LN"
V	poglavju 5.2. “Prostorsko izvedbeni načrti" se spremeni zadnja alineja in glasi:
—	P-11 S-6/1 Nova vas pri Ptuju
V	poglavju 5.2. se za zadnjo alinejo dodajo nove alineje:
—	P 14 — cesta M 3—3, odsek Šikole — Slovenska Bistrica (do občinske meje s Slovensko Bistrico)
—	P 14, P 19, P 25 — vzporedni plinovod M 1/1 Ceršak — Rogatec (na območju občine Ptuj Sta-rošince—Stoperce)
—	Pil — novi most preko Drave s povezovalno cesto na zahodni strani Ptuja
—	P 21 — mejni prehod Gruškovje
—	P 24 — mejni prehod Zavrč
Točka 5.2.14.P-11-S 6/1 Nova vas pri Ptuju se spremeni in glasi:
“1. Meje območja in obodna parcelacija P 11 — 6/1
Nova vas pri Ptuju
—	Zahodni rob ceste Ptuj—Lenart, t.j. parcelna št. 368/1 — proti jugu do križišča s Prečno potjo — po severnem robu Prečne poti, t.j. parcelna št. 368/9
—	proti zahodu do križišča z Ulico Jožefe Lackove
—	dalje po severnem robu te ulice, t.j. parcelna št. 368/13 — do zahodne meje parcele št. 146/1 — po zahodnem robu te parcele do stičišča s parcelo št. 148/1 (njen skrajni južni del) — nato po južni parcelni meji parcele 148/4 proti zahodu — do presečišča z (južnim) podaljškom parcelne meje med št. 148/1 in št. 148/2 in 148/3 — na tem mestu se meja obrne proti severu, preseka parcelo št. 148/4 ter poteka po zahodni meji parcele št. 148/1 do skrajnega severozahodnega vogala te parcele — s tega vogala poteka meja pravolinijsko na skrajni jugozahodni vogal parcele št. 179/2 in ob tem preseka parcele št. 175/1, št. 176/2, št. 178 in 176/1 — dalje poteka meja po zahodnem delu parcele št. 179/2 in št. 180/2 — na severozahodnem vogalu parcele št. 180/2 se meja območja obme proti vzhodu in poteka po skrajnem severnem robu parcel št. 180/2 in 176/5 — vse do stičišča s cesto Ptuj—Lenart.
Površina območja Pil — S 22 se poveča za 2,16 ha. Površina območja Pil — S 6/1 znaša 5,77 ha.
2.	Namenska raba
Območje leži v središču nastajajočega poslovno stanovanjskega centra ter šele dobiva svojo identiteto. Osrednja in dominantna lokacija obravnavanega
Opombe:
1 * Prostorska ureditev pogoji
T) Zazidalni načrt
Stanovanjsko, kmetijska, poslovna dejavnost
4' Lokacijski načrt
območja bo pripadla objektu in prostoru cerkve Sv. Leopolda Mandiča.
Celoto objekta bodo tvorili bogoslužni prostori, župnijski del, ter zvonik kot vertikalni in hkrati označevalni element. Med cesto in cerkvijo bo predvideno primerno Število parkirnih mest. Zaželeno je, da se pojavi nekakšen trg, t.j. površina, ki bo predstavljala mestno četrt.
V bližini (južno) obstaja otroški vrtec, zgrajen in uporabljen je že trgovsko—stanovanjski objekt (1991) ter enodružinska stanovanjska zgradba. Drugih obstoječih objektov ni.
Preostali del območja je namenjen izgradnji vrstnih, verižnih ali prostostoječih enodružinskih stanovanjskih hiš, z gostoto pozidave od 70 do 120 prebivalcev (skupno do 24 objektov).
Ob cesti Ptuj — Lenari bodo na preostalem prostoru predvidoma zgrajene stavbe s poslovno stanovanjskim programom. V poslovenm delu objekta so lahko samo mime in ekološko neoporečne dejavnosti. Kapacitete območja so orientacijske in bodo natančno določene z zazidalnim načrtom.
3.	Usmeritve za tirbanististično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Dominanto prostora predstavlja celotni sestav zgradb cerkve (bogoslužni prostori, župnijski del in zvonik). Njej mora biti podrejeno oblikovanje vseh preostalih objektov in njih urbanistična postavitev.
Daljša os cerkvene zgradbe poteka vzporedno s cesto Ptuj—Lenart in je od nje oddaljena cca 80 m. Cerkev je dvoetažna. Vhodi v posamezno etažo so nivojski, kar je doseženo z ustrezno razmestitvijo platojev.
Glede na vplivnost novega cerkvenega objekta je potrebno ohraniti določen prazen (nepozidan) prostor, ki pa mora bili primerno ozelenjen (vidna in zvočna bariera).
Pogled s ceste na dvignjen plato z objektom mora biti zagotovljen in ne sme biti moteč za obstoječe dominante objekte mesta.
Ostali objekti so praviloma pritlični, razen poslovnega dela (stanovanj) z višjo zazidavo ob cesti Ptuj—Lenart.
Oblikovanje objektov in izbira materialov mora biti podrejena krajevnim značilnostim (nakloni streh, proporci oken, opečna kritina, les, omet, itd.). Zazclenilev med stanovanjskim in poslovnim delom mora biti intenzivna.
4.	Usmerilve za varstvo naravne in kulturne dediščine
Ni varovanih objektov in krajine. Ohraniti je potrebno kvalitetna obstoječa drevesa. V celoti mora biti poudarek krajinski tipiki objektov in pozidave.
5.	Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega okolja
Območje bo pretežno stanovanjsko, z delom javnega programa. Predlagani in obstoječi program zato zahteva mirno (nchrupno) ter ekološko neoporečno dejavnost. Potrebno je mnogo zelenja. Osončenje je kvalitetno.
' 6. Promet
Osnovna cestna mreža je izvedena. Nova dostopa do cerkvenih in stanovanjskih objektov sta predvidena po obstoječih poljskih poteh, potekajočih poševno na cesto Ptuj—Lenart. Širina je najmanj 5,0 m.
Na delu med obema dostopoma in ob cesti, je predvideno parkirišče za cca 100 osebnih vozil. Parkirišče je potrebno ozeleniti z grmovnicami in drevesi.
Ukinejo se direktni dovozi k obstoječi individualni hiši in drugam.
7.	Komunalna Infrastruktura
Trasa vodovoda in kanalizacije je/bo speljana ob cesti Ptuj—Lenart. Tudi osnovno elektroenergetsko in telefonsko omrežje obstoja.
Potrebno bo zgradili trafo postajo in sekundarno telefonsko omrežje.
Tako bo možna priključitev vseh objektov na obstoječe oziroma dopolnjene komunalne vode in naprave.
Ogrevanje bo individualno.
