Eoltnlno pložono v gotovini Posamezno številko 1 Din SLOVENSKA BESEDA Uredniitvo: Dalmatinova 8 - Uprava : Beethovnova 6 Naročnina« Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din • Čekovni račun 17.152 Izhaja vsik petek ŠTEVILKA 46 V LJUBLJANI, 31. DECEMBRA 1938 LETNIK II. A Srečno, zdravo in veselo novo leto želita vsem naročnikom, interesentom in titaleljem „Slovenske besede" Uredništvo in Uprava. Dr. Dinko Poet K renimo - na u jšel V prihodnjem letu bomo morali preusmeriti in podvojiti »vole delo Borba Jugoslovanov za svobodo je bila vsaj po večjem delu končana z zmago antante v svetovni vojni. Večina Srbov, Hrvatov in Slovencev se je združila v novi državi. Za nas Slovence se začenja sele od tega dne zgodovina samostojnega življenja. Vse, kar je bilo prej, je samo povest hlapca Jerneja, ki je iskal svojo pravico. Beseda sedaj že preminilega slovenskega politika, «da smo tudi mi včasih krepko udarili s pestjo v zgodovino*, je le skromen poskus, predočiti poraz kot zmago. Mi nismo nikdar udarjali s pestjo v zgodovino. Zgodovina naša je zgodovina životarenja, trpljenja, sentimentalnosti in solzarenja. Znak krepkega narodnega življenja pa ni pasivnost, ampak so to dejanja, krepka, čvrsta, odločna in smotrna akcija! Teh smo vedno pogrešali: Razen dobe taborov in majniške deklaracije nimamo pokazati skoro ničesar. Res smo imeli včasih sposobne in velike može, toda njihov glas je ostal glas vpijočega v puščavi. Ljudskih mas niso potegnili za seboj. Ali smo se Slovenci iz preme nili v svobodi? Ako smo pravični, moramo priznati, da smo v Jugoslaviji « g r o m n .Q. n a p r e d ovali. Toda' zdi se, da je bii ta napredek bolj slučajen, naravna posledica osvobojenja, a ne plod sistematičnega našega dela. Podoba je, da je nam Slovencem še ostalo tudi po 20 letih osvobojenja mnogo tistih lastnosti, katere smo prinesli iz Avstrije in ki jih danes prav nič ne potrebujemo. Po prvotnem navdušenju si nismo zavihali rokavov in šli na smotrno delo. Nismo začeli študirati miselnosti Hrvatov in Srbov; ne njihovih vrlin, ne njihovih napak. To se nam je zdelo nepotrebno, ker smo se od vsega začetka smatrali v svoji megalomaniji za najpametnejše. Slovenski kriticizem se je pojavil v najostrejši obliki, vse, kar smo videli, smo grajali, ker nam je bilo tuje. Zagreb, ki ni bil večji od Ljubljane, jo je prekosil takoj prve mesece po prevratu ter postal trgovinsko in denarno središče za vse prečanske kraje. Naša narodna vlada je ščitila avstrijsko krono in zabranjevala uvoz prepotrebnega blaga, ki bi ga dobili poceni za naš fižol. Bala se je, da bomo umrli od lakote in zapravila je Koroško. Zaupala je v pravičnost zaveznikov in čakala, da ji bodo leteli pečeni piščanci v usta. Beograd ni imel dovoljno inteligence. Toda imel je ljudi, ki so bili odločni, inicijativni, često tudi brezobzirni. Slovenci so jih prekašali po svoji izobrazbi, toda njihovih lastnosti niso imeli in zato niso uspeli.. V domači politiki se je ponavljala starodavna slovenska lastnost: Zavist in nezaupanje proti domačinu. Rajši tujca, kakor svojega človeka. Intrigantstvo je cvetelo na tihem, a javno smo se čudili, kako je mogoče, da centrala izrablja ta položaj in izigrava eno stran proti drugi. V zunanji politiki smo se zanašali na velesile, češ, nam se ničesar zgoditi ne more. lo zaupanje v velesile je šlo tako daleč, da smo dobili posebno strujo, ki je propagirala idejo samostojne Slovenije, samostojne slovenske države, ces, radi ohranitve evropskega ravnotežja bo taka državica čuvana in spoštovana od vseh! Na vseh poljih opažamo pri nas skozi vseh 20 let Jugoslavije rdečo nit naivnosti. Ta naivnost je tako velika, da je zanjo olajševalna okolnost samo ta, da je prešla vsaj v nekaterih stvareh, zlasti v gledanju na zunanjo politiko, tudi na brate Hrvate. Morda nas bo prihodnje leto nekoliko izučilo, nas in Hrvate. Važna je Slovenija, važna je Hrvaška, toda še važnejša je Jugoslavija. Če brez Slovencev in Hrvatov ni Jugoslavije, je še bolj^ gotovo, da brez Jugoslavije ne bo ne Slovencev, ne Hrvatov, marveč le brezpravna raja. Zato bo treba v bodočnosti iz-premeniti našo taktiko: Vse naše delo naj bo posvečeno najprej moči Jugoslavije, potem šele našim slovenskim interesom. Zanašati se na tujo pomoč, je prazna nada. Zavedajmo se, da stopamo v dobo, v kateri pojde za našo eksistenco in da se bomo morali morda boriti za svojo svobodo. Zavedajmo se pa tudi, da jo bomo mogli ohraniti le z lastno močjo in lastnimi žrtvami! Dr. M. Koruni »Slovenska besed« Nalogo in cilji novega društva za uspešno delo in občo korist V Ljubljani se bo ustanovilo v teku prihodnjega meseca, z delokrogom za vso Slovenijo, nepolitično društvo «Slovenskn beseda«. Pravila, ki jih objavljamo v izvlečku na drugem mestu, je banska uprava že potrdila. Društvo ima precej široko zamišljen okvir. Predvsem naj zbira one Slovence, ki čutijo potrebo, da na sestankih in predavanjih razpravljajo, — izven okvira dnevne politike —, o onih problemih, ki so najaktualnejši: o našem zedinjenju ter gospodarskem, socijalnem in kulturnem sožitju Slovencev, Hrvatov in Srbov v tej skupnosti. Ni važno samo razmotrivati današnje sožitje v navedenih smereh, temveč je še važnejše razgovarjati se o problemih, ko se nam obetajo- samouprave, ki naj postavijo nove temelje našemu skupnemu življenju. Naš tednik 4 V vse.c. Kaj so v tem svojem početju storili za narod? Skoro pet let so fantazirali o narodovih pravicah, zastrupili in preplavili s papirnato nacijonalističnimi frazami ozračje, istočasno pa bili odmaknjeni vsem življenjskim potrebam slovenskega človeka. Za- to se je njihova aritmetična zgradba 11. decembra t. 1. tudi dejansko zrušila do tal. Rešil se je lahko izpod teh ruševin le tisti, ki je še pravočasno spoznal, kam pelje taka pot! Ko stopamo v novo leto, navdahnjeni z novimi mOčmi in prirojenim upanjem na lepšo bodočnost, moramo stremeti za tem, da se ustvari resnično narodovo sožitje, ki naj do konca prihodnjega leta stori samo eno nalogo: Likvidira naj do kraja vse tisto, kar je doslej razjedalo slovensko narodno telo in moč državne tvornosti. Začetek je storjen in možnost je podana! politika Domači pomenki Poštno osebje V teh dneh se je prav posebno pokazala potreba pomnožitve poštnih uslužbencev. Naši pismonoše so že v normalnih časih preobremenjeni, zlasti še, ker so jim sedaj naprtili še denarne dostavitve. O praznikih pa tl reveži v resnici ne zmorejo dela. Poštna uprava se ne more izgovarjati, da ni pošta donosna. Po njenih lastnih podatkih je imela lani 119 milijonov čistega dobička. Naloga ljubljanske poštne direkcije je, da predoči ministrstvu neznosno stanje, zlasti v Ljubljani. Dobra žetev Letos smo pridelali v Jugoslaviji pšenice nad 30 milijonov metrskih stotov, skoro 30% več, kakor lansko leto. Ječmena smo pridelali 4,200.000 met. stotov, rži 2,270.000 met. stotov, ovsa pa 3,260.000 met. stotov; tudi teh žitaric je bilo precej več, kakor lansko leto. Tudi koruza je dobro obrodila, dasi končne številke še niso znane. Ceni se jo na 44 milijonov metrskih stotov, to je nekoliko manj, kakor lani. Te številke so uradne in upamo, da so zanesljive. Neprijetno bi bilo, če bi se izkaza^ d« Smo zaradi napačnih statističnih podatkov zopet izvozili preveč žitaric, kakor se nam je to dogodilo lani. Panameriška konferenca v Limi Ameriški zunanji minister HulI je na tej konferenci med drugim izjavil: »človeštvo ima danes izbirati med svobodo ali suženjstvom, redom ali anarhijo, napredkom ali reakcijo, civilizacijo ali barbarstvom. Republike ameriškega kontinenta morajo izjaviti jasno in glasno: Pri nas ni mesta za teorijo o nadvladanju enega stanu ali rase!* Misli o svobodi Zmaga in obstanek svobode nista dosegljiva brez dolge borbe, toda ta borba je vedno širša. Ustvaritelji politične svobode so brezdvomno tisti, ki so se borili za svobodo misli v znanosti, zlasti teologiji in pri-rodnih vedah. Brez Giordano Bruna in Galileje ne bi bilo Rousseauja, niti Voltaira. Svet bo imel toliko večjo možnošt, da postane srečen, kolikor bo opiral vedno bolj svoje zakone in svoja dejanja na pravico, a ne na krivico. ^ Kdor spoštuje razum, spoštuje tudi svobodo; le spoštovanje svobode pa rrtore dati lepoto in vrednost živ-IjeAja. (Angleški pravnik Laski.) Ceste v Rusiji Pd nemškem vzgledu je tudi Rusija začela graditi široke avtomobilske ceste od svoje zapadne meje proti notranjosti. Gradi se zaenkrat baje 4200 km ceste. Draginja narašča Beograjski gospodarski tisk zopet obširno razpravlja o podražitvi življenjskih potrebščin v naši državi ih pravi, da so prav vsi predmeti od dne do dne dražji. Tujci se pritožujejo, da nismo že daleč ne več tako cenena država, kakor smo bili še pred 2—3 leti. Indeks cen, ki , ga redno vsak mesec objavlja Narodna banka, kaže, da je bilo letošnje leto eno najdražjih po letu 1930. Vzroki naraščanja draginje še niso zadostno raziskani. Po splošnem prepričanju je prišlo do take podražitve življenja pri nas zaradi ni-veliranja naših cen potom izvoza s cenami, ki vladajo v drugih državah, kjer so pa dohodki prebivalstva precej višji, kakor pri nas. Dalje je na draginjo upUvala tudi splošna psihoza. Na eni strani obstojajo- še vedno ostanki onega strahu pred vojno, ki se je pojavil v septembru, na drugi strani pa pri prodajalcih samih ne vlada več tendenca za prodajo pod najvišjimi cenami. Zadolževanje cvete še nadalje in zavzema že katastrofalen obseg. V najnovejšem času se uradniške menice pri bankah in v trgovinah, ki prodajajo svoje blago na obročno odplačilo, vedno bolj množijo in po svojem številu ne zaostajajo daleč za menicami slabše plačanih navadnih uslužbencev. Dejstva govore Naše uredništvo, ki služi državi in narodu na kateremkoli področju, stoka danes pod pezo draginje, previsokih najemnin in mnogo, mnogo prenizkih plač. V ilustracijo teh bednih, marsikje celo obupnih razmer naj citiramo le kratka odstavka iz dveh člankov, ki ju je priobčil «Učiteljski tovariš* v svojih zadnjih številkah: «V vestno izpolnjeni in obširno komentirani anketni poli, ki so jo dobili v izpolnitev naši učitelji, berem navedbe očeta s petčlansko družino in staro materjo. Podrobno naštevanje vseh izdatkov mi daje garancijo, da podatki odgovarjajo dejanskemu stanju, čimbolj preobračam in gledam v številke, tembolj se ml temni v glavi. Ker nisem družinski oče, ne mtorem takoj verjeti končni bilanci, ki se glasi: Mesečna plača znaša 1788 din, mesečna potrošnja 3232 din, mesečni primanjkljaj pa 1444 din. Nato sledi: «Ta primanjkljaj se ponavlja že nekaj let in zato sem zadolžen. Deloma ga krijem iz glavnice, ki jo imam (seveda v zaščiteni banki) in sem v teh le tih porabil približno 25.000 din.» V drugem odstavku pa list piše: «t>ružina je najosnovnejša celica družbe, kjer se vzgajajo in oblikujejo bodoči člani človeške družbe. Če jte družina zdrava, je zdrava tudi mladina. Učiteljska in uradniška družina živi v težkih gmotnih okoliščinah, vsled česar ne more nuditi svojim članom* one izobrazbe in dati one vzgoje, kakor bi jo morala. Ne more izoblikovati odločnih in smelih ljudi, ker je kruhobor-ska. Kjer pa je doma kruhoborstvo, tam ni svetlega, velikega idealizma in močne, trdne volje. Bati se moramo, da nam zapostavljena družina ne uniči naših nad — naše mladine. Družina je bila pri znižanju plač 1. 1935. najbolj prizadeta. Danes je treba družini še prav posebej pomagati, ker so ce ne življenjskih potrebščin poskoči le za 30%. Cene rastejo še vedno. Vrnitev odtegljajev 1. 1937. ni bila zadostna. Družina bi morala dobiti vrnjeno vsaj tisto, kar ji je bilo odvzeto. Zvišanje prejemkov postaja iz dneva v dan bolj nujno. Družina mora priti pri tem zvišanju v prvi vrsti v poštev. Ona namreč najbolj čuti podražitev življenjskih potrebščin. In končno ne smemo pozabiti, da je družina najosnovnejša in najpomembnejša edinica v državi. Prikrajšani niso samo starši, temveč tudi otroci. Prikrajšanje in pomanjkanje pa prinaša v družino nezadovoljstvo. Zato lahko brez pretiravanja rabim prispodobo: Kakršna je družina, taka je mladina in kakršna je mladina, ta-ka bo bodočnost! Zdrava, vesela in zadovoljna družina je temelj za zdravo in močno državo!« V svetovnih zunanjepolitičnih dogodkih je vsa pozornost posvečena skrajno napetim odnoša-jem med Italijo in Francijo, ki se z vsakim dnem poslabšujejo in vsi znaki že kažejo, da se približuje kriza svojemu višku. Inšpekcijsko potovanje francoskega ministrskega predsednika Da-ladierja v spremstvu velikega dela francoske vojne mornarice in mogočne skupine težkih bojnih letal v severnoafriške kolonije smatrajo v vsej Italiji zui skrajno predrzno izzivanje. Z ozirom na ta duh in tako razpoloženje svet z zanimanjem in napetostjo pričakuje, kakšen efekt bo pokazal bližnji sestanek angleških državnikov Chamberlaina in lorda Hali-faxa z Mus-' solinijem in Cianom v Rimu. Pariški tisk je poln citatov ie italijanskih listov, ki povsem odkrito in' najodločneje zahtevajo, da se Italiji takoj odstopijo nekatera francoska ozemlja, predvsem pa pristanišče Džibuti in Tunis. Rimski listi trdijo, da je Džibuti edino ugodno izhodišče iz Abesinije na morje, obenem pa poudarjajo, da Francozi nimajo več ničesar iskati v svoji dosedanji koloniji Somaliji in V Džibutiju. Nekateri drugi fašistični listi naglašajo, da predstavlja Džibuti v današnji francoski posesti gnojen tvor na telesu italijanskega cesarstva v Abesiniji in da je ta tvor popolnoma dozorel. Zato ga je treba z energično operacijo prerezati in očistiti. V istem smislu trdi del fašističnega tiska, da bodo Francozi iz Džibuti ja v najkrajšem času pometani v morje. V tem pogledu je francoski tisk mnogo mirnejši in zmernejši. Francoski oficijelni krogi izjavljajo, vsaj po navedbah 1 li-» sto v, da ne more biti govora o kakem prostovoljnem odstopu katerekoli francoske posesti. Edino, kar bi se moglo storiti, toda l^e z dobro voljo in na prijateljski način, bi bile kake malenkostne mejne korekture v severnoafriških kolonijah in pa eventualen sporazum med obema državama glede eksploatacije železnice Džibuti — Addis Abeba ter mešane uprave pristanišča v Džibutiju. V samem Džibutiju so priredili tamkajšnji Italijani v zadnjih dneh že več javnih in oboroženih demonstracij, zahtevajoč zasedbo mesta po italijanskih četah. Po nalogu svoje vlade so tudi že organizirali lastne krajevne fašije in odrekajo vsako pokorščino francoskim oblast-vom. Zato je povsem razumljivo, da je francoska vlada zaprosila angleške ministre, da bi se na svoji poti v Rim zadržali nekaj ur tudi v Parizu, da bi na ta način francoska vlada prišla na jasno glede mišljenja in stališča Londona v primeru nepopušča-nja Rima v rijegovih zahtevah napram Parizu. Francozi pac hočejo za vsako ceno imeti trdno in čisto situacijo t o zadržanju Angležev za čas pogajanj in razgovorov v Rimu, ker se očividno bojijo, da ne bi bili iznenadeni s še enim «Monakovim*. Tudi med Madžarsko in Češkoslovaško so postali odnošaji močno napeti. Madžarski orožniki so namreč v nekem slovaškem kraju, ki je pripadel po dunajskem sporazumu Madžar-| ski, v sveti noči in na božični praznik streljali na domačine, ki so prišli k polnočnici in k maši ter prepevali slovaške božične pesmi. Ubito je bilo neko 17-let-no dekle, več nevarno ranjenih kmetov se pa bori s smrtjo. Kakor vse kaže, ne vstopamo ravno v najbolj veselih razmerah v novo leto. Pravila novega društva »»Slovenska beseda** v kratkem, bistvenem izvlečka I. IME, SEDEŽ IN PODROČJE DRUŠTVA. Čl. 1. Društvo je nepolitično in se imenuje: «Slovenskn beseda*. Sedež društva je v Ljubljani. Društveno področje obsega ozemlje dravske banovine. II. NALOGA DRUŠTVA IN SREDSTVA, S KATERIMI JO DOSEZA. Čl. 2. Društvo ima namen: a) zbirati in raziskovati dejstva in pojave sodobnega gospodarskega, socijalnega in kulturnega življenja, zlasti dejstva in pojave, ki pospešujejo razvoj našega javnega življenja v smeri narodnega zedinjenja in ki ga v tej smeri ovirajo —; b) pospeševati med svojimi člani stvarno ekonomsko in so-cijološko znanje in vzbujati zanimanje za proučavanje gospodarskih, socijalnih in kulturnih problemov; c) propagirati med člani in na zunaj načelo medsebojne strpnosti, predvsem v kulturnih vprašanjih. ti. 3. Društvo dosega svoj namen: a) s prirejanjem predavanj, diskusij, konferenc, ustnih in pismenih anket in tečajev; b) z izdajanjem publikacij in perijodičnih tiskovin; c) z zbiranjem statistike in z ustanovitvijo čitalnic, knjižnic in arhiva; č) z oskrbovanjem svojih članov s strokovnimi knjigami in časopisi; d) z društvenimi sestanki in družabnimi prireditvami. V svrho organizacije dela ustanavlja društvo za posamezne stroke svojega področja odseke in za člane, stanujoče izven Ljubljane, poverjeništva, po potrebi tudi podružnice. Odseki in poverjeništva so tehnični organi društva, ki delujejo pod vodstvom in odgovornostjo društva po navodilih, ki jih društvo zanje izda. Sredstva za dosego društvenega namena se zbirajo iz pristopnine, članarine in prostovoljnih naklonil. III. USTROj UPRAVE IN NAČIN, KAKO SE V DRUŠTVU POLNOVELJAVNO SKLEPA. Cl. 4. Društveni organi so: a) občni zbor, b) odbor, c) eksekutiva, č) nadzorstvo. d) razsodišče. IV. ODREDBE O VSTOPU V DRUŠTVO IN O IZSTOPU. Cl. 13. Člani društva postanejo lahko fizične osebe jugoslovanske (slovenske, hrvaške, srbske) narodnosti, ki se same pi-eživljajo, in juridične osebe, če jih odbor sprejme in če plačajo pristopnino. * Vljudno prosimo vse naše somišljenike in prijatelje, da takoj priglasijo svoj vstop v društvo v pisarni «Slovenske besede« v Ljubljani, Beethovnova | ulica št. 6. L ep zg led napre JL Na vzorih podjetja „Bate“ se lah-ko marsikaj koristnega naučimo Naše poljedelstvo, ki še vedno zaposluje ogromen del našega prebivalstva, mora nedvomno kreniti po novih, drugačnih potih, če hočemo doseči izboljšanje naših gospodarskih razmer vob-če, s tem pa tudi dvig kulturnega, socijalnega, gospodarskega in zdravstvenega standarda vsega našega delovnega ljudstva. Toda, doslej smo mogli že v neštetih primerih kar najjasnejše in najočividnejše spoznati, kako težko delo predstavlja ves trud na dviganju naše gospodarske proizvodnje zaradi gotovih, izjemno neugodnih in skoro neprestanih vzrokov in pogojev, ki igrajo prevladujočo vlogo v zmožnosti naše poljedelske proizvodnje, zlasti pa v delu na po-vzdigi te zmožnosti. V ilustracijo tega naj nam bo dovolj, da opozorimo na dejstvo, da znaša vsakoletni naravni prirastek jugoslovanskega prebivalstva okrog 150.000 duš, radi česar bi naša gospodarska moc morala vsebovati dejanske možnosti, da bi temu rednemu prirastku nudila dovolj dela in zaslužka. Nastaja vprašanje, ali je tega zmožno naše slabo organizirano poljedelstvo, ki še danes ni v stanju, da bi nudilo kruh in zaslužek onemu ogromnemu številu državljanov, ki so se posvetili kmetijstvu. Razen tega je tudi res, da naš kmet še danes nima niti približno zadosti zemlje za obdelovanje. Na slehernega kmečkega prebivalca pri nas odpade danes povprečno okrog 3 hektarje plodne zemlje, kar kaže, da na takem majhnem posestvu ni mogoče živeti, temveč da je treba iskati nove vire za za- gotovitev dela, zaslužka in ostalih pogojev za življenje našega podeželskega ljudstva in za njegov kuklturni, socijalni, gospodarski in zdravstveni dvig. Presežek naše kmečke delovne sile je danes mrtva postavka v bilanci našega narodnega gospodarstva zato, ker ta delovna sila ne more najti pravih in zadostnih virov za svoje delo in zaslužek, s čimer naj bi postala pozitiven in ustvarjajoč činitelj v skupni borbi za dvig, napredek in ozdravljenje vsega našega gospodarstva. To je zelo žalostno dejstvo, ki ga je treba temeljito premisliti in ga upoštevati res kot težak odraz naše gospodarske sodobnosti. V takem položaju se vedno bolj vsiljuje potreba intenzivne, pa tudi prevdarne industrijali-zacije naše države, to je one in-dustrijalizacije, ki naj bi ustvarila vse pogoje in možnosti za nastop novega eduha -v našem narodnem gospodarstvu in novega ritma v našem gospodarskem življenju. Iudustrijalizacija bo, o čemur je vsak dvom odveč, zaposlila ogromen del onega presežka brezposelne kmečke delovne sile, ki danes ne more najti nobenih dohodkov v poljedelstvu in ki željno čaka, da bi postal stvaren in koristen činitelj v naši gospodarski obnovi. Razen tega bi bila z industrializacijo naše države utrta pot k pro-cvitu vseh onih delavnosti, ki zadevajo v domeno industrije, bodisi posredno, bodisi neposredno: To je izkoriščanje naših rudnih zakladov, domačih surovin in domačih prirodnih bogastev, ki leže skoro vsa neizkoriščana ter trohnijo in propadajo, radi česar trpimo ogromno in neprecenljivo škodo. Ponovno je imela naša javnost priložnost, da se prepriča o vseh velikih in neštetih koristih, ki jih je za vse naše narodno gospodarstvo storila industrija «Bata» v Borovu, ki predstavlja izredno pomembnega činitelja v našem gospodarskem življenju, razen tega pa igra še tudi izrazito pi-jonirsko vlogo v naši industrializaciji, prožeč iz dneva v dan nove smernice, kako je treba delati in po kateri poti je treba hoditi pri ustvarjanju našega novega gospodarstva, mladega, zdravega, zanosnega in krepkega, to je onega idealnega gospodarstva, ki bo vsakomur omogočilo srečno in zadovoljno življenje ter pravo blagostanje ob kulturnem, gospodarskem, soci-jalnem in splošnem napredku. Ozrimo se le na orjaško zgrajene veletovarne čevljev, galoš, G. TOMA MAKSIMOVIČ, generalni direktor «Bate» škornjev, nogavic, copat, gumastih igrač in vseh v to stroko spadajočih izdelkov v Borovu pri Vukovaru ob Donavi, kjer so se še pred kratkimi leti razprostirale zgolj močvirnate poljane, njive in puste goščave. Tamkaj je v krasno urejenih, najmodernejše zgrajenih in opremljenih delavnicah, v zračnih, skrajno higijeničnih in komfortnih stanovanjih ob vzorn\> napredni šoli, kinu, prosvetnih dvoranah, športnih igriščih in kopališčih, parkih in nasadih, asfaltiranih cestah in železniških progah ter sijajnem letališču zaplulo novo, napredno življenje, hiteče po poti in vzgledih najmodernejših industrijskih naselbin in mest, kakor jih najdemo na pr. v Zlinu na Češkoslovaškem, v Angliji. Nemčiji, Ameriki, Italiji in drugod po civiliziranem svetu. Tam res diha vse, mrtva in živa' priroda, v duhu novega časa, sreče, zadovoljstva, napredka in blagostanja. Toda «Batovo» podjetje nam ne služi le za vzgled, kako naj dela vsaka pravilno organizirana industrija, temveč je pričelo s svojimi vodilnimi ljudmi, katerim stoji na čelu Širokopotezni in agilni generalni direktor gosp. Toma Maksimovič, z velikimi napori podrobno delo na preori-jentaciji našega poljedelstva v duhu ustvarjanja zdravih temeljev za čim tesnejše sodelovanje kmetijstva in industrije pri nas. Predvsem gre za velikopotezno gojenje in pridelovanje raznih industrijskih rastlin, ki naj nadomestijo ogromni uvoz surovin ali nadomestkov iz tujine. V ta namen je podjetje «Bata» kupilo velikanska zemljišča v okolici Strumice v Macedoniji in jih pričelo s pomočjo najmodernejših strojev in traktorjev obdelovati v plodna polja. Tam, kjer je bilo še do včeraj videti zgolj nerodovitne planjave, kjer so redki prebivalci v ilovnatih, nizkih kočicah brez svetlobe in zraka ter v skrajni zanemarjenosti v pogledu higijene, obleke in obutve preživljali v skrajni bedi svoje nečloveško življenje, tam, kjer so bila do včeraj velikanska močvirja, v katerih je kraljevala s strupenimi komarji nekronana kraljica malarija, tam je ustvarilo podjetje «Bata» ta-, korekoč čez noč ogromne vzorne plantaže bombaža, soje, solnčnic, ricinusa in še mnogih drugih potrebnih industrijskih rastlin. V lastnih opekarnah izdeluje opeko in gradi povsod moderna stanovanjska poslopja, z vodovodom in kopalnicami, kar najudobneje in najbolj higijenično urejen^, v katerih so našli domačini in priseljenci res zdrava in prijetna domovanja. Legla komarjev in malarije so izginila in na poljih ni več videti primitivnih lesenih, srednjeveških plugov. Povsod je zaplulo vedro, zdravo in delovno življenje. Tako je podjetje «Bata» v teh zapuščenih krajih, odrezanih od sveta, res «Bogu za hrbtoma, v katerih pa vlada blago sredozemsko podnebje nad rodovitno zemljo, ustvarilo za našo državo in njeno industrijo oiie važne življenjske pogoje, zaradi katerih so morali drugi narodi pošiljati svoje pijonirje celo na druge kontinente, v afriške, indijske, avstralske, ameriške, azijske in druge kolonije. Gospodarski pomen «Batove» kolonije v strumi-ški kotlini bo torej za vse naše gospodarstvo res več, kakor samo blagodejen. Tako bo na pr. naš uvoz bombaža odstopil svoje mesto domačemu pridelku bombaža za kritje potreb naše do- mače tekstilne industrije, vsled česar bo postala naša trgovinska bilanca mnogo aktivnejša. Isto bo tudi z mnogimi drugimi industrijskimi rastlinami. Kakor vse kaže, se bomo v tem pogledu popolnoma emancipirali od inozemstva. Poleg te velepomembne svoje naloge pa vrši podjetje «Bata» v teh krajih tudi nič manj važno in hvalevredno kulturno in civilizacijsko misijo. V okviru svoje ekonomije je ustanovila vzorne drevesnice, vrtnarije, ogledne kmetijske postaje, selekcijske živinorejske postaje, vzorne vinograde, regulira reke, potoke in hudournike, kanalizira močvirne predele itd. Z dosedanjimi regulacijskimi deli je že osušilo in pripravilo za obdelovanje nad 1000 hektarjev najrodovitnejše zemlje. Domačini se vzgajajo v umnem in naprednem gospodarstvu, premnogi med njimi so se rešili trajne brezposelnosti in so dobili svoj obilen, stalen in dober kruh. Tudi nova, moderna šola se že gradi po zaslugi «Ba-te», iz tal pa rastejo tudi že prvi začetki lepih parkov, drevoredov, gozdičev, športnih igrišč itd. Prepričani smo, da bo svetli vzgled «Bate» v strumiški kotlini rodil v občo narodno korišt one bogate sadove, ki so pri takem delu, na taki organizatorič-ni podlagi in ob takih stvarnih pogojih res ne le možni, temveč neizogibni. Jasno nam je pa tudi, da bo temu vzgledu «Bate» sledilo prav kmalu še nebroj drugih jugoslovanskih krajev v vseh banovinah. Nova Češkoslovaška ima 98.912 kvadratnih kilometrov povr-čine in nad 10 milijonov prebivalcev Državni statistični urad v Pragi je objavil seznam vseh občin in okrajev, ki so pripadli Nemčiji, Madžarski in Poljski ter je dodal tudi pregled sedanjega ozemlja Češkoslovaške, kakor tudi nekaj podatkov o številu prebivalcev, seveda na podlagi ljudskega štetja od 1. decembra leta 1930. Prejšnja Češkoslovaška republika je merila 140.508 kvadratnih kilometrov; od tega je pripadlo na Češko 52.062 km2, na Moravsko in Šlezijo 26.808 kvadratnih kilometrov, na Slovaško 49.021 km3 in na Podkarpat-sko Rusijo 12.617 km2. Sosednjim državam je bila v letošnjem oktobru in novembru odstopljena skoro tretjina ozemlja prejšnje republike in se je s tem sedanja Češkoslovaška skrčila na 98.912 km2. Med evropskimi državami je bila poprej Češkoslovaška na trinajstem mestu po velikosti svojega ozemlja, danes je pa na sedemnajstem. Evropske države stoje z ozirom na svoj teritorij v naslednjem vrstnem redu: 1. Evropski del Sovjetske Rusije 5,998.000 kvadratnih kilometrov; 2. Nemčija 583.262 km2; Francija 550.986 kvadratnih kilometrov; 4. Španija 503.000 km2, 5. Švedska 448.439 kvadratnih kilometrov; 6. Poljska 389.476 km2; 7. Finska 338.217 kvadratnih kilometrov; 8. Norveška 323.795 km2; 9. Italija 310.133 km2; 10. Rumunija 294 ti-967 km2; 11. Jugoslavija soc 248.665 km2; 12. Anglija 244.734 kvadratnih kilometrov; 13. Grčija 130.199 km2; 14. Madžarska 104.866 km2; 15. Bolgarska 103 tisoč 146 km2; 16. Islandija 102.819 kvadratnih kilometrov; 17. Češkoslovaška 98.912 km2; 18. Portugalska 92.100 km2; 19. Irska 68.895 km2; 20. Letonska 65.795 kvadratnih kilometrov; 21. Litva 55.670 km2; 22. Estonska 47.549 kvadratnih kilometrdv; 23. Danska 44.330 km2; 24. Švica 41.295 kvadratnih kilometrov; 25. Nizo- zemska 34.222 km2; 26. Belgija 30.447 km2; 27. Albanija 27.539 kvadratnih kilometrov; 28. Evropski del Turčije 23.795 km2; 29. Luksemburg 2.586 km2 in še pet najmanjših evropskih držav (Andora, San Marino, Liechtenstein, Monaco in Vatikan) s prav malenkostno površino. Od novega ozemlja Češkoslovaške odpade na češke dežele 49.362 km2 (od tega na Češko 32.441 km2, na Moravsko in Šlezijo pa 16.921 km2), na Slovaško 38.456 kma in na Podkarpatsko Rusijo 11.094 km2. Od Češke je bilo odstopljenih sosednjim državam 19.621 km2, od Moravske in Šlezije 9.887 km2, od Slovaške 10.565 km2 in od Podkarpatske Rusije 1.523 km2. Prejšnja Češkoslovaška republika je imela ob ljudskem štetju leta 1930. točno 14,729.536 duš; na sedanjem zmanjšanem ozemlju Češkoslovaške republike je živelo takrat 9,807.096 ljudi in je tako prebivalo v odstopljenih krajih približno 33 % prebivalcev. Če upoštevamo, da je od ljudskega štetja leta 1930. preteklo že osem let, moremo z gotovostjo sklepati, da ima nova Češkoslovaška nad deset milijonov prebivalcev. Po gornjih statističnih podatkih je odpadlo na sedanjem češkoslovaškem ozemlju na češkoslovaško narodnost 8,527.154 duš, na rusko-ukrajinsko 512.289, na nemško 377.830, na madžarsko 100.379, na poljsko 4.157 in na Žide 126.310. S spremembo ozemlja republike se je seveda močno izpreme-nil tudi odstotek narodnih manj- f šin. Nemška narodna manjšina, ki je znašala poprej na vsem ozemlju republike 22 %, znaša sedaj komaj še 3.9 %, madžarska manjšina poprej 15.9 %, danes le še 4.75 %, poljska je padla na manj, kakor pol odstotka, enako sliko pa nudijo danes na Češkoslovaškem tudi Židi. eto 2e v ivju ledenem izgublja se mrak, v kristalih neštetih rdi prva zora,-v nov dan je namerjen naš trden korak in volja odločna ne vidi odpora. Priroda nabira si nove moči, pod snegom počiva dolina in gora; na delo pojdimo zdaj tudi vsi mi, ker zdaj je naš čas in ne doba odmora! Pred nami že čaka nešteto vprašanj, miljone naj solz naša roka obriše,-življenja res novega veliki dan naseli naj v srca se, v vse naše hiše! Preneha med 'ljudstvi naj mrka zavist, za vedno konča naj se težko trpljenje; naš dan naj bo vedno ves veder in čist, veselo in srečno bodoče življenje! DOMA IN Francozi so pripravljeni V nekem francoskem listu, ki stoji blizu vladi, smo brali: «Ton fašističnega tiska in značaj italijanskih revindikaeij, ki vedno bolj naraščajo, nas silita, da moramo misliti na vsako eventualnost. Pred poldrugim mesecem smo dali vidno izraza svoji francoski moški odločnosti. Pri tem moramo za vsako ceno ostati. Francija je in mora biti vsak hip docela pripravljena za vsako eventualnost!« Londonske »Times" pišejo precej odločno: «če nekateri narodi hočejo govoriti o sili, bo potrebno, da se tudi z njimi govori na isti način.* Ne bo šlo lahko Londonski «Daily Telegraph* piše med drugim o tuniškem problemu in o italijanskem apetitu nanj: «V Veliki Britaniji vedo, da je Bizerta eno redkih sredozemskih pristanišč, kjer se morejo varno zasidrati vse lladje angleške eskadre. Bizerta je močno utrjena in francosko-angle-ški generalni štab je o priliki svojih nedavnih razgovorov priznal, da predstavlja ta luka pomembnega činitelja za pomorsko obrambo dveh zavezniških velesil.* ♦ Božične šolske počitnice je prosvetno ministrstvo podaljšalo do vključno 9. januarja 1939. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je odpotoval s svojo družino v inozemstvo, kjer bo prebil tudi še pravoslavne božične praznike. V času njegove odsotnosti ga zastopa prometni minister dr. Mehmed Spaho. Bivši notranji minister dr. An-tqn Korošec je bil po svojem iz-stjopu iz vlade odlikovan z naj-višjim jugoslovanskim redom Kjaradjordjeve zvezde I. stop-njje. Dr. Korošec je za božične praznike odpotoval v Grčijo. Glavni volilni odbor v Beogradu že končuje svoje delo v posameznih sekcijah in bo dokončno zaključil vse volilno gradivo do 8. januarja. Dosedanje naše poslaništvo v Bukarešti je bilo povzdignjeno v veleposlaništvo. Za zagrebške reveže je naklonila vlada za božične praznike izredno podporo v znesku 100 tisoč dinarjev. Predlog novega državnega proračuna za proračunsko leto I939.-40. je finančno ministrstvo že izdelalo in bodo izvršene prihodnje dni le še nekatere potrebne korekture. Število gluhonemih v Jugoslaviji znaša nad 25.000 in se je pokazala nujna potreba, da zgradi država s sodelovanjem banovin in občin najmanj še 10 modernih zavodov za vzgojo in preskrbo gluhonemih otrok. Danes NA TUJEM imamo v Jugoslaviji samo 4 take zastarele domove, in sicer v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Jagodini. Novo tovarno kisika je zgradil v Sisku sin pokojnega znanega industrijca Miloš Teslic. Stroji so že prispeli iz Nemčije in bo pričela nova tovarna redno obratovati že prihodnjo pomlad. Zimsko zelenjavo in sočivje pridelujemo že nekaj let v vedno večjem obsegu v Dalmaciji, tako, da nismo več navezani izključno le na italijanski uvoz, temveč celo mnogo izvažamo na dunajski in češkoslovaški trg. Letos se računa, da bo izvozila Dalmacija, predvsem splitska okolica, okrog 300 vagonov cvetače, 40 vagonov solate, 60 vagonov graha in velike množine zgodnjega krompirja, ki so ga že začeli izkopavati zadnje 'dni. Spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. in francoskemu zunanjemu ministru Bar-thouju sta že izdelana in ju bodo prihodnjo pomlad slovesno odkrili v Marseillu. Notranje ministrstvo je prepovedalo v naši državi razširjanje lista «Napredek», ki izhaja v Sidneyu v Avstraliji. Zadnja epidemija slinavke in parkljevke je povzročila samo v vrbaski banovini nad 35 milijonov dinarjev škode. Posnemanja vreden vzgled je pokazala soproga zagrebškega župana gospa Peičičeva, ki je sama nabrala okrog znancev in prijateljev za zagrebške reveže kot zimsko pomoč čeden znesek 49.653 dinarjev. Naše izseljenstvo. Iz statističnih uradnih podatkov je razvidno, da se je v preteklem letu izselilo iz Jugoslavije 16.000 naših državljanov v evropske države in okrog 5000 v Ameriko, Avstralijo in Južno Afriko. V istem razdobju se je vrnilo v domovino okrog 6000 oseb. Železniški in avtobusni promet je moral biti začasno ustavljen v raznih krajih Jugoslavije zaradi velikih snežnih zametov in hudega mraza, ki je nastopil zadnje dni. V Ljubljani smo imeli najnižjo temperaturo 25 stopinj Celzija pod ničlo, nasprotno pa je bila zračna temperatura v Dalmaciji zelo visoka za današnji čas. V Šibeniku je kazal termometer vse božične dni 20 stopinj Celzija nad ničlo in je v nekaterih krajih Dalmacije tudi deževalo. Ravnatelji vseh higijenskih zavodov v državi so se zbrali na konferenco na Sušaku, kjer so sklepali o novih smernicah in o novi organizaciji higijenskega dela med narodom. Vse njihove sklepe je minister za socijalno politiko in narodno zdravje že potrdil. Važen je zlasti sklep, da se zgradi po državi cela vrsta novih zdravstvenih domov, ker področje vsakega doma narodnega zdravja ne bi smelo presegati števila 200.000 prebivalcev. Znani parnik naše pomorske obrežne plovbe, ki nosi ponosno ime naše bele Ljubljane, se je na skrajno razburkanem morju ob pristajanju na Korčuli tako močno poškodoval, da so ga morali odvleči v popravilo v splitske ladjedelnice. Dva senzacijonalna samoumo-ra je doživela Budimpešta. Zaradi najnovejših protižidovslcih zakonov sta se usmrtila znani kirurg prof. dr. Liebermann in odvetnik dr. Geza Dombovary. Tajno tiskarno v neki pečini na Vitoš planini je odkrila bolgarska policija. V tej tiskarni se je tiskal komunistični «De-lavski list». Sloviti češkoslovaški pisatelj Karel Capek je umrl, star šele 48 let. Klub optimistov je bil ustanovljen v Pragi z nalogo, da prepričuje svoje čiane v trdni veri na boljšo bodočnost. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo obiskal Varšavo 10. februarja 1939. Pričakovane božične amnestije za politične krivce v bivši Avstriji ni bilo. Tako je moral prebiti božične praznike v zaporih dunajske policije tudi še bivši kancelar dr. Sušnik. Celoten arabski tisk, kakor tudi vsi listi egiptovske vlade najodločneje odklanjajo italijanske zahteve glede Sueškega prekopa. Kitajski maršal Čangkajšek je napovedal za pričetek prihodnjega leta velikansko kitajsko ofenzivo, kakor je doslej .svet še ni videl^. V tej gigantski borbi bo nastopijo šest milijonov Kitajcev proti 600.000 Japoncem, ki imajo danes v rokah okupirano kitajsko ozemlje. Žena maršala Čangkajška organizira žensko armado na Kitajskem in je z dosedanjimi rezultati zelo zadovoljna. Vozne cene na italijanskih železnicah bodo z novim letom v potniškem prometu povišane za 20 odstotkov. “ Zanimiva knjiga. Bivši predsednik Češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš bo v kratkem izdal novo knjigo pod naslovom «Narod se bori za svojo svobodo*, v kateri bo objavil zelo važne in doslej še neznane dokumente, iz katerih bo mogoče pravilno razbrati in doumeti prave vzroke nedavne češkoslovaške katastrofe. Nemška solidarnost. Za zimsko pomoč v Nemčiji je bilo letos s prostovoljnimi zbirkami nabranih 15,541.034 mark, to je za 80 odstotkov več, kakor pa so nabrali lani v stari Nemčiji. Francoska tuniška uprava je obsodila italijanskega voditelja in fašističnega organizatorja v Tunisu Ubalda Reya na 3 mesece zapora in na denarno globo 500 frankov, ker je organiziral demonstracije proti francoskim oblastvom in je hujskal domačine k neredom in javnim na-silstvom. Nemški gospodarski minister dr. Funk bo v kratkem odpotoval v London, kjer bo nadaljeval in najbrže tudi uspešno zaključil pogajanja, ki jih je nedavno tamkaj načel guverner nemške Narodne banke dr. Schacht. Dočim vlada v vsej Rusiji in v srednji Evropi nezaslišan mraz, je v skandinavskih deželah in na evropskem skrajnem severu relativno še zelo toplo. V nordijskih krajih je padlo živo srebro šele eno, samo stopinjo Celzija pod ničlo. Bog Mars napreduje. Francosko vojno ministrstvo je ustanovilo nov armadni zbor, po števi-u 21., s sedežem v Strassbourgu in z nalogo, da se okrepi francoska vojska ob vzhodni meji. Sto pravnih fakultet iz vsega sveta je o božičnih praznikih naslovilo na vest vsega človeštva apel, v katerem izražajo svoje ogorčenje in protest proti preganjanju ljudi zaradi vere, njihovega prepričanja in njihovega plemena. Oboroževanje v nedogled. Predsednik Združenih severnoameriških držav Roosevelt bo zahteval na skorajšnjem zasedanju ameriškega parlamenta pooblastilo vladi, da nujno zgradi še 13.000 bojnih letal, ki jih potrebujejo Združene države za svojo obrambo spričo nezaslišanega oboroževanja Nemčije in talije. Na Madžarskem so navrtali zemljo doslej že na desetih krajih in obratujejo s črpalkami redno na sedmih krajih. Po uradnih podatkih dobivajo podjetja na Madžarskem na dan že po 200 ton nafte in se pričakuje, da bo krila Madžarska kmalu vso svojo potrebo na teh pogonskih sredstvih iz svojih vrelcev. Rumunski zunanji minister Gafencu, ki je znan kot vnet zagovornik sodelovanja Rumunije z zahodnimi velesilami, je izjavil, da bo nadaljeval tradicijo-nalno politiko lojalnosti in prijateljstva Rumunije z Anglijo. Petrescu Comnen, bivši rumunski zunanji minister, je bil imenovan za rumunskega poslanika pri Vatikanu. Za novega češkoslovaškega poslanika v Rimu je bil postavljen znani bivši legijonar in sijajni poznavalec balkanskih razmer dr. Vlastimil Cermak. Po Mussolinijevih stopinjah skuša že dolgo hoditi naša soseda Madžarska. V zadnjem času je organiziralo «Madžarsko narodno združenje* potom svoje mediteranske sekcije cel niz predavanj o razvoju fašizma v Italiji v Budimpešti in pa na podeželju. Zob za zob. Francoske oblasti so izgnale iz Francije italijanskega novinarja Huga Cheraldi-ja, ravnatelja fašističnega lista cltalia Nuova», ki izhaja v Parizu. Ta ukrep se smatra kot odgovor francoske vlade na ne- Autostrada Moskva-Minsk Avtomobilska cesta, ki se sedaj gradi med Moskvo in Minskom in ki veže glavno mesto Sovjetske Unije z glavnim mestom Bele Rusije v bližini poljske meje, predstavlja skoro popolnoma ravno črto v dolžini 695 kilometrov. Projektanti in graditelji te ceste so se potrudili, da so ji dali ravno smer in da bo čim krajša. In v resnici je nova cesta za dobrih 60 km krajša od železniške proge Moskva—Minsk, ki teče paralelno z njo. Autostra-da Moskva—Minsk bo prva avtomobilska cesta te vrste v vsej Rusiji vobče. Od začetka do konca je zgrajena na nasipu, visokem marsikje kar po več metrov. Velike reke so premostene z novimi orjaškimi železobeton-skimi mostovi. Nove ceste prav nič več ne ogražajo močvirja, ki se raztezajo okrog nje, ker so bila v vsej soseščini izsušena še prej, preden so cesto pričeli nasipati in graditi. Nova velecesta ima prav povsod čvrste in trdne temelje. Na gradbenih delih je bilo zaposlenih samo inženirjev in tehnikov nad 3000. Borba proti vodi je zahtevala skoro 900 umetnih stavb in naprav, med katerimi je bilo predvsem treba položiti nešteto železobetonskih cevi, ki odvajajo vodo raznih studencev, potokov i. dr. Cesta bo v najkrajšem času izročena svojemu namenu. Ob vsej njeni davni izgon znanega francoskega gledališkega kritika Emanuela Andisija iz Italije. Glavna izvozna sezona, predvsem za tobak, smokve, sadje in suho grozdje, se je že pred tedni pričela v Turčiji. V vseh glavnih turških pristaniščih je zasidrana množica trgovskih ladij, ki nakladajo navedene turške izvozne pridelke. Glavni kupec vsega blaga je Nemčija. Zanimiv izum. Med različnimi iznajdbami avtarkijslcega značaja v Italiji je bil nedavno zabeležen nov izum. Profesorju in doktorju kemije Benelliju se je posrečilo, da je iznašel način izdelovanja sintetičnega- usnja, ki je docela podobno pravemu usnju. Nova gospodarska struktura Češkoslovaške. V gospodarsko-političnem društvu v Pragi je imel prof. Rodač zanimivo predavanje o sedanjem gospodarskem položaju Češkoslovaške in je naglasil, da bo ČSR ostala tudi še naprej agrarno-industrij-ska država. Na ozemlju republike se danes bavi 37.63% prebivalstva s poljedelstvom, dočim je 31.99% ljudi zaposlenih v industriji in obrtih. Najtesnejše sodelovanje industrije in poljedelstva bo tudi v bodoče neizogibno. Češkoslovaška je izgubila z nesrečnim razkosanjem svojegra ozemlja med drugim 75 odstotkov industrije stekla, 59.4 odst. industrije glasbenih instrumentov, 63% industr. igrač, 59 4% tekstilne industrije in 51.4% papirne industrije. Te izgube je mogoče nadomestiti le z izdatnim povečanjem vseh industrij, ki so ostale na sedanjem češkoslovaškem državnem ozemlju, kakor tudi z ustanavljanjem novih industrii, upoštevajoč pa nri tem usodno dejstvo, da so bili odvzeti ČSR tudi glavni in najboljši premogovniki. Od znanega Briand-Kellogove-j*a pakta o svetovnem miru dalje, to se pravi zadnjih 10 let, je nadlo v vojnah v Južni Ameriki. Abesiniji. Špani ii in na Kitajskem že okrog 2.500.000 liudi, v vojne namene na samih bojiščih pa se je porabilo nad 500 milijard dinarjev. Anerleška vlada je izdala nujne širokopotezne sklepe glede obrambe in zavarovanja svojih pomorskih oporišč, s čimer si hoče zagotoviti svnhodno morsko pot in zvezo z Indijo. dolžini so postavili večje število. bencinskih črpalk, avtomobilskih delavnic in popravljalnic, hotelov in garaž. Z brzino kakih 100 kilometrov na uro bo dober avtomobilist prispel v 7 do 8 urah iz Moskve v Minsk oziroma obratno. Boj proti raku Poljski tisk poroča, da je rumunski zdravnik dr. Biilow v Černovicah iznašel novo metodo za zdravljenje raka. Zdravnik namreč trdi, da se da po njegovi metodi vsako rakasto obolenje docela ozdraviti. Tozadevni "poskusi na živalih so povsem uspe- li. V zadnjih dneh pa je izjavilo tudi več poljskih medicinskih učenjakov, da se jim je posrečilo ozdraviti več primerov te nevarne bolezni s pomočjo moških hormonov.^ V histološkem institutu varšavske univerze sta poljska učenjaka dr. Flachs in dr. Berr izzvala rakasto obolenje na hišni miši, nato pa ga uspešno ozdravila. Listi ne objavljajo podrobnosti te nove metode, vendar trdijo, da je ta novi uspeh poljskih zdravnikov nepopisnega pomena za vse človeštvo. Ob tej priložnosti navajajo poljski listi, da umre na Poljskem vsako leto za rakom najmanj po 35.000 ljudi. Poravnajte naročnino! Poljske univerze V poljskem tisku beremo v zadnjem času o velikih težavah, Jci so nastale v celotnem poljskem šolstvu. Predvsem primanjkuje kvalificiranih učiteljskih irnoči in pa šol samih, zlasti v vzhodnih pokrajinah, kjer odpada marsikje na 10 do 15 velikih občin po ena meščanska oziroma popolna osemrazredna osnovna jola. Nivo in rezultati vseučili-Žkili študij katastrofalno padajo. Dočim je bilo v šolskem letu 1927.-28. izdanih na vsem Poljskem še 249 doktorskih diplom, — kar je že itak malo —, je izšlo lani iz poljskih univerz komaj nekaj nad 100 mladih doktorjev. Silen padec beleži tudi že stalež študentov sam, tako v srednjih šolah, kakor tudi na vseučiliščih. Vzrok temu leži po mnenju poljskega tiska v stalnih nemirih na univerzah, kjer se akademska mladina posveča bolj političnim demonstracijam, kakor pa študi- ran ju in s tem seveda vedno bolj poslabšuje odnošaje med študenti in profesorji. Zaradi stalnih različnih demonstracij so univerze prav pogosto in za daljšo dobo zaprte, vsled česar najbolj trpi mladina nižjih slojev, ki bi pa rada zaradi svoje revščine študij čimprej dokončala. Tisk dalje opozarja na žalostno malenkostna materijalna sredstva, s katerimi razpolaga poljska znanost, ki pa so z vsakim dnem manjša, zlasti zaradi raznih ne- produktivnih prireditev, kakor je bil na pr. zadnji ponesrečeni polet v stratosfero. Plače znanstvenih delavcev so nenavadno nizke in so skoro vsi profesorji primorani, da si poiščejo poleg svojega rednega poklica vsaj še po en postranski zaslužek, če se hočejo preživeti in znanstveno vsaj delno izpopolnjevati. Nima sreče. Luka govori sam s seboj: «Nikdar nimam sreče z ženska- mi! Ko sem se prvič oženil*' mi je žena pobegnila čez leto dni. Oženil sem se drugič in zopet mi je žena čez leto dni ušla. Oženil sem se še tretjič, pa zopet nimam sreče. Minilo je prvo leto*, minilo je še drugo leto, žena pt* nikakor noče uiti...» Gotovost. «Ali si res gotova, da je Anicat dvakrat starejša od tebe?» cSeveda sem! Ko sem bila stara dve leti, je bilo njej štiri letali Srečno in veselo novo leto žele tvrdke! Srečno novo leto 7939 želi PIVOVARNA „UNI0N“ D. D, LJUBLJANA j Gostilna Ljubljana KAREL IN ANGELA ROSENWIRTH M. TIČAR Šelenburgova utica i > trgovina s papirjem LJUBLJANA K. 1 Sv, Petra cesta št. 26 Srečno novo leto 1939 zeli in se priporoča IGNAC ŽARGI TRGOVINA LJUBLJANA, Sv. Petra cesta •tWS Ivan Rozina (preje ,Orient) BARVE IN LAKI Ljubljana, Tyrševa cesta 14 Telefon 39-25 Boleslav Trpin trgovina s sadnimi in zelenjavnimi pridelki in izdelki Ljubljana Pasaža Nebotičnika OSVALD DOBEIC —bb ■ mm — c —- modna trgovina Ljubljana, Pred škofijo 15 JOSIP REBEK splošno ključavničarstvo LJUBLJANA ' Cankarjevo nabrežje 9 VIKTOR MEDEN VELEŽGANJARNA in TVORNICA LIKERJEV, RUMA, VINJAKA IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ LJUBLJANA, Ce'ov3ka cesta štev-10 Telefon 20-71 Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim gostom in odjemalcem za Gorenjske mlekarske zadruge na Miklošičevi cesti št 7 Fanika Žumer. Srečno novo leto želi in se priporoča MEDVED IVAN sodarstvo TACEN POD ŠMARNO GORO Sedaj je čas za naročilo družinskega časopisa PRIJATELJ" u 1 Sporočite svoj naslov upravi ,^RIJATELJ", Ljubljana/ Dalmatinova 8/SI., ki Vam pošlje eno številko brezplačno na ogled. tir.—• Srečno in veselo novo leto 1939 želi HOTEL SOČA LJUBLJANA - Telefon 25-31 Srečno novo leto želita Ivan in Frančiška Javornik Ljubljana, Domobranska 7. Cene prehrane v gostilni pri „L0VCU“ LJUBLJANA, Rimska cesta 24 - vogal Blelweisova cesta 2 ZAJTRK ob 6. uri: Mleko, veliko, 1 din — Kava, velika, 2 din —• Čaj 3 din Ka-aba 2 din — Golaž, vampi, jetrca, ledvice itd. 3 din — Razna mrzla jedila in domače pecivo. KOSILO od pol 12. do 15. ure, kuha se dvakrat: Zakuhana goveja ali umetna juha, 2 prikuhi po izbiri, goveje jneso 5 do 6.50 din — Piška, porcija 6 din — Dunajski ali pariški zrezki 5 qin. VEČERJA v mnogovrstni izbiri od 3—6 din. Hrana se dostavi tudi na dom. TOČIMO SAMO NARAVNA DOMAČA IN DALMATINSKA VINA. Ekspress kava din 1*—. Srečno NOVO LETO želimo vsem cenjenim gostom MENZA Kolodvorska ulica 8 nudi cenj. gostom — vsakomur — VES DAN od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer okusno, obilno in ceneno hrano. Mleko, kavo, ka-abo, čaj, din 1.—, 2^-, 2.50, 3.—; gulaž, vampe, obaro, jetrca itd. din 3.—. Palačinke z marelično marmelado din 1.—. KOSILO od pol 12. do 15. ure se kuha 2 krat: zakuhana goveja juha ali umetna juha, 2 prikuhi, goveje meso din 5.—* isto s pečenko ali močnato din 7.50, isto s pečenko in močnato din 9.50, brezmesna hrana din 2.— do 5.—. VEČERJA od pol 18. do 21. ure: goveji ali telečji zrezki v omaki, dunajski ali pariški zrezki din 4.—, pečen rajželc, dušeno meso z makaroni ali špageti, goveji ali telečji jezik v pikantni omaki, jajčne klobase, segedinski gulaž, ogrsko zelie, pljučna pečenka v omaki, piška v pa- J»nki itd. din 3.50. Žganci koruzni, ajdovi ali beli, dušen riž, raz-ični cmoki, kompoti ali razne solate din 1.50, mlečna jedila din 2.50, močnata jedila din 1.— do 2.—. Hrana se dostavlja tudi na dom. SREČNO NOVO LETO želimo vsem cenjenim gostom. Trgovec Ljubljana GOSTILNA PRI LEVU n 99 LJUBLJANA Gosposvetska cesta Lekarna Dr. G. Piccoli Ljubljana nasproti Nebotičnika Jelčič Angelo pleskarski mojster Ljubljana-Šiška Gostilna RAZEM Ljubljana Ža bjak Lovro Pičman centralne kurjave, yodovodne in sanitarne naprave. Plinovodi in splošno kleparstvo. Uuttyara^Iirsk^ MENCINGER M. IN DFU/G družba z o. z. LJUBLJANA Sv. Petra oesta St. 43 Štev. 46. prečijo lij veseloijovo mHiHniMiHiMimimmmmifinimuiiimHiuimuiiMinippfiikiiii SEMRAJC JANKO gostilničar PRI SV. KRIŽU Delikatesna trgovina in vinarna V. A. JANEŠ Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12 Telefon 34*35« 38*45 j'ladioval LJUBLJANA DALMATINOVA UL. 13 TELEFON ŠTEV. 33-63 Gostilna ATaček Ljubljana, Cankarjevo nabrežje PERKO MATIJA mizarski mojster LJUBLJANA-Šišfea špecerija delikatesa in Legal zajtrkovalnica Ljubljana, Miklošičeva 28 - Telefon št. 33-95 Gostil na STRAJZEL* Gostilna Možina (Ivan Černe) Ljubljana, Vidovdanska 24 Marn /osip pleskarsko, sobo-in crkoslikarsko podjetje Ljubljana, Wolfova 12 — telefon 30-68 JUGOSLAVIJA’ največja domača delniška zavarovalna družba Srečno in veselo Novo leto 1939 želi * SLAVJA" jugoslovanska zavarovalna banka d. d. In se priporoča za zavarovanja V ULJ UHELJ AN II VSeh VrSt TELEFON ŠTEV. 21-76, 22-76 Fr. Zebal Zaloga „Sla-dor“ žitne kave, Ljubljana — Rudnik Dolenjska cesta Špedicija in posredništvo TURK LJUBLJANA GOSTILNA pr! SOKOLU LJUBLJANA Pr.d »k'oll|o 18 V v JAKOB KAVCIC PARNA PEKARNA -. LJUBLJANA — GRADIŠČE Dovžan Ivan dipl. krojačnica za dame in gospode Ljubljana Sv. Petrp cesta štev. 8i Josip Eberle jgvelir LJ UBLJANA Mestni trg 17 H LE B S JAKOB Pleskarsko In slikarsko podjetje družba z omejeno zavezo L J U B L J A N A Cankarjevo nabrežje št. 21 Gostilna ..FIGOVEC" LJUBLJANA, Tyrševa c. Matko trgovina S O kil C in gostilna .—. L j ubij ana~ Trnov o Srečno in veselo novo leto 1939 zeli svojim odjemalcem in prijateljem Medic - Zanki Tovarna olja in firneža, lakov in barv, družba z o. z. Ljubljana * Medvode, Maribor, Novi Sad MIHELČIČ IVAN elektrotehnilno podjetje Ljubljana, Borštnikov trg i Tel e f o n štev. 27-04 Zavaruje: življenje, požar, vlomske tatvine, jamstvo* nezgode, transport, steklo, toče, avtomobile in živino. ^ Lastne palače in zgradbe v Ljubljani — Aleksandrova cesta 11 in Gosposvetska cesta 4 ^ ter nadalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrovgradu. Pojasnila daje Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani, Tyrševa cesta 15 (Telefon 25-71) in vse njegove podružnice in krajevna zastopstva. Za konzorcij »Slovanske besede*: dr Dinko Puc. Za uredništvo: dr. Stanko Jug. Tisk Delniške tiskarne, d. d^predstavnik Ivan Ovsenik — vai v Ljubljani.