/ dan ru.n sobot. nešsU in prsisiko». . .1 a.U j excopt Saturday Sund.7. Ho,idÄ3rfc PROSVETA GLASILO SLOVENSKE N ARO »NE PODPORNE JEDNOTE Urodnllki tu opravnlftki prostori: 2657 South LawndaU A v«. Office of Publication: 2(167 South Lawndals Ave. Telephon», Rockwall 4S04 (vTyear XXXI. Jo 96.00 K n tarad M ti Mtter January 1«. IMS. at tba »oat-offtea M AM «f Concraaa W Marek I. Ht«. CHICAGO. ILLJ, PETEK. 16. JUNIJA (JUNE 16J., 193» Subscription 16.00 Yoorty ÄTEV.—NUMBER 117 Aocoptneo for moiling »t »pocial rato of postage provided for In «option 1103, Act of Oct. 6. 1917, outhorlscd on Juno 14, 161». onflikt med Japonsko Anglijo se povečal j tka vlada predla-Hla nove zahteve OVOZ 2 IVI L USTAVLJEN fcghaj. 15. jun. — Tri ja-i bojne ladje ho danea blo-mednarodno naselbino na ¡kem otoku Amoyju in jo ile od zaledja, da ustavijo ti vil. Japonci pravijo, da akcija opozorilo admini-¡ji naselbine, naj se spale. Uis, Kitajska, 15. jun. — ikt med Veliko Britanijo ponsko, ki se je pričel pred tednom, se je poostril, ker leske avtoritete odbile ja-> zahtevo glede izročitve Kitajcev, ki so obdolženi nekega uradnika začasne v Tiei.tsinu. Japonci so razglasili ekonomsko blo-angleško-francoske cone r sinu, važnem pristaniš-mestu severne Kitajske, »da je bila včeraj ojačana »voz živil ter drugih po-in ustavljen. Japonske ristične avtoritete so zdaj tile, da bo cona blokirana irana, dokler ne bodo An-pristali na vse predložene ve. iteve so, da morajo Angle-;oj odpovedati zaščito ko-itom in protijaponskim e-itom, prenehati s kopiče-blaga, kar povzroča navi-cen, ustaviti eregistriranih radioposta-podporo kitajski valuti ovoliti rabo japonskih uč-jih v šolah v angleški kon- rog 120,000 prebivalcev v Iko-francoski coni, med imi je več tisoč tujcev, ne dobiti živil od razglaaa e. Ustniki hotelov prati bo zaloga živil izčrpana m tednu. Japonci so ustali vse tuje parnike, ki so v bližino blokirane cone. ■*!<*. 15. jun. — Japonsko nje angleških avtoritet na *kem z oklicem blokade an-konceaije v Tientainu je Mo dogodke v Evropi. Ne-krogi ugibajo, ali je to v * koraki, ki jih namerava-'tler in Mussolini |>odvzeti topi. M«r Chamberlain je si-»klical izredno sejo članov kabineta, na kateri so ravljali o situaciji, ki jo je pil* japonska blokada an-»•francoKke cone v Tlentai-Po *'Ji je bilo naznanjeno, >an*leftka vlada |>oslala no- Japonski, k». 15. jun. — Veliko šte-v japonskih induatri katerih je na stotine lju-rub,1° življenje, razburja Noreče so pogoste v "rožni, municijski in ¡«ovni industriji. Te so «'ca «¡1 nega priganjaštva. «o ugotovile, da Je J*' "'rabljena in da od-«»"rji zahtevajo po-priniukcijtf, zanemarja-aru«,it delavcev. Cez • klavcev je bilo ubitih s m drugih nesrečah, "" l,r,Petile v municijskih v tem letu. " ' f« tednih m, oblasti Preiskav, is ™ je sabotaža odgovor-število nesreč. Ako " * zedevno eudenco, ni Svoboda govora v Jersey City ju Unij* za civilne svobodscine proslavila zmago Jersey City, N. J. — Unije za ameriške civilne svobodščine in unije CIO so proslavile zmago, ki je prišla z odlokom federalnega vrhovnega sodišča, da župan IPrank Hague, ki se je ponašal, da je on zakon v svojem kraljestvu, da njegova policija ne sme kratiti svobode govora in zborovanja. Sodišče je proglasilo za neustavne vse represivne odredbe, ki jih je uveljavila Hague jeva administracija. Roger N. Baldin, direktor Unije za ameriške civilne svo- bodščine, je bil glavni govornik gtvovanje, toda - kakor poro-? ™ft8nem «hod", ki se je vrfil ča Slavenski ij8t _ argentinski Slovenci niso prizadeti, ker ni- na glavnem mestnem trgu. On, katerega je Hague nazval nevarnega komunista in prekucu-ha, ko se je boril za civilne svobodščine, je v svojem govoru poudarjal, da je njegova organizacija izvojevala veliko zmago. "Diktator Hague j« dobil krepko brco," je rekel Baldwin. Vrhovno sodišče mu je odprto povedalo, da mora Jersey City, kakor druga ameriška meata, odpreti svoje ceste in trge ljudskim shodom. Civilne svobo4-propagando ščlns so Zs vse» ss delavce In delodajalce. Slednji si znajo žS-ščiti evoje pravice, ker imajo moč. Delavske organizacije potrebujejo pomoč v borbi za svoje pravice. Naša naloga torej je, da jim odpremo vrata, ki so jim zaprta. Kadar se to zgodi, je njih dolžnost, da gredo naprej, ko so jim vrata odprta." Norman Thomas, vodja socialistične stranke, je tudi govoril na masnem shodu. Hague-jeva policija ga je s silo pognala iz Jersey Cityja pred 14 meseci, ko je prišel tja, da govori na shodu. V svojem govoru je poudarjal, da je vrhovno sodišče storilo veliko d$lo, ko je razveljavilo Haguejeve odredbe. "Izvojevali smo svobodo govora in zdaj zavisi od nas, da to zmago izkoristimo v svoj prilog," je rekel Thomas. Grupa mladih fantov je skušala motiti Thomasa, ko je govoril, toda policija jih je raz-gnala. To je etorila ista policija, ki je izgnala Thomasa iz mesta preteklo leto. Domače vesti 2upnik Mertelj je bil član SNPJ Chicago. — Zadnjič smo na kratko poročali, da je v Pitta-burghu, Pa., umrl upokojeni slovenski župnik John Mertelj, star 62 let in rojen v Dvoru pri Cerkvah nad Kranjem. Dobro pa je, da danes dodamo, da je bil pokojnik član društva 118 SNPJ. Do malega 20 let je bil član SNPJ in vsak teden je prejemal uradno Prosveto, toda nikdar se ni pritožil, da je kaj užaljen zaradi tega! Novice iz Južne Amerike Buenoa Aires, Argentina. — Dne 14. maja je na posledicah zastrupljanja pri delu umrl Avgust Vodopivec, star 85 let ln rojen v Potočih pri Vipavi na Primorskem. V Argentini je bil 12 let in tam zapušča, ženo, brata in sestro. — Dne 15. maja je umrl Josip Kralj, star 28 let in doma iz Dornberga na Goriškem. V Argentini je živel dve leti in tam zapušča mater in sestro. — V slovensko naselbino v Buenoa Airesu je prišel iz starega kraja mlad učitelj Slavko Gajer. — Argentinska vlada je prepovedala organizacijam priseljencev vsako politično udej majo nobene politične organizacije. Delavec si je končal življenje Pursglowe, W. Va. —- Pred kratkim ae je tu obesil Anton Kronek, star 56 let in doma od Cakovcca pri Varaždinu. Vzrok so bile slabe življenjske razmere. Bil je član SSPZ. * Nov grob v Pennl Brsddock, Pa. — Tu je pred dnevi umrl Frank Volk, star 51 šet in jrojen v Veliki Bukovtci pri Ilirski Bistrici na Primorskem. . Nov grob v Wlsconslnu Kenosha, Wis. — Zadnje dni je tu umrla Frances Frizl, roj; Kolenc, stara 44 let in rojena v Aurori, HI. Zapušča moža, mater, brats in sestro. Nov grob ns sspadu Winton, Wyo. — Tu je umrl Paul Demšar, star 48 let in doma iz Žetine v Poljanski dolini nad Skofjo Loko. V Ameriki je bival 29 let In tu zapušča ženo, sina, hčer in dva brata. »kQ iic9 ^ Angl ir». jun Polj-ka misija z napojilo za fl- »/i •^m Je vče- o« dobi • anja. Načel-J» Adam Koc, bivši ■•ft»ster. Evropski dolgovi Ameriki I 1 JM ' * I Samo Finska plačuje obveznosti W*ahlngton, D. C„ 15. Jun.— Evropske države, ki trošijo ogromne vsote za oboroževanje, še vedno dolgujejo Ameriki sko-ro trinajst milijard dolarjev. Ta dolg eo napravile v teku in po svetovni vojni, ki je bila končana pred dvajeetimi leti. Največji dolg Je napravila v Ameriki Velika Britanija. Ta znaša zdaj z obrestmi vred $5,-427,315,134. Francija je ne drugem mestu; ona dolguje $4.-237,649,725. Dolg Italije znaša $2.038,681,997. Italiji sledi Belgija, katere dolg znaša $554, 178,478, za njo prida Poljska in potem druge evropske države. Jugoslavija dolguje Ameriki 162,190,546. Vse te države in več drugih ne plačujejo ie mnogo let svojih obveznoeti. Edina izjema Je Finska, ki redno plačuje svoje j obveznosti. Anglija zahteva ,- odpoklic nemškega konzula London, 15. jun. —Premier Chamberlain je včeraj naznanil v parlamentu, da je pozval Hitlerjevo vlado, naj takoj pozove VValterja Reinhardta, svojega konzula v Liverpoolu, domov. Relnhardt je bil pred nekaj tedni obdolien sodelovanja s špio-ni, ki so pošiljali informacije o angleških vojaških načrtih v Berlin. NACUSKA OKUPACIJA SLOVAKIJE NAPOVEDANA Nadaljevanje programa ekspanzije> i < • SLOVAŠKI KLERIKALCI V ZAGATI i J London, 15. jun. — Aneksija velikega dela "neodvisne" Slo-vakije po Nemčiji je blizu kakor tudi Češke in Moravske, ki je pod nacijskim "protektora-tom", ae glase poročila iz zanesljivih virov. Vae. to določa program ekapanzije nacijske Nemčije. Kar bo oatalo od Slo-vakije, bo pograbila Ogrska. Tu trdijo, da bo Nemčija ponudila pet milijonov Cehov za-padnim velesilam, Če bo naletela na močan odpor proti aneksi-ji. Velesilam bo rekla: "Tu imate Cehe in storite z njimi, kar hočete, ker ml jih ne maramo." V Londonu napovedujejo, da bo Nemčija anektirala vse slovaške kraje ob. xphi Vag in O» zemlje, ki se raztesa na vzhodni strani reke. To uključuje tudi tatrsko gorovje, preko katerega vodi železnica, ki spaja vzhodni del Slovakije a Poljsko. Samo ozek pas slovaškega ozemlja ne bo podjarmljen, Če bo Nemčija