8.	Usmeritve za obrambo in zaščito prebivalstva
Zaklonišča so predvidena le, če to veljavni predpisi zahtevajo. Ukrepi za varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami bodo v celoti upoštevani.
9.	Zmogljivost območja
9.1.	Obstoječi objekti v soseščini: otroški vrtec, stanovanjsko-poslovni objekt, individualna enodružinska hiša.
9.2.	Novi objekti:
—	cerkev (glavni bogoslužni prostor ima cca 300 sedežev), etažnost K + P + N, z bruto etažno površino cca 1400 m2;
—	vrstne, verižne ali prostostoječe enodružinske hiše skupno do 24 objektov, etažnost K + P + M, z bruto etažno površino 200 — 300 m2 (možnost fleksibilnega tlorisa oziroma rastoči tloris), garaža v objektu ali sklopu objekta;
—	poslovno stanovanjski objekti (mirna dejavnost), skupno trije objekti, etažnost K + P + N (M), z bruto etažno površino 300—400 m2, garaža v objektu oziroma v sklopu objekta."
Za točko 5.2.14 se doda nova točka 5.2.15. — Cesta M—3—3, odsek Šikolc — Slovenska Bistrica (do občinske meje s Slovensko Bistrico):
“1. Opis obstoječega stanja
Obstoječa cesta M—3—3 na odseku Slovenska Bistrica — Pragersko — Šikole se priključi na magistralno cesto M—10 severovzhodno od Slovenske Bistrice. Promet, ki prihaja, oziroma, ki je usmerjen v smer Pragersko—Ptuj, z avtoceste A—10, mora tako potekati skozi vso Slovensko Bistrico, saj je priključek na A—10 na zapadnem delu kraja.
Od priključka na M—10, poteka Cesta M—3—3 na obronkih gričev Velenika in pride na prodročju pri Pragerskem gradu (KK Ptuj) na čisto ravninsko področje.
V	nadaljevnju trasa poteka skozi Pragersko. Ta potek je zelo neugoden z mnogimi ostrimi krivinami in potekom skozi ves kraj — zožitve ceste in velike ekološke obremenitve.
Največ prometnih problemov pa povzroča nivojski prehod ceste preko železniške proge. Ta prehod je na področju ranžirne postaje Pragersko, ki je zelo obremenjen, tako, da je prehod zaprt cca 16 ur dnevno, ali kar 67% (izmerjeni podatki).
V	Šikolah cesto M—3—3 še enkrat prečka železniška proga in po izhodu iz vasi ostro zavije direktno proti vzhodu, ter nato v zelo iztegnjeni trasi poteka naprej med polji, nato pa skozi gozdove do Hajdine.
2.	Namen predvidene ceste
Namen predvidene ceste je izboljšati predvsem potek prometa, ki poteka sedaj skozi Pragersko in dvakrat v nivoju prečka železniško progo. Tako poteka nova trasa severno od Pragerskega, samo enkrat izvennivojsko, v nadvozu prečka železniško progo Pragersko—Maribor in se nato pri Šikolah zopet vključi v obstoječo cesto proti Hajdini.
Na tem odseku (Šikole—Hajdina), pa je predvidena ureditev obstoječe ceste. Ta ureditev obsega v glavnem izgradnjo novega zgornjega ustroja ceste, saj je obstoječi skoraj popolnoma porušen.
Drugi namen obravnavane preložitve ceste je, izvedba direktnega izvennivojskega priključka M— 3—3 na Sloveniko in s tem prometno razbremenitev Slovenske Bistrice. Ker je med obema odsekoma samo še 2,5 km obstoječe ceste, smo tudi tu predvideli smiselno preložitev.
3.	Opis nove trase
3.1.	Tehnični elementi
Po prometni prognozi, bo imela cesta v predvidenem 20-letnem obdobju 7.000 — 12.000 PLD in bo spadala po “Pravilniku" tako v 2. prometni razred. Glede na ravninski teren je torej izbrati računsko hitrost v — 100 km/h, iz česar sledijo nato vsi ostali elementi za transiranje.
3.2.	Potek trase v občini Ptuj
Po prečkanju železniške proge, obide trasa Stražgajnico na njeni severni strani, ter se nato v krajši nasprotni krivini vključi v obstoječo cesto M—3—3 v smeri proti Hajdini.
Začetno točko stacionaže preložene ceste smo predvideli na področju cestninske postaje, vključitev v obstoječo cesto pri Šikolah pa je v km 10,6 torej cesto prelagamo v dolžini 11,6 km.
Parcelne meje so opredeljene v strokovnih podlagah.
3.3.	Priključki
Vsi priključki, tako obstoječe ceste pri Pragerskem gradu in v Šikolah, kot tudi priključki lokalnih in krajevnih cest so nivojski.
Priključka na staro cesto (Pragerski grad in Šikole) sta izvedena kot nivojski kanalizacijski križišči. Vsi ostali priključki so priključeni podrejeno.
3.4.	Objekti v občini Ptuj
Na trasi bodo potrebni naslednji objekti:
— most za prečkanje vodotoka Polskava.
4.	Usmeritve za varstvo okolja In krajinsko oblikovanje
4.1. Varovanje podtalnice
Trasa poteka v zadnjem delu, od Stražgojnce naprej po Dravskem polju, ki je rezervat pitne vode in tudi cca 350 m južno od že delujočega zajetja Šikole. Na vsem tem področju bomo izvedli tip prečnega profila za zavarovanje podtalnice.
Obojestranske betonske odbojne ograje N.Y. v višini cca 80 cm, ki preprečujejo prevrnitev vozila izven asfaltiranega dela vozišča, istočasno pa preprečujejo odliv vseh vod in morebitnih nevarnih snovi v okolje. Na tem področju bomo izvedli od-vodnjavanje z vodotesno kanalizacijo, ki jo bomo vodili v čistilnice olj in šele nato v naravne recipiente.
4.2.	Zaščita pred prekomernim hrupom
Nova «asa se izogne poteku skozi Pragersko in Šikole in že s svojim potekom predstavlja najkvalitetnejši protihrupni ukrep.
Na mestih, kjer se nova trasa približa delom naselja ali posameznim hišam, pa bomo ob izdelavi nadaljne tehniče dokumentacije izdelali karto hrupnih obremenitev in po potrebni predvideli protihrupno zaščito.
4.3.	Krajinsko oblikvanje
Da ne bi porušili naravni sistem v pokrajini, je potrebno traso ceste speljati tako, da bo čim manj moteče, pri tem pa upoštevati tudi antropogene dejavnike. Poskrbeti moramo za ozelenitev in zasaditev, da bo cesta prijetna za udeležence v prometu. Zaradi delitve parcel, se izvede komasacija, tako, da bo skladna s tradicionalno tipiko pokrajine."
Za novo točko 5.2.15. se doda nova točka 5.2.16. — Vzporedni plinovod M 1/1 Ceršak—Rogatec (na območju občine Ptuj, Starošince—Stoperce):

“1. Namen
Načrtuje se povečanje pretočnih zmogljivosti plinovoda M 1 Ceršak—Rogatec z izgradnjo vzporednega plonovoda M 1/1 k obstoječemu M 1 v skupni dolžini 57 km + 782 m.
Predviden premer vzporednega plinovoda je DN 600, tlak pa naj bi ostal enak kot je v obstoječem sistemu — torej 50 bar max (tlačna stopnja ANSI 300). Obstoječi plinovod bo z novopredvidenim spojen na začetku in na koncu, to je v MRP Ceršak in MRP Rogatec. Zaradi povečanih pretokov bodo potrebne tudi nekatere predelave v smislu MRP, ki pa bodo izvedene znotraj ograj obstoječih platojev.
2.	Novi objekti na trasi in opis trase
Tudi na novopredvidenem plinovodu so predvidene zaporne postaje s samozapornimi ventili, ki bodo locirani na istih mestih kot so že obstoječe. Predvidena je razširitev obstoječih platojev zapornih ventilov za cca 5 m v smeri vzporednega plinovoda.
Zaradi spremembe trase na območju Malečnika bo na tem delu zgrajena tudi nova zaporna postaja BS 1/1 enakih gabaritov kot so obstoječe (cca 9,5 m x 7,50 m).
Trasa novega plinovoda bo potekala v glavnem vzporedno s traso obstoječega plinovoda in sicer z odmikom 5 m do 8 m, odvisno od prostorskih zmožnosti in konfiguracije terena, izjemoma pa bodo odmiki tudi večji, kot je razvidno iz opisa v poglavju
2.	Pri načrtovanju smo posebno pozornost posvetili geotehničnim značilnostim terena in varnosti obratovanja obstoječega plinovoda med izgradnjo in v kasnejšem obdobju. Zalo so odmiki med cevema večji na težje dostopnem terenu in pri križanjih cevi, najmanjši pa na ravninskem delu in v gozdnih presekah, če je zagotovljeno enostavno delo.
Odsek Miklavž — Podlože (km 28+4000 do km 43+500)
V Brunšviku bo prečkal cesto Rače — Kungota pri Ptuju, šel vzhodno od kraja Strošince, proti Mi-hovcam oz. Pleterju. Vnes bo šel še pod cesto M— 3—3 Slovenska Bistrica — Ptuj in železniško progo Pragersko — Ptuj. Prečkanji bosta izvedeni s pre-vrtavanjem z zaščitno cevjo.
Od Pleterja bo potekal plinovod še naprej po poljih in travnikih do Podlož ter vmes prečkal še Framski potok, potok Kamenišnica in Polskava. Na celotnem poteku bosta plinovoda vzporedna, novi plinovod pa bo v glavnem odmaknjen od obstoječega 5 m, saj je trasa enostavna za izgradnjo. V zadnjem delu pa se odmik poveča na cca 19 m zaradi
vzolžnega vzporednega poteka s kanali, ki so zgrajeni na tem delu.
Odsek Podlože — Majšperk (km 43+500 do km 45)
Na tem odseku sc trasa plinovoda dvigne na plato Ptujske gore. Teren je večinoma pogozden z vmesnimi travniki in njivami. Dvig trase ni tehnično zahteven, zato bosta plinovoda potekala vzporedno v odmiku 8 m. Spust proti Majšperku pa bo izveden po robu grape nad pokopališčem. Ker je že obstoječa trasa bočno vkopana v brežino in splanirana v delovni pas, bo potrebno na podoben način izvesti na zahodni strani še eno polico, ki bo višinsko etažirana cca 3 m nižje. Iz varstvenih razlogov bosta na tem delu plinovoda razmaknjena na 11 m, v višini pokopališča pa se bosta zopet približala na 8 m. Zaradi novogradnje ob cesti Majšperk—Poljčane bo na mestu križanja ceste odmik samo 6 m.
Odsek Majšperk — Preša (km 45 do km 47)
Trasa na tem delu poteka pretežno po poljih in travnikih v odmiku 8 m. Takoj za Majšperkom prečka DV na razmaku 5 m od droga. Ker gre v tem primeru za zelo dolg vzporeden koridor, se nam je zdelo glede na bližino droga bolj smiselno tega prestaviti za 5 m proti Z kot pa odmikati trasi plinovoda. Odsek Preša — Stoperce (km 47 do km 52)
V	vasi Preša nova trasa obide stanovanjske in gospodarske objekte vzporedno z obstoječo traso na razdalji 8 m. V vasi bo upoštevana varnostna cona stanovanjskih objektov zaradi bližine prvih hiš v vasi. Med Prešo in Svečo prečka trasa cesto Rogatec — Ptuj pod kotom cca 40 stopinj, kar je posledica prostorske utesnjenosti na tem delu. Do ožine za vasjo Sveča je odmik med trasama 8 m, novi plinovod pa bo potekal zahodno. Pod ožino v km 48+230 pa je predvideno prečkanje plinovodov pod kolom 45 stopinj. V nadaljevanju bo trasa novega plinovoda v dnu struge potoka in delno ob potoku, zato bo potrebna regulacija potoka v dolžini cca 100 m. Prav tako bo potrebna regulacija v dolžni 150 m okoli st. 45+500, vmes pa tudi prestavitev trase nadzemnih PTT vodov (3 stebri). Na tem delu bo odmik med plinovodoma glede na možnosti 5 m do 6 m. Po izhodu iz soteske se razmik poveča na 8 m, (novopredvideni plinovod pa ostane na V strani do km 49+056, kjer zopet zamenja stran, saj se izogiba DV drogom. V km 49+288 je predvideno križanje s cesto Rogatec — Ptuj, v nadaljevnaju pa zopet vzporedni potek na 8 m. Do km 49+815 bo potrebno prestaviti traso PTT vodov za 5 m bliže k cesti na dolžini 7 drogov.
V	km 49+900 sc trasi razideta, saj novopredvideni plinovod zaradi neposredne bližine potoka prečka potok in cesto Rogatec — Ptuj in poteka po njivah na dragi strani ceste v dolžini cca 180 m na razdalji 15 m od ceste, nato pa se trasi pred razdvojnikom zopet združita. Plinovod pod kotom 45 stopinj prečka obstoječega in nato še potok ter se odmakne od stare trase cca 50 m, ko v loku zopet prečka potok in se v km 51 združi s staro traso, vendar ostane na V strani. V nadaljevanju bo potrebna prestavitev nadzemnega PTT voda v dolžni 100 m (3 drogi). Pred vasjo Stoperce poteka trasa med starim plinovodom (6 m do 8 m) in DV (10 m), se delno izogiba stebrov DV okoli km 52 in obide vas po V strani. Na tem delu bo odmik med plinovodoma od 6 do 22 m.
Odsek Stoperce — Strmec (od km 52 do km 56)
V	km 52 + 600 trasa zopet prečka potok in cesto Rogatec—Ptuj in se nato dvigne do prvega platoja nad cesto, nakar zavije nazaj proti cesti v vas. Tu se oddalji od obstoječe trase iz geoloških razlogov, saj bo gradnja v bližini starega plinovoda ogrozila varnost le-tega zaradi nestabilnosti terena. Po vasi gre trasa 5 m od najbližje hiše in 2 m od roba ceste, nato ob cesti do km 53, kjer se zopet združi s staro traso. Na tem delu bo potrebno prestaviti vodovod v dolžini 250 m na drugo stran ceste. V km 53 + 237 bo nov blokirni ventil BS 6/1 ob obstoječem ventilu v skupnem ograjenem prostoru.
Parcelne meje so opredeljene v strokovnih podlagah.
3.	Prostorski, urbanistični in krajinski pogoji
3.1.	Vpliv trase na okolje
Predlagani koridor za plinovod je vzporeden obstoječemu, zato se vpliv na okolje ne bo bistveno povečal. Se najbolj je koridor moteč v ozki dolini potoka Škrabca med Majšperkom in Stopercami. Sicer trasa poteka po redko naseljenem območju. Pri vkopavanju cevi ne sme priti do uničenja rodovitnih prsti, vzpostavljeno mora biti staro stanje.
3.2.	Etapna izgradnja
Na območju občine bo plinovod zgrajen v celoti, etapnost ni potrebna.
Za novo točko 5.2.16 se doda nova točka 5.2.17 Novi most preko Drave s povezovalno cesto na zahodni strani Ptuja
“1. Namen ceste
Novopredvidena cesta povezuje cestne mreže na obeh bregovih Drave z novim mostom preko Drave, kar je tudi bistvo predvidene povezave. Sedanje cestno omrežje mesta Ptuja se samo v eni točki navezuje na regionalno mrežo, kar povzroča velike prometne zastoje. Poleg navezave mesta na regionalno mrežo, bo nova cesta povezala dva mestna predela, ki ležita na obeh bregovih Drave. Omogočila bo direkten in jasen dostop do Ptujskih toplic, ter omogočila njih povezavo s starim mestnim jedrom. (Taka predvidena cesta predstavlja dolgoročno rešitev mestnega in primestnega prometa. Za potek tranzitnega prometa mimo Ptuja, pa je predvidena nova primarna cestna povezava južno okoli Ptujskega jezera.)
2.	Opis ceste
V osnovi se ta cesta, vodeča na zahodni most, prične že na predstavljeni magistralni cesti M 3, na štirikratnem kanaliziranem križišču, zahodno od osnovne šole na Bregu.
Nova cesta teče ves čas v rahlem loku preko obstoječe Mariborske ceste, po vzhodnem delu Vespa-zianove ulice nato preči potok Studenčnico in se na primerni razdalji od Ptujskih toplic približa zaščitnemu desno obrežnemu nasipu reke Drave.
Most preči Dravo severozahodno od Dominikanskega samostana (na razdalji cca 100 m) ter na križišču Prešernove ulice/Muzejskega trga in Cesto Olge Meglič se na levem bregu v rekonstruiranem križišču nova cesta priključi na obstoječo cestno omrežje.
3.	Prometni vidiki
Nova cesta z mostom rešuje dodatno povezavo dveh delov mesta Ptuja, ločevanih z reko Dravo. Obenem tvori povezovalni cestni prstan okrog mesta. Skrajšuje tudi prometni dostop iz novonastaja-jočega stanovanjskega predela v Rabeljčji vasi na desni breg Drave (povezava na Maribor) ter na ta način razbremenjuje mestna križišča in edini cestni most daleč naokoli.
4.	Opis obstoječega stanja
Na desnem bregu Drave bo cesta potekala le po delu obstoječe Vespazianove ulice, od tega dalje pa po novih zemljiških površinah.
Na levem bregu Drave poteka trasa ceste po delu Vičavske poti in deloma po zemljišču vojašnice za gradom (vojašnica bo po dogovorih aktivna le do vključno leta 1995). Trasa ceste bo predvidoma zahtevala rušitve nekaterih zgradb:
—	na desnem bregu Drave dveh stanovanjskih zgradb in enega gospodarskega poslopja,
—	na levem bregu Drave ene stanovanjske zgradbe ter treh vojaških poslopij (stavba, zgradbe za obiske, garaž in delavnic).
5.	Opis predvidene trase
Cesta poteka po trasi, opisani v 3. točki, v dolžini 900 m (od tega znaša most cca 220 m).
Vsi priključki na cesto bodo nivojski:
— Mariborska cesta — štirikrako kanalizirano križišče
— Mlinska cesta — trikrako kanalizirano križišče — Cesta k Toplicam — štirikrako kanalizirano križišče
— Muzejski trg in Cesta Olge Meglič na levem bregu — štirikrako kanalizirano križišče
6.	Spremljajoči objekti
Spremljajočih objektov na cesti ni predvidenih.
7.	Potrebno zemljišče in njegova kakovost Cesta praktično teče na desnem bregu Drave po
novi trasi, tako, da bo tu zavzela cca 0,45 ha novih površin, t.j. površin s sedaj drugačno rabo.
Na levem bregu Drave poteka cesta v pretežni meri ali po stari trasi ali po obstoječem dvorišču vojašnice. Tu je zemljišče neplodno.
V prvem območju kmetijskih zemljišč je na celi trasi cca 980 m2 površin.
Širina rezervata trase je +- 10,00 m od osi.
8.	Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Most bo imel dva opornika v strugi Drave, s trami loki. Na sredini mostu ter na obeh bregovih je potrebno izvesti razgledne ploščadi (zanimiva vedu-
ta starega mesta!). Na desnem bregu reke je potrebno zagotoviti prehod med rečnim obrambnim nasipom in nasipom cestnega telesa (prehod na polja, prehod za divjad, sprehodi, itd.).
Zagotoviti je potrebno tudi dostope na krono nasipa, z notranje in zunanje strani nasipa (sprehajalna pot, revizija vodogospodarskega objekta, vzdrževanje, itd.)
Oblikovanje mostu: zahtevna je transparentnost in čim nižja višina (rečni profil).
Most naj omogoča neoviran pogled na kompleks ptujskih zgradb z lokacije Toplic.
Cesta na most mora biti speljana tako, da bo čim manj moteča za urbano okolico. Ob trasi je potrebna ozelenitev in zasaditev.
9.	Vpliv trase na okolje:
Na neposrednem območju ob delu novopredvide-nc ceste bo vpliv trase na okolje povečan. Z ustreznimi varovalnimi ukrepi se negativni vplivi mini-malizirajo.
