Izkušnje in možnosti kmetovanja na Barju
Na osnovi nvodnih referatov, koreferatov in razprave na posvetu o izkuiojab in možnostih kmetovanja na baiju, ki ga je pripravil obdnski izvrini gvet, je na posvetu imenovana komidja pripravila naskdnje zaključke:
Osnova za Intenrivnejše kmetovanje na barju }e pofpejena nreditev vodnega Mstema in sistema-tična obnova obstoječe kanalske mreže. Da bi čimpreje dosegli te cilje, je potrebno optimalno čiščenie osnovne odvodne mreže, stremeti za čim-večjo odpravo poplavne ogroženosti, boljše orga-nizirati službe zapornic na Ljubljanici in Grubar-jevem kanalu ter zgraditi zadrževalnike - pred-vsetn na Gradaščici.
V ta namen je potrebno na novo izdelati študijo hidroloških razmer in na osnovi le-te karto po-plavnosti, s katero bo možno določiti tista območ-
ja, ki so interesantna za trajno tiino proizvodnjo na barju.
V program del Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava je treba vnesti čtičenje in od-stTanjevanje zaraščenosti Ljubljanice, Iške in dru-gih voda, da bi tako dosegli večjo propustnost -pretoke.
Ker je uveljavljanje vodnega sistema na barju osnovna naloga OVS Ljubljanica-Sava, je le-ta dolžna skrbeti, da se v prvem odstavku navedene naloge čimpreje izvedejo.
Na tistih območjih, ki bodo na osnovi karte poplavnosti določena za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, je potrebno čimpreje pristopiti k sistematični obnovi kanabke mreže (po potrebi regulirati tudi vodotok, ki ima f unkcijo osnovnega odvodnika), kanalsko mrežo izpopolniti ter pri-stopiti k izvedbi terciarne mreže, od katere je v
največji meri odvisno vzdrževanje talnega vodne-ga režima za potrebe kmetijstva.
Na osnovi karte kanalov, melioracijskih in giav-nih odvodnikov, ki jih je dolžna vzdrževati OVS Ljubljanica-Sava, naj izvršni svet občine Vrhnika in Ljubljana Vič-Rudnik sprejmeta odredbo o obveznem čtičenju določnih vodotokov in osnov-ne kanalske mreže, da se osnovni vodni režim na barju bistveno ne poslabša. To dolžnost naj občini poverita OVS, ki naj ta dela vključi v ietni pro-gram vzdrževanja. Poleg tega naj odredba obve-zuje tudi kmetijske organizacije za čiščenje oziro-ma dopolnitev sekundame mreže in izgradnjo terciarnih jarkov na tistih območjih, ki bodo z letnim planom določena za družbeno organizira-no proizvodnjo.
Večjo pozornost preslid
Za izvedbo aktivnosti glede obnove, vzdrževa-nja in izgradnje terciarne odvodne mreže je po-trebno ponovno aktivirati barjanske odbore pri skupščinah občin in pododbure v krajevnih skup-nostih. V ta namen se na OVS določi strokovnega delavca, ki mu bo delo na urejanju vodnega reži-ma na barju edina ali pa vsaj prioiitetna naloga.
Pre<Ud je potrebno posvetiti večjo pozornost. Da bi lahko tudi na barjanskih tleh intenzivirali poljedelsko, še posebej pa travniško pridelavo, je treba pospešeno nadaljevati s poskusi zatiranja preslice. Ceprav zadnji rezultati že kažejo, da je
preslico s kemičnimi sredstvi mogpče za več let izločiti iz travne ruše, je glede na neenako pedolo-ško sestavo celotnega barja treba priti do vse-stransko oprijemljivih pozitivnih rezultatov uni-čevanja preslice, da bi z gotovostjo računali na večletno nemoteno pridelavo poljščin in travinja. Razmislitj pa velja tudi o umestnosti organizacije posebnega posveta o preslici.
V zvezi s preslico je treba tudi podrobneje proučiti njen vpliv na uspešnost reje konj, saj se pojavljajo določene motnje v njihovi reproduk-ciji.
Izdelati je treba čimpreje - najkasneje pa do 31.maja 1984 program kratkoročnih in srednje-ročnih ukrepov za izboljšanjepridelovalne spo-sobnosti barja. Ta program naj skupno izdelajo predstavniki odbora za melioracije Zveze vodnih skupnosti Slovenije, občine, kmetijskih organiza-cij in območne vodne skupnosti.
Možnosti pridelave zdravilnih rastlin
Na osnovi dosedanjih izkušenj kmetovanja na barju lahko trdimo, da so bili pri pridelavi doseže-ni dokaj dobri rezultati. To še posebej velja tako za silažno koruzo, kot koruzo za zrnje, pridelke s travnikov, kakor tudi za nekatere druge poljščine. Iz tega sledi, da je vse te poativne izkušnje treba
preko pospeševalne službe prenašati v širšo pra-ksb in jih ob sodelovanju in vključevanju znanosti še obogatiti. Pregledati in preučiti je treba tudi vse dosedanje ugotovitve o možnostih kmetova-nja na barju in jih obvezno upoštevati pri izdelavi programov nadaljnjih raziskav.
V nadaljnjih programih koriščenja barja je tre-ba tudi upoštevati pridelovanje nekaterih zdravil-nih rastKn. kot na primer baldrijan, razne vrste mete, močvirski oslad, grenka deteljica, glog, kr-hlika in še kot posebnost barjanskih tal tudi zdra-vilno rosiko, ki pa je zavarovana. To pa terja večjo povezavo med organizatorji proizvodnje in koristniki teh rastlin - surovine za'izdelavo bodisi raznih zdravil, kozmetičnih sredstev...
Svoje mesto na barju mora dobiti tudi organizi-nmo vrtičkaretvo s posebno zvrstjo kooperacij-skega vrtičkarstva. V tej smeri že tečejo tudi aktivnosti preko Hortikulturnega društva.
Korigirati je treba razvojne usmeritve santtarne deponije in le-to širiti na površine, ki zartcmetijsko pridelavo niso primerne. Enako je treba dokonč-no sprejeti odločitev o načinu deponiranja - glede na višino navoza in izdelati programe rabe depo-nij, ob upoštevanju zagotovitve neoporečnosti va-rovalnega sistema.
Izdelati je treba evidenco slaboali pa oeobdela-nih povHin na barju in le-te vključiti v organizira-no rabo za tržno pridelavo