izvedla puČ. Pogodba, ki jo je sklenila Hitlerjeva vlada s Slovaki jo kmalu po nacijski okupaciji Češke in Moravske, daje Nemčiji pravico gradnje utrdb v dolini Vag. Nemški krogi so že priznali, da so tam Ifoncantrirane Hitlerjeve čete. Položaj Slovakije je težak. Zabredla je v gospodarske stiske in v državni upravi se opaža pomanjkanje aposobnih in poštenih uradnikov. Židovski trgovci so sieer dobili dovoljenje, da lahko prodajajo blago, ki j.?a imajo v zalogi, ne smejo pu dobavljati novega muteriala. Židovski odvetniki ne smejo izvrševati svojega poklica, ker so si nakopali sovraštvo slovaških klerikalcev. Klerikalni režim zdaj pritiska na prebivalce za "prostovoljne" prispevke v sklad za splošno "rekonstrukcijo" države. Zadnje vesti CHICAGO.—Nocoj (petek. 16. junija) se vrši javen proteatni shod proti barbarskemu početju nemških nacijev nit fe^kem. Shod ae vrši v dvorani Sokol Havliček-Tyrš, 2617 St». Lawn-dale Ave., in glavni govorniki bodo Bohuš Beneš, nečak dr. Edvarda Beneša, bivšega predsednika Cehoskivaške republike, Joseph Martinek, tajnik narodnega čehoslovaškega sveta v Ameriki, in dr. Gerhard Srhacher, pisatelj In begunec iz Nemčije. TIENTSIN.—Japonska vlada je odbila proteat Velike Britanije glede blokade angleške kolonije v Tientainu. WASHINGTON. I). (\—Ame-riška vlada se je začela resno zanimati za japonsko blokado Inozemskih kolonij na Kitajskem. BERLIN.—Hitler je poslal posebno armado na Češko aa potlačen je Češke pmdvne revolt e. Konvencija mornarske unije Coverner podpietd protidelaveki zakon „ .Harrisburg, Pa. — Governer Arthur H. James je podpisal zakon, ki prepoveduje sedeče stavke in omejuje piketiranje ter druge unijske aktivnosti v sporih med delnvci in delodajalci. Zakon je bil sprejet z ve-liko večino v ols-h državnih zbornicah, kateri kontrolirajo republikanci. Kritika federalne pomorske komisije Everett, Wash. — (FP) — Tristo delegatov, ki so zastopali čez 45,000 mornarjev in drugih delavcev na Paciflčni obali, A-laski in Havajskih otokih, se je udeležilo prve konvencije Splošne mornarske unije, ki je včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij. Med govorniki, ki so nastopili pred delegati, sta bila Eugene V. Dennett, tajnik industrijskega sveta unij'CIO v Washlngto nu, in Kenneth McClasky, pokrajinski direktor federalnega delavskega odbora. Slednji je govoril o uspehih, ki jih je doseglo organizirano delavstvo, odkar je v veljavi Wugnerjev zakon, in pohvalil mornarje, ki so demonstrirali svojo enotnost in solidarnosl. ^ Delegat je ho razpravljali o načrtu združitve vseh mornar skih unij na zapadu« ob Mehiškem zalivu iu vzhodni obali. Bruce Hannon, tajnik-blagajnik Splošne mornarske unije, jo v svojem govoru poudarjal, dn najbolj pereč problem mornarjev, ki je prišel na površje od stavk pred dvema letoma, so od-noša j i med unijo in federalno pomorsko komisijo. Hannon je trdil, da komisija stoji na strani parobrodnih družb. "Mi nu smemo dopustiti, da bi federalna komisija uničila pridobitve, ki smo jih izvojevali v zadnjih letih," je dejal Hannon. "Ta je že večkrut pokazala, da je nu strani magnetov." Prizor fat parade v gtavaem suais Argeatkse v svexl e pra«lava-«I 129-letake revolad je. kl >e asvaMlla Arientiao mi fernlaa rije fesslje. Državna kontrola policije v Kansas City ju Kansas City, Mo., 15. Jun.— Tukajšnji policijski department, ki je bil obtožen korupcije In ds se je brez ugovora |**dvrgel dik tatom Toma Pendergasta, načel nika demokratske jiolltlčne ma šine, bo prišel p<»d državno kontrolo. V državni zbornici je bil že sprejet zadevni zakonski načrt, ki stopi v veljavo, ko ga bo governer Lloyd C. Stark podpisal. Pendergast je bil prad nekaj tedni »poznan za krivega, da je osleimril federalno vlado, ker nI plačeval dohodninskega davka, in obsojen v zapor. Francija kupuje letala v Ameriki Pariz, 15. Ju»».-'a»ar Cam-pinr h i, mornsrlčnl minister, Je včeraj naznanil pred člani zborničnega odseka ra navalletlčnr zadeve, da j<* naročil nadaljnjih dvajset bojnih Iftal v Ameriki, Ameriške Uttalsita to v srn« so že prej dobile naročila v vsoti v«č stotlsoč dolarjev od Francija. Pogajanja med unijo in družbo napredujejo Lewis govori o nevarnosti fašizma Reakcija dviga glavo povsod Waahlngton, D. C.. 15. jun.— John L. Lewis, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, je izjavil na aeji eksekutivnega odbora CIO, da deieli preti fašizem. ki gotovo pride, če ne bo rešila svojih problemov. "V nevarnosti smo, da nas zajamejo valovi obupa in črne reakcije, ki predrzno dviga glavo v vseh krajih," je rekel l^ewis pred voditelji mednarodnih unij CIO. "Fašizem je bil povsod zgrajen na takem obupu in reakciji." Voditelji unij CIO so prišli v Washington, da razpravljajo o načrtih dalekosešne organizato-rične kampanje. Lewis je dejal, da bo šla njegova organizacija na delo, da potegne 20,000,000 delavcev v svoj krog. On Je tudi posvaril uradnike Ameriške delavske federacije pred navali na polje CIO in namignil o re-prlsalljah. "Ml amo Šele začeli z organiziranjem delavcev," Je nadaljeval. "Počivati ne amemo, kajti naše gibanje Je živo gibanje. V kampanji ne smemo odnehati, dokler ne bodo vsi, ki delajo, u-živali unijsko zaščito. Prva naloga CIO je, da potegne delavce v letalski In ladjegradniški Industriji, ki sta silno oživeli sa-radi splošnega oboroževanje, v organizacijo." l^wfa je tudi oplazil Greens in druge voditelje Ameriške delavske federacije In jim očital, da skušajo "reorgenizlratl organizirane delavce." Radi bl ukradli pridobitve, ki Jih Je Iz-vojevala njegova organizacija. CIO skuša spraviti v unijo le neorganizirane delavce, pri tem pa mora odbijati naskoke vodi-irljev A D F, ki se prej, dokler ni CIO izvršil ogromnega dela, niso zanimali za organiziranje de-luvcev v industrijah masne produkcije. l*wis Je dalje rekel, da Je le grmeči protest unij CIO preprečil Gnlčenjs Wagnerjeve-ga zakona po reakciji, s katero so se zvezali Green in drugi voditelji ADF. Kongres je bil tudi tarča Uwisove kritike, Očital mu je, da ni storil ničesar v sedanjem zasedanju, da ublaži brezposelnost, pač pa Je skušal odvzeti mizerno podporo brezposelnim delavcem. Nemčija mora vladati svet! Tako pravi Hitlerjev minister Herlis, 15. Jun. — Dr. Paul Joseph Goebbels, minister nacijske propaga nde, je na masnem dijaškem shodu, ki se Je včeraj vršil v ft|»ortnl palači, slovesno izjavil, da mora Nemčija vladati svet. "Ako bi Nemčija Imela v se-demnajstem stoletju modnega moža, ki tri zrdlnll vae Nemce, bi bila ona danel gos|*»dar vse-ga sveta, ne pa Anglija," Je dejal (loebhels. "Kar Nemčija ni storila v stoletjih, mora storiti Iv desetletjih. Mi smo premagali bolezen, katera še vedno muči naše sosede — demokracijo Nemčije nI bila še nikdar tako motna kakor je da»»es, ker ni vlada na v smislu demokratičnih narel." Goebbels je dalje rekel, "da bo Valika Nemčija strla opozicijo, kjerkoli sa bo pokazala. Stavka v Milwaukeeju bo kmalu končana ■ SPORNA VPRAŠA. NJA REŠENA Mllwaukee, Wla., 15. jun. — Upanje, da bo stavka v tovarni Allis-Chalmers Mfg. Co. kmalu končana, naglaša Izjava, katero Je podal Otto Falk, načelnik od-bora direktorjev kompanija, po konferenci s voditelji stavkarjev in governerjem Heilom. "Sko-ro vse sporne točke med kom penijo In unijo ao bile rešene," Je rekel Falk. Iz Falkove Izjave sklepajo, da je pristal na glavne zahteve av-tne unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, ki je okllcala stavko. Objavljena je bila po sestankih med Fal-kom, governerjem In predstavniki stavkarjev. Harold Chrls-toffel, predsednik avtne unije, Je tudi izjavil po konferenci, da so bila pogajanja uspešna. Danes se bodo razgovori med voditelji stavksrjev in uradniki kompanlje nadaljevali. Governer je sinoči dejal, da Je uver-jen, da bo danes dosežen sporazum in da se bo 6000 stavkarjev Jutri vrnilo na delo. Pikati so oblegali tovarno, ko so se vršila pogajanja. Fllnt, Mlch.v 15. jun. — Mar-ti nova avtna unija je odpoklica-ls pikete, ki eo oblegsll tukaj-šnjo tovarno General Motors Corp., ko Je governer Luren D. DlčVinson naznanil, ds bo drfls-vs protektlrals vse delavce, ki se hočejo vrniti ns delo, ne glede na to, v katero unijo spadajo, Homer Martin, predsednik unije ADF, ki Je okllcal stavko, js po konferenci s uradniki kor-poracije v Detroitu naznanil dosego sporazuma. Dejal je, ds Je korporaclja priznala njegovo organizacijo kot predstavnico delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Reprezentantje korpo-raclje še niso komentirali Mar-tinovegs naznanila. Voditelji konkurenčne avtne unije CIO so Isjavill, da ne verjamejo Martinu, Akoprav bi on sklenil dogovor, ga Člani avtne unije CIO, ki tvorijo večino v tovarni korporaclja, ne bodo odobrili. Praske med člani konkurenčnih unij se vršijo, odkar Je Martinova grupa okllcala stavko. Več oseb ie bilo ranjenih v spopadih. Šerif Thomas W. Wolcott je včeraj apsllrsl na državne avtoritete za pomoč, da prepreči izgrede. Beda zamorskega prebivalstva v Chicagu Chicago, 15. Jun.—Več ko polovica 176,000 zamorcev v Chl« cagu je odvisna od Javne podpore in relifnegs dela. To Je razvidno iz poročila, ki ga J« objavila čikašks rellfna uprava. Poročilo kaie, da Je 147,000 zamor-cev u po* lenih pri reHfnlh dolih ali pa prejemajo podporo v eni ali drugi obliki. Izdelovalci igrač zmagali v stavki New York. — Izdelovalci Igrač ao zmagali |»o kratki atav-ki v tovarni New York Doll Mfg. Co, Kompanija je prltnala krajevno unijo Playthings A Novelty Workers (CIO) in podplaala j>ogodl>o, ki določa zvišanje mezde, skrajšanje delovnih ur In Izboljšanje delovnih |>ogojev, Ako bo kritika oposleije postala nevarna, ima nacijske stranka orožje, s katerim Jo bo strla. Pravijo, da ae opešen otrok iso-giba ognju. Upam, da ee Nemčiji ne bo pripetilo kaj takega kakor ae Ja našim nasprotni kom." ' Ki PtOSVETZ PROSVETA TU KNLlGHTBNMBfT - Dl LASTNIMA roorosNs j le Ml M* IIM M «Hrt l*»l hto »11 a M tate i » JUMri S IM I M »tmJ* to h priUAU M'«*» A4v«rttal»« rti« M «nnmL-I •niči« vili Ml PROSVETA I« «fc Lftvatol* Ara* UMI OS TU riUUU ««to as Prtmm iJotr SI. 11 m). Mtm IMH es wi m lain r«** rtu |• e«a—to—. * M M M m mu Svoboda govora še živi! Federalno vrhovno sodiščs je B. junija rsz-sodllo, da je župan Frank Hague v Jersey City-ju krili ustavo s svojimi občinskimi določbami, s katerimi je zabranil javne shode in govore voditeljem unij CIO in drugim tovornikom. Vrhovno »odilče je odredilo, da federalna in-junkcija, katera je bila izdana proti Hagueje-v!m določbam v Jersey Cityju na zahtevo unij CIO in Unije za ameriške civilne svobodščine, ostane v veljavi toliko časa, dokler občinska oblast omenjenega mesta ne umakne določb, ki so v konfliktu s federalno ustavo. 2upan Hague, katoličan in demokrat ter osrednji odbornik demokratske stranke, je nekako pred dvema letoma uvedel totalitarno diktaturo v svojem mestu; na svojo pest je suspendiral ustavo in prepovedal vsako nasprotno kritiko v svojem območju. Ta svoj diktat je enforsiral s svojo policijsko silo in drug za drugim so bili terorizirani in aretirani možje, ki so se poslužlli svojih ustavnih pravic in ki so hoteli javno povedati ljudem v Jersey Cityju, kaj mislijo o Haguejevi lokalni diktaturi. Naj omenimo le Normana Thoma-sa, voditelja socialistične stranke, ki je bil v^ teku Haguejeve teroristične kampanje brutalno napaden s klopotci, ko je hotel govoriti v nekem parku v Jersey Cityju. Dočim se je vse, kar je naprednega in demokratičnega v Ameriki, ogorčeno zgražalo nad neameriškim početjem župana-dlktatorja Ha-gueja, je na drugi strani Hague čez noč postal vzor veličine vsem reakcionarnim elementom v Ameriki. Vse fašistične in napol fašistične organizacije so mu ploskale, nazadnjaška katoliška propaganda mu je ploskala in vsi ka-pitallstično-burbonski elementi so mu kadili; skratka vsi reakcionarni ameriški elementi, ki sovriiž^> demokracijo, so dali duška svojemu veselju, ko so videli, da je župan Hague drzno pogazil civilne svobodščine, ki so zajamčene v ameriški ustavi slehernemu državljanu te republike. " •1 Sovražniki ameriške demokracije, od prvega do zadnjega, dobro vedo, da so baš civilne svobodščine — zajamčene v prvih desetih amendmentih ustave, imenovanih Bill of Rights — tista realnost, v kateri se očituje ameriška demokracija. V političnih aparatih je demokracija zelo oskubena, v ameriških volilnih sistemih je demokracija čisto pri tleh in v ekonomsko-socialnem Življenju je sploh ni niti mrvice — edino v civilnih svobodščinah se še izraža pristna ameriška demokracija. Cim bodo ua)>ešno pogažene in Iztrebljene te svobodščine, tedaj bo ameriška demokracija mrtva. Vrhovno sodišče je pa s svojo zgodovinsko razsodbo z dne 6. junija — najvažnejšo razsodbo po mnogih, mnogih letih! — krepko povedalo, da Še ni pripravljeno na umor ameriške demokracije. Povedalo je, ak slovenska pesem se je zdela vsem Še najlepša, morda zsto, ker smo v tem jeziku vzgojeni in gs najbolj razumemo. Občddovanja vredni so res ti Slsvčkl, stsri od 6 do 16 let. Vseh 34 pesmi so odpeli na pamet, brez not in vendsr perfekt-no. Glasov i so tako harmonlzi-rali kakor pri dojirem orkestru. Cleveland je žiher ponosen tudi ne poirtvovslnegs učitelja g. I "iiisa Semets. ki ims veliko potrpljenja s to mladino. Dosegel as t. strasL) Jubilej francoske revoladl Zgodovinska 150 letnUa V poslopju v Versaiilesu, kjer ^ maja 1789. zbrali stanovi in se ^ dfti coska revolucije, sta imeli ob 1M U dogodka francoski zbornici pod i U predsedstvom slavnostne seje. ^ Razen spominskega napisa, ki so „„ tili ob teh dneh na poslopje, je do* S stvari, ki bi na njem in v njem »iJL preteklost. Zgradba je od tiste^S* vsem mogočim namenom in Studijski <2 pionirske ed.nice ki je v zadnjih « Z letih bival tu, gotovo ni pripombi k n olepšsnju. Po zgodovinskih virih so t, novili samo sejno dvorano. Srednji Z\i so svojčas sedeli zastopniki plemstva TJ je ostal prazen in so ga dekorirali sam,,, «i in cvetlicami. Da bi pa teh simbolov kdo' pačno ne razumel, so uporabili samo cm tretje republike. Burbonskih lilij in I*,* tističnih vijolic tu seveda ni. ap Ob 1501etnici so bile svečanosti tudi do delih francoskega imperija. Šo|e »o dobil« to priliko radijske aparate, da bi lahko poteku svečane seje narodnega zbora coske radijske postaje pa bodo tudi 23 m prenašale svečanost ob 1501etnici, ko je i*, cija izdala proglas o človeških pravicah nosi bodo v 39 jezikih. Proglas je bil i, prav za prav 26. avgusta 1789., toda obei hočejo proslaviti dan, ko se je zbrala re* cionarna konstituanta. Skladatelj Gos* za to priliko zložil muzikalno-koreogrt igro "Dar svobodi", ki se naslanja na m marseljeze. Radio bo prenašal tudi pro človeških pravic v izvirnem tekstu in »k Vergniaudov uvodni govor. Posebno veličastna bo leto« seveda prosi francoskega narodnega prazinka 14. juliji mnogih prostorih mestnega doma bodo nu vili najdragocenejše in najbolj redke rev cijske dokumente narodnih arhivov, v po nem prostoru bodo razstavili samo «poni ki se nanašajo na trikoloro. Na velikem trgu pred mestnim domom b kakor vsako leto, od 12. do 14. julija javni si, seveda pa še v večjem obsegu nego obi no. Cela vrsta drugih slavnoati bo do 21. tembra zaključevala jubilejne proslave. 9 vodov in drugih prireditev v zgodovinskih šah ne bo, ker stoje umetniški vodje sve6 sti na stališču, da takšne travestije nit skladu s heroičnim značajem in preprosto stojanstvenostjo republikanstva. Zanimiv« je, da so namenoma prezrli precej važen < 4: avgust, ko je revolucionarna ustavod skupščina odpravila plemenitaške privileg Ki jui Pomanjkanje v Španiji "United Press" poroča iz Biarritza, di i Španska vlada pred izredno težkim vja njem, kako bo v bodočnosti s prehrano skega ljudstva. Pomanjkanje živil je poi ca razdejanj v državljanaki^vojiy, begi tov iz vasi v mesta ter nastajanji hrane. Oblasti so bile zaradi tegs prima uvesti kupovanje živil z izkaznicami, di nastopila lakota v deželi. To stanje bo vidoma trajalo še več mesecev. Poglavitna težkoča je v tem, da kmetji so med vojno zapustili svoje domove, no več obdelovati zemlje. Ostali so v mestih, se jim Um obeta boljši zaslužek v tvorn Skof v Pamploni je že ožigosal to poč* posebnem pastirskem pismu in je pozvn Ijedelce, naj m vrnejo k obdelovanju v* Poziv pa je prav malo zalegel. Zaradi nedostajanja delovnih mpu«u in uničeni. Rezerve olja so takisto ml^ ker so Spanci zamenjavali olivno olje » material iz Inozemstva, posebno iz l^Vl Nemčje. Danes ne more kriti hpsnijs * nim oljem niti svojih lastnih potreb. Pred drajtetttiM M (Iz Prosvete, 16. junija !»l« Domate vesti. Iz Breezy Hills. K*^ pritožujejo, da Je tamošnja alovw«^ na prodajalna prišla skoro ns kani n bega poslovodje. Delavske vestu V Wsshinift^^ demonstriralo 10,000 delavcev proti P* Po svetovni vojni. Cehi. Rt"UJ*JLi cozi obnovili ofenzivo proti K-m ^ Ogrskem. - Eksplozija v rov« v w. Pa., je ubila 20 rudarjev. Sovjetska Rusija. .Novo gibanje je pojavilo v zapadni Rusiji e (Dalje Is pr~ ^ otroAkemu delu vleče toliko anovine v enoto pod »« Hrvatnka banovina. De-™ «^g Hrvatske banovi-* ho določil c odločbo 1 Vasovanjem v ostalih nosile m Hercegovine, Dal Srema in Vojvodine. 'Ivr"t. je takoj prenos *centralne oblasti na ¡"ko»enovino,lakodasplo-»»tojnoat za poale zunaaje narodne obramba in vr-di7.avne uprave ostane ^centralni oblasti. Posebej »nauke banovine bo i ustavno odredbo— «rt»m 'Hinitivne preure-«•ve ne ^avi «kupna ■'«aj pripravi in izvede ■Mitev driavne akupno-novo seNtavljenim eno-«a-»rurana rr*,r»ročnost . ' «n (Kilna ena- Tr* " 'povedi na M» Z^jnalnera "»delovsnjs Hok, ds se to iz- * * bo do i^ii_____________ stavila, ni odobren, a da bi lah ko bilo odobreno kaj drugega, če bi stavil neke predloge. Nobenega dvoma ni, videl sem, da ne gre za resno delo in da se tako ne dela. Zaprosil sem dr. Su bašiča, da sporoči Cvetkoviču pismeno, da sem pri njegovem poročilu ugotovil, da kralj, na-mestniitvo ta sporazum odklanja. To pismo se glasi: "Gospod predaednik 1 Dolžnost mi je dostavit! Vam naslednje sporočilo: predaednik dr. Maček ugotavlja po mojem povratku, da kralj, na-mestništvo odklanja sporazum sklenjen 27. IV. t. h med Vami kot predsednikom vlade in mandatarjem krone in njim. Sprejmite gospod predsednik, tudi ob tej priljki izraz mojega globokega spoštovanja. Dr. Ivan Suba-šič." Čudno je, da skuša g. Cvetko-vič danes—ne vem, ali svojevoljno ali pod pritiskom—ta dejstva prevračati. A to mu uspeti ne more. Dejstva so taka. Kar govorim tu, ne govorim samo pred hrvatskimi zaatopnlki, govorim pred vsem hrvatskim na prodom, pred vao Evropo, pred vsem svetom. Poizkušali smo, uspeli nismo, jasno pa. da nas to v naši fcerbi za uresničenje svojih hrvaških zahtev ne more nit za hip ustaviti. Tolažilna stvar v tem je, da 1) ves svet, mislim vse evropske države, ki med sabo niso složne, a so složne v tem, da morajo dobiti Hrvatje svojo svobodo in enakopravn položaj, ki jim pripada, 2) da prihajajo z vseh strani poročila iz srbskega naroda, da je v tej stvari s nami tudi ves srbski narod. — — — Tako je dr. Maček poročal na zborovanju svojih poaianoev o razgovorih, ki jih je imel s vladnim predsednikom. Mesec dni je teg* kar «te razgovore končala in četudi je vladni predaednik Izjavil da ae bodo raagovori nadaljevali ia četudi je dr. .Korošec dejal, da je glede Hrvatov že v 90% dosežen sporazum, vendar do daaea ni prišlo do nobenega nadaljevanja teh razgovorov in «fc^imo glede tega Um. cakor lani. Razlika je le v tem, in to je alabi uspeh teh pogajanj, da danes akstremisti na Hrvaškem pridobivajo na močila az-rabljajo razbitje teb pogajanj v svojo agitacijo! ,n, Pač pa se je v tem mesecu zgodili) dvoje važnih stvari; knez Pavle ja obiskal Rim in kaes Pavle se pripravlja ns pot v Ber-Jn, kamor odpotuje U dni na ve ¿dnevni obisk k Hitlerju 1 Čutiti je pritisk Berlina in Rima na Jugoslavijo, in pritisk bo tem hujši, ko sklene Anglija pakt z Rusijo. Napovedujejo, da bosta Rim in Berlin zahtevala od sosed, da se odrečejo odkrito, ali so za politiko osi ali pa so njune sovražnice; z nevtralnostnimi izjavami se baje ne bosU več zadovoljila. Najbolj ujeta soseda teh dveh fašističnih držav je pač Jugoslavija, zato bo tak pritisk najhujši nanjo. Zato je pričakovati v naslednjih dneh ali tednih hud diplomatski naskok na Jugoslavijo. Zato bi bilo tem bolj pričakovati, da bo vlada storila vse, da pride do notranje okrepitve Jugoslavi-je, da bo laže kljubovala zunanjemu pritisku. Bati pa ae je, da imata ravno ti dve sosedni aili svoje prste vmes pri zavlačevanju sporazuma. Vedeti je treba, da zgubi beograjska "čaršija" s sporazumom mnogo in da ji gre do viri dohodkov težko iz rok. Zato si morda misli: Če nam Rim in Berlin jamčita meje, če se naslonimo do kraja na politiko osi, čemu bi se potem sporazumevali s Hrvati? In beograjska čaršija Je tisU, ki ima prav za prav vse gospodarstvo rokah. In njen najvidnejši član je bivši vladni predsednik dr. Stojadinovič, ki je bil pred kratkim soglasno izvoljen za predsednika beograjske borze. Mož ima denarja na milijone, zato ima tudi marsikje besedo, hkrati pa je Nemcem in Italija nom naklonjen menda res do kraja. Drobne iz Ljubljane | Nemci, ki prihajajo pogoste v Slovenijo na obisk ali potujejo skozi naše kraje proti morju ali IUliji, se menda počutijo pri nas prav dobro: zaradi hrane namreč. Kar čudno se jim zdi, da lahko stopijo v katerokoli trgo vino, kupijo, kar hočejo in kolikor hočejo, da so živila poceni, da ni nobene omejitve v nakupovanju, da lahko dobe bel ali Črn kruh in da dobijo v restavracijah jedilni list, rta katerem je naštetih lepo vrsto pripravljenih jedi pa še večjo vrsto jedi, ki jih lahko naročiš, da ti jih pripravijo. Doma v Nemčiji je namreč s to stvarjo drugače: kruh imajo enoten, mesne nabavke imajo predpisane (mends 1 kg mesa na teden za družino), v restavracijah dobiš le dve; tri jedi, v trgovinah dajejo n«*aUra živila le na karte. Tako se »»gosto zgodi, da kakšen Uk popot- ftlmtrngha Narohna gnhporaa Irhtiota ■HBTfV^" Chkaa». 11 Utrni» 1S57-M So. LawndaU Ava. VUwmiI üalakar. «ra4~4i.Ui r. A. VMM. «I. Uwm«« Jat» Vaartefc. mL Ma«aJ*4k rat* uasiaa. »t>r««iuij Ml« M«*«k. ar«#»tt 3~- GLAVNI ODDOB isvaSsvAi.Ni onasa ........................ ................... mt u).................. Ma? ......................... .......... HIT ...........Mit aauaauNiai« 4Mr*j VMrl«a. »r«I »MlprMlaMlNlli,., I Kr.ni Holka. 4ruSl »«l»r«4*Hlnlh r»4h.>. 4f„ »rvl 4!*r*tnl |MMl»r«4**4Mllt....... UmUm. a*rn(,k. éraal SLIHMnI |M4pr«i.Mli.ik......... Ukn aunark. Irr (JI 4«atrU.lnl «Mti.rr4.nii.lk............ M»»r4 TmmU, ¿«rti di.t.tti.il ^Mt^d^mt, ......... lUlk IStro vir lu. «rMUrdiilk . V lue*i* I ( tlHk,r .......... f. A. VStr............... j<*a« v »«n. k ............ Jaha O Mi».................. a u»Mi(ii A««., niap, intMh S l.»»n. Ullatla S. LaaraSal« A*«, OOlaa». Mllnat« a l.«*n«UW Ava, VkUêm. anímate a UaaSaU Ava, ( ki«a«a. IIIIm!« , .TM raraat Ava.. Jakaalawii. Pl. .„SSI S. MIA Ht . MU*aotovati v Postojno, kjer bi v Postojnski jami priredil konc«rt.. Hkrati je bil organiziran posel>en izletniški vlak. Toda dan pred odhodo je prišla brzojavna odpoved kon certa. Ker je bilo premalo časa za urgiranje in ugotovitev, kako in kaj, je včeraj zbor z izletniki vseeno odpotoval,*ni pa še znano, ali bo lahko priredil koncert ali ne. Morda Je to že prvi znak, da se Italija in Nemčija pripravljata na pritisk na nas, češ da se z nevtralnostjo ne zadovoljita več? Morda. Glasovi iz naselbin 1 ) ; (Nadaljevanja s S. alaanU rJ je izredno lep uspeh s svojimi Slavčki. Podpisani je bil mnenja, da bo dvorana polna poalušalcev, ampak je bila samo napol zasedena. Pravijo, da ima avditorij 3000 sedežev. Po mojem mnenju je bilo premalo .agitacije. Tako stvar bi morale vse organizacije podpirati. Koliko časa bo še trajalo to špikanje drug drugega? Menda toliko časa, dokler bo trajal kapitalizem, ker radi njega imamo hud -boj za življenje, kar je vzrok za razprtije. Koncert je otvoril dr. Arch, kratke govore pa sU imeli J. Si-skovich in Ančka Traven is Cle-velanda. Torej hvala Slavčkom, ki ao ae žrtvovali in prišli v Mel lonovo trdnjavo. Oatall nam bodo v spominu še dolgo časa. Podpisani ne verjame, da ao pokrili svoje vozne stroške. Bilo bi dobro, ako bi krila deficit raaua napredna društva, ali pa iz glav nih uradov iz posebnih fondov. Slavčki, kot tudi pianiatinja učitelj in Ujnica so na odru prejeli štiri šopke svežih rdečih rož ki so jim jih podarile male deklice. Kdo so bili darovalci, ml n znano. Well, sedaj pridejo na vrsto pa druge zabuve druga ia drugo. Na 26. junija bo dan SNPJ Clairtonu, na 4. julija priredba v Library ju in če se ne motim tudi H0-letnica v Imporialu. Anton Zamik. na- sit« kampanje r AmmrikL .Otibtui zadeva Marya, Pa.—-Pozivam vse uradnike in član« društva 581 SNPJ, ki me po nodolžnem obrekuj«jo, da piaarim na glavni urad in tožarim član«, naj nu* obtožijo pri društvu, č« imajo kakšne dokaze, ker sem vam vedno na razpolago. To opravljanj« je prišlo že tako daleč, da se Že tzven društvenih krogov ponavlja ta neresnica in obrekovanje. Do tega koraka me je napotil neki rojak, ki gre od soseda do Koaeda v naseli*»ni, Ko Je oni dan prišel na moj dom, ko sem ravno pissJ pismo prijaUlju, mi »ravl: "No, kaj pišeš rut glavni ured?" Ko mu pojasnim, ds ai-naai društveni uradnik in da si-mam kaj pisati ns glevai urad. mi pravi: "Slišal aem od vaših članov, da pisariš v C h longo lo tožiš Čisa«/' Ts rojsk ni član in mislim, da nI bil še nikoli pri kakšnem slovenskem društvu, tods tudi Umu rojsku s« raaode vajo U grd«« laži. Kot ustanovitelj tega društva in aJ«gov 'bivši ursdnik, sem se česšekrst obrnil na glavni urad za kakšno pojasnilo in v potrebi s« bom tudi v bodoee, ker vsakemu radi ust režejo, za kar jim čast. Ni ps lepo, ko neksterl širijo taka obrekovanja po nsaelblni, Brstje in sestre, sko ima kateri Izmed vsa kskšne dokaze so|irr mene, ds jsz kogs tožim, sem vam vwftio na razpolago In me Ishko po prsvlllh obtožlU. Bo diU odkritosrčni in ne zahilrtni. Mstt flliueter. Ml. Pripomba urednlštvs: Ta za-dfva spsds bolj pred društvo kot v j aviaos! in se v Prosv«ti ne bo prala. Uživajte hladno udobnost relo poletje eevojem domu all «rad«! $15 nsplačlls Pr« in živahno missCarnng-sovo. ki je bila t njima. V globini se je morje sinje prelivalo, (ioepod Msnoroa« u, ki Je natanko vedel, na kaj miall angleški polkovnik — pred kratkim se je vrnil it kolonij «— je dejal: "Priznati Je treba, da je izredna ienska. a nikakor ne ta •ijuboMumnega moda." * ¡~ la ta prlpNHle k awfl osraMal U