Leto XXV. LJubljana, 30. decembra 1943 štev. 52 DOMOVINA in KMETSKI LIST Verwaltung und Schriftleitung Uprava In uredništvo: Puccinijeva 6 — Festbezugspreis jahrlich - Naročnina letno Ur ti — Elnzelverkaufspreis Tel. 31-88—31 -86 — Braoheint w8ohentlleh - Izhaja vsak teden - Posamezna številka Cent. 80. Slovensfeetnu narodu S V četrtek 23. decembra popoldne je odposlanstvo zastopnikov slovenskega javnega življenja svečano izročilo prezidtntu Ljubljanske pokra j ne r. divizijskemu generalu Levu Rup-niku spomenico, k? poz va slovenski narod v bo. zoper komunizem. Spomenica govori jasno ?n ulločno Kdor jo razsodno prebere mu bc Izbira kai lahka Odločitev je lahko samo ena. Treba je strniti narod v borbo zoper boljševizem Boj proti komunizmu n polit ka temveč Gsni/vna :n človeško narodna dolžnost Zato •c moramo v tem pravičnem boju združit, v enotna slovensko fronto Spomenico jc ped pisalo že ogromno število naših javnih delavcev iz mesta .n i dežeie. In še jc podpisujejo V razgovuru z odposlanstvom je gospod pre-ri-ent pokazal vsestransko razumevanje sedanj h rnzmer ;n potreb slovenskega preb valstva. Pojasnil je kako gre vse delo za tem. da st b n: spomlad na- kmet lahko vrn i k svo emu deiu. Z vel'ktm zadoščenjem je spreiel s pome nico. ki se glasi: Lepa slovenska zemlja, na kateri živimo že 1400 let in ji s svojim znojem in delom vti-akamo svoj slovenski obraz, je danes vsa odeta V globoko žalost, ki jt> je v svojih hudih posledica!; prinesla vojna. Kdo tira danes našo zemljo, naš nared v nesrečo. kdo pobija tisoče dragih rojakov, kdo požiga slovenske domove, kdo tepta vse naše narodne In verske vrednote, kdo uničuje našo čast, kdo nas ttu, ki si ga želimo in zaslužimo. Zavedajmo pa se tudi, da bomo le z lojalnim iznričevan.iem našega slovenstva, brez primes! vplivov nr-srečne tire propagande, mogli uspešno voditi boj zoper kj-munizem. In slovenski narod s hvaležnostjo sprejema vsako pomoč v tem boju. v katerem naj nihče ne sto.il ob strani. Danes je taka m a, da je molk že sodelovanje s sovražnikom in irreh nad narodom. SLOVENCI! SLOVENKE! Podpirajmo slovensko oblast, ki se v tem usodnem času odločno bori proti komunizmu in združimo se v tem pravičnem boju v enotno slovensko fronto. S tem bomo rešili narod in ga povedli v novo srečno bodočnosti Ljubljana, dne 23. decembra 1943. Dr. Kuhar Andrej, pred. notarske zboi Dr. Bajee Oton. predsednik zdravniške zbornice. Inž. Pirkmajer Milko. pred. Inžen zbor. Mozetl* Josip, direktor finančne direkc. Dr. Alojzij Odar, univerzitetni prof. in preisedn k KTD Dr Milavec Anton, preds. P. z. Dr. Janko Kttstl, predsednik Prrze dela Zemlji« Janko, predsednik TBPD Jože Jonke, urarsk pom In biv predsednik De'avske zbornice Ing. Bogdan Ferline, ravnatelj kmetijske družBe. Dr. Rri»p' Mufevl?. pred. Zveze delojemalcev Dr. Ivan Slokar. preds. Zveze delodajal. Franc Heinrlhar Dreds Združ industrij- cev in obrtnikov Zvonimlr Lukič preds Združ. trgovcev. Pevec Ignacij, preds. Združenja kmetov Hrovat Jakob oreds Sindikata kemične industrije Bonač Fran. predsednik Sindikata papirne in kartonažne industrije. Ing. BartI Ivan. preds. Sindikata elektr. industrije, plinarne in vodovoda Hrovatin Maks. oredsednik Sindikata hišnih posestnikov. Premrov Vlad'mir. predsednik Sindikata lesne industrije. Kalin Savel, preds. Sind. usnjarske industrije. Hribar Peter, predsednik Sindikata oblačilne industrije Jakit Venče nre-< *ednik Sindikata rudarske industrije. Zupan Miroslav, predsednik Sindikata stavbene industrije Dr. Lunaček Aleksander, preds. Sindikata gradbenega materiala. Ing. Sodja Jože. predsednik Sindikata založniške industrije. Lampe Vilko, predsednik Sindikata z manufakturnim blagom. Agnola Anton, preds Sindikata s steklom in porcelanom. Verovšek Jože, preds. Sindikata z želez-nino. Krek Janko preds. Sindikata trgovskih zastopnikov. Pogačnik Fran, predsednik Sindikata z živili na debelo. Kane Anton, predsednik Sind. droee-ristov. Pavlin Franc, preds Sindikata z galanterijskim blagom. Sušteršic Peter, preds. Sindikata s Šolskimi potrebščinami Pielick Ivan. preds. Sindikata s sadjem in zelenjavo. Klanjšek Josip, preds. Sindikata z usnjem in kožami. Barbič Marin, preds Sind. z vinom. Marinko Jože, preds. Sindikata z mešanim blagom Bizjak Ivan. preds. Sind. s kurivom. Jazbec Janko,' načelnik skupine zlatarjev in urarjev. Puc Danilo, načelnik skupine tapetnikov in dekoraterjev. Dežroan Josip, nač. skupine grafikov Grom Jože, načelnik skupine živilskih obrti. Klein Julij, načelnik skupine steklarjev m urarjev. Mikeš Jože, načelnik skupine tekstilcev in vezilij. Udovlc Andrej, načelnik skupine dimnikarjev. Lampič Polde, načelnik skupine pomožnih sapitetskih obrti. Weibel Julij, načelnik skupine železar-jev in kovinarjev. Gjud Aleksander, načelnik skupine la-suljarjev. HoIinsky Karel, načelnik skupine fotografov. Pretnar Ivan, predsednik Sindikata hranilnic. Breccljnik Alojzij, predsednik Sindikata mesarjev. Verbič Anton, predsednik Sindikate s špecerijskem blagom. Laznik Vilko, preds. Sind. trgovcev s kolesi, nafto, bencinom itd. Vidmar Karel, preds. Sind. pekov. Predovič Janko, preds. Sind trgovcev in izvoznikov živine. Skrbcc Franjo, preds. Sindikata trgovcev z lesom. Pelicon Adolf, preds. Sind. slaščičarjev. Jančigaj Franc, gen tajnik in vršilec dolžnosti župana Krener Franc, podpolkovnik