Nova cesta bo izboljšala prometne razmere in odpravljala zastoje na širšem območju, gravitirajočem na most. Zaradi tega sc bodo zmanjšale emisije izpušnih plinov in hrupa.
Za nekaj arov se bodo zmanjšale zelene površine.
10.	Etapnost gradnje
Etapnost ni potrebna.
11.	Seznam naseljenih parcel, kijih zajema območje obravnavanih programskih zasnov:
Zemljiške parcele:
a)	desni breg — deli parcel: 1062/1 (Mariborska cesta), 1959 (Vespazianova ulica), 1984, 1985, 1987/1, 1986, 2009, 2010, 2020, 2021, 2013/1, 4062/2 (Ob Studenčnici), 2024, 2025, 2026, 3966/1 (potok Studenčnica), 1924, 1922/1, 4002, 975, 1920, 3973/1 (Pot v Toplice), 978, 979/2, 979/1, 948,949, 950/1,983/1;
b)	4169/1 (reka Drava z brežinami) — del;
b) levi breg — deli parcel: 3957/13, 3957/14, 1054, 1053, 1052, 1003 Vičavska pot), 1057, 1056, 995/1, 3975 (Cesta Olge Meglič), 4004 (Muzejsi
trg)-"
Za novo točko 5.2.17. se doda nova točka 5.2.18. — Mejni prehod Gruškovje
“1.0. Splošno
V času uveljavljanja suverenosti in neodvisnosti države Republike Slovenije (junij—september 1991) so bile na meji z Republiko Hrvatsko uvedene na važnejših cestnih povezavah tako imenovane “mejne kontrolne točke", katere so po moratoriju začele z dograjevanjem preraščati v mejne prehode.
2.0.	Opis mejnega prehoda
Mejni prehod je lociran na cesti Mil — Hajdina—Zagreb, na oddaljenosti cca 1800 m od meje z Republiko Hrvatsko na razširjenem platoju, omejenem s strmimi pobočji in potokom Maceljčica.
Po kategorizaciji prehodov spada mejni prehod Gruškovje v kategorijo za mednarodni cestni promet (Ur. 1. RS, št. 17/91).
Na mejnem prehodu bodo delovale štiri službe — policija, carinska služba, fitopatološka služba, menjalnica in špedicija.
3.	Urbanistične, arhitektonske in krajinske usmeritve
3.1.	Prometna ureditev
Zgrajenih bo 6 voznih pasov, trije za vstop in trije za izstop. Obe vozni smeri sta ločeni. V vsaki smeri je levi pas predviden za osebna vozila, srednji za avtobuse in za osebna vozila, desni, ki je ločen z dvignjenim otokom, pa je na izstopni strani namenjen za tovorna vozila, na vstopni strani pa bo služil v normalnih prometnih razmerah za odstavljanje osebnih vozil pri kontroli, ob konicah pa osebnemu prometu.
Na vstopni strani platoja je zgrajeno parkirišče za tovorni promet. Parkirišče bo fizično ločeno od ostalega dela z betonsko odbojno ograjo. Na vstopni strani je predvidena kontrolna kabina za policijo, na koncu parkirišča pa za carino. Za potrebe veterinarske kontrole je predvideno eno parkirišče, ob katerem se bo namestila montažna prehodna rampa.
Za izredne tovore je predvidena vožnja čez parkirišče za tovornjake.
3.2.	Ureditev prehoda
Zgradbe mejnega prehoda bodo usklajene s tradicionalno arhitekturno zasnovo naselja in pokrajine.
Okolico je nujno ozeleniti in zasaditi z grmovnicami in drevesi iz domačega okolja. Sedanje začasno stanje mejnega prehoda je prav tako potrebno ozeleniti. V P1N se predvidijo takšne rešitve, ki ne bodo degradirale pokrajine.
Po namembnosti bodo prostori opredeljeni za potrebe policijsko carinske službe, manjalnice, špedi-cijske službe ter javnih sanitarij.
3.3.	Komunalna oprema
—	Elektrika nizke napetosti:
Prehod bo priključen na obstoječe električno omrežje (nova trafo postaja za potrebe javne razsvetljave, prostorov in ogravanje prostorov;
—	Telefon:
Prehod bo opremljen na kabelsko telefonsko omrežje;
—	Vodovod:
Vodovodni priključek bo vezan na javni vodovod občine Ptuj.
—	Kanalizacija za odpadno vodo:
Sanitarna odpadna voda bo speljan v obstoječo greznico, ki se po potrebi dogradi.
Kakor je bilo že povedano, je lokacija tega mednarodnega mejnega prehoda začasna ter bo kasneje na tej lokaciji ostal le prehod za obmejni promet.
V izogib rednemu izpraznjevanju greznice in odvažanju na čistilno napravo Ptuj, se naj v projektu PGD, PZI obdela možnost iztoka iz greznice po enem iz najustreznejših načinov (sanitarno močvirje, peščeni filtri in podobno), če to terenske prilike omogočajo in je ekonomsko tehnično opravičljivo.
—	Kanalizacija za meteorno vodo:
Odvod meteorne vode s streh in voznih površin je preko peskovnikov in požiralnikov ter povezovalnega kanala speljan v propust odprtega odvodnega jarka. Pred priključkom na propust se dodatno zgradi razbremenilni objekt in lovilec olja.
Meteorna voda do intenzitete I = 30 1/s/ha se vodi preko lovilca olja (95 % vseh padavin), višek meteorne vode pa preliva neposredno v propust oziroma jarek.
— Plato za potrebe veterine:
Plato za pregled živali ali prelaganje poginulih živali se z robnikom loči od ostalega dela in v večini prekrije z nadstrešnico. Iztok vode pri pranju ploščadi se spelje v triprekatno greznico brez odtoka. Tretji prekat se predvidi za nevtralizacijo vode, če se to izkaže za potrebno. Zatem se vsebino greznice izprazni s komunalnim vozilom in odpelje vsebino na lokacijo, ki jo določi pristojna služba.
— Vodnogospodarska ureditev:
Preveriti in utrditi je potrebno normalni profil potoka Maceljčice, ki je speljan neposredno ob novem nasipu mejnega platoja. Brežine potoka ob nasipu je potrebno ustrezno utrditi, da ne bi spodkopalo temeljev objektov na platoju. Hudourniške pritoke Maceljčice iz okolnih pobočij je potrebno stabilizirati in opremiti z usedalniki, ki jih bo potrebno redno čistiti.
— Prometna signalizacija:
Vertikalno in talno signalizacijo je potrebno urediti smiselno. Na nadstrešnico je potrebno namestiti semaforje, ki bodo ob enosmernih prometnih konicah omogočali, da se vozne smeri posameznih pasov spremenijo. Na izstopni strani bi bilo smiselno na zadnji znak omejitve bistrosti namestiti utripalko.
3.4.	Potrebno zemljišče in njegova kakovost
Mejni prehod Gruškovje leži na območju obstoječe cesta M 11 Hajdina—Zagreb, na desni strani do potoka Maceljčica, kjer je zemljišče neplodno cca 250 m2, na levi strani pa je zemljišče izvzeto iz drugega območja kmetijskih zemljišč v velikosti cca 600 m2.
3.5.	Vpliv prehoda na okolje
a)	obremenitve:
—	na neposrednem območju je spremenjen (povečan) vpliv na okolje;
—	ob ustavljanju prometa se bo povečala emisija izpušnih plinov in hrup na okolje;
—	za nekaj arov se bodo zmanjšale zelene površine.
b)	Pogoji:
—	ozelenitev in zasaditev z grmovnicami in drevesi;
—	dovolj velika propustnost zraka;
—	protihrupna in protiemisijska zaščita.
4.	Etapnost gradnje
Etapnost gradnje ni predvidena, saj gre za objekt začasnega značaja.
5.	Seznani zemljiščih parcel, ki jih zajema območje obravnavanih programskih zasnov:
k. o. Gruškovje: 1583/6, 1774/1, 1744/2, 1743, 1730/6 (potok), 1730/9, 1953/5, 1583/2;
k. o. Stanošina: 750 (cesta), 751, 571/1 (potok)."
Za novo točko 5.2.18. se doda nova točka 5.2.19 — Mejni prehod Zavrč
“1.0. Splošno
V času uveljavljanja suverenosti in neodvisnoti države Republike Slovenije (junij—september 1991) so bile na meji z Republiko Hrvatsko uvedene na važnejših cestnih povezavah tako imenovane “mejne kontrolne točke”, katere so po moratoriju začele z dograjevanjem preraščali v mejne prehode.
2.0. Opis mejnega prehoda
Mejni prehod je lociran na cesti R 347 Ptuj—Varaždin cca 300 m jugovzhodno od naselja Zavrč na prodnati terasi tik ob rokavu Drave.
Po kategorizaciji prehodov spada mejni prehod Zavrč v kategorijo za mednarodni cestni promet (Ur. list RS, št. 17/91).
Na mejnem prehodu bodo delovale štiri službe — policija, carinska služba, fitopatološka služba, menjalnica in špedicija. Razporeditev le-teh je prikazana v grafičnih prilogah.
3.	Urbanistične, arhitektonske In krajinske usmeritve
3.1.	Prometna ureditev
Predvidenih je 7 voznih pasov. Trije so predvideni za izstop in štirje za vstop v državo.
Obe vozni smeri bosta določeni z dvignjenim otokom, kot glavna ločnica med vstopom in izstopom. Na otoku bodo prostori za potrebe obmejnih služb. Na južni strani prehoda je predviden še en ožji otok za ločevanje potniškega in tovornega prometa. Na severni strani sta predvidena dva otoka za ločevanje osebnih vozil, avtobusov in tovornjakov. Vsi omenjeni otoki bodo opremljeni z nadstrešnico velikosti cca 100 m2, na kateri bo pritrjena semaforska signalizacija.
Za vstopnim voznim pasom tovornjakov je predviden parkirni prostor, carinska zapora ter obračališče za vrnjena vozila.
3.2.	Ureditev prostorov
Zgradbe mejnega prehoda bodo usklajene s tradicionalno arhitekturno zasnovo naselja in pokrajine. Okolico je nujno ozeleniti in zasaditi z grmovnicami in drevesi iz domačega okolja. Sedanje začasno stanje mejnega prehoda je prav tako potrebno ozeleniti. V PIN se predvidijo takšen rešitve, ki ne bodo degradirale pokrajine.
Po namembnosti bodo prostori opredeljeni za potrebe policijsko carinske službe, menjalnice, špedi-cijske službe ter javnih sanitarij.
3.3. Komunalna oprema
— Elektrika:
Prehod bo priklopljen na obstoječo električno omrežje, za potrebe javne razsvetljave, prostorov in ogrevanje prostorov (po potrebi zgraditi novo trafo postajo).
— Telefon:
Prehod bo opremljen na kabelsko telefonsko omrežje.
— Vodovod
Vodovodni priključek bo začasno vezan na vodovodni sistem Republike Hrvatske, nato pa na javni vodovod iz Ptuja.
— Kanalizacija meteornih vod:
Obstoječa kanalizacija je preko požiralnikov, ki jim je potrebno dograditi peskolove, speljane v Dravo. Odvodnja meteorne vode z načrtovanega parkirišča za tovorna vozila je predvidena preko razbre-menilnika in lovilca olj s priključkom v obstoječi kanal za meteorno vodo, ki je speljan v Dravo.
Preko lovilca olj se vodi samo deževje z intenziteto do 1 - 30 1/s/ha, kar pomeni čistilni val in po statističnih podatkih cca 90% vseh deževij.
— Kanalizacija za odpadno vodo:
Sanitarna odpadna ‘voda je speljana v obstoječo pretočno greznico iz betonskih cevi. Glede na pomembnost in velikost mejnega prehoda se predvideva, da bo obremenitev z odpadno vodo večja od 50 ekvivalentnih enot (vključno zaposleni in potniki). V tem primeru pa bo potrebna mehanska in biološka čistilna naprava. Izbira optimalnega načina zbiranja in čiščenja odpadnih in meteornih vod v skladu z zakonodajo, bo prikazana v projektu PGD, PZI na
osnovi detajlnih podatkov. Predvidevamo izbiro tipizirane čistilne naprave.
V primeru obremenitve pod 50 EE se preveri velikost obstoječe troprekatne greznice. Po potrebi se jo dogradi na ustrezno velikost. Iztok iz greznice se spelje preko peščenega filtra in drenažnih cevi v teren. Izbere sc ekonomsko in tehnično najustreznejšo varianto (pri projetku PGD, PZI).
— Prometna signalizacija:
Vertikalno in talno signiranje je uredili smiselno po priloženi situaciji. Na nadstrešnico je potrebno namestiti semaforje, ki bodo ob enosmernih prometnih konicah omogočali, da se vozne smeri posameznih pasov spreminjajo.
Dostopnost do objektov na južni strani regionalke zaradi mejnega prehoda predvidoma ne bo ovirana.
3.4.	Problematika prometne povezanosti širšega področja Zavrča
Meja med Slovenijo in Hrvaško poteka na področju Zavrča tako, da so celi slovenski in hrvatski zaselki povezani z matično državo na ta način, da morajo prečkati sosednjo državo. Na slovenski strani gre predvsem za naselje Zavrč, Goričak, Hrastovec in Turški vrh, ki so dostopna samo preko hrvat-skega naselja Dubrava in še to samo tako, da prečkajo naš mejni prehod Zavrč.
To problematiko je možno rešiti z izgradnjo povezovalne ceste, katera bo povezala naselja Zavrč in Goričak. Trasa poteka po obstoječi cesti (drevored), obide grajsko poslopje na vzhodni strani, prečka gozd po obstoječi gozdni poti in se priključi na cesto Hrastovec—Goričak. Nato se po obstoječi poti priključi ob gasilskem domu na cesto Zavrč— Goričak. Cesta bo predvidoma široka 5 m (dvosmerni promet). V predelu drevoreda je potrebno ohraniti drevesa, ob priključitvi pri gasilskem domu pa bo potrebno zgraditi most čez potok.
Grafičen prikaz je razviden v prilogi.
Dostop do kmetijskih površin južno od prehoda je možno povezati po obstoječi poljski poti, katero ho potrebno minimalno preurediti (gramozirati).
3.5.	Bencinski servis
Pred vhodom v mejni prehod na severni strani ,se predvideva območje, namenjeno za bencinski servis in z vzporednimi gostinsko trgovskimi dejavnostmi. Pred vhodom v mejni prehod na južni strani se predvideva območje za stanovanjsko-poslovno dejavnost.
3.6.	Potrebno zemljišče in njegova kakovost
Mejni prehod Zavrč leži na območju obstoječe
ceste R 347 Ptuj—Varaždin, na južni strani ceste delno v območju kmetijskih površin v velikosti cca 0,14 ha in na severni strani v območju kmetijskih površin ter lesno-predelovalnega gozda velikosti cca 0,32 ha. Zemljišče bencinskega servisa posega v kmetijske površine in lesno-predelovalnega gozda površine cca 0,50 ha. Del povezovalne ceste, katera poteka izven obstoječih poti, posega na zemljišče kmetijske proizvodnje v izmeri cca 0,30 ha.
3.7.	Vpliv prehoda na okolje
a)	Obremenitve:
—	na neposrednem območju je spremenjen (povečan) vpliv na okolje;
—	ob ustavljanju prometa se bo povečala emisija izpušnih plinov in hrupa na okolje;
—	za nekaj arov se bodo zmanjšale kmetijske površine.
b)	Pogoji:
—	ozelenitev in zasaditev z grmovnicami in drevesi;
—	dovolj velika propustnost zraka;
—	protihrupna in protiemisijska zaščita za prizadete stanovanjske hiše.
4.	Etapnost gradnje
Etapnost gradnje ni predvidena.
5.	Seznani kanictijskih parcel, ki jih zajema območje obravnavanih programskih zasov
Parcelne številke za predvideno cesto: k. o. Zavrč:
174/2 — cesta, 53, 174/3, 12/3, 12/1, 18, 10. 176 — cesta, 122, 126, 128, 47/5, 47/6; k. o. Hrastovec:
3/1, 5/1, 17, 12/1, 13/1, 16, 13/2, 15, 10, 14/2, 107, 108/1, 1029 — cesta, 113/2, 113/1. H2. 109, 110, 1031 — potok;
Spremeni sc tabela 8 in glasi:
TABELA 8: SPREMEMBE V STRUKTURI POVRŠIN V SREDNJEROČNEM DRUŽBENEM PLANU0
Stanje 1988____________Plan 1992_________Sprememba rabe 1988—1992
	Površina v ha	% od površine občine	Površina v ha	% od površine občine	Površina v ha	% od površine občine
Trajno varovana kmetijska zemljišča (1. območje)	29.770,70	46,13	28.615,24	44,46	— 1.155,46	1,68
Ostala kmetijska zemljišča (2. območje)	8.802,52	13,64	9.750,00	15,02	+ 947,48	1,35
Kmetijska zemljišča skupaj	38.573,22	59,77	38.365,24	59,48	— 207,98	0,29
Gozdno zemljišče	20.223,75	31,34	20.287,16	31,45	+	63,41	0,10
Ureditveno območje naselij	2.817,92	4,37	2.843,72	4,38	+	25,80	0,004
Razpršena gradnja	992,89	1,54	1.008,30	1,56	+	15,41	0,02
Vodne površine	1.316,04	2,03	1.316,04	2,03	—	—
Infrastruktura	429,38	0,67	498,54	0,77	+	69,16	0,10
Ostale nerodovitne površine	176,80	0,28	211,00	0,33	+	34,20	0,05
Nerodovitne površine skupaj	5.733,03	8,89	5.877,60	9,07	+	143,57	0,18
Površina občine skupaj	64.530,00	100,00	64.530,00	100,00	—	—
11 Številke v tabeli se uskladijo v tekstu
k. o. Goričak:
l;
Parcelne številke za mejni prehod: k. o. Zavrč:
172/1 — cesta, 31/6, 31/10, 31/9, 32/6, 32/5, 32/4, 33/2, 39/4, 39/3, 34/2, 34/1, 35, 37, 47/9 -bencinski servis, 47/10 — bencinski servis, 37 — bencinski servis.
III.
Spremeni se tabela št. 8:
Spremembe v strukturi površin v obdobju 1986
-	1992.	r
Spremeni se tabela št. 10:
Agrarne operacije v občini Ptuj za obdobje 1986
—	1992.
50.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 14. člena Zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93) ter 2. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90 in 25/90) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13/4-1993 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE PTUJ ZA LETO 1993
IV.
Spremenijo se karte v merilu 1:5000 in 1:25000.
Štev: 301-2/89-1 Datum: 13/4-1993
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Vojteh Rajher, s.r.
TABELA ŠTEVILKA 10: AGRARNE OPERACIJE V SREDNJEROČNEM DRUŽBENEM PLANU OBČINE PTUJ Dopolni se tabela številka 10: Agrarne operacije občine Ptuj v srednjeročnem družbenem planu z naslednjimi površinami:			
Agromelioracije			
	trajni	paš-	Nama-
Območje	nasadi	niki	kanje
Cirkulane II	9		
Vitomarci	2	1	
Trnovska vas	3		
Destrnik	3		
Grajena	9		
Juršinci		2	15
Leskovec	6		
Podlehnik	5	12	
Stoperce		3	
Ptujska Gora	3	5	9
Žetale	4	3	
Videm pri Ptuju			11
Placerovci — Muretinci			4
1.	člen
S proračunom občine Ptuj za leto 1993 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v občini Ptuj.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1993 znašajo 1.907.370.417,00 tolarjev in se razporedijo za financiranje javne porabe v višini 1.907.370.417,00 tolarjev. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj v okviru obstoječih virov prihodkov med letom usklajuje postavke v bilanci prihodkov in odhodkov s porastom cen na drobno. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razdelitev sta zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del proračuna.
3.	člen
Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1993 se izloči 0,10% v rezerve občine Ptuj.
»
4.	člen
Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna e predsednik IS, oziroma od njega pooblaščena >seba. Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršil svet. Sredstva občinskega proračuna se delijo ned letom praviloma enakomerno med vse uporab-like oziroma nosilce v okviru doseženih prihodkov.
5.	člen
Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Kot sredstva za delo se občinskim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) zagotavljajo:
—	sredstva za plače
—	sredstva za druge osebne prejemke
—	sredstva za prispevek delodajalca
—	sredstva za materialne stroške
—	sredstva amortizacije
—	sredstva za druge odhodke.
7.	člen
Sredstva za plače delavcev in funkcionarjev se organom zagotavljajo mesečno glede na število delavcev in funkcionarjev, koeficiente za določanje plač za posamezne skupine delovnih mest oziroma funkcij, osnove za obračun plač, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, delovno dobo in uspešnost oziroma dodatno obremenjenost.
8.	člen
Uporabniki morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva za posamezne namene.
9.	člen
Prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali z delom na podlagi pogodb in od vplačil razlik pri prodaji tiskovin in obrazcev so praviloma prihodek občinskega proračuna. Prihodki, ki se stekajo neposredno na račun občinskih upravnih organov, se uporabljajo za kritje materialnih stroškov upravnih organov in morajo biti posebej izkazani v finančnem načrtu upravnega organa.
10.	člen
Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva naslednjim uporabnikom:
—	občinskim in medobčinskim upravnim organom in strokovni službi
—	javnemu pravobranilstvu
—	sodniku za prekrške
—	družbenemu pravobranilcu samoupravljanja
—	krajevnim skupnostim
—	družbenim organizacijam in političnim strankam.
Sredstva, ki niso našteta v prejšnjem odstavku se
uporabljajo neposredno iz proračuna.
11.	člen
Nosilci sredstev za financiranje javne porabe po posameznih organih so:
1.	Sekreteriat. za družbene dejavnosti
—	sredstva za izobraževanje
—	sredstva za kulturo
—	sredstva za telesno kulturo
—	sredstva za raziskovanje
—	sredstva za otroško varstvo
—	sredstva za zdravstveno varstvo
—	sredstva za socialno skrbstvo
2.	Sekretariat za gospodarstvo
—	sredstva za razvoj turizma
3.	Sekretariat za kmetijstvo
—	sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva
—	sredstva za kmetijsko zemljiško dejavnost
4.	Direkcija za gospodarsko infrastrukturo
—	sredstva stanovanjskega gospodarstva
—	sredstva komunalnega in cestnega gospodarstva
5.	Oddelek za obrambo
—	financiranje dejavnosti obrambe
—	sredstva za požarno dejavnost.
12.	člen	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV OBČINE PTUJ ZA LETO 1993
Vsi uporabniki proračunskih sredstev so dolžni
predložiti pristojnemu občinskemu upravnemu orga- -----------------------------------------------------------------------------------
nu zaključne račune za leto 1992 in finančne načrte Zap.
za leto 1993 do 15. aprila 1993.	št______^____________PRIHODKI__________________________________________Znesek prihodkov
13. člen
Izvršni svet odloča o uporabi tekoče proračunske rezerve, ki je namenjena za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih odhodkov. Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve občine za namene iz 1. točke 3. člena Zakona o financiranju javne porabe.
1.	Prenešeni prihodki..................................................... 23.829.417
2.	Prihodki od dohodnine.................................................. 755.767.000
3.	Prihodki od davka od premoženja ......................................... 1.032.000
4.	Prihodki od davka na promet nepremičnin, davka od plačil za storitve
in drugih davkov . . ................................................... 9.404.000
14. člen
Sekretariat za finance je pristojen, da — odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostih proračunskih in drugih presežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna v konsultaciji s predsednikom izvršnega sveta.
15.	člen
Za realizacijo obveznosti občinskega proračuna iz naslova investicij na področju gospodarske infrastrukture se bo občina Ptuj zadolžila do višine 10 % sredstev za javno porabo.
Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene izvršni svet.
16.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o začasnem financiranju javne porabe v občini Ptuj v prvem trimesečju 1993 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/1993).
17.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Štev.: 402-6/86-1
Datum: 13/4-1993
Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, s.r.
5.	Prihodki od taks, povračil in denarne kazni ............................ 97.788.000
6.	Prihodki iz prispevka za uporabo stavbnega zemljišča in prispevka
za spremembo namembnosti................................................. 250.671.000
7.	Dopolnilna sredstva republiškega proračuna.............................. 689.379.000
8.	Prihodki od lastne dejavnosti in drugi prihodki......................... 79.500.000
1.907.370.417
Zap.
št____________________ODHODKI______________________________________________Znesek odhodkov
L	Delo državnih organov.................................. .................... 393.587.037
2.	Delo izvajalskih organizacij................................................. 460.604.785
3.	Socialni transferji ........................................................... 6.466.382
4.	Dotacije na področju družbenih dejavnosti...................................... 8.850.234
5.	Plačila na področju družbenih dejavnosti .................................... 169.665.117
6.	Plačila storitev ter subvencije in intervencije	v gospodarstvu............... 226.376.631
7.	Drugi odhodki .........................................................i .	86.845.833
8.	Odhodki investicijskega značaja.............................................. 503.212.398
9.	Finančni tokovi, oblikovanje rezerv in druge	obveznosti.................. 51.762.000
1.907.370.417
51.
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Na podlagi 1. in 4. člena Odloka o ustanovitvi, nalogah, sestavi in številu članov sveta za varstvo najemnikv (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 32/92) in na podlagi 63. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/91, 32/92 in 3/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 13. aprila 1993, sprejela
SKLEP
O USTANOVITVI SVETA ZA VARSTVO PRAVIC NAJEMNIKOV
1.	člen
V	občini Ptuj se ustanovi Svet za varstvo pravic najemnikov.
2.	člen
Svet za varstvo pravic najemnikov ima predsednika in šest članov.
3.	člen
V	svetu se imenujejo:
— KOSTANJEVEC Stanislav, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo
— CVETKO Jernej, Majšperk 38 a, Majšperk
— KUPČIČ Edi, Lackova 5, Ptuj
— OSTRMAN Milan, Kajuhova 5, Ptuj
— SOTLAR Jože, CMD 3, Ptuj
— DJAKOV1Č Marjan, Ulica 5. Prekomorske brigade 11, Ptuj
— ANŽEL Vlado, Ulica 25. maja 10, Ptuj
Člani komisije iz svoje srede izvolijo predsednika.
4.	člen
Svet za varstvo pravic najemnikov opravlja naloge, določene v Odloku o ustanovitvi, nalogah, sestavi in številu članov sveta za varstvo najemnikov.
Administrativno-strokovna opravila za svet opravlja strokovna služba občinske skupščine in izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj.
5.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 108-2/93-8
Datum: 13/4-1993
Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, s.r.
Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le' skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radlo-Tednlk Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Slomškova ul. 10. Tiska GZP Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor.