NEŽNI SUBJEKT SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE
Ko ao 9» neka davne noči pred naiim šleijem Gafcl skri-vaj vzpeniaii proti Kapilolu. so nfihove šume prve zaslišale •sveto* gosi v Junoninem sve-tišču S svojim gaganjem so Ijubimke glavne boginje prabu-dtte rimske vojščake. ki so nato z orožjem pregnali Galce. če verjamemo tej zgodbl. so gosi raštle Ftim.
Toda na Žalost moderne obo-rožene sila, tudi naše, niso opromljeno z alarmnimi gosmi, ki bi čuvafa vojne objekte. Ta dolžnostjs vaedanjlh armadah zaupana - stražarjem!
Ta sprehod po zgodovini je bif potreben zato, da bi bolje označiii nalogo junaka naša zgodbe: vojaka-stražarja Jaka Zvitega.
Torej, Jaka Zvili. stražar tret-Je izmeng na slražarskem me-stu St (nečitljivo - vojna laj-nost). hodi po atralarski stszi, opazuje levo in desno ter bu~ dno prisluškuje vsakomu Šu-mu. čez nekaj trenutkov bo polnoč. Vojaški objakt je le medlo osvatljan in razon zavija-nja vtitra nič ne moti nočn&ga miru. Od skladišča vodt ozka potka. ki 39 izgublja v tamnem gozdu,
JakM s koraki meri straiarsko stezo, varuje zaupano mu skla-dišče tn-se preizkuša v pozna-vanju BtrMiarskih dolinosti. Njagov drugt -/«-, vast seve-da, ga sprašuja. on pa strumno kot Iz puska odgovarja.
-  Kaj bi atoril Jaka, čebine-nadoma Iz bUžnjega gozda pri-dnmt Uraus speieus tn napadel objekt? - spraSu/e Vest.
-  Jaz bi. tovaniica Vest, jaz bi,,    -sa v zagati praska za ušosi Jaka - Jaz bi zagrabit pu-ško in tmak v Č9lo zvehnil
-  V čelo! - se mu posmehuja Veet. - Ali ne veš, triato medve-dov, da v lovopustu. ki ie ve-ano traja, rm smei streljati ti-vali?f
-  J», potam, potem bi p* M-
krat zavpil stoj! fnčeSs vadno r>e bi obstala .
-  Počakaj vendar Jaka, od-kod pa naj zvarina razume po naše? Sploh pa ne vem. zakaj si tako -prijol« za to živat, ko dobro vei, da v naSih krajih m skalnih rmdvedov
-  Prav imaš. - prizna Jaka svojo zmoto.
-  Kaj pa bi storil, - spet zač-ne Vest - čo bi se nenadoma
Bksplozijo, ki bi zajela še skia-di&če in vse bi SJo k vragu!
-  Res je, se spet vda Jaka.
-  In ka/ bi (;, stražarček moj, naredil, če bi tam po potki..
Nekaj zašumi Na poti se po-javisenca.Zetonejasnaje. Vest obstane na polovici vprašanja Silhueta se bliža. Nepovabl/ena fn nepoznana oseba je vse bli-Že. Še deset korakov in...
-  Stoj! ~ zakričt Jaka Zviti.
prikazal diverzant? V roki pu-ika 2 duiilcsm, v torbi pa eka-ploziv, bombe, datonator...
-  Trikrat bi zavpil stoj! in Če s» na tretji poziv ne t>> ustavil. bi straljal vanjl
Vest aa prime za glavo in pn-bledi,
-  Zaboga Jaka. kako morai r&či nekaj lako neumnega ?! Ss sploh zavedaš. da bi lahko za- ¦ del bombo ali eksploziv v nje-govi torbi in, o groza, povzročit
-  Stojim, - ae zasliši nežni sopran.
-  Kdoje?-strogovztrajasr-tažar pri skladiSču.
-  Kaj ne vidiš neroda, jaz.' Francka.
-  Katera Francka?
- Ali se ne spomniš? Bila je nedelja, pogovar/ala sva se na mostu Saj sem ti povedala, da grem na vo/aške vaja Zdaj se vračam domov. Nai ženski vod /9 bil mad najbotjšimt.  Ti pa
straiariš, - govori dekle in se korak za korakom pribitžuje Jaki.
Jaka se skrije za drevo in še enkrat zavpijg:
-  Stoj, ne prlbližuj se!
-  Kaj ti ja Jakac?-kotpotok Žubori iz Franckinih ust. - Proti meni   si   tako  strog,   vojaški, straiarski? Pa lako lepo si mi govoril, kako sem ti všeč...
-  Sem, - pnzna Jaka - totfa služba Jb alužba!
-  Že. Ža služba, ampak   . -se ne vda nežni subjekt splošne Ijudske obrambe in Jaka že čuti nj&n dah, Puškina cev v višini njenih prsi se oklevajoče po-vesi.
Dekla stoji te tik pred Jakom.
-  Poglaj ga no, vojaka z av-tomatsko puško M-70A1! Imaš v njej tudi prave naboje?
-  Seveda. kaj pa misliš?
-  NimaS, lažeš!
-  Ne iaiem, častna beseda!
-  Daj, da pogledam, - vztraja Francka in nežno pnme za pu-ško. ki jo z lahkolo vzame iz rok presenečenemu Jaki. Ogleduje jo. obrača, potegne zapirač v zadnji poloiaj.  tedaj pa hitro odakoči za dva koraka in vzkli-kne:
-  Roke kvišku nesreča ti ne-vo/aška. antistražarska!
Jaka je povsem izgubljen. Namesto kvišku sklene roke v pololaj "prosim fe-. Komaj šb iztisne iz seba besedam la po-dobna glasova:
-  Francka, Ijubim taf Franc-ka, prosim te, vrni mipuško! Te stvari niso za igro, Se v zapor me boi spravilal
-  Na jo, nejunak. Druglč pa pazi. OroŽja senada iz rok. niti dejavniku     aplošne     Ijudske obrambet
Hip zatem deklg vesalo od-akaktja po stezi in se izgubi v temini.
- Jaka. Jaka, zbudi se! - po~ vleče za rokav stražarja tretje izmane razvodmk straže Nace.
Jaka se predrami. si pomen-ca oČi in globoko za/ame sapo, prosfBčen, kerje bil vse to la -a»n.
Resnična je le čedna Franc-ka. netni subjekt splošne Ijud-ske obrambe, ki $e sleherni dan vraia po stezi mimo skladišča eksploziva in sramežljivo po-gleduje atražarje. IVAN ŠUČUR