in poveljnik Slov. domobranstva Vizjak Milho, podpolk S. D. Peterlin Ernest, podpolk S D. Kregar Janko, kapetan fregate Dr Oerlovič Franc, ravnatelj umobolnice Dr. P-rc Iv«, ravnatelj Higijenskega zavoda Dr. Mpršol Valentin, primarij Splošne bolnišnice D. Janžekovič Fran, direktor PTT. Ing Kavčič Rudolf, gen. direktor Železniške direkcije Radanovič Anton, ravnatelj GZ Dr. Basaj Joža, preds. Zadr. gosp. b. Dr. Pehani Joža. generalni ravnatelj Vz. zav. Mlakar Janko, preds. Vz. zav. Jeglič Anton, ravnatelj Karitas Krofta Hanuš, glavni ravnatelj Lj. kreditne banke Biskupsky Vitold, ravnatelj TPD. Ilercog Ferdo, upravnik Opere Ukmar Vilko, ravnatelj Opere Debevec Ciril, ravnatelj Drame Kante Dan'!o, inšpektor P h. T^ti Avgust, ravnatelj Kreditnega zav. zavoda Prijatelj Ivan, direktor Učiteljišča Remec Bogomil, predsednik Zavoda za zadružništvo Ovsenik Josip, direktor II. moške realne gimnazije Dr. CapUfier Karel, direktor L realne gimnazije Grafenauer France, profesor in predsednik prof. društva Novak Leo, direktor TSS. Dr Pirjevee Karel, direktor Trgovske akademije Gogala J°sip, direktor Trgovske šole Stopar Franc, vršilec d. direktorja Dr lic Josip, vršilec dolžnosti direkt. I. realne gimnazije Osana Josip, direktor II ženske gimnazije Gračnar Ivan, ravnatelj Prevoda Baji»k Marko, direktor drž. klas. gimnazije Dr. Vlado Valenčič, podravn. Hranilnice Ruda Jurčee, glav. urednik »Slovenr-a« Mirko Jav<>rnik. glav. ured. »Si. doma« Stanko V>rant. dir listov konz. »Jutra« Rudolf Ožim, glav. urednik »Si. naroda« Pavel Masič. bivši poslanec Dr. Tine Debeljak knliževnik Severrn Saii. književnik Stanko Kociper, književnik Demetrij Veble. bivši poslanec Iva Stu^elj, preds Slomškove družbe Božidar B°rbo knliževnik Vladimir Levstik, književnik Rudolf Vatmer. upraviteli mešč šole Pomagano ti to, če Protikomunistični pokret je nastal kot spontan odpor najširših ljudskih množic proti nasilju ln samovolji komunistične klike. Nihče ga ni v začetku organiziral, nihče ga ni budil s shodi, zborovanji in osebnim pridobivanjem. Prizadeti ljudje so čutili, da se jim godi krivica. Spoznali so, da so žrtve brezčutnih fanatikov. Njihovi sosedje, ki jim je bilo zaenkrat še prizanešeno. so uvideli, da Je njim namenjena ista usoda, če jo bodo čakali prekrižanih rok Najprej izropa-nje živilskih zalog, nato odvod enega ali več družinskih članov v večini primerov v smrt in končno požig domačije in izgon preživelih, ki so si morali z begunstvom rešiti življenje. To je bilo prej ali slej namenjeno prav vsakemu. Spoznanje, da se je treba takemu krvavemu nasilju v dobro poedincev in naroda odločno upreti, je kmalu prevzemalo srce najpo-gumnejših in najzrelejših. Beseda je dala besedo in ko so preprosti lindie uvideli r'a i"- m^o^o takih, ki enako mislijo ln ocenjujejo komunistično nasilje, so, ne da bi čakali na zunanj? pobude, sklenili nuditi odpor in se braniti. Tako Je komunistični pokret nastajal iz neštetih žarišč. Ljudstvo si je samo poiskalo pomoč v boju proti upornikom, ne da bi čakalo na pomeč od zunaj in ne da bi čakalo na voditelja, ki bi prišel od keder koli in vse pozval na boj. Ko je bilo tako pripravljeno, ko so ljudje dokazali. da so odločeni upreti se in si pomagati sami, je prišla pomoč Medsebojne vezi so se naglo pletle od vasi do vasi. od mesta do mesta. Pokret je postajal od dneva do dneva močnejši, čeprav je v ognjenem krstu doživljal boleče udarce Prihajala so sredstva za boj. prihajalo je orožje, javljali so se izvežbani voditelji, ki so uvedli popolnoma vojaško organiziran odpor. Pomagano t; bo. če si boš sam pom^ol Zat" nihče, ki soglaša z borbo proti komunizmu, ne stoji ob strani. Za un'čenje tega zla morajo vsi doprinesti svoj delež, kajti le tako bo zmaga učinkovita m slovensko ljudstvo rešeno najhujše nevarnosti. Ne čakaj, da bodo drugi opravili zate. kar moraš opraviti ti sam! Stopi v vrste pro-tiknmunističnih borrev! Pomagaj za slovenski narod življenlsko važnemu pokretu z vsemi svojimi močmi P kret bo ootem pomagal tudi tebi * Na prvi strani objavljamo danes spomenico predstavnikov našega kulturnega, političnega, gospodarskega m socialnega življenja. Kakor tv. v uvndn opozarjamo, jo je podpisalo še veliko število ostalih javnih delavcev Iz Ljubljane in s podeželja. Številni podpisi očitujejo vsej slovenski javnosti, i boš sam pomagal! da so sc v protikomunistični tabor zgrnili vsi krogi v Ljubljani in vsi stanovi, ki soglasno odklanjajo komunizem. Strnili so se v močno proti-komunistično falango, ki bo odločno nadaljevala in tudi dokončala borbo za Izločitev komunističnega strupa Iz telesa slovenskega naroda. Spomenica predstavnikov našega javnega življenja pa obenem prepričuje, da vidimo samo v Nemčiji pravo jamstvo za pokončanje boljševi-škega valjarja z vzhoda. Okrog Nemčije se je zgrnila v protiboljševiški tabor vsa Evropa in v tem taboru smo tudi Slovenci. Le tako Je zagotovljena naša bodočnost, v kateri si bomo tudi ml s svojim sodelovanjem v borbi proti boljševizmu zagotovili svoj svetli prostor na soncu. PREGLED VOJNIH DOGODKOV Na sam sveti večer so boljševiki započeli svojo letošnjo zimsko ofenzivo. Napadli šo z velikimi silami zlasti na dveh področjih: Dri Z i -tomiru in pri Vitebsku. O na novejšem razvoju dogodkov na bojiščih je podalo nemško vojno poročilo v torek 28 t. m naslednjo sliko: Lovski letalci so v Kerškem prelivu potopili sovjetski brzi čoln. Južnozapadno od Dnjepropetrovska in južno-vzhodno od Kirovgrada so bili sovjetski napadi s protisunkom zavrnjeni. Lastni napadi severno od Kirovgrada uspešno napredujejo. Na bojišču pri 2itom'ru se je tudi včeraj nadaljeval močan sovražnikov pritisk. 20 sovražnih oklopnikov je bilo uničenih. Severnozapadno od Rečice so naše čete po uspešni obrambi sovražnih protinapadov lahko zboljšale svoje postojanke. Na področju pri Vitebsku so se v srditih bojih zlomili ponovni sovjetski prodorni poizkusi. Z lastnimi protinapadi je bil sovražnik na več mestih vržen nazaj V uspešnih obrambn'h bojih južno od Zlobina se je posebno odlikovala ojačena turinško-hesen-ska 299. pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika grofa von Oriola. Na južnoitalijanskem bojišču je prišlo včeraj v zapadnem odseku le do bojev krajevnega pomena. Severno od Venafra smo Izgubili vsled napada mnogo nadmočnih sovražnih sil v težkem boju neko višino. Na področju pr; Ortoni so naše čete, potem ko so zadale sovražniku v srditih bojih zadnjih dn' najtežje človeške in tvarne izgube, izpraznile ortonske ruševine in so zasedle nove postojanke tesno severnozapadno od mesta. V junaškem boju se je žrtvovala nemška oklopnica »S c h a r n h o r s t«. Uradno toročilo ugotavlja: 26. decembra je oddelek nemških pomorskih edinic pod vodstvom fctfntreadinlraJa Beya napade! no Severnem moriu v Sovjetsko zvezo namenjeno ladijsko spremljavo H ji Je skupno s spremljevalnimi zaščitnimi edinicami zadal težke izgube. V dolgotrajnih bujih z mnogo nadmočnim angleškim brodovjem se je po junaškem boju, v katerem je sestrelila poslednje granate, potopila oklopnica »Scharnhoret«. ki ]i je poveljeval kapitan bojne ladje Hintze. * Nemški propagandni minister dr. Goebbek je govoril na sveti večer po radiu Nemcem v domovini, na bojišču in po vsem sveta V govoru je med drugim naslovil pozdrav na Fiihrerja, ki mu je izrazil svečano zahvalo nemškega naroda. Ob koncu je dejal: »Naši sovražniki imajo za nasprotnika narod, ki je našel v svojem? političnem prebujenju svojo najmočnejšo narodno silo. to je na^-od, ki danes misli le še na zmago, ki bo prišla Trdna vera v bodočo zmago je orožje naših src. ki nikdar ne omahujejo.« * Češki državni predsednik dr. Hacha je naslovil te dni na češki narod posebno poslanico. V njej se mu zahvaljuie za disciplinirano razumevanje njegove politike in za čestitke izrečene mu ob peti obletnici predsednikovanla Posebno božično iziavo ie ooda' tud' v^k? >nji minister Mach. Izjavil je, da obstaja za Slovaško samo en temelj, na katerem lahko gradi, in sicer prijateljstvo z nemškim narodom. * Srbski minister Nedič je imel govor po radhi, v katerem je napovedal Titu in boljševizmu vojno do popolnega uničenja. Med drugim Je rekel: »Srbski narod želi biti samo s-rbski in to tudi ostati. Pred Hrvatom Josipom Brozom-Ti-tom in njegovo družbo se ne bo uklonil. Boljševizem nima nič skupnega niti s srbskim duhom, niti s srbsko kulturo. Srbski narod se bo boril proti Titu. proti komunistični pustolovščini, do zadnjega diha za svojo domovino, dom ln vero svojih prednikov.« V Boliviji je prišlo pretekli teden do državnega prevrata. Narodno revolucionarna stranka, ki so jo podprli mladi častniki in letalstvo, je aretirala generala Penerando. bolivijsSe?a predsednika. Sestavljena in zaprisežena je bila takoj nova vlada. Državni predsednik je postal major Gualberto Villaroel zunanji min!ster pa Jose Tamaya. ki ie izjavil, da se zaradi prevrata ne bo izpremenila. bolivijska zunanja politika. Božični obiski prezidenta Rupnika izredno visoko. Duh tovarištva in časti je dobil po tem dejanju zopet svojo pravo ceno. Slovenski vojaki so se globoko oddahnili, ker vedo, da je doba badoglievske dvoličnosti in izdajanja minila Zdaj gre borba proti komunizmu za res. Prezident general Rupnik je odhajal iz bolnišnice veder in zadovoljen. Pred odhodom je še enkrat pozdravil svoje domobrance in jih hrabril v njihovem trpljenju. Izrazil je svoje veselje nad njihovo trdno vero. da mora slovenski protikomunistični in narodni pokret zmagati. V Splošni in otroški bolnišnici Prezidentova gospa se je potem, ko je spremljala svojega moža na obisku pri ranjenih domobrancih na Studencu, odpeljala s svojim spremstvom v splošno bolnišnico. Z njo je bila mladina ki je organizirala božično obdarovanje najprizadetejših beguncev. Obiskali so cddelek za vojne poškodovance. Prezidentova gospa je šla od postelje do postelje in se toplo in ljubeznivo razgovarjala z vsemi boln!kl in bolnicami. Za vsakega je našla dobro, tolažbe polno besedo, pri vsakem se je podrobno zanimala za njegove osebne težave in za dogodke, ki so ga spravili na težavno begunsko pot. Vsi bolniki so bili obdarovani. Prezidentova jim je zagotovila, da bo storila še nada-kar ji bo mogoče, da se omili njihova Preziaent general Leon Rupnik posveča svojim domobrancem največjo pažnjo. Njegova očetovska skrb za našo narodno vojSko je zgleden dokaz, kako mora biti najvišje vodstvo povezano s svojimi podrejenimi vojjflci. Domobranci ljubijo svojega vrhovnega poveljnika. To dokazujejo povsod, kjer se pojavi med njimi, posebno pa so se razveselili njegovega prihoda ranjeni domobranci v bolnišnici na Studencu na sveti večer. Prezident jih je obiskal skupno s svojo gospo in hčerko ter s spremstvom, v katerem je bil tudi poveljnik slovenskega do-mobranstva podpolkovnik Krene r z gospo. Prezident je obiskal vse bolniške sobe in obdaroval ranjene vojake. Voščil jim je srečen in vesel božič, se zanimal za zdravje posameznih in se živahno pogovarjal z njimi. Ganljivi so bili prizori zlasti v prostoru, kjer leže ranjeni kočevski junaki. Lažje ranjeni so prezidenta sprejeli v vojaškem postroju in mu na pozdrav krepko odgovorili. Tu leži tudi- nakai ranjenih nemških vojakov, ki jih je prezident prav tako posetil in obdaroval. Ti preizkušeni borci uživajo med slovenskimi tovariši največje spoštovanje. saj so jim svetel dokaz iskrenega in poštenega tovarištva. Dejstvo, da se nemški vojak v obrambi Kočevja ni dal premamiti od komunističnih ponudb in da je do rešitve vztraial skupno s svojimi slovenskimi tovariši, pogumno deleč z njimi vse nevarnosti, je dvignilo v očeh našega domobranca njegovo moralno vrednost gospa ji Ije vse. usoda in da se rešijo bede in nesreče, v katero je padel naš narod po komunistični zaslugi. Prisrčni so bili prizori, ko je p: ezidentova gospa nato obiskala otroški oddelek. Otroci so jo sprejeli v nemem občudovanju. Njihovi starejši tovariši so jim predvajali priložnostno božično igrico, ki so ji sledili najpazliiveje Z otr škim veseljem so mali boln'čki sprejemali njim namenjena darila in jih ogledovali z žarkimi očmi. Ko je bil konec igranega božičnega prizora, so vneto ploskali igralcem, navdušeno pa pozdravili tudi prezidentovo gospo ki jim je napravila toliko plemenitega veselja. P:ei odhodom se je prezidentova gospa zahvalila vsem, ki se trudijo in skrbijo za te največje pozornosti in nege potrebne otroke. Božičnice domobrancev Vse domobranske edinice v Ljubljani so priredile svoj. m pripadnikom lepe božičnice. Božičnio so se povsod udeležili najvišji poveljniki naše narodne vojske. Vojaki so bili pogoščeni s posebno večerjo in obdarovani. Vsi prostori so bili lepo okra-sni z zelenjem, razpoloženje, ki je bilo slovesno, pa je povzdignilo še petje božičnih pe;mi. Božičnice so bile ponovni dokaz iskreno prisržnega in tesnega tovarištva in povezanosti med pr prostim domobrancem in njegovim poveljnikom. Moštvu, ki je praznovalo rojstvo Gospodovo dale- proč od svojih porušenih domov, je bila božičnlca skromna oddolžitev za neutešeno hrep™T"" :">_p-> rodnem domu. in zemtia sta mi vse L Po vasi je završalo: »Stari Kramar umira: Ko je vozil hlode, se je odlomila ročica in ga je pod-8u'o...« Vse je bilo res. V kamri je ležal na postelji ftnrejši možak tn tiho stokal. Prsni koš mu je bil strt in le s težavo je mož govoril. V kratkih, odsekanih stavkih je hrope velel ženi: »Po duhovnika pošlji! 2ogra, Peskarja in Ada-movca pokliči, da napravim testament! Francelj naj pa v laz po Janeza in Metko stopi!« Pri besedi »testament« je Kramarici poskočilo srce. Bila je še mlada. Kramarja je vzela kot vdovca z dvema otrokoma, Janezom in Metko. Ce bi teh dveh ne bilo, bi grunt prešel v njeno last. Tako bo pa skoraj gotovo Janez gospodar. Stopila je na dvorišče. Hlapca Franceljna je poslala v laz, deklo Marjano k fari, sama pa je stopila po niože. Ko so se vračali, bi jim rada kaj prigovarjala pa se je bala Žogra, ki je bil vedno na strani pravice. Brez besed so možje stopili v kamro. Medtem pa je Francelj koračll v pol ure oddaljeni laz, kjer sta imela Janez ln Metka opravka s hosto. Ko ju je zagledal, je zaklical: »Pojdita domov! Stari umira!« Potem se je obrnil in zavil po stezi proti krčmi. Janezu, ki je klestil, je roka zastala v zraku. Zasadil je sekiro v bližnji hlod in rekel Metki: »Pojdiva!« Za svojih sedemnajst let je bil krepak fant. Dovršil je meščansko šolo in potem že dve leti pomagal očetu na kmet'jl. Pred pol ure je stari Kramar pri nakladanju hlodov ponosno zrl nanj in občudoval njegovo moč. Pa tudi žogar nI nasprotoval, ko je videl, da se z njegovo Ančko rada vidita: Doma je bilo vse narobe. Možje so že odšli. Oče je dal poklicati vse domače v sobo. Nekam nerodno jim je bilo, ko so stal! okrog postelje ln je le ura na steni s svojim tiktakanjem motila tišino. Oče je vidno zbiral moči za zadnje besede, S težkim ln hropečim glasom je začel: »Nisem mislil, da bom tako zgodaj zapustil ta svet. Pa Je že božja volja tako. Tebi, Katra sem " Naslednje jutro sem skrboo pregledal, kaj vse imam. V mnogih primerih je bila izbira tega, kar sem hotel dati Eliju, kaj lahka. Tako so mi bili na primer ljubši moji konji kakor Gorejevi, dasi so bile vse živali enako dobre in krotke. Tudi moje lastne ovce so mi bile dražje od Gorejevih; nemara zato, ker so bile iz Suffolka; ovce, kakor sem jih bil že od najzgodnejših otroških let vajen videti na domačih pašnikih. Z večjim premislekom sem že izbiral kravo, ki naj bi jo dal Eliju; morala bo imeti dovolj mleka, ko bo Linda po porodu ležala Orodje in kose sem kmalu izbral. Naložil sem na voz stvari, določene za Elija, ter jih zapeljal pred hišo, v kateri je živela Linda. Za menoj sta Mike in Andy gnala živino. Linda me je sprejela na pragu. Kadar koli sem jo v zadnjem času videl, vselej se mi je videla bolj bleda in drobna v obraz, njena hoja vselej težja. Tudi zdaj me je pogled nanjo zabolel; zaman sem skušal najti na njej tisto ljubkost, ki mi je bila pred tolikim časom tam v domačem gozdu tako globoko segla v srce, ko me je z njo za vselej zasužnjila. »Nekaj strašnega se je pripetilo,« mi je takoj sporočila. »Oba najina konja sta zbežala.« »Zbežala ?« sem nejeverno vzkliknil. »No, morda Keziah ni marala čakati do jutra. Prav nič čudno se mi ne bi zdelo, ako bi bila že ponoči odvedla konje.« »Zjutraj je našel Eli hlevska vrata odprta. Sled je vodila v gozd. Ni mnogo govoril, a vem, da je zelo razburjen Keziah bo gotovo trdila, da je konje skril.« »Tega mu nihče ne bo zameril, Linda. Toda. veste kaj — najbrže je vsakemu dostojnemu koniu misel, da bo moral živeti pri tej vražji iensJd tako strašna, da rajši pobegne.« Linda se je zasmejala. Nato se je ozrla po natovorjenem vozu in živalih, ki sta jih bila Mike ln Andy privedla bliže. »Vse to nam menda hočete posoditi. Tako dobri ste, Filip. Ne vem, kaj bi počeli brez vas... pa, stopite noter!« Stopil sem v hladno, štirikotno sobo. Takoj sem spoznal v njej Lindino sobo, kajti v enem kotu je stal lonec, čisto navaden kuhinjski lonec, poln zadnjega jesenskega listja, izmed katerega so se svetlikale rdeče jagode. »Ali ni lepo ? Včeraj sem jih nabrala... danes pa bi tako rada posadila svoje vrtnice. Pa je zemlja tako trda, noče se mi posrečiti.« Brez nadaljnjega bi lahko prepustil to delo Mikeju ali Andyju; mesto tega pa sem vneto zaklical: »Počakajte, Linda, jaz vam jih bom posadil.« »Saj ne morete, Filip,« je naglo odvrnila Linda. »Kako to veste? Kje je lopata?« Moja krajša noga me je zares ovirala pri delu z lopato. Vendar se mi je s pomočjo noža in rok posrečilo izgrebsti dovolj globoko luknjo, da sem lahko posadil vanjo rožni grm. Linda je stala kraj mene, mi naročala, kam naj zasadim ostale grme in naposled je bilo delo opravljeno. Ravnokar sem si v duhu predstavljal, kako bo grmovje vzcvetelo in kako se bo Linda veselila cvetja, ko je zavil izza vogala Eli, ves prepoten in zasopel. »Si našel konja, Eli?« sem ga vprašal, dasi sem vedel, kaj mi bo odgovoril. Odkimal je in obupano rekel: »V gozdu nisem mogel več slediti stopinjam. Je preveč listja po tleh. A šel sem vedno dalje in žvižgaL Dobri živali, sta bila. Vselej sta prihitela k meni, kadar sem jima zažvižgal. Filip, se ti zdi verjetno, da bi mi jo Keziah zagodla... da bi ona nagnalo konja v gozd, nato pa ju spet ujela, samo da bi lahko potem obdolžila mene?« »To se mi zdi vsekakor verjetno. Pa saj se bo kaj kmalu izkazalo, ali je res tako. Pomagaj mi spraviti te stvari z voza, potem greva k njej« keziah ni bila v skupni hiši in ženske so nama povedale, da je prebila večji del dneva zgoraj pri Ožini. Odpeljala sva se torej tja, natanko po isti poti, po kateri smo se bili pripeljali v to dolino; ix volil to, kar si prinesla k hiši. Poleg njive, travnika, hriba, krave in konja ti pripada še kot do smrti, če se v drugo ne omož š. Vse drugo je tvoje, Janez! Ko se bo Metka mož la, ji daj za Kramarjev grunt primerno doto. Glej, da boš dobro gospodaril! Nikomur ne bo sile, če boste dobri med seboj.« To so bile njegove zadnje besede. Potem je omahnil in izdihnil. Janez se je zamislil. Res ima grunt, toda precej Okrnjen. In nit! para konj nima. Pri Kramarju se v dneh. ko je ležal gospodar na mrtvaškem odru, seveda ni nič delalo, živina Je morala z mukanjem naznaniti svojo lakoto. Janez je hodil okrog potrt in žalosten. Mislil je, kako bi pridobil k svoj' še mačehino lastnino. Toda še na sedmini je uvidel, da to ne bo lahko. Mačeha se je kaj čudno obnašala ln je v rahli vinjenosti namigavala na svojo možitev s Fran-celjnom. »Da vas ni sram! Oče se v grobu še ohladil nI, vi pa že drugega izbirate!« je oponesel Janez. »Ti pa kar tiho!« ga je zavrnil Francelj, ki se Je čutil že napol gospodarja. »Tebi nikoli! Da veš. Odslej boš delal to, kar ti bom jaz odkazal. če ne, lahko takoj pobereš in greš!« mu je odgovoril Janez. »Smrkavca ne bom poslušal,« je dejal Francelj, zgrabil klobuk in zaloputn'1 vrata za seboj. Kramarica je bila zaradi Janezovega nastopa kaj presenečena in izprva nI mogla do besede. »če Francelj odide, ti jo pošteno zagodem,« je vzkliknila 'n odvihrala za hlapcem. »Dobro si se postavil,« so pohvalili Janeza sosedje. »Ti si gospodar in ničesar ti ne more!« Medtem pa sta Kramarica in Francelj kovala maščevalne naklepe. Ona je sklenila, da odda ves svoj svet v najem, on pa se je zaklel, da Janezu zapali hišo. n. Cez leto dni so bile pri Kramarjevih razmere kaj drugačne. Janeza ln Metko je trdo delo okrepilo. Prav vsakemu delu sta bila z Metko kos. Janez je mačehino maščevanje težko prebolel. Takoj po zapuščinski razpravi je mačeha prodala konja in kravo, zemljo pa je dala v najem. Potem Je prodala še travnik, sezidala na nj vi hišico in se omožila s Franceljnom, ki je dobil delo v bližnji tovarni. Tako zvito ji je prigovarjal, da mu je zapisala vso imovino. Janez kljub vsem udarcem n! omagal. Rešilo ga je največ sadje, še ko je bil v drugi šoli, sta z očetom precepila in obžagala skoraj ves sadovnjak. Kramar uspeha ni dočakal. Nekaj dni pred smrtjo je delal z Janezom načrte za novo hišo, ki jo je mislil postaviti z denarjem, ki bi mu ga vrglo sadje. Potem je Janez hotel postaviti po očetovi smrti novo hišo, pa je zmanjkalo denarja. Vse troje — konja, kravo in travnik — je kupil po drugi roki nazaj. Francelj je še vedno mislil na maščevanje. Izvršil ga je, toda bilo je drago. Ce bi ne bilo preklicanega Zogra, ki ga je videl tisto noč, ko je pri Kramarjev'h gorelo, skočiti čez plot, bi mu nihče ne dokazal, da je zapalil on. Janez je Imel od požara še korist. Cenilci so dobro ocenili in sodnija mu je prisodila povračilo vse škode. Gozd mu je moral dati Francelj za odškodnino ln še za dve leti so ga zašili. Janez je potem sezidal novo hišo skoraj samo iz gladiva, k! so mu ga kot pogorelcu navozill vaščani. Pcžigalec pa se je medtem pokoril v ječi. Janez je imel sedaj tudi gozd in novo h!šo. m. Naključje je naneslo, da sta se istočasno kakor Janez in Ančka poročila Metka in žogrov Peter. Tisti dan je bilo vse veselo. Prav vsi vaščani so se veselili z mlad'ma paroma. Se stara Kramarica, ki ji je Francelj zapil vse, je prišla voščit srečo. »Veste kaj,« Ji je Janez vesel sprave dejal, »kar k nam se preselite. Zgornjo izbo boste imeli in kolikor boste mogli, boste delali. Hrano vam bom dajal jaz.« »Prav rada! In pozabiva, kar je bilo med nama,« je mačeha v solzah stisnila Janezu roko. »Tako je prav,« je tudi nevesta odobrila Janezovo velikodušnost. Najbolj veseli so bili otroci in berači. Kar pri dveh hišah so delili pogačo. Fantje so se zavedali, da bodo izgubili dva najboljša vrstnika. Celo dva mlaja so postavili pri vhodu v cerkev. Ko so se svatje peljali čez polje domov, je Janez dejal Ančki med pokanjem možnarjev: »Veš, Ančka, da bi niti za celo mesto ne dal grunta! Ti in zemlja sta ml vse!« Branko Branimlrov Ženski vestnik Za kuhinjo - Dunajski guljaš. Za 6 oseb vzemi razpoložljivo meso, ga umij in zreži na večie kocke, osoli in pusti ležati '/2 ure na krožniku. Medtem zre ži čebulo in sicer 4 dkg na lOdkg mesa; ako je čebula starejša, nekaj več; zarumeni jo v rnasii in potresi nanjo žličko sladke paprike. Prava paprika boljše vrste ima posebno slad kobo in okus, tudi če ni tako ostra. Ko si čebulo s papriko nekoliko popražila. stresi nanjo meso, dobro zmešaj in prideni za noževo konico sode, pokrij in duši nad '/» ure. dokler ne postane meso rumenkasto. Potem prilij iuhe. da je meso pokrito, premešaj in pusti guljaš 2 do 3 ure polagoma dušiti Lahko ga pripra viš opoldne, deni potem na hladno, zvečer potresi mrzlo meso z moko in skuhaj tako da bo sok gor' I jat Lahko dodaš '/4 ure preden je ku hano, žlico drobtin ali praženje Da bo imel guljaš prijeten okus, je glavno praženje paprike, katero daj v vročo mast in k če buli; nikakor ne potresi z njo surovega ali dušenega mesa; nadalje, da pri I i tež mesu dovolj vroče tekočine in ga počasi dušiš. da se tekočina preveč ne izhlapi, ker ne smeš dolivati. Kumno in majaron lahko dodaš, ko potreseš meso z moko. Goveji zrezki. Tenko stolčene goveje rezine potresi s soljo in poprom, pomoči jih v toplo mast. potresi jih z moko in peci malo časa na vročem ognju. Zarumeni sesekljano čebulo v masti, dodaj malo kisa in ravno toliko juhe in skuhaj vse. Drobiti nasveti Skoraj vedno je tako, da pri zelenjavi pomeče-mo najbolj zdrave dele proč. Tako na primer za-vržemo zunanje, zelene liste zeljnatih in solatnih glav, ki vsebujejo več vitaminov, kot notranji, bolj beli listi Vemo, da zdravniki otrokom priporočajo sok korenja in špinačo, ker je v njih železo in vitamini A, B in C. Iste dragocene snovi pa so tudi v listju korenja, rdeče pese in redkvic In vendar pomečemo te zelenjavo proč. V umivalnikih in vedrih, kjer stoji nečista voda se napravijo včasih umazani robovi Najhitreje jih očistimo, ako jih drgnemo s cunjo in soljo, splahnemo z vodo in do suhega obrišemo. Izvrstno sredstvo za čiščenje volnenih prevlek na pohištvu. Speni v mlačni vodi žolčno milo ta ga zmešaj z majhnim delom salmijakovega cveta Odrgni predmete z malo, čedno krtačico m prevleko potem še odrgni s čisto vodo. Ako je blago vzorčasto, poskusi najprej na nevidnem mestu. Tudi prevelikih kosov ne zmoči naenkrat, da blago ni premočeno in barve ne trpč. Duh po čebuli, ribah, petroleju in sličnem odpravimo iz rok, če jih umijemo v gošči od kave in splahnemo. Svilenih robcev ne peremo z milom, temveč v krompirjevi vodi: V skledo nalijemo čiste vode, nastrgamo vanje par olupljenih krompirjev m pustimo stati eno uro Fotem precedimo skozi sito, ali krpo. V vodi, ki se odteče, operemo svilo in sicer jo stiskamo vse dotlej, da se madeži zgubijo. V mlačni vodi splahnjemo do čistega, položimo robce med čiste brisače, ali krpe in zvljemo, da vsrkajo odv'šno vodo. Na pol suhe likamo s primerno toplim Iikalnikom na narobni strani. Tako ravnamo z belimi robci in barvastimi, ki ne odbarvujejo. Robcem, ki že v krompirjevi vodi popuščajo barvo, prilijemo malo kisa, ali dodamo žlico soli in pustimo nekaj časa, da svila vsrka okisano, ali slano vodo. Kis in sol rabimo tudi pri volni, ki ni zanesljiva v barvi. te steze mora postati kasneje glavna cesta v Zion. Phineas Pikle in njegovi sinovi so vneto gradili svojo hišo, ki je bila do polovice že dograjena. Mahitabel je prala perilo v koritu, Keziah pa jo je grajala ,češ da perilo ni dovolj belo. Eli je brez ovinkov vprašal svojo sestro, ali kaj ve o tem. da sta mu konja pobegnila. »Cemu bi se po nepotrebnem trudila, da bi ukradla nekaj, kar je že tako moje,« je strupeno odvrnila. Takoj nato pa se je njena po-rogljivost izprevrgla v togoto. Obtoževala je Elija, da jo je skušal spraviti ob njeno imetje. »Jako si bil prebrisan,« je vreščala. »Vam, gospod 011enshaw, pa se resnično čudim, da niste hoteli imeti nič skupnega s pravično sodbo, zato pa se vmešavate v tako nesramno goljufijo!« Glas ji je bil podoben škripanju nenamazanih vrat in je paral ušesa. Bog se usmili Phineasa Pikleja, tega preprostega, vrgela dečka, Bog se usmili tudi njegovih ubogih hčera! Nenadoma pa sem se nečesa domislil. Zašepetal sem Eliju, ki je ves nesrečen sedel kraj mene na vozu: »Sveti Bog v nebesih, Eli, kaj pa si si vendar kupil za svojih lastnih trideset funtov? Saj si vendar imel svojih trideset funtov ?« Minil je trenutek, preden se je Eli domislil, kam merim. Nato se je veselo namuznil, a se je spet takoj zresnil. »Motiš se, Keziah,« je rekel zamišljeno. »Obtožil sem te, da si meni ukradla konja. Od stvari, ki sva si jih oskrbela, jih je za trideset funtov moja last. Več. pa konji niso stali. Preostalo si vzemi, čim prej, tem bolje. Potem sva bot, sestra.« Zgrabil sem za vajeti in konja sta potegnila. Keziah je še napravila nekaj korakov ob vozu, jezno sigajoč: »Zdaj me še bolj veseli, da nimaš konj, Eli Makers!« Nato se je okrenila, še vedrtt) s tistim hudobnim smehljajem na obrazu in kmalu nato sva jo zaslišala, kako vpije nad dekletom: »Hitreje, draga moja Mahitabel. Več vneme in manj mila!« »To si se dobro domislil, Filip,« je zamišljeno rekel Eli, ko sva že imela kos poti za seboj. »Vendar s tem še nimam svojih konjev nazaj. ,Boga v nebesih' pa ti zaradi tega ravno ni bilo treba klicati. Saj veš. ne izgovarjaj po nemarnem božjega imena.« umolknil. »Linda, moja ljuba, toliko mesecev si morala vzdržati ob njuni strani!« Cas je potekal. Prirezal sem les za svojo hišo, razžagal sem debla v deske ter jih zložil na prostem, da se posuše. Med tem je nastajala hišica za hišico. Pikle se jc oženil s Kezian, Tim Dendy pa se je oženil s Piklejevo hčerko Marto. V ostrih, meglenih decemberskih dneh so Lindo napadle bolečine. Z Mikejevo pomočjo je porodila dvojčka — dva dečka. Eli je krstil svoja sinova za Jamesa in Johna, Nekaj časa so se vsi dnevni pogovori sukali okoli tega poroda — prvega v Zionu. Trudil sem se, da sem jih kar najmanj slišal, ko pa je spomladi Ralf Whistler ustrelil mogočnega medveda, sem kupil od njega kožo, z naročilom, naj mi jo lepo ustroji, nato pa sem jo podat il Lindi »Na temle naj se valjata vaša dva majhna nepridiprava, Linda,« sem ji malomarno rekel. »Oh, Filip, moja otroka nista nepridiprava; tako sta ljubka. Nikdar ju še niste videli, zato ne veste, kako mila sta. Pridite v hišo, pa si ju oglejte.« »Ne utegnem občudovati otrok,« sem grobo odvrnil. »Kakor želite,« je zamrmrala Linda. Ko pa si je takoj nato pritisnila nase blesteče se krzno, se mi je zapeljivo nasmehnila. Tako nežna in tako otročja je bila videti v tistem trenutku, da sem nenadoma začutil oster zbodljaj v srcu. »Ko bi mogla tudi jaz kdaj kaj storiti za vas, Filip.« »Saj lahko storite. Linda,« sem odvrnil brez pomisleka. »V nedeljo bi lahko imeli v cerkev vašo modro svileno obleko. Tako eit sem že te večne sive barve... človek bi mislil, da je na pogrebu, ki nima konca. Ako oblečete svileno obleko, vam prinesem krznen plašč, ki ga boste lahko nosili povrhu. Ralf ima nekaj krasnih kož.« Vzhičenje ji je preblisnilo obraz. »Zares? Kako lepo!... Toda -— ne upam . si. Taka gizdavost bi utegnila imeti strašne posledice. Setev ne bi vzklila, ali bi izbruhnila svinjska kuga.« Odšel sem ... Ivan Albreht: Pastirsko plačilo Dasi me je navadno pri mnogih porednostih spremljala sreča, sem jo včasih le tudi pošteno izkupil; kajti stara resnica, da vsaka šola nekaj stane, je pač vedno veljavna. Takole pred kakimi dobrimi štiridesetimi leti je bila pri nas po deželi povsod znana visoka, krepka in malo slaboumna ženska, ki je bredla iz kraja v kraj po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Bila je vedno malo našemljena. V naročju je nosila navadno šop cvetja, kadar pa tega ni bilo, se je zadovoljila z bršljanom, bodičjem ali pa smrečjem. Prosjačila je od hiše do hiše in nekako popevala pri tem poslu. Zato se je je menda prijelo Ime »Marjanca-ujtata«. Ta čudna ženska je imela svoje posebne muhe. Po vaseh ni dosti govorila, kadar pa je prišla na piano, se Je čisto spremenila. Imela je izboren sluh in je že od daleč slišala kravje zvonce. V tisto smer je potlej krenila in poiskala pastirje, ki so jo, vsaj po naših krajih, jako dobro poznali. Cim je kje zagledala pastirja, je odložila cvetje in začela prijazno vabiti fantiča k sebi, češ da ga za ceno enega groša nauči zakonskih dolžnosti ln sladkosti. In marsikak pastirček je po kratkem obotavljanju privlekel svoj grošek na dan, zapustil živinlco in se skril z Marjanco v goščo. Pri nas je takrat služil za pastirja krepak fant, ki je bil vseh muh poln. Ko je slišal, da je Mar-janca na vasi. je dejal meni: »Mihec, mladega kosa ti prinesem, pa lešnikov ti bom nabral, da jih boš imel vso zimo dovolj, če mi daš groš.« Proti taki imenitni kupčiji seveda nisem mogel Imeti pomislekov, šel sem hitro k materi ln prosil, moledoval in jokal, dokler nisem prijokal svetlega groša, ki sem ga takoj zanesel pastirju. Tedaj sva bila naenkrat velika prijatelja in sva s skupnimi močmi preprosila mater, da mi je dovolila iti z njim, ko je gnal živino na pašo. Komaj priženeva goveda na pašnik, pravi pastir: »Mihec, če paseš eno uro namesto mene, dobiš nekaj, hmm, — nekaj takega, česar si najbolj potreben!« Vpraševal sem, kaj bi to moglo biti, ugibal ln prosil, naj mi pove, toda pastir je ponavljal samo: »Hočeš — ali nočeš?« Ko sem videl, da je vsaka beseda zaman, sem se vdal. Pastir je odšel, jaz pa sem pasel namesto njega. Cas ml je mineval zelo počasi. Sonce se je jelo že močno nižati proti zatonu, pastirja pa le še ni bilo nazaj. Ker mi je bilo samemu dolgčas, sem jel prepevat! in ukati v nadi, da me zasliši naš ali pa kak sosednji pastir, toda namesto pastirja je naenkrat stala pred menoj Marjanca. »Fantič, daš groš ?« je zamrmrala in zaplesala pred menoj, da je zafrfotalo edino krilo. »Samo grošič,« je ponovila, ko se je ustavila. Oblila me je rdečica in hotel sem zavpiti na pomoč, ko je nenadoma obstal pastir pred menoj. Sunil je žensko, da se je opotekla, in jo na-hrulil: »Ali se ml pobereš, baba?! Kaj hočeš otroku?! Saj si dobila, kar ti gre!« Zenščina je mrmraje odšla, jaz pa sem zaprosil pastirja.: »Daj mi zdaj, kar si mi obljubil!« »če obljubiš, da boš molčal?« »Bom!« »Ne boš nikomur povedal?« »Nikomur!« »Tudi materi ne?« »Tudi ne!« »No, pa reci: Bog in ljuba mati božja, da je res!« To je bila v naš.h čas'h in naših krajih najhujša prisega. Umrl bi rajši, nego bi jo prelomil. Zato sem malo pomišljal. »No, boš rekel?« je vprašal pastir. Ker nisem takoj odgovoril, je skomignil z rameni: »Pa nič. če nočeš —« Tedaj sem ponovil nrisego. Kar mraz me Je polival pri vsaki beaed* Pastir je hotel še natančnejšega zatrdila. »Tudi tega ne boš povedal, kar ti bom dal?« »Tudi ne!« »Nobenemu človeku?« »Nobenemu!« Priseči sem moral še enkrat, nato pa me je odvedel pastir k smrekovemu parobku in mi ukazal: »Nasloni se na parobek, pa nikar ne poglej nazaj, dokler te ne pokličem I« Ker me je že silno mučila radovednost, sem ubogal brez obotavljanja. Parobek je bil tako nizek, da sem se moral, četudi sem bil majhen, precej pripogniti, ako sem se hotel nasloniti nanj. Komaj pa sem to naredil, je lopnila past'r jeva palica s tako silo po moji zadnji plati, da sem poskočil in zatulil ko nor. Pastir pa me je čisto prijazno poklical: »Mihec!« V jez' In bolečini sem mu zagrozil, da povem vse očetu in materi, pastir pa se je zasmejal: »Kar poskusi! Ali si že pozabil, kaj si prisegel ?« Ko me je opozoril na mojo prisego, mi je takoj upadel pogum. Grdo sem gledal ln si z rokavom otiral solze, pa trdno sem sklen'1, da si nikdar več v življenju ne bom želel pastirskega plačila. Zena in jaz sva stopila v dolnjo sobo Dišalo je po plesnobi in vlagi. Podsane in miši so planile na vse strani, ko sva osvetlila stene, ki celo stoletje niso videle luči Ko sva za seboj zaloputnila vrata, je potegnil veter in prevrnil sklad papirjev, ki so ležali v kotu. Svetloba je padla na papirje in videla sva stare pismenke in srednjeveške risbe Na stenah, ki so v teku časa po-zelenele, so viseli portreti prednikov. Predniki so gledali prevzetno in surovo, kakor bi hoteli reči: — Raztrgali te bomo. bratec! Najini koraki so odmevali po vsej hiši. Mojemu kašlju je odgovarjal prav tisti odmev, ki je odgovarjal mojim prednikom — — — Veter pa je zavijal in tulil V dimniku se je čulo,- ko da bi kdo ječal. in v tem joku je bil obup. Drobne deževne kaplje so udarjale na temna in modra okna in njih zvenk ie sličil žalosti — O, predniki, predniki! — sem kriknil in pomenljivo zastokal. — Če bi bil pisatelj, bi napisal gledajoč na vaše oorirete obširen roman. In vsakdo izmed teh starcev je bil nekoč mlad in vsakdo ali vsaka ima ce! roman za seboj . in kak roman! Poglej, na primer to starko mojo prababico! To grdo in pohabljeno žarišče ima svojo zelo. zelo zanimivo zgodovino — Vi-diž-li — sem vprašal ženo — vidiš-li zrcalo, ki visi tam v kotu? In pokazal sem ženi veliko zrcalo v črnem, bronastem okviru, ki je viselo v kotu poler? portreta moje prababice — To zrcalo ima čudovite lastnosti pogubilo je mojo prabrbico. Zanj je plačala ogromno svoto denarja in se ni do smrti ločila -segle v tok njegovega življenja. Med temi zgodovinskimi osebnostmi je precej takšnih, ki so resnično živele, dočim obdaja druge v luči ljudskega ustnega izročila svit legendarnosti ter odmaknjene davnine. Zanimiva osebnost te vrste je kralj Matjaž, ki je zaživel v trajnem ljudskem spominu iz zgodovinske podobe madžarskega kralja Matije Korvina. Spomin na turške boje je najtesneje povezan z legendarnim pojavom kralja Matjaža. V raznih krajih so Se danes ohranjeni sledovi na spečega kralja Matjaža tn njegevo vojsko. Po Krasu, Vipavski in Soški dolini je precej teh sledov, največ menda v Vipavski dolini. Po Tolminskem sem na primer slišal od starih kmetskih gospodarjev, da se še spominjajo raznh tolminskih pesmi, ki so poveličevale zasluge ter osebnost kralja Matjaža. Goriški zgo-dovinoljub me je opozoril na to, da je že znam furlanski zgodovinar Nicoletti razpravljal o dejstvu da se ponašajo Tolmincl lahko s tem, da Imajo mnogo pesmi o kralju Matjažu, pa tudi o raznih svetnikih ter drugih odličnih zgodovinskih osebah To N!co!ett:jevo pričevanje sega v XVI. stoletje, ko Je bilo ljudsko pripovedovanje bliže dobi madžarskega vladarja Matije Korvina. V okolici Ajdovščine so mi pripovedovali pravljico, ki spominja na svetopisemska zgodbo v zavrženih ošabnih angeljih. Po tej vipavski pripovedki se je nekoč kralj Matjaž v svoji ošabni nadutosti tako prevzel, da se je usodll napovedati vojno celo Bogu samemu. Tedaj pa je B: