»^w^fe -ff/S ■
äwdtj
Si*'*
m&exxxi
LETTNIHO
<6VTEV1LKA^

mmm
iHwiiwywiiwiHHii^uiiiiiMiinj vsebina §t. J. in 4.
Članki:
Zadnji upornik (Ivan Pregelj) ...................57
Spomenik za dr. J. E. Kreka (Jos. Mantuani) ..........	66
Hudodelec Janez (Ivan Cankar)...............73
Vladimir Nazor (Joso Benac) ......................78
Črtice iz prakse (dr. Ivo Šorli)...............85
Dragica Miška (Ciril Jeglič) ................90
Umetnikova molitev (Ciril Jeglič)..............92
O umetnosti, posebno glasbeni (Marij Kogoj)..............92
Mir (Fr. Omerza) ............................96
Pesmi:
Balada (France Bevk) . .........-...........65
______. s
Dež (France Bevk) ...................72
Pomladna pesem (France Bevk)...................77
Na maršu (France Bevk).................77
Na saneh (France Bevk) . ................77
Dante Alighieri: La Divina Commedia (prevel in razložil J. D.) ....	88
Tihožitje (Joža Lovrenčič) ........................91
Bolesti mož (France Bevk)................91
Književnost:
P. St. Škrabec: Jezikoslovni spisi (J. D.) — J. Debevec: Vzori in boji (Ivan Dornik). — Silvin Sardenko: Šotor miru (Jož. Debevec). — Franc Pengov: Podobe iz narave (dr. Ang. Piskernik). — Kršnjavi Iso: Dante Alighieri (D.) — Viktor Car Emin: »Starci« (vk.). — Dr. Fr. Ramovš: Slovenische Studien (dr. A. Breznik) ............99—103
Glasba :
Dva koncerta Glasbene Matice (Stanko Premrl). — Slavnostna akademija
»Glasbene Matice« (Stanko Premrl) ......... 103—104
To in ono:
Razni popravki (dr. Ivan Grafenauer). — Vrhnika (Josip Švigelj). — Še
ne objavljen verz pesnika Antona Aškerca (Harambaša) . . 104—108
Drobiž :
Novejše napake slovenskega sloga (dr. A. Breznik). — Rdeče vrste (France Bevk). — Jagičevo pismo dr. Grafenauerju (I. C.). — Misli (Ivan Pregelj)...................108—112
Naše slike:
Portret Janeza Šubica (V. Hynais). — Jesensko delo (Ivan Grohar). — Pokrajina (Ivan Vavpotič). — Portret (Gojmir Anton Kos).
DOM IN SVET izhaja vsakega prvega v mesecu (med vojsko šestkrat na leto v dvojnih
zvezkih). — Naročnina K 14'—, za dijake K 10*—. Odgovorni urednik dr. Izidor Cankar, Ljubljana, Marijanišče. Upravništvo v Ljubljani, Katoliška tiskarna.
VWV V V V v V/W^^Y.


I
vipwWWV
VVVWIFVV JlAJk'fc'lIkJk WMVVinr JilkAAJUuk
ftiüAA^AA Vi/WVUN
AM/Utii/k
W'rwvvnr
llkifcJkJkAikik
'innrvvw
AikAikAik/k
/k A ILilA'uk ž A
slfflSi
\TTTYVTfT,
vtMMnnrf
/UWkik'fcAlk
TMnrwr'nr
iUkiiJhAJkik
innren™ maama
lMMMMrw
JtAJkiUkAA
innriM'irv
AAÄAA/kik lrinrnw
h

__I □ I I I M I
i'uuuiiijj^^^ÖH^MC BALADA	1111U1 i 1 ll
Zadnji upornik.
Povest iz leta 1738. — Ivan Pregelj.'
III.
Anže Rink je šel od Kneže proti Melcem in je govoril sam s seboj. Očital je, kakor bi karal drugega:
»To je moral biti tvoj oče prava ovca in šleva, da si se še ti, Anže, vrgel tako neumno v tele. Pa to ne gre tako, Anže! Ali si kaj mislil, kdo si? Ali meniš, da si še vedno mostarski krojač? Ali nisi grofovski? Nisi! Krojač si bil in boš. Za groš si boš dal pljuniti v obraz. Še hvala lepa! boš rekel. Tak si, Anže! Takšna je tvoja čast, Anže, Krojač si. Otročje cunje bi šel krpat in ne služit grofa. Ali ti znaš braniti njegovo čast? Gospod Štefan ima posvečeno roko, pa si tudi ti posvečen, Anže, ker si poslanec in cesarski. Ali nisi cesarski? Ali ni tvoj grof cesarjev namestnik na Tolminskem? Redi te, ti se pa ne znaš potegniti za njegovo čast, Anže, Anže! Resnično ti povem, tak birič si, da bodo še otročaji za teboj letali in ti jezik kazali. Hudičeva ovca si, Anže!«
Anže je pljunil in očitno pokazal, kako malo se spoštuje, in je menil pikro:
»Pa kako boš mož v službi, kakor se tiče? Saj te je še doma vsak gospodar, baba in srajčnik. Anže, šleva si!«
Zopet je pljunil, nato je menil slovesno: »Tudi to ni prav, da se sam ne spoštuješ. Moder si, Anže, Pameten si, Anže, Pravde bi lahko
pisal, Anže, še mašo bi za silo bral, Anže, in za mitničarja bi bil, kakor rojen. Pa si najslabši birič in se otepaš okoli kmetov po dežju in gnojnici. Pa zakaj? Anže, odgovori mi! Zato, ker se postaviti ne znaš, zato ker imaš tako srce, Anže, ko bolški sir, pa tak jezik, Anže, da sebi v skledo pljuješ, Šleva!«
»Ringhi, Ringhi!«
Nekdo je zaklical za njim, Anže se je ozrl. Zabuhel in zasopel je stopical po cesti knežanski mitničar Zucco, pijanec, da mu ni bilo para. Na Kneži ob župnikovem vrtu je imel grofovo mitnico v najemu. Pa je komaj po noči spal v njej. Večjidel je presedel pri Tagliatu in popival. Tu je celo ljudi ustavljal zaradi mitnine in ni mnogokrat ločil med svojim in grofovim. Pozno v noč je kolovratil domov. Hripavo se je razlegla takrat njegova pesem, utihnila hipno, kakor zadušena od bridkega spomina ali nemirne vesti. Ljudje se ga niso bali, Bilo je nekaj naravne dobrodušnosti v njem in včasih, ko je bil trezen, je bil celo prijeten človek. Tihotapci in ljudje, ki so ga potrebovali, so mu zaupali. Ni jih odiral in je znal molčati. Iz njegovih treznih pogovorov je bilo jasno, da zaničuje Tagliata, ko pa je prišla njegova popoldanska ura, je moral zopet vedno v Medice, Morda je bil izobražen, morda je imel boljšo preteklost. Kdo je vedel? Morda je bil skrit zločinec, prav tako podel, kakor Tagliat.
j
»Gospod Zucco,« je vzkliknil Anže zopet veder, vljuden in družaben. »Šetate, šetate?«
»Pit grem,« je sopihal mitničar in se naslonil z roko na Anžetovo ramo. »Pojdiva vkup!«
Anže je mislil: »Takega pijanca je nesel kne-žanski? Za mašo daj, Anže, da te ni gospod Štefan po glavi.« Zucco se je zasmejal. Kakor da je uganil Anžetovo misel, je rekel:
»Kadar sem pijan, sem težji.«
»Pijanec nad pijance,« je mislil Anže, »hinavec pa ni. Poštena duša, Anže, tebi v sorodu.« Glasno je pripomnil: »Bog Vam blagoslovi, gospod Zucco,«
»Abemuš peculia!« je menil mitničar, Anže je oživel in se sklonil, da bi zadel še nekaj teže so-pihajočega dobrovoljca. Kdor bi bil nosil toliko težo na svojih plečih, bi slovel po vsem Tolminskem. Eden jo je nosil, pa niti ponosen ni bil.
Birič in mitničar sta obstala pred Tagliatovo krčmo.
To je bila umazanomokra, enonadstropna hiša nad cesto. Zidali so jo Formentiniji, Zadnji je bival v njej Jeronim. Prodal jo je Coroninijem, Coroni-nijem je sijalo solnce v poldnevu in Formentinijem je zahajalo. Poslednji njihovega rodu je bil mlad komisarjev uradnik in ubog. Za Jeronimom so brali tolminski kaplani v cerkvi svetega Marka na Lju-binju zapuščinske maše. V njegovi hiši v Podmelcu pa je točil že dolgo let grofov krčmar Tagliat, Krčmar Tagliat je imel svojo preteklost. Morda celo strašnejšo, kakor so jo poznali ljudje, ki so poznali njegovo naravo, odkar ga je bila lastna žena obdolžila prešuštva in mu je dokazala in se odpravila od njega. Bila je bogata, bila je odločna. Do zadnje krpe, vse svoje je naložila na voz in je hotela sesti sama. Pa je nazaj omahnila in se začela viti v čudnih krčih in so jo morali nesti nazaj v hišo, kjer je osinela in umrla, preden so ji puščali. To so vedeli vsi na Kneži in tudi župnik Štefan, ki je takrat nastopil proti pohujšljivcu. Kdo pa je vedel, da je nekaj mesecev pozneje umrla prav tako skrivnostno bivša Tagliatova dekla v Tolminu in da je bil Tagliat tisti dan v Tolminu, in da je bila dekla prav tista, ki ga je izdala ženi. Domačini so se bali Tagliatove gostilne. Pri Tagliatu so se opijali biriči, tatje in cestni ljudje: ciganski kleriki in klateži, ki pa so od leta do leta bolj ginili in je skoro en sam še, Tolminski Anton Locatelli, kljuboval železni roki novega naddija-kona Andreja Foramitija in krožil po tolminskih hribih, barantal za maše in prodajal odpustke. In prav ta sloviti klatež, il prete allegro imenovan, je stal ta hip, ko sta prišla mitničar in Anže, na
lestvi pred gostilno in pribijal gostilniški obesek nad vrata. Od spodaj je gledal krčmar sam in se trepal po kratkih nogah in se smejal hrupno, da se mu je stresal koničasto debeli trebuh, in je vzklikal:
»Che furbo, che pittore!« Klatež na lestvi je vpil:
»He! Ugaja! Ali sem pošten? Ali sem držal besedo, da ne bom ostal dolžan? Koliko še dol-gujem, gospod krčmar?«
»Scherzo benfatto,« je klical krčmar, »Debi-tore io!«
»Scherzo maledetto!« je zarenčal Zucco. Na obesku je bila slika črnega rogatega klerika. Obličje prečudne alegorije je bilo v vseh bistvenih potezah lice knežanskega župnika Štefana. Anže je zastokal:
»Sam hudič je to risal.« Tagliat se je okrenil in zasmejal: »Benvenuti, signori! Nocoj bomo pili. Nocoj bom plačal sam. Bomo krstili tega tu gori, quel diabolo, quel prete cornuto,«
»Bomo krstili zlodjevega krčmarja,« je renčal Zucco vdrugo in vstopil, Zasmehljivo in pomilu-joče je gledal Tagliat za njim, se obrnil k Anžetu in vprašal sladko:
»Ej, ej, kako ste opravili na Kneži, gospod Ringhi?«
»Dobro da me ni ubil!« je odvrnil Anže. Tagliat si je mel roke in se smejal. Potisnil je Anžeta skozi vrata, Anžeta je streslo. Obesek nad vrati je zaškripal rezko in ostro v vetru, ki je potegnil od beneške strani. Tagliat se je nagnil Anžetu čez rame:
»Nocoj sem vesel! Nocoj bomo pili, gospod Ringhi!«
»Če drugega ne, to sem dobro zadel,« je mislil Anže, okrenil glavo in mrmral: »Hudirjevo je to čudno, kako temu Lahu iz ust smrdi. Fej! Vse hudičeve so babe, da ga morejo prenašati!« —
Lojeva sveča je gorela ob vrču, ki je krožil okoli mize. Klatež je kvantal in začel peti umazano italijansko popevko. Potem je vstal in izvlekel iz kuhinje starejšo Tagliatovo dekle in jo začel vrteti po sobi, Anže je bahal s svojim junaštvom na Kneži, Bil je omamljen od pijače. Mitničar Zucco je gorel v lica. Ko se je zarekel, da ima sam denar in noče, da bi Tagliat terjal od župnika plačilo, je začel krčmar siliti vanj, Zucco se mu je rogal, Anže je posredoval in jima napijal. Potem je vstal in se lovil po sobi. Mlajša Tagliatova dekla Tinica je slonela v kuhinjskih vratih in gledala z bridkim nasmehom za plešočim klatežem.
Zucco in Tagiiat sta vse glasneje režala drug v drugega. Anže je obstal pred Tinico, se zibal in govoril:
»Se čudiš, dekle? Misliš, veseli so. So! Pa ne vsi, Anže Rink ni vesel. Kako bo vesel Anže? Otroke ima, skrbi ima, Anže misli na otroke, uboge in lačne doma.«
Hudo se je raznežil in je nadaljeval: »Prida nisem, otroke pa imam rad. Tako srce imam, za otroke. Me gledaš, dekle? Boš sama skusila, ko jih boš imela. Dar božji so. Ljubila jih boš. Meni veruj,«
Bridko se je nasmehnila, V njenem nepravilnem, kakor razvlečenem obrazu je bila tiha žalost, ki jo je delala skoraj prikupno, skoraj lepo, »Dober človek ste,« je rekla tiho, »Dober?« je vzkliknil. »Dober? Tega ne govori, dekle! Srca sem dobrega, to je res, Pa so skrbi in od same žalosti sem se naučil piti, da sem prav tak, kakor ta prismojeni far, ki pleše kakor Salomon okoli teleta, Popijam, kolnem in še svi-njaril bi.«
Dekla je zardela. Klatež se je lovil okoli nje. Pahnila ga je vstran. Anže se je zagledal v njen obraz in se mu je čudežno zjasnilo pred duhom in je viknil:
»Dekle, ti si poštena! Kako si zašla v to hišo?« Ostro je zaklical Tagiiat: »Tinica, vina!«
Anže je ostal sam in šel nazaj k mizi. Klatež in dekla sta priletela vanj in ga podrla na tla,
»Lepa družba!« je godrnjal in se pobiral. Padel je za mizo, pred očmi se mu je zmeglilo in je rekel:
»Pijan sem!«
Kakor v snu je videl in slišal.
»Plačam, če snameš hudiča,« je rekel Zucco,
»Snamem.«
»Takoj ga snemi!«
»Koj, ko plačaš!«
»Lucifer!« je zarenčal Zucco in vrgel nekaj srebrnih novcev na mizo, V hipu je klatež pristopil, Bolestno hitro je spravil Tagiiat denar. Tinica se je vrnila z vinom. Klatež je začel tiščati v krč-marja in mitničarja:
»Imam lase svete Magdalene egiptovske. Še svetnica bi znorela za takim, ki jih trikrat ovije okoli prstanca,«
»Le ovij si jih,«
»Tak lep rogat fajmošter. Dvajset lir, gospod krčmar, ni preveč,«
»Jutri!« je stresal Tagiiat,
»Takoj ga snemi!« se je razvnel Zucco,
»Pijmo, potem pojdemo snemat,« Pili so. Še enkrat je poklical Tagiiat Tinico, Na obesek so pozabili.
Klatež je sunil z vrčem Anžeta, Anže se je vzdramil, vzel vrč in pil. Polival je.
»Hudič!« je zaklel Zucco, kdove zakaj. »Pij!« mu je ponudil Tagiiat posodo. Silno je nagnil mitničar. Ko je odložil vrč, mu je glava padla na prsi, V Anžetu je zavrelo. Vrgel se je kvišku.
»Ringhi, buona notte!« je zaklical Tagiiat, Anže je omahoval proti vratom, Tinica je stopila za njim in mu odprla.
»Dekle,« je mrmral, »tega nikar ne zabi. Otroci, Dar božji so. Dar božji smo, ti in jaz. Sami pošteni ljudje, Anže in ti in gospod Štefan in in in signor Zucco, dekle . , .«
Vino ga je vrglo v mesečno noč, Rahlo so se zaprla vrata za njim. Tagiiat sam jih je zapiral trje . . .
Lojenka je dogorevala. Klatež je ležal na klopi in spal, Tagiiat je jedel. Imel je navado večkrat večerjati. Teknilo mu je. Ko je snedel, je še krepko nagnil vrč in vstal.
»Dovolj šale!« je mrmral in potresel klateža, ki se ni ganil. Tagiiat je položil roko mitničarju na rame. Tudi Zucco je spal, glavo na mizi,
»Pijanca,« je menil krčmar in segel spretno v mitničarjev žep. Nekaj novcev je zažvenčalo na tla, V kuhinji je zašumelo. Tagiiat se je ozrl, Tinica je stala v kuhinjskih vratih. On se je vzravnal in se ji bližal in je rekel:
»Pijanec, izgubil bo denar, če mu ga ne spravim, Pojdi spat, Tinica. Ta dva bom spravil sam na cesto,«
Pobožal jo je po licu. Umaknila se mu je, »Ne zapiraj vrat, ko ležeš,« je šepetal. Njo je streslo, V temi je utonila, rahlo so zaškripala nekje vrata. Tagiiat je stopil k pijancema. Zadel je klateža in ga nesel na cesto. Niti zasopel se ni. Močen človek je bil. Nato se je vrnil in stresel mitničarja Zucca, Zucco je dvignil težko glavo, Krčmar ga je povlekel kvišku in ga tiral k vratom. »Hudiča snemi!« je brbljal pijanec, »Takoj ga snameva, signor Carlo,« »Imenujem se Edmondo,« je mrmral mitničar, Tagiiat ga je potisnil na cesto in dejal smeje: »Ne bom pozabil, signor Edmondo. Lahko noč!« Mitničar se je lovil pred hišo in sedel k ležečemu klatežu, se naslonil nanj in spal, Tagiiat je zaklenil vrata in si pomel roke:
»Ladri! Pet bokalov najmočnejšega vina! Pa poceni ga nisem dal!«
f
Vzel je lojenko in šel spat. V svoji sobi je pre-štel denar. Naštel je dvesto lir. Sveča se mu je razlila in ugasnila, V somraku mesečne noči se je slačil. Tiho je sikal umazano pesem skozi zobe. Nekdo v hiši je kriknil: stara dekla je sanjala. Tagliat je šel proti vratom svoje sobe. Pod je škripal pod njim. Takrat so jeknila zunaj na cesti konjska kopita. Tagliat je planil k oknu. Zunaj je razjahal mlad človek plahega konja in se sklonil nad speča pijanca, Tagliat je videl v jasni mesečini prijeten in mlad obraz s črnimi brčicami in je zamrmral:
»Glej, glej, kako si zopet pozen, Kamilo For-mentini! Voglariš! Lepo delaš svojemu pobožnemu stricu. Čakaj, ko pojdem tožit v Tolmin knežan-skega župnika, bom stopil še h gospodu Vihteliču.«
Mladenič zunaj je sedal na konja in vzkliknil veselo:
»Slabo ste si postlali, gospod Zucco. Lahko noč!«
»Hudič,« je mrmral Tagliat za oknom. »Zucco in mladi petelin se poznata. Zdaj vem, odkod ima denar. Hudič me vzemi! Fant ima ljubico na Kneži!«
Krčmar je vzdihnil. Začutil je praznoto v sebi, podobno gladu. Znova je zasikal umazano pesem skozi zobe in šel iz sobe. Pod je škripal pod njim. Zunaj je potrkal in poklical pritajeno: »Tinica, odpri!«
In čez hip je zaklical glasneje, nestrpno: »Odpri!«
Zunaj nad vrati je škripal rezko in ostro obesek z rogatim fajmoštrom---
Anže Rink je prikolovratil v Tolmin in omahnil v nizko sobo med spavajočo družino. Žena je bila že vstala in najstarejši fant se je oblačil, »Krava!« je rekla žena. Anže je vzkipel:
»Kaj? Cesarskega moža psuješ? Boš kmalu videla, kdo sem!«
Vzdignil je roko in nameril ženi. Starejši sin je priskočil in rekel:
»Oče, le poskušajte jo udariti, mater. Dobite jo od mene, pa koj!«
»Pa koj!« je rekla žena in udarila fanta, da bo vedel, kaj se pravi spoštovati stariše, Anže je razširil roke in je zajokal:
»Mati naša! Ti mi odpusti! Vsega so me spridili biriči,«
Sesedel se je na klop. Žena mu je dela vzglavje na klop in ga krepko položila na trdo posteljo. Takoj je zaspal.
Tri ure je spal sredi šumne družine in sanjal težke sanje o rogatem župniku in je plesal ž njim
divje plese. Potem ga je vzbudila žena, da mora v službo. Grofov uradnik, ki je bil prejšnji dan v Podmelcu, mu je izročil račun za pot in mu naročil, naj ga nese na Knežo,
»Naj ga nese kdo drugi!« je ušlo Anžetu, Uradnik je zamežikal.
»Dobro. Ponese drugi, ker se še nisi prespal.«
Anžetu je stopil znoj na lice.
»Gospod,« je vzkliknil, »ne zato! Ponesem! Ponesem, če je treba hudiču. Pa to povem, če me gospod Štefan ubije, skrbite za moje otroke!«
Solzan je pripovedoval svoj včerajšnji dogodek, Uradnik se je smejal, da so mu bile oči solzne. Nato je odslovil Anžeta, Petdeset lir je računil za pot Štefanu Golji, Anže je prišel na Knežo in oddal račun. »Ravno toliko kakor Tagliat za mitni-čarja,« je menil župnik Štefan in pripomnil, da bo plačal, ko plača grof Tagliata. S tem odgovorom se je vrnil Anže, Uradnik se ni več smejal. Vstal je in šel sporočiti grofu, vse kakor je bil povedal Anže,
IV.
»Kmetje so hudiči, ampak rad se pravdam ž njimi,« je rekel gospod Jakob Anton Coronini, grof Tisihudič. »S hudiči že, z osami ne. Pa so proklete ose čedajski reverendi domini amici. Tako je gospod Ivan Ignacij! Sit sem. Pravda j se ti odslej z osami!«
Ivan Ignacij, novi tolminski glavar in gospod, ni sličil svojemu očetu, ki je bil podedoval po materi dušo z bolestno razvito aristokratsko zavestjo. V Ivanu Ignaciju se je ostreje črtal značaj Coro-ninijev, baronov v Prvačini in na Gradišču: skopo-varčnih gospodov, pedantnih uradnikov, iniciativnih ljudi s pravdarsko trmo in dosledno brezobzirnostjo, Pravdo s Čedadom so kupili Coroniniji obenem s tolminskim alodijem, Čedajski kanoniki so takrat zaslutili morda prvikrat, da bo prišel čas, ko bodo ugasnile njihove pravice na Tolminskem, da bodo propadli njihovi bogati dohodki, katere so uživali stoletja in katere so jim bili potrdili papež, patriarh, habsburški knezi in cesarji Maksimilijan I. prvič in Leopold zadnjič v letu 1698. Kapitljeve pravice na Tolminskem so bile nadzorništvo cerkva, pastirska oblast, lastno sodstvo in desetina. Bili so časi, ko je Čedad straho-val Tolminsko z interdiktom in klical cesarske glavarje pred svoj tribunal. Cesarski glavarji pa so bili tisti, ki so omejevali vpliv tujih posestnikov na Tolminskem, Kanoniki so se pritoževali pri vladi in si dajali vedno zopet potrjevati stare privilegije, Tolminski jih niso nehali ovirati pri vi-zitacijah, vtikati se v posle cerkvenega gospodar-
stva, zavirati izvoz desetine, nagajati pri pobiranju, predpisovati cene žitu in merniku mero. Dvaindvajset starih in novih pravnih pisem je ščitilo kanonike, ki so imeli pri vladi spretne agente. Novi tolminski gospod Ivan Ignacij ni imel ne pravnih pisem ne spretnih agentov. Vse, kar je imel, je bil goriški poslovnik »de foro competen-tiae« iz 1. 1700. Ampak pogum je imel in je ukratil naddijakonu dovoljenje za vizitacijo, obligatni »generale mandatum«, kakor je tožil kapitelj cesarju »quod alias semper facta debita requisitione, fuerit concessum«, in je grof ugovarjal, da »dero-gatum est non contradicentibus archidiaconis.«1 Grofa so z Dunaja pokarali in stari cinik grof Tisihudič se mu je smejal. Mladi grof se je potuhnil, začel študirati Gorčarjev poslovnik in pisati spomenico, ki bi z enim mahljajem strla pravno prepotenco kanonikov. To je delal tajno in je skrbno zapiral svoj koncept. Uverjen je bil, da mu bo podjetje uspelo, in se je veselo nadejal, da se bo zmaščeval nad starim, ciničnim očetom . . .
Sedel je v svoji pisarniški sobi, kamor je prihajal delat že ob osmih zjutraj. Ob oknu je bral polglasno odstavek iz spomenice, kakor je bil napisal prejšnji dan zvečer: »Verum enim est a Pontifice debere haec et similia concedi, sed verum verissimumque est, necessario debere a terrae Principe in suo Dominio admitti, antequam possint exerceri; et verum ac verissimum est, ea exerceri non posse, licet a Pontifice concessa, si a terrae Principe non admittantur. Non talem Pontifex supra reges et Principes potestatem habet, ut eis invitis possit aliquam iurisdictionem ecclesiasti-cam, quae non sit pure et simpliciter spiritualis, sed vel in minimo temporalitatem sapiat, in eorum dominiis introdure.«2
Tu ga je prekinil uradnik, ki je potrkal in vstopil. Nekako nevoljen mu je stopil grof naproti, kakor človek, ki se je bavil z najljubšim opravilom in ga motijo,
»Zakaj?« je vzkliknil zmeden. Uradnik se je poklonil in začel pripovedovati o zadevi s knežan-
1	Generalni mandat, ki se je o priliki potr«bne vizi-tacije vedno dovoljeval; je prišel iz navade, ne da bi bili naddijakoni ugovarjali.
2	Resnično je pač, da sme papež priznati to in podobno, pa resnično in najbolj resnično je tudi, da mora nujno privoliti deželni knez, preden bi se izvrševalo v njegovem ozemlju; in resnično in najbolj resnično je, da ni mogoče izvrševati, pa če je tudi sam papež priznal, če deželni knez ne dovoli. Papež nima tolike oblasti nad kralji in knezi, da bi mogel uvajati v njihove dežele, če se branijo, katerokoli cerkveno sodstvo, ki ni čisto in samo duhovno in četudi v najmanjši meri posvetno.
skimi cerkvenimi računi. Grofu se je hipoma obličje zavleklo v neskončno zaničljivost, Obrnil se je sunkoma in šel k pisalni mizi in se vrgel v naslonjač,
»Nadaljujte, prosim!« je velel in gledal kakor zdolgočasen skozi okno nekam v senožeti nad Tolminom, Uradnik je pripovedoval o mitničarju, ki ga je nosil knežanski župnik in mu je bil poslal Tagliat svoj račun,
»Čemu mi to pripovedujete?« je vprašal grof in se okrenil v stolu. Uradnik je navedel župnikov odgovor, češ, da bo plačal grofu pot v Podmelec, kadar grof poravna Tagliatovo terjatev za mit-ničarja. Grof je šinil kvišku. Uradnik se je naglo poklonil in pripomnil, da je takoj kaznoval Ta-gliata zaradi njegovih neumestnih šal z grofovim imenom. Grof je prikimal. Uradnik je menil, da bi bil tudi v župnikov! zadevi odredil potrebno. Vendar pa se mu je zdela stvar tako značilna za mišljenje upornega župnika in smatra župnikov drzni odgovor za žalitev glavarjeve osebe in časti in je zato v dvomih, ali je merodajen dovolj, da sam ukrepa,
Z nekako muko na licu je poslušal grof svojega pravnika, čigar beseda je bila neizrazita in opolzka, a je vendar krepko izražala zmisel tega, kar je hotel dopovedati svojemu gospodu. Bilo je, kakor da steguje zopern molusk svoje sluzavo-mehke krake in lovi in bi stisnil in držal. Čim dalje je govoril uradnik, tem krčeviteje se je tresla grofu spodnja ustnica. Krivica, ki jo je sprva le bolj slutil, mu je stala po uradnikovi stilizaciji okrutno silna in blizu pred očmi. S silo je moral krotiti svoj dušni vihar. Nem je čakal uradnik njegove besede.
»Storili ste svojo dolžnost,« je rekel grof. Glas mu je bil skoro hripav. Uradnik se je poklonil,
»Čez pol ure se vrnite!« je dejal čez hip grof, »ukrenil bom po svoji vesti in časti!«
Uradnik je odhajal. Grof je vprašal navidezno miren:
»Čakajte! Omenili ste mitničarja, to je, ali se ne motim, knežanski?«
»Knežanski Zucco!«
»Ali je ta človek zanesljiv?«
»Dozdaj je bil!«
Grof je prikimal in sedel. Tiho je zaprl uradnik vrata za seboj. Takrat je planil grof Ivan Ignacij kvišku in stisnil pest:
»Kanalja kmetska. To boš pomnil,«
Začel je hoditi po sobi gori in doli. Čez pol ure se je uradnik vrnil. Grof ga je odslovil, naj se vrne čez uro. Bil je nervozen do skrajnosti. Urad-
nik mu ni nič omenil, da je bil medtem poslal kne-žanski župnik sla z denarjem in tako poravnal grofovsko pot v Podmelec.
Ivan Ignacij se je domislil svojega očeta in njegove nepojmljive jeze, kadarkoli je slišal ime knežanskega župnika. Neskončno zaničljiv izraz mu je legel na lice, segel je po gosjem peresu in vzkliknil:
»Gospod Jakob Anton! Zdi se mi, da me boš vesel. Ti si znal sovražiti, ampak maščevati se nisi znal.«
In je vrgel mimogrede nekaj vrstic na papir. In še isti večer je bral stari grof Jakob Anton v Gorici:
»Moj dragi! Tvoji neprijatelji, moji neprija-telji. Knežanski župnik Štefan Golja me je izzval. Kadar prideš v Tolmin, Ti povem, kako sem mu odgovoril,«
Stari grof Jakob Anton je bil ravnokar popil bokal močnega furlanca in je bil dobre volje. Ko pa je prebral pismo, se je zresnil in vzkliknil kratko in srdito:
»Hudič!« — , , ,
To je bila zelo mila idila ob devetih zvečer v sobi Štefana Golje na Kneži. Župnik je sedel v lesenem naslonjaču ob oknu, Neža je ždela na nizkem stolcu ob kuhinjskih vratih, Lucija je sedela pri mizi in brala v svitu lojenke glasno in mehko:
»Drugi fo Mario Magdaleno perglihali temu grenkimu nevarnimu, inu poshrefhnimu moriu. Morje je bila Magdalena, sakaj veliku Mlade-nizhou je bilu sa volo nje lepote pogublenu. Morje, sakaj ta kateri je s' Magdaleno fe snanil, v' veliko nevarnoft fvojo dusho je poftavil: Morje, sakaj lushti tiga meffa k' fadnimu v' veliku gren-kuft zhloveka perpravio. Morje, sakaj nikuli nje ferze pozhitka nej imelu , . .«
Sredi branja je zastal dekletu glas, Kakor ptica preplašena iz sna, se je vzdramila Neža, Župnik je dvignil glavo:
»Ali ne boš več brala?«
Iz prijetnih sanj se je vzdramil. Grofu je bil vendarle poravnal račun, Anžeta je pa tudi pošteno plačal. Za svojo naglost se je bil izbičal in Neži je odleglo. Pridigo za drugo jutro je premislil in vse je lepo urejeno in v srcu je mir in tako čudno sladek je Lucijin glas. Bere od velike blod-nice, ki je delala pokoro. Ali kaj razume, kar bere? Lucija, čista lilija in še otroška, Tolminka mala s čistim srcem in ženskim licem in svojimi mirnimi, pametnimi očmi. Ali kaj razume?
»Ali ne boš več brala, Lucija?« Deklica je slovkovala trudno, težko: »Nikuli nje ferze pozhitka nej imelu!« Hipoma pa je zakrila lice z rokami in zaihtela brezglasno. Topo plaha je strmela Neža v njene drhteče rame. Visok se je dvignil župnik iz naslonjača, V bolestno vznemirjenem licu mu je igral odsev lojeve sveče, »Lucija!«
Dvignila je svoj obraz, bled, prestrašen, obupen. Ustnice so drhtele težko besedo, morda izpoved, morda kes. Ni je izrekla. Tisti hip je nekdo potrkal in odprl v sobo. Trudno bebasta se je zagledala Neža v človeka, ki je vstopil, Lucija je zaprla knjigo in se dvignila sunkoma,
»Domine Matko, odkod?« je vzkliknil župnik, »Iz Volč,« je odvrnil pozni gost, Štefan Golja mu je stopil naproti. V nekaki hlinjeni živahnosti se je kretal gost, tovariš Goljev, volčanski župnik. Štefan je začutil vonj zaužitega vina in je povesil roko, ki jo je bil stegnil v pozdrav.
»Iz Volč,« je rekel, »Prihajaš, pa naravnost ne!«
Z roko je pomignil Neži, naj gre, Lucija se je bila že umaknila v kuhinjo,
»Festina lente, vse ti razložim, daj da se oddahnem!« je hitel govoriti volčanski. Nezrela in nenaravna naglica ga je delala čudno nerodnega. Prav tako mu je beseda lovila besedo. Bil je bo-lehno razburljiv človek, nestalen in ni bil na dobrem glasu. Strogo in resno ga je gledal Štefan, Oni pa se je vrgel v naslonjač in govoril:
»Dolga pot, strašno dolga pot. Pa strma! Ne, moj ljubi, ne zavidam te. To se pravi, ti si vajen. Seveda, Vajen si. Kaj sem hotel reči, Čuješ! Malo prenočišča mi boš dal nocoj. Nisem razvajen. To se pravi, seveda. Saj ti še nisem povedal, čemu sem prišel, hehehe. Pomisli, faranom sem ušel,« Štefan je molčal in ni trenil, »Ne veruješ, domine? Resnica božja,« je hitel Matko, »da sem jim ušel. Glej, pravdam se ž njimi,«
»In v nedeljo jih puščaš brez maše!« je odvrnil resno Štefan. Stal je ob mizi in v svitu lojenke so se mu ježile obrvi in ustnice so mu drhtele.
»Poslušaj,« je rekel mirneje Matko in začel pripovedovati, da zahtevajo Volčani od njega, naj da svojo deklo iz hiše in da ga grdo obrekujejo in da so mu celo grozili, da ga pojdejo tožit nad-dijakonu. To pa vse samo zato, ker ima dekle dolg jezik, pa se prepira z vaščankami, ki je ne morejo. Umazane babe bi rade posili, da bi jo pognal. Jezo
delajo človeku in žalost. Kakor obnorele so in ščujejo moške,
»Turpissima verba audivi!« Nekako proseče je pogledal Štefanu v obraz, Štefan se je zganil, skomizgnil z rameni in rekel mirno:
»Daj jo iz hiše, da bo mir!« Matko je planil:
»To mi svetuješ? Dobro! Dovoli vendar, da vprašam: Ali bi ti dal svojo iz hiše, tisto mlado, ki je brala?«
Štefan se je razvnel: »Lucija ni moja dekla!«
»Ni!« je pristavil Matko, »in ti nisi Matko, Prav zato, sem mislil, mi boš vedel svetovati,« V Štefanu je valovila živa nevolja: »V soboto zvečer hodiš iz Volč na Knežo po svet. Svetoval sem kratko. Zato je pa pot od Kneže v Volče tem daljša!«
»Ne bom te zadrževal,« je vstal burno Matko, Odločno mu je položil Štefan roko na rame in rekel:
»Kri ni voda! Pa takega vihraveža, kakor si ti, ni več na Tolminskem, To sem ti moral povedati, Zdaj pa sedi. Pozen si, pa si gost. Bolje, da sedim jaz s teboj pri mizi, nego Tagliat,«
Nekaj rdečice je udarilo Matku v obraz in je povesil oči. Preden se je oglasil na Kneži, je pil pri Tagliatu, Župnik Štefan je šel v kuhinjo in mu je sam stregel. Lahkomiselnemu Matku se je ota-jalo srce in je pol tožeče, pol smehljaje pripovedoval, kako je bežal iz Volč, češ, da gre v Čedad in se vrne z interdiktom, in kako je na poti proti Kobaridu spoznal, da se je prenaglil z grožnjo, a se sramoval: Ali naj bi se vrnil, da bi se mu bili smejali?
»Zlo je zlo, sem mislil. Kar je, je. Brez maše bo fara, če ne pojdejo v Tolmin, Pa saj so zaslužili in se bodo bali. Pa sem se domislil, da bi šel k tebi in bi me ti v pondeljek spremil v Volče, To bi jih pretreslo,«
Pomilovalno se je nasmehnil Štefan, »Ne bom te spremil, Naspiš se in odpočijeŠ in ob štirih te zbudim, da prideš še pravi čas,«
Matko se je vdal in je postal veselejši. Vino se ga je hitro prijemalo. Nekako dobrohotno ga je poslušal Štefan, ko je čebrljal, kakor ' dijaček:
»Najrajši bi faro premenjal. To bi bilo zdravo za Volčane in zame. Preveč so me vajeni. Zares, kar menjal bi, četudi na slabše,«
»Fara je dobra!« je odvrnil kratko Štefan, Matko je citiral z zaničljivim glasom:
»Vicarius Vulzanae habeat septem sextarios Milii et septem sextarios avenae; et quidquid ob-tinebit pro purificationibus mulierum, pro signan-dis domibus; et medietatem casei et lanas, quae colliguntur in So Georgio et So Michaele; medietatem Septiminarum et Legatorum —«1
»Dovolj,« je vzkliknil Golja, »Če ne bi bil zadovoljen na Kneži, bi menjal,«
»Vse se še lahko pripeti,« je pripomnil Matko, Vstopila je Lucija in sporočila, da je pripravila gostu posteljo,
»Pridna!« je prikimal Štefan, Deklica se je sklonila in mu poljubila roko, kakor jo je bila prav mlado navadila Neža, Štefan se je sramoval te njene nežnosti pred Matkom in je rekel skoro trdo:
»Dobro, Lucija, dobro! Pojdi in lezi,« »Lahko noč!« je dahnila in šla, Matko se je zagledal za njo, Štefan se je zresnil. Hipno je ugasnila dobrota mehke, sanjave sreče v očeh,
»Odkod imaš pravzaprav to dekle?« je vprašal lahkoživo Matko, Slovesno je ogovoril Štefan: »Bog mi jo je dal v tolažbo!« »Moji farani bi rekli drugače,« se je nasmehnil Matko,
»Sam si kriv,« je odgovoril trdo in mrko Štefan in zadel v živo,
»Truden sem,« je vzdihnil Matko in vstal, , , Bila je čudna ogorčenost v Štefanu in mu ni dalo, da bi se poslovil prijazneje. Čudno neugodje se mu je vsesalo v srce, ko se je domislil Lucijine žalosti, katero je bil pozabil med pogovorom z Matkom, Zdaj, ko je ostal sam, ga je obšel bolesten nemir. Vstalo je v njem težko, temno. Segel je po Svetokrižkem in je iskal. In je našel stran, kjer je brala, in je bral počasi, glasno: »Nikuli nje ferze pozhitka nej imelu!« Truden in žalosten je odšel spat. Bolj raz-mišljeno ko sicer si je segel v nedrije, da bi poljubil križec, ki mu ga je bila obesila umirajoča mati okrog vratu. In je otipal na prsih staro brazgotino in se je domislil svoje stare boli, svoje jeze in svoje najnovejše trdosti nasproti Matku, Stisnil je ustnice in segel po bič za razpelom in se bičal, kakor da biča nekoga drugega, trdo, neusmiljeno, sovražno,
* * *
1 Volčanski župnik bo prejemal sedem starjev žita in sedem starjev prosa in ovsa; in kar bo dobil za očiščevanje žen in za zaznamenovanje hišnih vrat; nadalje polovico sira in volno, ki jo bo nabral o sv. Juriju in sv. Mihelu; polovico sedmin in zapuščinskih maš . . .
Iz cerkve svetega Jurija so se vsuli ljudje. Takrat je zapel boben in tolminski birič je razglašal novo postavo: Noben podložnik ne sme zahajati v gostilno knežanskega župnika in ne sme piti njegovega vina. Noben voznik mu ga ne sme voziti, nihče tovoriti,
»O Jezus!« je vzdihnil ključar Bogataj, On je vozil župnikovo vino in se je ozrl po gospodu, ki je stal ob njem z zaničljivo dobrovoljnim obrazom,
»Ali ste slišali?« je vprašal birič,
»So!« je odgovoril župnik,
Birič se je okrenil naravnost k njemu in se smehljal:
»Huda postava! Za eno merico petindvajset goldinarjev. Gospod, še zastonj ga jim ne boste usilili. Meni ga boste lažje, ki imam pismo za Vas,«
»Od grofa?«
»Od cesarjevega namestnika, tolminskega glavarja!«
»Daj!« je vzkliknil župnik, vzel list, ga razvil in bral. Grof ga je klical predse na odgovor, ker je sklepal cerkvene račune brez gosposkine pri-čujočnosti.
»Gostoljubnost tolminskih župnikov je znana,« se je smehljal birič, »vina pa še grofovski nimajo boljšega —« In se je oziral okoli po ljudeh, kakor bi hotel reči: Glejte, tako je treba znati. Le strahu nič pa preveč spoštovanja. Boste videli. Bokal najboljšega mi ne uide. Pa se je zmotil birič.
»Katerega gospoda služiš?« je zategnil župnik,
»Služim grofa!«
»Jaz ne!« je odsekal župnik, mu okrenil hrbet in šel.
Drugekrati je bilo nedeljsko kosilo župniku Štefanu ura nedeljske sreče in počitka, slovesna dobra volja, ki jo je užival v sladki idiličnosti, vesel sebe in svojega stanu, prijetno utrujen in tešč. Zdaj pa je stopil s trdim korakom za belo pogrnjeno mizo in začutil čudno žejo utrujenosti in razburjenosti. Hlastno je pil iz rožaste majolike. Jedi se je komaj dotaknil in odšel naglo v svojo sobo.
Znanilo je k večernicam. Smehi in klici otrok so oživeli na cerkvenem obzidju; stari ljudje so šli v tožečih pogovorih mimo župnišča, šestdesetletne žene in sedemdesetletni dedci. Župnik je slonel ob oknu, pa ni odzdravljal, ko so pozdravljali. Komaj jih je videl. Razburjen je bil in je mrmral jezne vzklike:
»Galjot tolminski! Sram me je za tisto dobro voljo, ki sem jo imel. Sem upal, da boš boljši in poštenejši, kakor oče, ki mi je nagajal, kjer je mogel. Pa si ti še slabši in zlobnejši. Tvoj oče je
rjovel kakor lev, ti sikaš kakor kača. Sikaj! Ti sin svojega, jaz sin svojega očeta. Kri ni voda, pa si poglejva v oči, gospod galjot!«
Zasmejal se je in stopil odločno od okna in hodil po sobi gori in doli. Ko je zazvonilo, je odšel v cerkev vedrovihrav, buren. Stopil je pred oltar, da bi učil, in je rekel:
»Farani! Grof je gospodar vaših teles, vaših duš gospodar je Bog in po Njegovi sveti volji vaš fajmošter. Grof vam je dal svojo zapoved, da se bojte moje gostilne. Jaz pa vam razglasim svojo postavo, Grofovskega krčmarja imate v fari. Pre-povem vam njegovo hišo in vino. Zato, ker se bojim za vaše duše, da jih ne izpridi slaba beseda in grdo dejanje. Proč od greha, farani! Če pa boste bolni in bodo vaše žene na porodu, pridite! Porodnicam in bolnikom je treba vina in ga še ni bilo cesarja, ki bi bil smel prepovedati ubogaime. Amen!«
In je bil župnik Štefan pravi in edini gospodar svojih duš in je odbil grofovo sulico in skrhal konico. Ljudje so šli domov in tisti, ki so šli mimo Tagliata in so videli gnusni obesek nad vrati, so rekli:
»Posuši naj se mu noga, kdor prestopi galjotov prag!«
Anton Mrak iz Klavž, ki se je najbolj gnal zaradi podmelške cerkve, bi bil rad ugovarjal, pa ni in se je potuhnil.
K župniku pa je prišel župan Rutar in Štefan ga je sprejel najboljše volje, kajti že je bil prejel od tolminskega naddijakona povabilo za četrtek k seji zaradi župniških gostilen. Grofova prepoved je bila razburila duhovnike celega Tolminskega. Župnik Štefan je hvalil Foramitija in župan je pritrjeval.
»Grof se ga boji,« je rekel, »nas je lani zaradi njega k sebi poklical, župane in ključarje.«
»Takrat ob vizitaciji?« je vprašal župnik.
»Takrat,«
»Zaradi cerkvenih računov?«
Župan je prikimal,
»Pa mi to šele zdaj poveš, Mohor?« je vzkliknil župnik,
»Nikoli ne bi smel,« je odvrnil hladno župan, »take kazni nam je zagrozil, turn in temo!«
Župnik se je dvignil in postavil vina na mizo kruha in želodca,
»Dobro je, Mohor. Mero vina popijeva.«
»Jo pa, ker nisva v gostilni.«
Župnik se je nasmehnil.
»Pazi, Mohor! Zdi se mi, da ga je prepovedal celo piti.«
Nagnila sta. Takrat so se odprla vrata. Ne da bi bil trkal, jih je odprl nemaren berač s potuhnjenim čelom.
»V kuhinjo stopi, kruha dobiš!« je vzkliknil župnik,
»Stokrat hvala!« je rekel berač in zaprl vrata. Župan je vstal. Nevoljen se je ogledoval in se oziral, kakor da se je pravkar domislil in ne ve, kam bi pljunil.
»No kaj?« je vprašal župnik. »Tako!« je odvrnil župan. »Jaz bi vrata zapiral, Poznam ljudi in tega človeka sem že videl.
V	Tolminu sem ga videl, med galjoti.«
Župnik je planil v kuhinjo in vzkliknil: »Neža, nobenega kruha! Z metlo mu daj!« »Komu?« se je začudila Neža. Župnik je stopil k županu in ga potrepal po ramenu:
»Mohor, tak sem pa še, da bom utrpel jaz, če te bo globil.«
Malomarno je skomizgnil župan z rameni. . . V četrtek je odšel župnik v Tolmin k nad-dijakonu. Pozno proti večeru je odšel proti domu.
V	Podljubinju je obstal pred gručo otrok, umazanih, zdravih, vedrih.
»Čigav si?« je ogovoril najmlajšega.
»Tončev,«	I 1
»Pa ti?«
»Mohorov.«
»Pa znaš moliti?«
»Znam.«
Takrat se je oglasil Tončev:
»Župana so biriči gnali.«
»O jej!« se je nasmehnil župnik.
»So ga, so ga!« je zapel ves zbor.
»Pa katerega župana?« se je navidezno čudil Štefan in vsi otroci so vpili:
»Župana. Ali ne veste?«
»Res ne vem,« se je nasmehnil župnik in šel svojo pot v mrak in breg. Pod Ljubinjem je postal zasopel in je videl, da je noč, in je bil vesel njene mehke miline in mu je grenila sladkost le nemirna misel, da bo moral iti mimo Tagliata. Nehote je stopil hitreje navzdol proti domu v svojo rodno vas in svojo faro. Temen ptič je brezšumno zakrilil nad njegovo glavo.
»Sova je, sokoli spe,« je mrmral župnik in ga je čudno streslo. In sredi tajne groze je začutil toplo človeško sapo na svojem tilniku in temen udarec mu je udaril v možgane, da se je opotekel po cesti in izgubil zavest, . ,
(Dalje.)
Balada.
„Kaj rada bi, mati, o mati,
ko tvoje oko kot hijena zre? — o joj!"
„„Nikar ne sovraži me, sin; jaz rada bi tvoje srce — o joj!""
„Srca ne morem ti dati,
izbral ga že oče je moj — o joj!"
v
„„Cemu si to storil, moj sin?
Kaj neki bo s srcem oče tvoj ? — o joj!" "
„Moj oče ga v prah je steptal, zanj dal mi je meč svetal — o joj!"
„„Kaj z mečem boš storil, moj sin? Koga boš z orožjem razklal? — o joj!""
„Srca več nimam, o mati. Vsakogar bi hotel razklati — o joj!"
„„Srca več nimaš, moj sin
če ljubiš me, mater, umri! — o joj!""
„Glej, željo edino izpolnim ti. Z rokami, o mati, oči mi zakrij! — o joj!"
„„Ni kruto srce mi, o sin!
Kako imaš vročo kri! — o joj, o joj!""
France Bevk.
Spomenik za dr. ]. E. Kreka.
Jos. Mantuani.
Razgovarjali smo se nekoč o spomeniku, ki naj se zgradi na čast dr. J. E. Kreku in njegovemu delu. Posebno^ smo razmišljali o prostoru, kje da naj stoji. Nekdo v družbi je sprožil misel: na Po-gačarjevem trgu! Tam bo gledal na življenje in vrvenje ljudstva, kakor je to rad delal med živimi, ljudstvo bo pa imelo med seboj svojega ljubljenca in vodnika, ki mu je postal po svoji smrti še neprimerno dražji, ker ga nima več. To je nedvomno ideja, lepa ideja. Rad priznam, da sem bil sam nekaj dni pod njenim vplivom. Zdaj pa, ko zavzema ta stvar res konkretne oblike, ko misli razpisati odbor za Krekov spomenik natečaj na tej podmeni, da naj stoji na Pogačarjevem trgu, zdaj sem pa začel o zadevi vendar bolj razglabljati in podrobneje premišljati. Uspeh tega razmišljanja je ta, da sem le še pogojno pristaš misli, da bi bil Pogačarjev trg primeren prostor za Krekov " spomenik.
Kar podajam v nastopnih vrsticah, je moje osebno naziranje, ki ga postavljam na premislek in razgovor. Morebiti se oglasi še kdo drugi z drugačnimi razlogi bodisi za ta načrt ali zoper njega; le da bo zadeva premišljena na vse plati, preden se kaj ukrene.
Prva in glavna stvar je seveda spomenik. Katere vrste bodi ta? Od odgovora na to vprašanje je odvisna v nekoliko tudi kakovost prostora. Nekatere vrste spomenikov zahtevajo odprt prostor, druge zaprto stojišče, tretje arhitekto-nično, četrte vegetabilno ozadje, pete sklenjeno steno za seboj, šeste ostrešje nad seboj. Tu vlada seve vzajemnost: ni vsak prostor za vsak spo-spomenik, a tudi ne vsak spomenik za poljuben prostor; drug določa drugega.
Mogoče so pa te-le vrste:
1. Spomenik s p o r t r e t n o s o h o. Ta sloni na misli, da naj zremo i mi i naši potomci slavljenca v potezah in postavi, kakor je hodil in živel med svojimi sodobniki. To je najstarejše načelo za osebne spomeniške zasnove; zato je moderni imenujejo »konvencijonelno«. Je res; a za to ni še treba, da bi se moralo odklanjati. Te vrste spomeniki so preudarjeno »nameravani«, kakor nobeden drugi in določeni, poudarjati v bodočnosti osebnost slavljenčevo, Provzročitelj takega spomenika — posameznik ali družba — želi svojega
heroja predstavljati vsej bodočnosti kot osebo ž njenimi značilnostmi v rasti, potezah in subjektivnimi kretnjami, — To je mogoče izvesti na več načinov. Ali da se mu postavi a) cela soha (kakor pri Prešernovem, Vodnikovem, Valvasorjevem ali Radeckyjevem spomeniku), ali b) doprsna podoba (Radeckyjev spomenik v Zvezdi, Trubarjev spomenik), ali c) samo glava (spomenik cesarja Franca Jožefa na Slovenskem trgu), ali d) portretni medajlon (Auerspergov spomenik). Najširšo možnost, podati svojstva, ki so značilna za vnanjost predstavljene osebe v obrisih in gibanju, ima nedvomno cela soha. Vsaki izmed sledečih načinov se odreka temu v vedno večji meri. Prve tri vrste so prosto stoječi umotvori in dimenzijonirani na vse plati, zadnja samo na dve strani in zahteva torej od gledalca že nekaj duševnega dela, da abstrahira podobo od podlage in si predstavlja osebo stereoskopično (kot prosto stoječo telesnino), Da bi zrcalili taki spomeniki tudi dušo predstavljenega moža, to že zaradi velikih meril in posebno zaradi tega ni moč, ker mora spomenik učinkovati od daleč, Ako naj se to posreči umetniku, bi moral ta natančno poznati pro-slavljenca; a tudi tedaj bo mogel zaradi fizičnih zaprek le v zelo omejeni meri ustreči tej želji,
2, Gradnja, ki naj samo spominja na rajnika. Ta more biti figuralna, kakor: skupina, prizor, alegorija; bodisi v prosto stoječi plastiki ali v reliefu, A tudi brez podob je mogoča, n, pr, slop, piramida, stena, vodnjak i, dr. z napisi, S te vrste spomenikom bi bil zagotovljen Je spomin na delovanje proslavljenčevo, torej na stvar, ki jo je zastopal, a izključena bi bila neposredno njegova osebnost. Tak spomenik bi imel svojo prednost v tem, da bi pojasnjevala njegov pomen točna beseda v napisu, A gotovo je, da bi izgubivalo besedilo vedno bolj svojo moč, čim starejši bi bil spomenik. Ves pomen bi razumevali samo mi in naši neposredni potomci; poznejši rodovi bi bili vedno bolj oddaljeni od važnosti teh besedi, dočim bi umetniška vsebina in njene oblike ohranile svojo privlačno silo in jasnost neprimerno dalje.
To bi bile dve vrsti spomenikov, ki zahtevati svoj prostor. In na takega pač mislijo v prvi vrsti. Zato pustimo druge spomenike v nemar in pomislimo, kje da naj stoji.
V Ljubljani smo v tej zadevi na slabem: primernih prostorov za spomenike ni več, V prvi vrsti zahteva spomenik prostor, na katerem more učinkovati umetniško, in tak prostor v mestu je trg. Trgov pa ne pozna naš regulačni načrt. Kajti trg ni le prostor, ki nudi večjemu številu ljudi stojišč, ampak mora biti tudi pribežališče za mirno razvijanje opravkov, to je, da omogoči posetnikom, duševno zbrati se. Tako je pojmovala stara stav-binska umetnost svojo nalogo, tako je snovala skupnost umetnin: ne vsake hiše posebej, ampak vsa poslopja istega oddelka so bila zgrajena in združena na podstavu ene vseobsežne misli, kateri se je morala podrediti vsa skupina. Prav zato učinkujejo starejši trgi tako dotbrodejno. Nikjer ne trpi individualnost, in vendar je varvana enotnost s tem, da je trg lepo zaključen.
Takih primerov imamo v Avstriji mnogo ohranjenih, Tako n, pr, v Pragi veliki in mali trg ob mestni hiši starega mesta, pri sv, Kastulu, ob stari sinagogi, pri sv. Petru, Kozji trg, sadni trg, ob cerkvi sv. Nikolaja na »Mali strani«, na Hracl^a-nih, in še drugi, — Na Dunaju so začuvali še presenetljivo mnogo starih trgov, dasi pridno gradijo in »modernizirajo«. Nepokvarjeni so ostali v notranjem mestu n. pr. minoritski, dvorski (Am Hof), židovski, šentpeterski, šentštefanski, vse-učiliščni (ob stari auli), frančiškanski, novi trg, mokarski trg, dočim so drugi že precej razdrapani. — Na našem jugu imamo tipične trge v Gorici ob stolnici, dočim sta Travnik in Piazzuta le še široki cesti; v T r s t u je najidealnejši trg ob evan-geljski cerkvi. Italijanska mesta hranijo še vse polno lepih in tipičnih trgov iz stare kulture. Vzemimo samo Benetke, Piazza in Piazzetta! A tam imamo še mnogo intimnejših trgov, kakor s, Francesco della Vigna, s, Giorgio dei Greci, s, Giuliano, s, Giovanni nuovo, s, Fosca, s, Cas-siano, posebno s, Giovanni Elemosinario in s, Bar-tolomeo, ki se nadaljuje v Piazza Goldoni, kjer stoji najboljši beneški spomenik nove dobe, — V Milanu so vzgledni trgi Piazza Rossa, s, Sim-pliciano, s, Bartolomeo, Piazza della Scala, Piazza s, Carlo, Piazza s. Eustorgio, — Mesta s staro kulturo so imela brez izjeme take trge, ki nas še dandanes uče, kako jih je graditi.
Ljubljanski regulačni načrt pa nudi kot trge samo križišča čim najbolj mogoče širokih cest, torej prostore, ki jih ne objemajo poslopja, ampak so odprti in neomejeni na vse plati, da ne veš, kje se začenjajo in končavajo, na katerih izgulbiš orientacijo, kjer ni moč, da postojiš, kam še da bi se zbral duševno, ker ti je treba hitro in nervozno
bežati preko njega, oziraje se na vse strani, da te kdo ne povozi ali da ne zadeneš ob svojega isto-tako nervoznega someščana in ga ne podereš, ali da se obvaruješ, da on ne prekucne tebe. Marsikaj bi se dalo sicer še popraviti — a na podlagi načrta ni nič upanja za tako možnost.
Pred potresom smo pa imeli v Ljubljani več uzornih trgov, lepo zaključenih od vseh strani. Prejšnjo obliko so ohranili še precej Pogačarjev, kongresni, dvorski, Jurčičev in Ambrožev trg; drugi so vsi deformirani; Turjaški trg še-le pred par leti, ko ste padli hiši nad Ljubljanico (Nagla-sova in Obrezina), Kongresni trg odgovarja itak bolj beneškim in sploh italijanskim »campi«. Sem bi bilo šteti tudi Vodnikov trg, ki je namenjen praktičnim tržnim potrebam.
Spričo tega položaja je res težavno, odločiti se za prostor, ki bi ustrezal zahtevam, katere moramo staviti za spomenik takemu možu, kakor je bil dr, Janez Ev, Krek, mož, ki bi mu Slovenci radi odkazali tak prostor za spomenik, da bi ga ne mogel prezreti nihče, ki poseti Ljubljano, in kjer bi tudi umetniško neoporečno učinkoval. To pa ne samo za prvo dobo, ko bo spomenik še nov pojav in ga bodo hodili gledat iz radovednosti, ampak za vse dogledne čase. Za ta slučaj pa v Ljubljani nimamo potrebne izbire,
V tej zadregi se je pojavila misel, postaviti spomenik na Pogačarjev trg. To misel so podpirali tudi z razlogi; izvajali so jih iz značaja pokojnikovega, — Res je sicer, da je bil dr. Krek skromen in priprost; za vnanjosti se ni brigal. Čutil je z naj-nežnejšimi stremenčki bogatega in mehkega srca s svojim narodom in izmed tega je posvečal posebno skrb priprostemu ljudstvu. Kamor je prišel, tam je šel med nepopačene reprezentante naroda: ne v blesteče se gostilne ali razkošno opremljene kavarne, ne na opolzle salonske par-kete ali na mehka sedišča gledaliških lož, ampak na cesto, na trg; v prodajalne je hodil in tamkaj pričel pogovore z ljudmi, kakor s starimi znanci, dasi jih ni videl svoje žive dni. Poiskal je zastopnike naroda v vaseh, v kočah, na polju, v lesu, na paši, se razgovarjal ž njimi, jih izpraševal, kaj jih boli in kaj veseli. Na ta način je dobil točna in zanesljiva poročila, tako je gledal narodovo dušo in spoznaval njegove kreposti in slabosti. Kakor pa je bil priprost med priprostimi, zaupljiv in sočuten, tako je bil med naobraženimi veljaki oprezen, pa tudi avtoritativen in celo trd, ako je nanesla prilika. To so vsekako obrisne poteze njegovega značaja, ki stavijo umetniku ne ravno lahko nalogo, izraziti jih z umetniškimi sredstvi
in ki morejo dobiti tudi svoje ozadje ali »milieu« v točki in okolici, kjer naj bo nameščen spomenik.
Preden pa razpravljamo' o trgu, ki je predlagan za spomenik, pomislimo še dvoje. Gori navedeni razlogi veljajo samo za slučaj, da bi bila portretna soha bistven del spomenika. Le v tem slučaju bi mogel umetnik označiti slavljen-čev značaj in to poudariti z osredjem, kamor bi postavil svoj umotvor. Ali je pa neobhodno treba sohe? Ako dobi umetnik drugo rešitev, ki se da izvesti in se strinja z idejo proslavljenja — zakaj bi se ne sprejela? Prav mogoče pa je, da bi nameravan prostor ne ugajal tej rešitvi, ker bi ne bil v skladu z umetnikovo idejo. To je tem bolj premisliti, ker oblika trga ni definitivna, Argumen-
hoče povedati, kdo je bil in kaj je bil dr. Krek; povedati hoče svečano, pomembno, odločno in jasno. Spomenik bodi ogovor slovenskega naroda, namenjen vsakomur, ki se približa mestu, kjer bo stal. Ta ogovor bodi jedernat, pameten, vzvišen nad vsako kritiko; sega naj do duše, vpliva na razum, časti slavljenca in njegov narod, Ako je pa temu tako, ne bo treba iskati v potu obraza znakov skromnosti in izrazov pohlevnosti; nasprotno, več prazničnega podviga se bode bolj podajalo takemu spomeniku, kakor malenkostno pre-tehtavanje in lovenje neusiljivosti. Razumeva se: vse v mejah možnosti in skladnosti z razpoložljivimi sredstvi, — Torej: ne vezati umetnikom rok s poudarjanjem skromnosti!
tirali so — in to možje, ki so poznali Kreka dobro in ki poznajo tudi spomenike drugih narodov in dežel — češ, tako bi bil označen njegov značaj; bil je vedno rad med ljudstvom in gledal njegovo delo in vrvenje. Tudi tukaj da bi bil še v podobi sohe med svojim narodom in bi gledal na njegovo življenje, ki bi se odigravalo okoli spomenika. In kje bi bilo več življenja, kakor prav na trgu! To je sama ob sebi prav lepa ideja,
A kako se da spraviti v stik z mislijo proslavljanja po spomeniku? Krek sam bi prav po svojem značaju nedvomno odklonil take namere. To ve pač vsakdo, kdor je poznal Kreka, ki je zbežal iz družbe, ako mu je kdo tam omenjal s pohvalo njegovo delo in njegove uspehe. Zato ne bo mogoče spraviti pravkar omenjene ideje, opirajoče se na značaj dr, Krekov, v logično zvezo s spomenikom. Tu odloča torej drugi činitelj v spomeniški zadevi: to je narodova volja. Narod
Sedaj se pa prestavimo v duhu na Pogačarjev trg. Ta je žal, zelo raztrgan. Prav za prav imamo združena dva trga, ki imata še privesek v nasadu ob stolnici. Ves trg tvori prostor med Ljubljanico, med vzhodno stranjo hiše meščanskega zaklada (nekdanjo »Kresijo«), severno platjo škofije in zapadno steno semeniškega poslopja. To je pa samo idealno zamišljen »trg«. Kajti glavnega znaka nima: njegove strani niso zaključene: odprta je vsa severna meja, in iz južne črte sta iztrgana dva kosa: prvi med »Kresijo« in zapadno steno škofije, drugi med iztočno platjo škofije in zahodno stranjo semenišča. Ta prostor bi torej imel (glej tloris1) za glavno os črto YYl in širinsko os ZZl; križišče obeh osi, torej sredotočje trga, bi ležalo za spomenik zelo neprilično, Ako bi ga hoteli po-
1 Za podporo in blagohotno prepustitev kopije tega dela mestnega načrtg. izrekam mestnemu stavbenemu uradu svojo iskreno zahvalo.
staviti semkaj, bi bilo treba res velikanske stvari, da bi ne podlegla učinku obdajajočih je stenskih mas. Proti severu bi silil monument preveč v praznoto, proti Ljubljanici; stavil bi torej molče pogoj, da naj učinkuje tudi preko vode, na njen levi breg. Kam bi prišli s tem?
Da se ognemo tej brezmejnosti, skrčimo si — tudi samo idealno — ta trg. Severno mejo (proti Ljubljanici) si mislimo v črti, ki veže vogala »Kre-sije« in semenišča, S tem dobimo trg, ki je na vzhodu in zatonu omejen od poslopij. Južna črta seve ostane slej ko prej raztrgana. Temu prostoru bi bile osi xx1 in zz1; križišče bi bilo potisnjeno bolj proti jugu, torej med oklepajoči steni. Ta točka bi pa imela precej iste neugodnosti, kakor smo jih videli na širšem trgu; spomenik bi ne imel v ozadju potrebnega ravnovesja; dočim bi bila na desni strani — od gledalca računjeno — za spomenikom sklenjena masivna stena škofije, zijala bi na levi praznota za njim. To dejstvo bi ustvarjalo nemirno razpoloženje za oko in za občutek gledalca v taki meri, da bi ne dobil ta nikdar povoljnega utiša. Bilo bi, kakor na tehtnici: desna plat zelo obtežena, leva neprimerno razbremenjena. Zdelo bi se, da se nagiba ves spomenik na desno; s tem pa bi bil moten občutno plastični mir, ki je neobhodno potreben, da se more uživati umotvor. Razen tega bi pa bila tudi razdalja ravno narobe. Od spredaj bi bilo treba motriti spomenik na krajšo distanco, kakor od strani, ta neenakost zapušča vedno tudi razdvojen utis. Eno prednost bi pa imeli pravkar razmotrivani točki: spomenik bi bil nameščen centrično, Z ozirom na omenjene nedostatke pa moramo vsekako opustiti misel, postaviti umotvor tjekaj iz same načelnosti.
Kaj sedaj? Treba je iskati drugega izhoda iz te zagate. Zasilno rešitev bi našli v tem, da se odločimo, postaviti spomenik necentrično. To bo mogoče samo na ta način, da si predelimo še enkrat nameravani prostor in se odločimo za eno izmed obeh plati ob premici zz1: ali za desno, ali za levo. Spričo dejstva, da je ves prostor ne-definitiven in da ne vemo danes, kako da se utegne urediti v bodočnosti, moramo ubrati tisto pot, ki se bo nedvomno najmanj predrugačila. Desna plat v tem oziru ne obeta nikakih ugodnosti. Recimo, da bodo preosnovali ves trg pozneje v park, V tem slučaju smemo pričakovati, da bodo odrezali od desne ploskve širok pas za prometno cirkulacijo; prostor za spomenik bi se torej znatno skrčil, — Preostaja torej le še leva plat. Napravimo si za to ploskev novo os VV1. S tem dobimo nova križišča s premicama YY1 in XX1, — Na prvo (YY1
in VV1) pač ni misliti iz istega razloga, kakor smo ga navedli zgoraj za križišče YY'—ZZ1, — Ostanejo nam le še tri možnosti, 1, Spomenik se zgradi na točki A, ob opornem zidu pod nasadom, V tem slučaju bi ga bilo videti precej daleč na okoli (primeri premice HA, IA, LA), a ohranil bi si kolikor toliko vendar še intimnega značaja in bi omogočil primerna merila, tako, da bi se ne bilo bati, da bi spomenik pobijal svojo okolico in narobe, A premice kažejo po svoji različni dolžini in veličini kotov, kako neenaki perspektivični učinki da čakajo gledalca, A ne le to. Na severni strani naše stolnice so namestili pred nekaj leti v obeh vdolbinah ob sliki krsta Kristovega sohi škofov Lam-berga in Hrena, S tema podobama je ustvarjen za vse čase neugoden vpliv na spomenik, ki bi stal pred njima; kajti obe ste nameščeni v optični črti za vsako točko ob Ljubljanici, do severnozapad-nega vogala semeniškega poslopja, Odkoderkoli bi motril s te strani gledalec Krekov spomenik, povsodi se mu bodete usiljevali tudi imenovani sohi in motili učinek, —
Recimo pa, da se postavi spomenik v sedanji nasad (točka B), Prednost bi bila ta, da bi stal precej med tremi stenami, lepo obdan od poslopij, na kraju, kjer bi nihče ne motil opazovalca. Nasproti pa ne prezrimo neugodnosti! Perspektivična razsežnost je občutno manjša; sohe v vdolbinah na stolnični steni so še bližje, kakor pri prvem slučaju; prostor za spomenik bi bil sila skromen in učinek bi zelo trpel vsled tega, ker bi moral opazovalec s trga motriti umotvor; merila bi trpela vsled perspektivičnih skrajšav v vertikalni smeri in eventuelnih napisov bi ne bilo zlahka citati, ker bi ne bilo moč priti blizu — ako ostane nasad, kakršen je ali pa vsaj približno tak, Ako se pa odstrani zelena ruševina in ž njo seve tudi grmičevje, tedaj bi pa izgubil spomenik neizmerno veliko na učinkovitem kontrastu svojega osredja: stal bi kamen na peščenih tleh, med stenami brez poezije. Preostaja nam torej — vkolikor morem čutiti osebno — le še tretja možnost, da zamislimo stojišče spomenika na križišču osi XX1 in VV1, torej na točki C, ali morebiti malo dalje proti opornemu zidu. Ta rešitev bi imela seve tudi iste nedostatke, kakor prvi dve; samo da bi bila bolj oddaljena od obeh škofovskih soh. Perspektiva bi se odprla od Ljubljanice sem precej preje, kakor pri prvih dveh slučajih (točka D); tudi izpred škofije prišedšemu bi se pojavil spomenik kmalu, ko bi zavil med škofijo in zapadno steno stolne cerkve, to pa prav intimno in nekam romantično (pri točki K) — a žal od zadnje plati, Ako mora stati spomenik
res prav na Pogačarjevem trgu, tedaj bi bila zadnja rešitev še pač najboljša — ne da bi prezrli vse nedostatke, ki so neizogibni. Vedno bomo pogrešali neke protiuteži vsled necentrične lege. Razdalje med spomenikom in objemajočimi ga stenami je za vsako točko drugačno; najbolje bi bilo to razmerje na točki B, ako bi ne imela toliko drugih pomislekov. Slabeje bi bilo pri točki A; severna stena škofije (proti Ljubljanici obrnjena) bi vplivala neznosno in delala vtis, kakor da seka spomenik z desnega pobočja (od opazovalca) in ga vleče k sebi. Na eni strani ta masivna utež, na drugi strani popolna prostost ob umotvoru, to ne more izprožiti drugega učinka, kakor nemir in neodločnost, razdrobljen vtis in nemogočost, dobiti od spomenika celotno estetično podobo, ki bi ugodno vplivala. — Na točki C bi učinkovala severna stena škofijskega poslopja sicer milejše, a zato bi pa narasla spet prostornost trga na desni plati: med spomenikom in med vzhodno steno me-ščansko-zakladne hiše je razdalja trikrat tolika, kakor od točke C do zapadne stene duhovskega semenišča, Dočim se bo izgubljal spomenik v velikem prostoru za opazovalca, ki bi ga motril od kake točke ob meščanski hiši, recimo od F, X1 ali Y1, ga bo pobijala od druge plati masivnost semenišča. Pri vsem tem pa se* bodo uveljavili vsi drugi že zgoraj omenjeni nedostatki. Kratko: Vsled svoje raztrganosti Pogačarjev trg nikakor ni primeren v toliki meri za kak spomenik, še manj pa Krekov spomenik, da bi se ne zdelo prilično, razmišljati o tem problemu temeljiteje, preden bi sklenili kaj zatrdno, Ker pa ima vsaka stvar tudi svojo dobro stran, ne smemo prezreti ugodnosti, ki jih nudi z ozirom na spomenik Pogačarjev trg. To je dejstvo, da imamo okoli njega sama stalna poslopja: stolnico, škofijo, semenišče in kolikor toliko prihaja v poštev tudi poslopje meščanskega zaklada. Teh ne bo odstraniti v doglednem času, spomeniku bi bil torej zagotovljen dolgotrajni mirni obstanek — ako bi ga ne motila kaka elementarna nesreča.
Učinek bi moral biti zasnovan pač samo fron-talno proti Ljubljanici. Vse, kar sem omenil gori o učinkovanju, je umevati na tej podmeni. To bi bilo tudi povse primerno, V 17. in 18. veku so snovali spomenike tako, da so nudili od vsake strani »glavno plat«. To načelo so imeli umetniki, posebno nemški, še dolgo v 19. veku. Na to napačno pot je zavedlo tedanjo umetnost naziranje, češ, da je spomenik realna telesnina v prostoru, posneta po naravi; kakor je tu prosta vsaka postava, tako, da jo je mogoče obiti in ogledati od vseh
strani, tako mora biti tudi umetnina. To je bila estetična zmota. Ker je v naravi življenje in prosto gibanje, ki se more vsak trenutek prevreči, v umetnosti pa ostane enkrat zasnovana kretnja za vse čase, zato ima umetnost nalogo, da nam postavlja sohe, skupine, prizore, simbole in napise na take točke, katerih relacija do opazovalca je določena vnaprej in more učinkovati umetniško samo od tamkaj. Zato so slikarji prejšnjih dob (na primer Rubens) završili svoje podobe na mestu, kjer so imele ostati; tam so jim dali zadnje korekture za osvetljavo in osenčenje, tam tudi večjim ploskvam zadnje lazure, s katerimi so prvotne barve poživili ali omilili, ako je bilo treba. Kajti spomenik ostane vedno na istem mestu in mora učinkovati s te nepremične točke vedno enako in-teresantno, istotako živo in prepričevalno, kakor prvi dan, dočim se hitro menjavajo prizori v naravi; s temi izpremembami pa postaja razmerje do gledavca vedno drugo, vtis enega dogodka se ublaži ali pa stopnjuje po drugem. Prav v tem pa je skrivnost prave umetniške intuicije, da pogodi v večnem vrvenju življenja pravi trenutek, ki nudi opazovalcu jasnost prizora, dovolj snovi in mikavnosti položaja, ki pa po svojih vstopih in kretnjah ne nasprotuje plastiški mirnosti. To pa more biti samo pri pogledu od tiste plati, kjer je združenih največ umetniških potenc v kretnjah, v sorazmerju in harmoniji oblik in v ritmu potez. Kam da privede stvarna, a neumetniška skrbnost za »značilne« podrobnosti na vseh plateh, nam pripoveduje dolga vrsta pogrešenih modernih spomenikov. Kedar iztakne take pogreške zdravo pojmovanje in naravna šegavost priprostega ljudstva, tedaj je konec umetniškemu čaru. V Benetkah — da ne ostanemo preblizu — je dobil spomenik v Šibeniku rojeni italijanski pisatelj Tommaseo. Izvršil je umotvor Milanec Barzaghi tako nerodno, da ga imenuje beneška dovtipnost »Cacalibri«. In tega ljudskega glasu ni prezreti, pripoveduje nam, česa se je treba ogibati, —
To vse sem pripomnil za slučaj, da bi moral stati spomenik pod milim nebom sredi trga. To pa ni neobhodno potrebno. Mogoče je namestiti spomenik tudi ob kakem primernem javnem poslopju, ob cerkvi ali celo v njeni notranjščini itd. Poglejmo v klasično deželo spomenikov, v Italijo, Kje so nameščali tam spomenike? Ob cerkvah, na stenah svetišč, v njihovi notranjosti, v javnih poslopjih in njihovi bližini, tam, kjer je bilo vedno dovolj ljudi, torej tudi dovolj interesentov. In ta vrsta negovanja javne umetnosti iz pretekle dobe dovaja Italiji v naši dobi mogočen tok zlata. Dedje so za-
pustili potomcem velikansko- glavnico, ki se bogato obrestuje — sedaj celo nam v kvar. Zakaj bi ne mislili tudi mi malo dalje in bi ne poizkusili posnemati na dobi primeren način njihovega postopanja — a po svojih načelih in idealih?
Pri Krekovem spomeniku imamo res razrešiti problem svoje vrste. Kaj je poudarjati? Krek, njegove ideje in njegovo delo, ali našo hvaležno&t? Pa pravijo že, da Krek ne bi hotel spomenika in da bi ga odklanjal, da je živ. Iz tega izvajajo nepotrebnost, če ne celo nedopustnost, da se počasti s spomenikom. To je zmota. Ni dvoma, da bi odklanjal Krek sebi namenjen spomenik, ako bi bil zdaj med nami in bi ga vprašali, kaj sodi o taki nameri. To pa gotovo le z ozirom na svojo osebo in na svojo kompetenco v tem slučaju. Da bi se pa protivil vidnemu znaku idej, ki prevevajo vse ljudstvo na slovanskem jugu, to pa ni verjetno; nasprotno: za tak spomenik bi bil on sam agitiral in žrtvoval, kar bi utrpel. Te ideje pa, ki sem jih označil gori, so zvezane tako< tesno ž njegovo osebo, da si ne moremo misliti drugo brez drugega. Spomenik Kreku na časten spomin je zaeno monument njegovih idej. In konečno — Kreka ni več med nami. Prazno je ugibanje, bi-li pritrdil nameri, postaviti mu spomenik, ali bi odklonil. Mrtvi nimajo volje, nimajo besede — to je tako urejeno na svetu. Oporoke o tem ni zapustil, zato se ne moremo sklicevati na njegovo »poslednjo voljo« glede te zadeve. Umesten pa je spomenik nedvomno zaradi nas samih, zaradi nas, kot naroda in kot rojakov Krekovih, Ako si zarišemo misel, postaviti spomenik Kreku, tedaj storimo to pač najprej iz hvaležnosti in v prav umevanem, plemenitem in dovoljenem ponosu; ne da bi potrebovali spomenika mi sami, ampak zato, ker ga je treba našim potomcem in v bodočnosti posebno drugim narodom, katerih člani bodo posečali Ljubljano, — V spomeniku samem pa je treba izločiti nas; pred očmi moramo imeti le slavljenca in njegovo delp. Na tem pod-stavu se bo dalo urediti marsikaj in odstraniti vsako oviro.
Dalje se bo pripraviti vnaprej brez predsodkov na razne umetniške misli, Ako bi zasnoval n, pr, umetnik spomenik brez sohe, a bi bil osnutek izvrsten in bi nudil v svoji sestavi, v simboliki, ali v besedilu napisov zadostnega poroštva, da bo spomin na slavljenca in njegovo delo zagotovljen — vkolikor je to mogoče človeški razsodnosti — bi kazalo, okleniti se ga. Boljši je umetniško dober spomenik brez portretne šohe, kakor umetniško šibkeji s soho, Tu se morajo izkazati slavljenčevi sodobniki kot inteligentni ljudje, ki so
vredni takega voditelja in kulturno na taki višini, da se smejo meriti z drugimi narodi tudi na tem polju, Ako bi prišli po raznih osnutkih v ta slučaj, tedaj bo žrtvovati morebiti tudi priljubljeno idejo, ki gleda morebiti v duhu že ta spomenik s Krekovo soho. Kajti tega moža ne označuje samo njegova vnanjost, ampak še mnogo bolj bogata njegova notranjost. To poslednjo označiti pa ni lahko, že zaradi njene mnogostranosti ne. Občinstvo, ki mu je za počeščenje slavljenčevo, bo razumelo to potrebo in bo v danem slučaju opustilo vsako, še tako priljubljeno idejo, ako bi s tem pomagalo višji umetniški misli do veljave. To je le en sam primer; takih slučajev se pojavi lahko dolga vrsta. Vsak osnutek nam mora biti prav, da le odgovarja umetniškim zahtevam — in to vsem zahtevam, glede na spomenik sam in z ozirom na okolico. Drugače postopati bi se reklo omejevati umetniško svobodo in zavirati umetniški polet.
Tudi gradivo samo- je odvisno v nemali meri od prostora, kjer naj bo nameščen spomenik. Ako naj bo nameščen pod milim nebom in ako naj ima kot bistven del soho, tedaj je priporočati v našem podnebju za podobo le bron. Ta kljubuje trajno vplivom vlage in mraza, posebno, ko se je patiniral. Marmor je nepreračunljiv. Pa recimo, da se posreči dobiti kos povse enakomernega jedra in istorodne rasti, se je vendar bati spričo moderne tehnike, ki ne pozna več ohranitvenih postopanj prejšnjih dob, da podleže spomenik kmalu klimatičnim vplivom. Pa bo rekel kdo: »Le poglejte Robbov vodnjak, — še danes stoji.« Res, A ta vodnjak najprej ni še tako star in je vendar potreben poprave in varstva; vsako zimo ga je treba zapažiti zoper mraz, če ne, bil bi še v mnogo slabejem stanu, — Seve, da bi bilo mogoče, tudi Krekov spomenik eventuelno braniti pred prehitrim razpadom s tem, da bi ga dejali po zimi pod streho, A bolje je, da tega ni treba in umetnina je varnejša pred poškodbami,
Ako bi pa spomenik n e stal popolnoma prosto, temveč bi bil zavarovan — recimo — v kaki vdolbini javnega poslopja ali cerkve, ako bi ga ščitilo kako ostrešje, ali celo nalašč zanj prirejena arhitektura, tedaj bi postalo vprašanje gradiva manj pereče in bi se rabil lož je kamen, — Seve, da je posvečati podstavku isto pozornost, kakor eventuelni sohi, skupini, simbolu ali arhitektoniki in preudariti natanko, kako gradivo da bi bilo najbolj priporočljivo,
Tektonične zahteve na ljubljanski naplavini niso majhne; nikdar ne moremo biti dovolj previdni, Zato se mora podstavek utemeljiti tako, da
je izključeno vsako poznejše nagibanje ali usedanje. To vpliva tudi na pezo, torej na veličino spomenika in začrtava meje temu, kaj je mogoče in kaj ne. Odbor bo moral imeti vse to pred očmi, ko se bo odločal za ta ali za oni osnutek.
Tem praktičnim ozirom se pa pridružujejo še estetična načela. Tudi v tem pogledu bo treba od-brati snov. Odločuje v veliki meri načelo kontrasta. Vzemimo, da se postavi spomenik na Po-gačarjevem trgu. Kaj bi bolje učinkovalo in se dvigalo od — kolikor toliko — svetlih sten ozadja in pribočja: svetli marmor ali temni bron? Ako bi se naredilo ozadje od drevesnega zelenja, tedaj bi bil seveda svetli marmor kot kontrast na mestu. A osredje ob cerkvi bi pri tem nasadu trpelo, ker bi bila enotnost prostora ob cerkvi razbita. Ako pa ni drevja za spomenikom, tedaj bi učinkovala le temna bronova barva, ako bi imel spomenik soho; sicer bi moral biti umotvor iz take tvarine, da bi se ločila od okolice po barvi. Obe sohi, škofov Lamberga in Hrena, bi manj motili, ako bi se ločil spomenik krepko že po svojem globokem tonu v barvi. Ako bi pa nosil spomenik podobo Krekovo iz marmorja, tedaj bi se videle raz nekatere točke tri sohe naenkrat, kakor nekako ne-organično kopičenje spomenikov.
Tudi visočina je važna zadeva. Pri naših razmerah bi se pripetilo kaj lahko, da bi smatrali veličino, posebno visočino, za znak posebne umetnosti, Tega pogreška bi se bilo tu bati, Ako naj bi se postavil spomenik na Pogačarjevem trgu, bi bilo prav lahko mogoče, da bi ga hoteli videti v vsem svojem učinku tudi z levega brega Ljubljanice. Da bi se ustreglo takim zahtevam, moral bi imeti taka merila, da bi pobijala vso okolico. To bi bilo neumetniško, bahavo, nepijetetno napram
starejši okolici in — bi presegalo darove, namenjene v to svrho.
Pa še nekaj- Zakaj naj stoji Krekov spomenik na Pogačarjevem trgu? Bi-li ne bilo naravnejše, da se namesti na Krekovem trgu? A da bi prekrstili Pogačarjev trg, to ne gre; kajti škof Po-gačar ima tudi svoje zasluge, Ako pa ne na Pogačarjevem trgu, kje pa? bodo vprašali radovedneži. Na to vprašanje ne vem odgovoriti — ničesar pozitivnega. Ako bi se priredil primeren prostor, bi se dal postaviti na Slovenskem trgu, na Taboru, pred deželnim dvorcem, v Lattermannovem drevoredu nasproti Trubarju — morebiti še kje drugej. Tu bi mislil, da bi bilo umestno, naj poiščejo umetniki kak prostor,
S temi vrsticami sem želel samo opozoriti širše občinstvo na večje težave, ki se pojavljajo posebno glede Pogačarjevega trga. Za silo bi bil ta prostor vsprejemljiv — a le za silo; umotvor na njem ne bo mogel priti do polne veljave, ker je trg preveč raztrgan in ne dopušča le količkaj centričnega stališča za spomenik, Seve, da nisem izčrpal niti približno vseh slučajev. Upam, da se bodo oglasili za menoj še drugi. In bo prav. Zadeva je važna, treba jo je premisliti in pretehtati vsestransko, preden pade odločitev. Ne preveč hiteti;1 češki pregovor veli: Dvakrat mer, a jednou rež!
1 Ta sestavek je bil zasnovan že preden je izšla prva dvojna številka D. i. S,; ni ga pa bilo mogoče natisniti. Naznanilo je pa uredništvo ta članek na str. 51 prvega zvezka letošnjega leta. »Slovenec« je pa prinesel medtem razpis natečaja, s katerim je prejudicirano marsikateri misli tega spisa. Ako ni mogoče tega več izpremeniti, bomo vsaj mogli izkazati se, da smo vendar mislili na težave in neprilike teh vprašanj.
Dež.
Dež se vsiplje brez prestanka na drevesa in na hiše in še v gorke sobe hoče: v duši slutnja, črna znanka, kot da v vetru kdo se joče in umira tiho, tise . . .
Srce polno je tesnobe. Tiho ždimo vsi, brez vika.
v
Se senca senci se odmika, kot da vsi smo polni zlobe.
Kaplje padajo na hiše, nekdo umira tiho, tise . . .
France Bevk.
Priloga
D. in Sv." št. 7.
Ivan
Vavpotič:
Pokrajina.
Hudodelec Janez.
• Ivan Cankar.
Vzdramil me je petelin, še predno se je danilo; naš petelin je bil, spoznal sem ga po glasu. Koj sem vstal, otresel si steljo z obleke ter se napotil, da bi ne sreča val koscev. Pod klancem sem se umil v studenčnici, ki je tekla v bistrem curku iz lesenega žleba. In duša mi je bila bolj vesela, noga je stopila čvrstejše.
Jutranje solnce, milo in toplo, je kakor božje oko, ki se ozre na ubogega človeka polno milosti in tolažbe. Skrbi se raztope v rosi, hude sanje popije zarja. Mlad sem bil in srce se je ozdravljeno vzdignilo proti nebu, s škrjanci prepevaje. Pod hribom sem se ozrl; na visoki rebri je v solncu bleščala naša vas; zavriskal sem, da se je razleglo po dolini ter odmevalo od gora.
Cesta je bila gladka in zložna, stopal sem krepko in bil sem v mestu, da sam nisem vedel kedaj. Poiskal sem takoj svojega prijatelja iz krčme, kakor senu mu bil obljubil. Tam v zakajenem brlogu je menda pil in prežal ves božji dan in vsako ljubo noč. Zdel se mi je manj priljuden, skoraj zopern; mozoličast obraz je imel in krmežljave oči. Pa navsezadnje še ni treba, da bi bili mozoli že znamenje rokovnjaštva.
»Ali ste prinesli?« je vprašal.
»Sem!«
Pokazal sem mu bankovce.
»Strela božja! To je dovolj za popotovanje onkraj sveta, kaj še v Ameriko!«
Poklical je kar sam liter vina, rumene gošče, ki mi je mahoma udarila v pamet ter jo razmajala. Prisedel je k nama še drug človek, prav tako mozoličast in krmežljav; sam Bog vedi, odkod se je bil pobral. Obadva pa sta besedila, gobezdala in pripovedovala toliko in tako nagosto, da nisem razumel nobene besede. Le to sem nazadnje vedel, da bo treba prenočiti v mestu, ker se menda take popotne reči in težave ne dado opraviti s tisto hitrico, kakor bi človek rad.
Nič se ne spominjam, kaj da se je godilo pozneje, kod da smo hodili, koliko popili, kaj počeli. Vzdramil sem se zjutraj v nečedni izbi, bolan in potrt. Stud in sramota! Skočil sem k umivalniku, da bi se opral, pa še tista voda se mi je gnusila. Dvoje postelj je bilo v izbi. Na drugi je ležal zelo mlad človek, smrčal je z nastežaj odprtimi ustmi;
poznalo se mu je, da je bil preveč pil; lica je imel zasinela in upala; ali vendar je razodeval ves obraz tako otroško, nedotaknjeno nedolžnost, da bi ga bil najrajši po materinsko pokrižal. Tiho sem odprl duri, da bi ga ne vzbudil, in sem šel.
Izkazalo se je, da sem bil prenočil v tisti krčmi, v kateri smo bili tako nekrščansko popivali. Moj mozoličasti prijatelj; je sedel za mizo in dremalo se mu je.
»Kako ste kaj spali, ä?« mi je zehaje pome-žiknil. »To je bila vesela noč, fantovska noč!«
»Dajte mi listek in papirje, pa koj!« sem ga osorno zavrnil,
»Kam se mudi, kam se mudi!« je odmahnil široko, »Še ga bomo en liter, navsezgodaj, za to milo slovo! — En liter, Francka!«
Natakarica je res prinesla steklenico na mizo, jaz pa se nisem pritaknil ne steklenice, ne kozarca. Od sramu, kesanja in srda je začelo kipeti v meni, zato sem rekel:
»Če ste pijanec, jaz nisem! Res so me že gonili uklenjenega, ponedolžnem gonili! Včeraj pa sem bil zaslužil ne le, da me uklenejo, temveč da mi jih nalože povrhu še petindvajset gorkih! — Zdaj hitro opravite, kar sem bil naročil in pošteno plačal; mudi se mi!«
»Kam se mudi, kam se mudi!« je brundal smehljaje, Njegove krmežljave oči so mežikaje izbegä-vale mojim. Vrag sam me je zmotil, da sem v svoji nejevolji ponevedoma nastavil kozarec ter ga izpraznil, Od tistega trenotka nadalje se nisem do-dobrega streznil in vzdramil nič prej, nego v ječi. Le toliko se mi dozdeva, da sem bil poleg svojih dveh krmežljavcev ugledal za mizo nenadoma tudi še onega mladega fanta, s katerim sem bil prenočil v nečedni izbi.
Ne vem, kako da sem bil prišel na kolodvor; tudi ne vem, kedaj, če še tisti dan, ali šele tri dni kasneje. Stal sem tam, napol v sanjah, težko culo na plečih; kje da sem si bil naprtil tisto culo in kaj da je bilo v nji, tudi več ne vem. Pred menoj in za menoj so se prerivali neznani ljudje; vsem se je nekam mudilo in vsi so bili v skrbeh. Nekje daleč, kakor v megli, sem ugledal krmežljavca, ki je slonel potuhnjen v nekakšnem kotu. Poleg mene je stal oni mladi fant; stiskal se je k meni in se je ves tresel; tudi on je imel na plečih culo iz žaklje-vine.
Nekdo mi je od zadaj položil roko na ramo.
»Stopi malo z menoj, prijatelj!«
Osupel sem se okrenil,
» Kam? «
»Le stopi, ti bom že pokazal, kam!«
»Saj tam je že moj vlak, tisti je! Mudi se mi, izpusti me!« sem kričal ter se rval z njim.
Nekdo drugi se je bil polastil fanta ter ga je pehal sem in tja. Pogrelo me je tako močno, da sem se sunkoma izpulil svojemu biriču ter skočil k fantu.
»Tega pa ne! Tega pa kar pustite! Ta je nedolžen!«
Biriča, ki ga je držal in suval, sem odpihnil tja do zida, da je telebnil ob tla in zastokal.
Nastala je velika zmeda, zaglušno so kričali vsi vprek. Najhujše pa je kričal moj birič,
»Tegale primite, znan je tič!«
»Kakšen tič?« sem ga vprašal; bolj pa sem ga vprašal s pestjo, nego z besedo, kajti omahnil je med ljudi. V tistem trenotku pa sem bil že ukle-njen, Bog vedi, kako se je bilo zgodilo. Slišal sem še krik in vik in smeh, videl pa nisem nikogar več, ker od samega srda in od same bridkosti nisem maral nikamor pogledati, —
Kaj bi pravil! Gonili so me spet, gonili sem, gonili tja! Dopovedovali so mi, da ne bi bil smel na pot v Ameriko, zato ker so me bili potrdili za vojaka- Na vojake pa še pomislil nisem bil, še zdaleč ne! Vse, kar se je godilo in kakor so ravnali z menoj, se mi je zdelo nagnusno in zopernaturno. Bilo mi je, da mi leži trd kamen v glavi, namestu božje pameti. Molčal sem, sodniki pa so rekli, da sem zakrknjen grešnik. Še tisto rvanje, prerekanje in suvanje na kolodvoru so> zapisali vse docela v moje črne bukve. Mozoličarja, sleparja nekrščan-skega, še imenovati nisem maral, preveč se mi je studil; toliko pa sem bil sklenil že od začetka in zatrdno, da ga naklestim, kjerkoli in kadarkoli ga zalotim. Smilil se mi je le tisti ubogi fant, ki je stal poleg mene pred sodniki ter se je tresel od groze.
»Kaj se boš tresel pred temi rabeljni?« sem mu rekel. »Bolj si nedolžen od vsih teh, ki te sodijo!«
Tudi te besede so mi koj zapisali v črne bukve.
Obsodili so me, kakor sem vedel, da me bodo obsodili. Še slišal nisem, koliko da je bilo mesecev in koliko tednov. Šel sem z biriči, kamor so uka-zali; in takrat me že ni bilo nič več sram in tudi žalosten nisem bil več, —
Človek ve, da je čista njegova vest, ve, da ni žalil nikogar in da bi zadobil odvezo od najbolj sitnega spovednika. Toda srce je strahopetno, je preveč splašeno, se boji kazni, čeprav je brez greha. Kadar te uklenejo in opljujejo in obsodijo ponedolžnem, je nedolžna samo tvoja bistra pamet, srce pa je potrto in se ukloni biričem. Tvoj brat te je bil najprej postrani pogledal, nazadnje se pogledaš postrani še sam. Tvoj brat si je mislil; »Kar tako in brez vsega hudega vendarle niso ravnali po živinsko z njim!« In kmalu si občutil še sam: »Kar tako in brez hudega vendarle niso mogli ravnati po živinsko z menoj! Nekje mora biti greh; zunaj ga ni, ker drugače bi morali biti uklenjeni vsi hudodelci, tisti, ki jih mislim; torej je v meni greh!«
Čudno se motajo misli v glavi, ne dado se razvrstiti, ne pregledati. In zmirom si v strahu: »Če bi tale misel bila živ človek, bi jo uklenili ter obsodili!« Nehotoma te spreleti: »Ta pravica, ki te je bila nalepem zgrabila za rameni ter te vznak treščila ob tla, ni nikakšna pravica, temveč je kakor korajžen kmetiški fant, ki v pijanosti obdeluje tovariše s kolom, ne zato, da bi ga bili tovariši raz-žalili, temveč edinole zato, ker je močan in korajžen in ker tovariši nimajo kolov!« Ali komaj te je bila spreletela taka misel, se srce že vse prestrašeno stisne ter prosi odpuščanja: »Pravica je pravica; če te je bila uklenila, je že sama vedela, zakaj da te je!« —
Prav dobro sem bil razmodril svojo nedolžnost in nebogljenost! Ali kaj mi je modrost? Celo med razbojniki, s katerimi sem bil v ječi, med požigalci, tatovi in ubijalci, sem bil sam najhujši razbojnik. Zakaj drugi so se smejali in so zbijali kvante, meni pa je bilo srce težje od kamna. Vsa korajža, ki je je bilo nekdaj polno vedro v meni, se je razpuh-tela, Bog vedi kam.
Iz ječe so me gnali naravnost v vojašnico, v hujšo ječo,
Koj prvi dan sem spoznal, kdo da sem; da sem človek, ki ni vreden, da bi svojemu bližnjemu pogledal v oči, — To je tako, da gresta senca in glas pred človekom, pa če bi prav prišel iz daljne Kine, Namah so vsi vedeli, da sem razbojnik, da so me bili biriči vlačili križem po ječah in da zategadelj ne zaslužim samo zaničevanja, temveč tudi straho-vanja in pretepanja, tistega pretepanja, ki je po vojašnicah že od starodavnih časov v domači navadi,
S pretepanjem ni bilo nič; spoznali so koj, da sem čokat in da znam udariti. Nekoč me je vzbudil
ponoči ropot in krik; tema je bila, razločil nisem ničesar. Ali vedel sem, da so si bili izbrali nekoga med nami, da so ga držali v kleščah ter ga neusmiljeno naklestili, Čemu pač? Tja vendan, zgolj za krvavo šalo! Meni se je gabila tista krvava šala, zraven pa sem pomislil na pravico, ki je tepla mene samega po golem telesu in ni vedela, zakaj in po-čemu. Zjutraj sem pogledal svoje tovariše povrsti, zato da bi spoznal tistega, ki je trpel in da bi ga vprašal, kako mu je bilo. Nisem ga našel; vsi so bili zlovoljni in zaspani, smejal se nobeden ni, jokal pa tudi ne.
Poleg mene je spal tovariš, ki ga nihče ni rad imel; plašljiv in cmerav slabič je bil, vsaki muhi suženj. Negoda in izvržek je bil med vsemi, zato sem se mu bil že od kraja približal, jaz, tudi sam negoda in izvržek. Začutil je bil komaj, da ga ne gledam postrani, pa se je ves pritisnil k meni, kakor k materi, k edinemu varuhu na tem sovražnem svetu, Stregel mi je tako po hlapčevsko, da me je bilo sram; toliko da mi žlice ni nosil v usta. Pravil in tožil mi je o svojem življenju tako verno in odkritosrčno, kakor bi tega še brat ne storil bratu. Spregledal sem ga kmalu in sem videl, da je bil cmeravo nebogljenče že od rojstva in da nikoli ne bo drugačen. Namesto da bi ga bili povili v plenice, so ga vtaknili v grobo vojaško suknjo.
Slonel je nekoč ob moji postelji; tema je bila že zdavnaj in vsi so spali. Tudi meni se je močno dremalo, poslušal sem komaj napol, že skoraj v sanjah. Pripovedoval mi je o svoji materi; imenoval jo je svetnico in zraven je jokal, ne vem zakaj. Vsa njegova povest se je čudežno kakor starodavna pravljica prelivala v mojo dremavico in nič ne vem, kedaj da je nehal in kedaj da sem zasanjal o svojem belem domu.
Krik me je lopnil po glavi kakor s polenom.
»Janez, pomagaj!«
Planil sem. Nekdo» je držal prižgano svečo visoko nad glavo ter je svetil čudni družbi. Najprej nisem vedel, če bi se razsrdil ter skočil mednje, ali če bi se naglas zasmejal. Na, postelji je stal moj mali cmeravec, do nagega slečen. Dvoje tovarišev ga je krepko držalo za obedve roki, tretji pa mu je pljuskal iz golide mrzlo vodo na tilnik, da je cu_ rela preko sključenega, koščenega hrbta in po suhih bedrih na posteljo. Drugi so stali naokrog ter so gledali na početje z resnimi in zadovoljnimi obrazi; vsi pa so molčali,
Cmeravec se je tresel od strahu in od mraza ter je kričal venomer:
»Janez, pomagaj!«
Zasmilil se mi je in skočil sem s postelje.
»Pustite ga na miru, pri tej priči!«
V tistem hipu se je vse zaobrnilo. Nihče se ni več zmenil za golo trepetliko tam na mokri postelji, vsi so mahoma planili nädme, brez besede, kakor domenjeni. In koj sem spoznal, da vsa tista neumna komedija ni bila naperjena zoper cmeravca, zoper revščino, ki se še braniti ni mogla, temveč da je bila že od začetka naperjena zoper mene. Postavil sem se jim, kolikor se je pač dalo; udrihal sem naokoli z golo pestjo, kamor je zadelo; do bajoneta nisem mogel, drugače bi bil pograbil zanj. Od vseh strani so se mi usipale trde in težke bunke na glavo, na prsi, na pleča. Prej, ko so se igrali s cmeravcem, so molčali; zdaj pa so vpili in preklinjali vsivprek, obmetavali so me z neznanimi priimki, da jih toliko in takih še nikoli nisem slišal. Vik in trušč je bil tako strahoten, da se je navsezadnje prikazala patrulja, Oddehnili smo se; jaz sem sopel kakor meh; obedve roki sta mi bili krvavi do členkov, v glavi mi je brnelo, bolelo me je po vsem telesu kakor tisoč zelenih bušk, Razgledal sem se naokoli, pa sem videl, da imajo pisane rogove na čelu domalega vsi; ko sem to videl, sem bil zadovoljen.
Tako marogasti in roga t i so se odmeknili od mene; toliko da niso kazali name. Sam sem stal kraj svoje postelje, napol nag in krvav, kakor sem bil. Očitno je bilo brez besed, da sem razbojnik, Cmeravec edini je cepetal z nogama, opletal z rokama ter kričal:
»Saj ni bil on! Saj ni bil on!«
Kaj da nisem bil, še povedal ni.
»Molči!« se je zadri nanj korporal. In cmeravec se je poniknil, kakor da ga je bil kdo ošvrknil z bičem.
Vsi so pričali zoper mene brez obotavljanja in brez strahu; nihče ni trenil z očesom. In pričevanja še treba ni bilo; kdor je zaznamovan, da je hudodelec, je že pol svoji naturi kriv in sokriv vseh hudodelstev na svetu. Zato se nisem nič prerekal z njimi.
Še jutra niso čakali, tudi niso potrpeli, da bi se bil malo prespal in odpočil po hudem tepežu; koj tisto noč so me gnali v tesno luknjo in spotoma sem jih dobil še par trdih pod rebra. Niso si dali veliko opraviti z menoj, ne tisto noč in ne kasneje. Vse je kazalo, da mi je na čelu zapisano: »Ti si bil!« In če bi prisegel pred samim obličjem božjim, da nisem bil, bi me povrhu še obsodili zaradi krive prisege.
Nekaj pa me je motilo in begalo ob tem samotnem premišljevanju. Kaj sem bil storil zlega tovarišem, da so nalepem planili nädme ter nato še pri-
čali zoper mene? Nikogar in nikoli nisem bil raz-žalil, ne s pogledom, ne z besedo, nikar s pestjo. In vsaki med njimi je bil v svojem srcu pošten fant, rahločuten človek, ki bi ponepotrebnem še muhe ne bil stri. Odkod se je bilo nabralo to sovraštvo, ki so mi ga pljuskali golidoma na tilnik, kakor mrzlo vodo cmeravcu? Strahota je: človek nesrečnež se je bil ponevedoma sporekel s postavo in že se je bil hkrati sporekel tudi s svojimi najbližjimi, z bratom in s tovariši. Premišljeval sem to strahoto, pa je nisem mogel do kraja premisliti, —
VI.
Ko sem doslužil kazen za greh, ki ga nisem bil storil, so me dali med druge tovariše. Videl sem koj, da so mi bili izbrali družbo, o kateri so mislili, da je pripravna zame. Ne rečem, da so bili razbojniki in hudodelci. Kaj je razbojnik in kaj je hudodelec? Oboje sem bil na papirju postave, ali božje sodbe se nisem bal. Po mojih mislih so bili vsi moji tovariši pošteni ljudje, le nekje na čelu, ali na nosu, ali na suknji se jih je držala tista vražja krpica, kakor se je držala mene: »Ti si bil!« Pa da je imel vsakdo med njimi po sto takih krpic na suknji, jaz bi jim bil dal odvezo vsem povrsti, in še odvezo brez pokore; kajti vedel sem, koliko da pomeni krpica, ki jo človeku našije posvetna postava.
Namenil sem se bil za trdno, da se uklonem vsaki sili, še tako< hudi in krivični, da se zvijem in potuhnem, kakor pes pod korobačem. Kaj pomaga prerekanje? Toliko pomaga, da ti našijejo še eno krpico, če je prostora še kaj!
Takrat sem se bil poniknil do takih misli, kakor jih obrača v svojem drobnem srcu edinole strahopetec, ki se milo reži klofutam na čast, na-tihem pa šteje prislužke svoje strahopetnosti. Udati se komurkoli, potuhniti se po hlapčevsko pod mušjo senco! Lepo ni tako početje, fantovsko še celo ne, ali koristno je in postavam dopadljivo.
Pamet uboga človeka, človek pa kri. Če je bil gumb na suknji premalo svetal, če sem z enim očesom malo vstran poškilil, če nisem tiščal peta zadosti čvrsto skupaj, so me zmerjali za psa in za praseta in za ne vem še kaj. Takih besed sem bil vajen, bolele me niso nič več, komaj da sem se zmenil zanje. Tudi sunek v prsi ali pod rebra me ni več posebno razdražil; pač pa se je ob takih prilikah nekaj gorkega vzdignilo v mojem srcu, ali ukazal sem natihem: »Mir tam notri!« — pa je bilo koj dobro,
V tistih časih, ko se je pričelo drugo leto mojega trpljenja in moje sramote, sem dobil pismo od
Micike. Pisala mi je, da čaka name in da me ima rada, ali da jo fantje nadlegujejo in da bi jo domači ljudje že radi omožili; »drugam dali«, je rekla. Vprašala me je nadalje, kaj da rogovilim, da gredo o meni take strašne govorice po svetu. Sram da jo je, je rekla, če jo dražijo z menoj.
Pismo je kakor živa beseda; koj občutiš, če je beseda resnična, ali ne; koj vidiš, če je pisanje srčna kri, ali če je tinta iz štacune. V srcu mi je zakljuvalo, da je tisto pismo tinta iz štacune; klju-valo je venomer, čeprav nisem maral poslušati.
Stali smo v vrsti na dvorišču. Večerno solnce je sijalo, rdeč ogenj je kipel iznad visokih streh. Tam zadaj je bil moj dom; nikoli nisem mislil nanj tako goreče, kakor ob tisti uri. In sem pozabil, kje da stojim.
Pa je planil predme rabelj, korporal,
»Kam zijaš, tele zagovedno?« mi je zatulil v obraz tako od blizu, da sem čutil njegovo smrad-ljivo sapo.
Nisem se koj vzdramil in nisem mogel razločiti, kaj da sem bil napravil napak. Šele kasneje so mi povedali, da sem stal za pol nohta pred drugimi.
Tisto, da sem tele zagovedno, ni bilo nikakšno razodetje; preslišal sem bil že hujše reči, pa se nisem zmenil. Ali rabelj je tulil in razsajal še nadalje, preklinjal, da se je bliskalo, ter me suval na to in na ono stran; ne vem, če je bil pijan, ali kaj. In nazadnje je rekel, da je moja ljubica vlačuga,
»Kaj da je moja ljubica?« sem obstrmel,
»Jezik za zobe, ti, , ,!«
Rekel je nemško besedo, ki je ne maram povedati, Beseda pa je pomenila toliko, da je bila moja mati vlačuga in da sem jaz vlačuge sin.
Zazibalo se mi je pred očmi, kakor da mi je bil priletel kamen na čelo. Najprej nisem vedel, kaj da bi; nato pa sem ga zgrabil za vrat ter ga stresel, da je zašklepetal,
»Kaj da je bila moja mati? Kdo da sem jaz?«
Še je rekel tisto besedo.
Tedaj sem zamahnil ter ga udaril v tisti nečedni obraz z vso močjo, kar mi je je Bog dal; če mi je zaradi kakšnega greha žal, zaradi tistega udarca mi ni. Koj se je prevalil na tla, zvil se najprej v klopčič, kakor maček, nato pa se je iztegnil,
»Tega imaš na vesti, zdaj si prav res razbojnik!« me je prešinilo natihem; strah pa me ni bilo nič.
Zgrnili so se krog mene od vseh strani, vroča kri se mi je prelila preko obraza, mahoma sem bil na tleh. Kaj da se je tisti dan še godilo, več ne vem.
Vzdramil sem se šele pozno pod noč in hudö me je bolela glava; otipal sem jo in sem čutil, da je obvezana. Tudi po udih me je trgalo in rezalo vse do nog, toliko da sem se mogel geniti v postelji. Ležal sem pač štirinajst dni in dalj; natanko nisem štel. Bolečin mi ni bilo mar; vse druge, vse grenkejše misli so mi trapile glavo in mi niso dale, da bi spal.
Zaradi kazni za svoje puntanje nisem bil v posebnih skrbeh; mislim, da bi se ne bil prav hudo začudil, če bi me bili obsodili na vislice. Od začetka sem bil zares že pripravljen na vislice; še zdaj se mi čudno zdi, da nisem bil ob tisti misli kar nič potrt. Nazadnje pa so mi povedali, da rabelj ni bil za vselej obležal pod mojo pestjo, temveč da se je
potuhnil za par dni v posteljo in da se mu pozna edinole črn rog na čelu. Nič veselja ali tolažbe nisem občutil, ko so mi bili to povedali; tako je bilo že zakrknjeno moje srce.
Kaj mi mar bolečine, kaj vislice, kaj vsi rabelj-ni tega sveta! V teh nadlogah so se vse moje misli in skrbi vile v žalostni procesiji čez hribe in doline proti domu, posebej še proti tistemu oknu, od katerega so viseli košati nageljni. Tovariš, ki je ležal poleg mene, se je smejal in mi je povedal, da sem v spanju klical Miciko. Vedel sem, da je izgubljena zame na vekomaj. Ali človek je samoljuben; tudi jaz sem bil. Natihem, tam nekje globoko doli je žgolelo upanje, da jo vidim še kdaj, ko bodo časi milejši, in da bo navsezadnje moja žena poročena.
(Konec.)
Pomladna pesem.
v
Ze prva rosa je pokrila prve cvete. Oblaki z vetrom se igrajo kot otroci. Po tihih stezah v mraku mreže so razpete. Opojen duh žena in rožni cveti v roci.
Ko mesec tih prepleza strmi rob noči, glej, čez obraze deklic se nemir razlije. Gore roke, oči . . . Srce jim burno bije. Zastonj so sanje. In zaman telo drhti.
France Bevk.
Na maršu.
Mimo črnih zidov, tramov in dreves, v blato sključeni, do smrti izmučeni, ljudje in živali polmrtvih teles, vlačijo težo pogrezlih koles.
Vrani telesa zapuščena žro. Zakopane misli, ljubezni oropane, v obupnih trenutkih moči jim pijö. Kot v vetru drevesa prek zemlje gredo.
France Bevk.
Na saneh.
Kot suli bi se cveti, pada sneg. Mi se vozimo visoko na saneh in z nami vozita se vrisk in smeh.
Radi bi veter bili veter smo. Radi bi vse pozabili — hi ho — že nič več ni v nas in srečni smo.
Že vse je mimo: noči brezdanje, vse blodne misli, brezplodne sanje. Dobro nam je na saneh. Nanje 1
France Bevk,
Vladimir Nazor
Joso ]
Došao je i otkrio< ono, što je bilo dugo sakri-veno u naš o j duši. Digaoi je bez bojazni pokrov, da pokaže tajne naše nutrine, što ih se bojasmo sami sebi reči. Bez straha je otkrio dugo zapretanu žeravicu, da opet usplamti žarki plam, Znao je, da smo čekali nekoga, tko če nam bez bojazni otkriti tajne misli i snove. »Jest, nutrina tvoja čeka, da glas pane — U nju, pa da snažno za-treperi sama — Ritmima neznanih vlastitih pje-sama.« (Pj. Lj.: Čitaocu.) I on dolazi, donaša u našu bolesnu dušu taj glas, što je buni, što je diže šapčuči sada ko lagan povjetarac, sad grmeči ko gromor groma, ko trijesak strijele, ko tutanj kopita, koi glomot urvina.
Nezadovoljstvo, što je tinjalo u našim grudima, ne prikriva on beznadnim tamnim pesimizmom i rezignacijom, nego zvuči u njegovom ničeovskom porivu ko jek bojne fanfare, a sve to buja iz vje-kovne herojske krvi naših preda,
S hrvatskom je modemom presaden k nama kozmopolitizam, a taj smo usiisali na vrelima L'art pour Fartizma. Uživasmo u mekoj dikciji, u glazbi riječi, a naša mlaka mekana duša postade još mekšom, fantazija punijom bolječivih snova. Zasičeni i zaduti tražimo krajne finese, krajna dražila. Ideje i viši ciljevi tamne, gube se, a djeca dvadesetoga stolječa — »velikih sposobnosti za uživanjem« — ispivši »puninu života«, trunu na smetištu; iščezavaju u punini mraka, u ishitrenoj Nirvani. Život je svrha, te moraš živjeti, da se iživiš, a bolestni nervi traže svoje, traže dražila. Na ruševinama se viših ideala diže hedonizam i strast, a kad tijelo ne može tome više da služi; kad drugdje nema lijeka, traži ga moderni čovjek u par kapi kakve tekučine, ili u olovnom augmentu satjeranom u tijelo iz cijevi salitrenim zrnjem.
Ljudi, rastrojeni strašču, ispijeni užitkom, bez viših pobuda, a zaljubljeni u se, u svoj egoizam, i ne mogoše da drugo stvore. Nijesu mogli, da se za što više žrtvuju, pa im je bila odvratna borba za više ideje. Ljudi bez ideala nijesu mogli biti spremni na žrtve, pa im zato sve smeta, što traži od njih žrtava. Domovina je fikcija, patriotizam ludost, patriotska poezija tiraderija. Potpuna sloboda u svemu jest glavno načelo, alfa i ornega njihovog vjero vanja. Niveau, na ko ji su pali svojim životinj-skim nagonom, hoče da opravdaju krilaticom »na-trag prirodi«. U umjetnosti ne poznaju ograda, ne
poznaju spona, Ne brinu se, kamo vodi njihov patent na uživanje, Nervoznost, kriminalnost, samo-ubijstvo,,neplodnost i tolika druga zla, to su tek neki plodovi njihove slobode,
Vidio je propast, u koju srlja naša nacija vodena ovakovim apostolima, i on je stao, smjelo je doviknuo očajnicima, te pokazao put k suncu, k idealima,
Isprva apostol paganističkog hedonizma, obo-žavač antikne nagote (Lirika, Kiklop), pomalo se oprašta od nje, a stade da se poji na izvoru divov-ske i herojske snage. Vrhunac te eruptivne snage njegove vulkanske duše izbija osobito u II. dijelu »Novih pjesama«. — Opiv se krvlju mučeničkog roda i tisučljetnim ropstvom od Hrvatskih kraljeva do današnjeg dana, zar je onda čudno, da u nje-govoj duši buja orkan, bijesni oluja pomiješana strasnom žudnjom, da se več jednom dokrajče muke i patnje njegovog naroda; da svrši več jednom krvava Golgota? Odatle onaj očajni otpor; odatle ono bjesnilo na silnike i tlačitelje naroda; odatle onaj očajni poziv na oslobodenje,
Rapsod našeg roda hoče da izlije u nas žar svoje krvi, da ulije vjeru i pouzdanje. Hoče da nas opije iz titanskog vrela, da i našim žiljem proključa krv prošlih divova. Vodi nas iz sjevernih slaven-skih nižina i svetih lugova o novu zemlju, na kršni Velebit. Umoran narod pada i sluša u mrkoj noči šum mora, što bije o litice, pa u strahu misli: »Zmaj to stenje — I silan, biesan uz goru se penje,« A kad svanula zora, uz miriš alga, smilja i kupina, smreka i borova »zasja ko srebro ono sinje more,« I narod mahnit od veselja, kliče na divan pogled ko nekad Ksenofontovi vojnici: More! More! (Do-lazak.) Sad počinje Nazorova epopeja, posvečena herojima našega roda, vladarima hrvatske krvi. Od »Prve lade«, pa do poslednje »Zvonimirove lade«, prikazao nam je više od četirstoljetnu našu histo-riju, historiju borbi i pobjeda, dizanja i padanja. Opisuje ponosne hrvatske galije na slobodnom hrvatskom moru. Iznosi pob jede i poraze, naj-bjesnija kreševa tisučljetne borbe s pohlepnim Mlečičem, Pa kao što se u našoj historiji neprestano izmijenjuju svijetli sunčani traci sa mrkom slotom, tako su i Nazorovi »Hrvatski Kraljevi« vjeran njezin odraz, Bez bojazni ustaje, da nam kaže istinu u lice. Ne zato, da nas poništi, nego naprotiv zato, da nas ohrabri, Priznaje, da
nismo čista lovorgrana slavenskoga stabla. Tä koliko je u našim žilama primiješano tudinske krvi! Koliko smo Ilira, Rimljana, Avara, Mlečiča, bijesnih Tatara i drugih morali da proždremo, da pretopimo u se, dok postasmo jedinstven narod! Ta če mješa-vina biti uzrokom tolikim borbama za slobodu i prevlast na kopnu i moru. Ona je povod junačkim pothvatima, zanosnim vojnama, domačim trve-njima, sramotnim zasjedama, izdajstvima, razboj-stvima i krvoproličima. I baš nam je ta njegova iskrenost draga. Čemu ludo ■ ob mani vanje? Čemu da zavaravamo sami sebe, kad protivno čutimo u srcu?
»Slaga, tko reče, da smo lovor-grana,
Melem na rani, düga u oblaku.
Mi porod jesmo vuka i arslana!«
U vijekovima dugih borbi na život i smrt, zar smo se mogli održati s golubinjom čudi, kakovim nas htjedoše prikazati? Vijekovima se šuljahu lade zaljevima i krstariše tjesnacima morskim, te če-kahu u zasjedi poput divljih zvijeri željnih plijena. Kopno se pojilo krvlju Franaka i Madžara, a često u nebratskom trvenju i p okolju i hrvatskom, srp-skom te bugarskom, Saraceni pak i Normani, Vi-zantinci i sinovi ponosnih Laguna, miješali su svoju krv s hrvatskom krvi u valovima plavog Jadrana. Sve nam je te borbe, pokolje, junačke podvige i podle izdaje od bana Ladislava, sto javlja Duždu: »Nastade doba, da se ljuto bore — Mletački lavič i hrvatski vuče«, pa Domogoja »prokletog bana Hrvata« i do Zvonimira, prikazao pjesnik u kratkim, ali jakim fragmentima. Stih mu teče sad glatko ko ladica, što se okliže po tihoj pučini mor-skoj, a sad se trga i lomi poput bijesnih valova, I još danas udarajuči valiči o naše kamene Žale, kao da donašaju elegične zvukove Galijotove pjesrne, što je vijekovima brujala tužna i plačna ispod palube mletačkih galija, kao iz dubine morske, puna čeznje za rodnim žalom i boli pod udarcima biča. I ovom se ciklonu, što bjesni na moru, več za bana Braslava pridružuje novi orkan: »Topot sve bliži madžarskih konjika«, Time počinje očajna borba, što traje več više od tisuču godina. Kagan, pobjegao preko Drave, pita mladog pobjednika: »Junače, tko si?« a naš mu Prvovjenčani odgovara: »Ar-pade, ti si vjetrina, što hara, A ja sam hrašče jedro i stoljetno, Na koje zalud vihor se obara ... , Zovi me zid m j e d e n i , plot krvavi... čekam te na Dravi.« (Tomislav II.)
I u tom štrašnom orkanu, što bjesni na kopnu i moru, čuješ sad poklike Juda, sad grižnju ubica, a sad poniznu molitvu popa Grgura,
Ko proljetni sunčev tračak iz mrke zime, pun intimnog vonja seoske idile, svježih masnih brazda i prvog proljetnog cviječa, izvija se ciklus »Petar Kriesimir Veliki«. Ali se zakratko ori slatka pje-sma orača i pastira. Valovi se opet dižu, a lada se Domogojeva — tip Hrvatske — mora opet pro-bijati kroz uzburkane valove, vodena sad snažnim kormilarom, sad prepuštena sama sebi, a sad opet vodena slabičem ili podlacem, što snuje, da je odvede u tudu luku, I ta lada »Kroz viekove burom srta — Za junačkim okršajem, S istom čežnjom i vapajem, Izmučena i razdrta« (Prokleti ban), Srtala je, probijala se valovima u buri i orkanu, dok se jednog dana ne nade nasukana na tvrdoj siki. I eto još danas, nakon osamstotina godina, leži Zvoni-mirova lada na istom mjestu. Još i danas udaraju
0	njene bokove vjetar, valovi i oluje, a lada se zdvojno trza: »Dignite me: neka djipnem, Nek zajedrim morem tijem«. Trza se lada i škripi: »Slomila se, prignula se: Na piesku je — al' još tu je!« (Zvonimirova ladja).
Cijeli Hrv. Kraljevi i nijesu drugo nego valovi, po kojima plovi ta Lada. Sve borbe i stradanja imadu da nas oduševe za ponovnu borbu, da maknemo Ladu sa sike, pa da opet zaplovi slo-bodna našim morem. Tu istu misao ističe u »N o -vim p j e s m a m a« i »I n t i m i«, da ne spomi-njem i prozaičnih djela.
Velika je razlika u Nazora pjesnika Hrv. Kraljeva i pjesniku Novih pjesama te Intime. U Hrv. je Kraljevima epski pjesnik, pa kao da stoji izvan radnje, te samo priča dogodaje. Tu je on rapsod, što pjeva slavne i kukavne zgode. U Novim je pjesmama zauzeo drugu pozu, pozu našeg heroj-skog ali gaženog naroda. U toj pozi gubi svoju osobu, pa govori kao personifikacija naroda. I dok je u Hrv. Kraljevima samo pripovijedač, — da-kako, ne u doslovnom; smislu, — on je razumiv i malo načitanijem čovjeku, ali u Novim pjesmama
1	Intimi toga nestaje. Tu je on razumiv tek kraj-njoj duševnoj aristokraciji, a često ni njoj, kao što nijesu razumivi ni mnogi napori ni patnje našeg mučeničkog roda. U toj pozi naroda čuti: »Seljakat drevnih, što su zemlju orali,« da — »još kap krvi valja se — U soku žila mojih! Od kapi te mi mir i snaga golema — Kod stradanja i rada, I vjera moja u Boga i heroje — I roj svih mojih nada.« Čuti u sebi krv preda i ono, što ga s njima veže. čuti da su isto, pa zato stoji »čvrstim, teškim nogama — Na grudi, naša što je.« Čuti krv Hajduka, senjskih Uskoka i Ustaša, gdje se buni u žilama, ali je vijekovi razvodniše, stvoriše »rijetku kašu neku«. I ja več nišam, što sam bio nekada —
Na boku brijega plodnog (seljak), — Pred ostrim kocem (hajduk), ispod kule proklete (ustaša), — Na valu mora rodnog (uskok),« (Krv.) Stoga pjesnik (narod) zove krv Hajduka, mrkih Uskoka i junačkih Ustaša, da življe prostruji njegovim žilama, jer još uvijek stoji na sred polja šator Čengič-age (t. j. narodnih neprijatelja), što kupi harač. A to isto kazuje i u »Maglama«:
»Pred vratima gradskim još Arapin kleti
Šatore bijele penje I udara porez i seke nam grli I naše usjeve ženje.«
Hoče, da oslobodimo hisao, što je sputana, da se vinemo do slobode. Ako pak toga ne budemo mogli postiči, to je bolje: »da ko dijete — Otaca svojih bez sramote poginem , . , Dok slušam, gdje me drevni zovu glasovi — Iz svetih, starih raka!« (Krv.)
Kremenim stihovima kuje Nazor svoje pjesme. Skaču iskre sa vulkanskog nakovnja, ali mu često pukne u tom teškom poslu najtanji metal, pa tek krnjad stvara. (Pj. Ljuvene: Čitaocu.) Ne dostaje mu riječi, da jasno izrazi svoju misao, da prenese bijes i žar grudi svojih, i odatle ona tarna i nejas-noča. Kao da i sam to uvida, te bi htio da ponovno kaže, što je več jednom rekao. Nije li »Jutarnja pjesma«, taj divni himan moru, opetovanje onog, što je rekao u »Dolasku«?
Vi skučena bračo, što čekate noč I vatre varave njene,
Gle, još je na prudu liep nasukan brod
U srebru bijele pjene!
Još jarbori strše, i premac se sja
I napeti konopi zuje,
A uz strmu krmu i rebrasti bok
Valovi šume i bruje.
Nije li taj nasukani li)epi brod Lada Domogojeva i Zvonimirova? I u običnom životu ne dostaje često čovjeku riječi, da izrazi razne pojmove, a to više moramo dozvoliti kot ovako silnih koncepcija, mada nam je uza sve to dao Nazor takav jezik, takvu krepčinu izraza, ko nitko dosad. Zato i jest Nazor razumiv tek krajnjoj umnoj aristokraciji, Ljudi uživaju u njegovoj izvanjoj snazi, u krepkom, još nečuvenom u nas izričaju, u kremenom jeziku, ali ipak ne prodiru u nutrinu. Ne mogu da odgonetnu simbolike, kojom se Nazor ovio, kao što ne pojme ni onoga, čiji je Nazor simbol — naroda.
Piše se o narodu, govori se o njemu, postaviše narod na piedestal, na prijesto mjesto Boga, pa mu se klanjaju, ali je to kumirstvo mračno i tamno.
Taj narod nije narod! To je fikcija čovjeka, koji osječa u sebi viši poriv, da se žrtvuje, ali ne zna, kome da prinese sebe za žrtvu. Svrnimo od te fikcije, poetične utvare, te zirnimo u ono istinsko, realno, što toliko neki slave, pa čemo vidjeti, da su u svojoj umišljenoj realnosti tek puki fantaste. Neka pomisle takvi na svoje susjede u selu, na cijelo selo, pokrajinu, cio narod, pa če se razočarati, jer narod nije ono, što su mislili. Dakako da u nama ima bar toliko revolucionarne krvi, koliko u zaprešičkog seljaka! Imade brzih misli, lijepih ideja, što bi naš narod mogao lako da shvati, ali izliv mu sve to najednom, što če se dogoditi? Ogledat če u te ko u čudovište, ili če se dogoditi ko s Kvaternikom. A onda entuzijazam? — Ne če dok-trinarne fraze , bacane iz visoka, niti ditirambi osvijestiti i oduševiti naroda, nego dug i postepen rad. Ne treba govoriti o narodu, nego treba za nj i s njime raditi, Ne smije se u njemu ništiti vjera u nadnaravno, u Boga, nego se dapače mora što više nijetiti, a onda če doči Uskrs Mrtvog grada i Mrtvog ostrva.
Nije li ironija, ili zapravo sarkazam, na naše »moderne« Nazorova »Vila Ravijojla«? Ljudi su izgubili smisao za rad. Narod im je deveta briga. Ideja borbe za narodnu slobodu i narodni opstanak, što ju je sam narod tako lijepo persinifikovao u Kraljeviču Marku i Vili Ravijojli, za njih je glupost, prazna bajka »iz djetinske dobi — Kries lažni sred črna mraka«. Ta što če ljudima 20. vijeka domovina i narodna sloboda! Njih muče drugi, viši problemi, pa kako da onda misle na narodno oslobodenje.
U rukama našim sad plamsaju zublje,
Pa utvare gone ti blistavi traci:
Mi letnusmo više, mi prodriesmo dublje,
Mi — čovječje misli junaci. (Vila Ravijojla,)
Oni pjevaju himne Čovječanstvu, a ne brinu se, da »U žilam' ti teku — Tri rijeke zelene žuči. Na usnama tvojim, što nečiste peku, Još gore žigovi vruči«. Ne brinu se za ropstvo i patnje, za žuč, što teče u žilama naroda protiv tlačitelja. To su ljudi bez volje, bez eneržije, koji ne znaju trpjeti za više ideale. Takvih ne treba pjesnik u borbi za narodno oslobodenje, nego im po vili Ravijojli dovikuje: »U dolac se vrati, Gdje čopor čeka te siv; I ondje se s njime i nadalje klati — Ni mrtav — ni živ!« . . . Takvi ljudi nisu dostojni, da borave na visoj kuli narodnoj, nego da ginu bez viših podviga u kaljuži i tamnim gudurama. Na vrhuncu gore »gdje se orli s vjetrovima bore, Hiljadu več ljeta« stoji kula narodna i strši u mrak, U toj kuli samotuje narod, pije svjetlost zvijezda, a otvara je tek za olujne noči,
dok bjesne vjetrine, te izlazi na vrata, da se hvata u koštac s gorskim duhovima i divovima, U neprestano) borbi čeka onaj čas »— Kad ču, kad ču jednom j a k i d o b a r moči, Da medj ljude sidjem iz te kule svoje,« (Turris eburnea.)
Pjesnik Oslobodenja, pjesnik sile i titanske snage, hoče da ulije i u naše bolesne, slabunjave grudi oječaj zanosa, sile, snage i revolte. Znade, da to Oslobodenje ne može doči mirnom evolu-cijom, zato nam i kazuje izvor, što je njega opio: veliča borbu, olujni orkan, što sve valja i ruši. Vje-ruje u našu snagu. Ta Troimena Nacija ide bez bojazni u susret toj oluji. Tri zmaja, tri diva, što im u žilama teku »tri rieke zelene žuči«, čekaju več hiljadu Ijeta na nju: oluju — revoltu, — što če biti majka naše slobode,
Oj olujo majko, sad ori po duši,
Što dugo mi bješe to močvara jalova!
U muklu trščaku tri zmaja se kriju I gledaju, ideš li sveta;
Tri diva, što s muljem na vjedama sniju,
Več hiljadu čekaju ljeta.« (Intima: Pjesme s mora.)
Da, bliža se čas! Troimeni divski rod traži svoje. Več mu je previše muka, kolača i konopaca. Za tudince i tlačitelje »Po zemljama stranim smo ču-pali korov, Buntovnu krvcu smo lili, Pred dvori-štem tudjim smo lajali snažno, Stup, sidro i batina bili«, (Magie.) Dosta nam je robovanja, dosta krvi prolivene za druge, pa zašto da koja kap ne kapne i za nas same? Zar da smo vijekom samo tudi sluge i robovi, što polako mriju sanjajuči kroz stoleča o nekom zlatnom, toplom Traku? Došao je čas borbe; boj o biti i ne biti! Da, osječamo gvozden ruku, što nas tlači, duši i valja po blatu i kalu. Osječamo, da je protivnik jači od nas. Upro je koljenom o naša prsa; ne da nam se maknuti, j er se boji, da bismo mogli ustati. No, što nas jače gnjete, to večma osječamo potok vatrene krvi u žilama; osječamo, da nam srce ni sada ne če puči.
Nepresušna, dok se sve ol^o nje mrvi, Uji rieka naše mučeničke krvi Puna vatre, mraza, melema i žuči. Mnoga ruka u nju otrov sažimala, Stravu i bies znade poraza i boja: Svemu več odolje , . . Čuj me, i krv moja Iz groba otaca jedra proključala! (Borba.)
I sad, dok nas tudinjska ruka največma tlači, a knut sve jače bije, osječamo, da nam se budi svi-jest, da se vrača snaga, a strah da obuzima nepri-jatelje. Kad prode naša odmazda, onda ». . . jednog vedra dana, Lomit čemo skupa slatki hljebac mira«. Tada če doči doba, što su ga snivali toliki slavjan-
ski Parnasovci, a medu njima i naš Preradovič u svojim slavjanskim odama.
Poput poljačkih mesijanskih pjesnika, i on pu-šta očajan krik i poziv na borbu. Poput Mickie-wicza, Slowackog i Garczynskog i Nazor vjeruje u poslanje našeg naroda i bolju njegovu budučnost. Kao što su oni molili, pozivali, zaklinjali i prokli-njali, da ganu i oduševe na boj za oslobodenje Poljske, tako čini i Nazor. Kod Nazora i poljačkih Mesijanaca imade vrlo mnogo sličnih misli, ideja i stihova. On se kao i oni nada slobodi tek od od-lučnog rada, krvi, revolucije. Kao oni i on mrzi polovičnost i plašivice. Dosta mu je polaganog umiranja, pa hoče, da ili slavno pobijedimo, ili bez sramote poginemo.
»Čina mi treba usred blieska groma, Borbe vremenom, ljudma i prirodom, I borbe takve, ko u duši — svuda! Hoču opet rada i zanosnog čina, Na novu buru i novi ponor smrti Bacit se — i ginut, kad bolje biti ne če.«
(Garczynsky: Waclaw dzige.)
I Nazor se bori sa svima elementima prirode, s duhovima i divovima (Turris eburnea, Borba itd.); i on pušta očajne, rezolutne usklike (Krv); i on kliče poput Garczynskoga:
». .. il* če nanovo da oživi
Grad mrtvi znoj nam i mlada nam krv,
II ispod tornja Febre, žute boginje,
Svi čemo pasti, da nas toči crv.« (Mrtvi grad.)
Val nam tmora tišti teška, gluha, sliepa, Al več olujina srče izdaleka! .. . Gore, gore srca! Strašna je, al liepa . . . Pobjednik il svladan, mene lovor čeka.
(Intima: Lovor morski.)
No, kad nas nisu dosad uništile sve bure i nepogode, vjeruje, da nas ne če ni odsad. Ko u nekoj viziji gleda naš Dan, što se bliža.
U sanjama mojim žije Div jedan ... S vrhunaca dolazi I zemljama, kojima prolazi Sved blistavo sjemenje sije.
Rod čiji je? Što mu to gori U očima? Gledam ga. Proso je .. . Ja ne znam, al osječam: došo je, Da zemlju nam drukčijom stvori.
(Intima: Sijač.)
Mi još uvijek snivamo. Sanjamo svoju budučnost, zlatnu slobodu, a te nas sanje jedine uzdr-žaše, da nismo zdvojili i propali. No, preuči če san, a onda če svanuti naš veliki Dan,
»Jest za nas je san! Jer sanja je dan, A java je noč, što nas mori, Noč, koja če minuti, Kad posvud če sinuti Sjaj sunca, što u nama gori.«
(Intima: Sanje.)
Poput gornje trojice Mesijanaca te njihovih nasljednika i Nazor vjeruje u doba slavenskog gospodstva na zemlji, samo što ta vladavina ne če biti poput romanske i germanske tiranija i pravo jačega, nego kraljevstvo mira, kraljevstvo Božje. Poljački su se pjesnici nadali, poučeni tužnom historijom, da če si slobodu izvojštiti sam narod uz pomoč Božju, te su večinom osvjedočeni u vjeri i dobri vjernici. Zato i kliče Krasinski: ». . . vi morate — Do kraljevstva iči Božjega, Što če sjajit na torn svijetu!« Slično je i kod Nazora, I njemu dolazi Hrist iza revolucije, iza popaljenih sela, da vlada u novom kraljevstvu, kraljevstvu mira. Vjeruje, da naš narod čeka ljepša budučnost. »Opet če banuti (sc. »Heroji«), dobro da zidaju, da ruše zlo . . . Vjerujem, da zemlja njima još ljepše kalupe stvara. (Heroji.) ... Ja vjerujem, Bože, da vihor i mrak — kroz nojcu nas tjeraju hudu, Da sjajniji sine liep sunčev nam trak, ... Ja vjerujem, Bože, . . . zorom da novom ko sunce ču sjati — Na ovome visokom brdu.« (Na vrhu.) U Intimi se tuži pjesnik, što ne če on doživjeti toga kraljevstva.
Držim, da ni njegovi ciklusi ne završuju onako slučajno pouzdanjem u Boga, i njegovim apostro-firanjem vjere otaca. Divni njegov ciklus »Planinske pjesm e«, završuje jednom od naj-Ijepših pjesama u hrv. literaturi, što su posvečene Kraljici neba, Zvijezdi mora. Iza svršene borbe, dok još lešine leže po razboju, silazi ona — Maris Stella — uz zvukove dalekih zvona. Dolazi »ve-lebna, sjajna . . . očiju punih blistavih suza, pro-sutih kosa, sklopljenih ruku . . . Tjemenom nebu — Kristalne svodove tiče, Pod petom mladjak joj sija, U oku zvijezda joj niče.« Izmučen teškom borbom, obrača se pjesnik k Zvijezdi Mora, te je moli, da ostane nad burnim našim morem, jer »Izmori rat nas, vihor nas skrši, Slični smo zgaženoj travi. . .
Sini nad tmorom naših oluja, Ti majko od ljubavi!«
*
Proza Nazorova nije drugo nego tumač ili proširavanje onoga, što je rekao u gvozdenom stihu. Jedno je i drugo duboka simbolika. Ideje, izrečene u pjesmama, iznaša ponovno u prozi, kao da nam hoče sam da protumači ono, što je zbijeno rekao u stihu. Ali i to proširivanje, ili, ako hočete, tumačenje, nije puno jasnije od samog stiha.
I u prozi treba napinjanja i dubokog razmišljanja; treba mučnog nastojanja, da prodreš u smisao, da nadeš pravu nit, oko koje se vežu njegove misli i riječi.
Bit če ih možda, koji misle radi čestog ponavljanja istih motiva i riječi, da je to stoga, što Nazor mnogo, a prebrzo stvara, Meni se pak čini, da to Nazor nasumce radi, da nas što prije i što jače opoji i oduševi za svoje ideje. Da pak te ideje , raširi u što šire krugove, zato se služi raznim obli-cima: lirikom, špikom i prozom,
I Notturno i Šumske idile i Zimnje priče, kao i mnoge druge njegove pjesme, nači češ u Istar-s k i m i drugim pričama i to ne samo. u stiho-vima, kojim je prepleo svoje priče, nego i u proznim opisima. Tko ne voli stiha, dosta je da pro-čita Velog Jožu, Facol rakamani, Šumu bez slavuja, Albusa kralja, Crven-lišaje, Mrtvo ostrvo, Boškarinu itd. i nači če tu čitavog Nazora. Tko naprotiv voli stihove, neka čita njegove pjesme jedamput, dvaput, deset puta, neka se zadube u njih i goneta smisao, pa mu ne treba čitati proze. Izgleda kao da se Nazor poslužio prozom samo zato, da ideje, izrečene u pjesmama, lakše prodru u šire krugove.
Uzmimo samo jedan primjer: Mrtvo ostrvo. Iznijet ču najprije fabulu, a onda neka opažanja.
Sin odlične grofovske obitelji, več zamlada okrutan, bude potjeran iz vojske radi raznih ne-djela. Dade se na razbojnički život, a zatim na gusarenje i trgovanje robljem, Jedne noči, iza raskalašene zabave, bude uhvačen i doveden na sud. Za vrijeme se mučenja ispostavi, da je okužen gubom, kojom ga okužila ropkinja Misirka. Bude prevezen na napušteni otok, a tu mu šalju zauzimanjem Lazariste, oca Zaharije, svaki mjesec hranu i odijelo. Otac se Zaharija uzalud muči, da ga gane na pokajanje i obračenje. Gadnim se životom otvrdnuo u zlu, pa mrzi na sve, a oca Zaharija popljuje i vrijeda, kad se iz krščanske ljubavi privija k njemu i ljubi mu čelo. Prisiljen mukama i žedom, pode jednog dana, da traži vode. Dolazi u bližini vrela, ali ga kamenjem otjeraše ljudi, što dodoše, da strigu ovce, Mrzi i na ono dvoje djece, dječaka i djevojčicu Janju, što mu donašaju kruha, mlijeka i jastuk. Tjeran mržnjom, bježi ispred do-hvata ljudi, te naide jednog dana na zapušteni grad. Žitelji se davno odseliše pred Žutom Bogi-njom — groznicom, što se nastanila u velikoj baru-štini, nastaloj za nekog potresa. U mrtvom gradu osta jedino stari načelnik, te čuva ognjište otaca i čeka osloboditelja grada, U gubavcu vidi davno iščekivanog osloboditelja, te ga vodi opustjelim
gradom i priča mu svoje neuspjele pothvate, da oslobodi grad, Dodoše do crkve Gospe od Zdrav-lja, Protiv volje uvede starac gubavca u crkvu. Dok načelnik pjeva Litanije uz svirku orgulja, do-gada se čudo, Okorjelog griješnika sjeti starčeva svirka, kako je i on nekad pobožno pjevao u seoskoj crkvi uz malu Aldu, Pada na stubište oltara, a u taj se čas zaori crkvom svečani »Tebe Boga hvalimo«. Stari se načelnik štropošta mrtav svršiv pjesmu, a gubavac obračen i očiščen, dade se na posao, da ostvari načelnikov san: da pro-kopa nasip izmedu bare i jezera i oslobodi tako grad od groznice. U poslu mu pomažu robijaši, što ih poslaše s kopna na otok u kamenolom, Cijele zime gradi gubavac s robijašima lade i splavi, a kad nesta snijega, trnokop i motika uda-raju bez prestanka u kameni nasip, Otiče voda, a ljetno žarko sunce upija vlagu, šuši blato, i za kratko se vrijeme vračaju opet stanovnici, vodeni ocem Zaharijom, na nekoč napušteni otok, da za-posjednu zapuštene domove, A on — Bezimeni? Odbija sve počasti, kojima ga htjedoše nagraditi, uzima od nekoga starca štap i ode u nekadanju svoju špilju.
Ideja je u Mrtvom ostrvu ista kao i u Mrtvom gradu (M, G,), Zapravo je Mrtvi grad apstraktni sadržaj Mrtvog ostrva, ili, ako hočete, Mrtvo je ostrvo tek fabulom prošireni Mrtvi grad. Isti opisi, dapače i iste riječi! Slično je sa Velim Jožom i Galijotovom pjesmom, I obračenje je gubavčevo natuknuto u Mrtvom gradu, », , , još je cio hram: U nj kradom podoh orguljam' da izmamim — Pjev nade i nov da užežem plam,«
Što je pisac i pjesnik htio da kaže? Koja je ideja? Držim, da ne če imati dr, D. P(rohaska?) posve pravo, kad kaže, da se ovdje naglašuje ideja očiščenja (Omladina, I,, br, 1), nego je uz ovu ideju još jedna principielna, a ta je ista s onom u Hrv, Kraljevima i Novim Pjesmama, Nijesu li riječi: »Grad propada, ali je još tu; on čeka« (M, O, s, 43), iste, što i u Zvonimirovoj ladi: »Slomila se, pri-gnula se. Na piesku je — al još tu je«? Da, Mrtvo je ostrvo tip domovine kao i Zvoniniirova lada, a pisac nas zove na rad, da spasimoi domovinu, ali na rad prodahnut pravom vjerom i čvrstim pouzda-njem u Boga, Sva lica i svi dogadaji imadu svoje simboličko značenje. Natuknut ču tek nešto, Gubavac naš narod, zapravo inteligencija, okužena kojekakvim grijesima i porocima: lijenošču, pute-nošču, pohlepom za lagodnim životom itd, Seoba je otočana seoba našeg naroda u tudinu, a tjera je tudinac iz rodne grude (Febra), jer ne zna, kako da mu se othrva, U domovini imademo sve uvjete
blagostanja i sreče, samo treba rada i ustrajnosti, jer »grad — čeka snagu naših mišica, Plam duše naše, naše volje moč«. (M, grad,) Imademo svoje more, a mi smo sluge na njemu na tudinskim bro-dovima, Trebamo svoje lade i brodove, kojima čemo maknuti kameni nasip, što nas duši i trnje (tudince), a zatim nam se otvara široki put na sve strane, Pomažimo poduzetne domače ljude. Priskočimo im u nevolji u pomoč, a ne mojmo se radovati u bratskom jalu njihovoj nesreči. (Žuti i Lupež,) Ne mojmo svuda tražiti sebe, svoju slavu i privatnu korist, nego radimo nesebično za bolji-tak naroda. Ne aludiraju li riječi starog načelnika, kad vidješe šišmiše u gradskoj viječnici, na neku drugu viječnicu? »Vidje li ih? Znaš, oni su . , . To su duše onih viječnika, koji su glasovali za pri-jedlog, da valja seliti.« Ne slušaju načelnikovih riječi, kojim ih poziva na rad: »Što uzmičete . , ,? — podjimo na čelu naroda u močvaru! ... I ako poginemo, ostat če djeca naša! . , , ostati pokraj grobova svojih otaca!« (M, o, str, 48,)
I ovdje je glavna ideja oslobodenje naroda, ali prepletena ko zlatnom zrmom još jednom drugom idejom: očiščenjem, I ovdje kako da se po-veo za poljačkim Mesijancima. Čovjek je bez vjere rob strasti, mlohav, gnjil, gubav, te nema viših podviga, što bi ga krijepile i oduševljavale za rad, nego samo gleda, da ugodi svome egoizmu, Vjera i molitva jača u radu. One su uvjet ustrajnosti i konačne pobjede.
U ocu je Zahariji istaknut tip hrvatskog svečenika, što se brine za bijedne i nevoljne, te ih tješi, kad su od svih zapušteni. Sluge se krščanske ljubavi požrtvovno brinu za narod, mada ih često mjesto plače stižu pogrde. Dok čitate opise male Janje i Aide i nehotice vam dolazi na pamet Ma-žuraničeva crtica: The rest is silence: . , , »Možda molitva s n e v i n i h usta uslišana bude! , , , Naše prošnje ne pomažu: griješili smo,«
Da, nama treba djetinje vjere i čiste djetinje molitve. Naša je vjera, ukoliko je još imamo, oklja-štrena poput crkve Gospe od Zdravlja, ali je ipak još ostalo nešto. Majka sviju Muka i Žalosti čeka na nas: »ona zna sve, ona je gotova da učini čudo«, (M, o, str, 49,) Ostao je još u nama plamičak vjere, i on treba da se razbukti, rasplamti u žarki plamen, Što se prije razplamti taj plamen u našoj duši, to čemo i mi poput Slowackovoga Kordyana klicati:
...zemlja je naša slobodna i svud je svjetlost danja!
Poljska se medama do mora širi
I nakon burne noči, diše i živi.
Živi!
A kad prvi dan slobode veselo osvane A poslije če dugu tamu nevolje premjerit I klonut če i jecajuči plakati ko djeca; I razlijegat če se golem jecaj uskrsnuča.
Da, to če prije našega ropstva »osamstotin prolječa — Iz zemlje naše skočiti: I sva če srca gorjeti ko buktinje, I sve če duše planuti ko požari«, i doči če Hrist, da »hljeb mira lomi, dijeli jedro sjemenje — Za ljepše berbe i za žetve slav-nije«. Tad če se »po svoj zemlji spasenoj« oriti jeka: »Hozana, sine Davidov! Hozana, rode moj!« (Uskrs.)
*
Češče susrečemo kod Nazora čežnju, da mu se opet vrati vjera djetinjskih dana. Onaj, što je pjevao himne i peane strasti, nije našao mira, pa sad čezne za vječnom nepromjenljivom Istinom. Obožavač poganštine i prirode, nije našao ni tu zasičenja svojoj gladnoj duši. Osječa se umornim, izmučenim, te se vrača k izvoru svega. Klonuo i izmučen traži pokoja, traži Boga svoga:
»Oh gdje si, da si, plavo morsko ostrvo, Ja moram doči svetom hramu tvom I kleknuti i ruke opet sklopiti I nanovo se molit Bogu svom!« (Atlantida.)
Uvida poput sv. Avguština, da je nemir duše največi ondje, gdje je duša najdalje od Boga. Kao što Zaručnik u Pjesmi nad pjesmama traži svoju Zaručnicu, tako i Nazorova duša traži Boga. Dugo je harala u njegovim grudima borba izmedu Dobra i Zla, pa sad čezne za očiščenjem od natruhe te borbe:
»Ja hoču, sjutra, ispod hrpe pepela, Da čistu nadjem jezgru biča svog: Plam vječni, biser ili blato kaljavo, Što u prsa mi postavi ga Bog!« (Krijes.)
Osječao je, da bi se morao vratiti svome Bogu, Bogu otaca svojih, ali ga zavadala strast, Htio je ugušiti taj nutarnji poriv, pa je tjerao od sebe misli
i sve, što ga je sječalo na Boga, ali se konačno osječa poražen u oholosti uma ljudskog. Osječa, da je Bog jači, pa mu svladan kliče:
»Ja sam se rvao s tobom, velji Bože! . .. Svladan rukom tvojom poraza svu sreču Spoznah, i znam, što ti blaga sila može.
I jer borbu s črvom ti prezreo nisi, Osječam u duši vjeru uviek veču, I sve biče moje prema tebi klisi.« (K Bogu!)
Ne sječa li vas ovaj sonet divnih psalama ili borbe Jakova s Bogom? (Gen. 32.) Ispačena i izmučena njegova duša uzaludnim lutanjem poljanama strasti i bezvjerja, vrača se k Bogu poput Razmetnoga sina. Čuti, da je došadanji njegov život bio patnja i lutanje po mraku. Boji se opet teških sumnja i mraka, pa se stoga obrača toplom molitvom k Bogu:
»Ne daj, da me opet strašni vampir mori I kap zadnju srkne bolnog srca tog! Pusti, plam nek ovaj i srč mi izgori, Bože preda naših, Bože oca mog!«
(Kupina, što gori.)
* * *
Djela Vladimira Nazora: I. u stihovima: 1, Slavenske legende, Zadar (1900). 2. Živana, Mitički ep u 9 pjesama. Zadar (1902). 3. Pjesma naroda hrvatskoga. Zadar (1904). 4. Knjiga o kraljevima hrvatskijem. Zadar (1904). 5. Krvava košulja, Uspomene iz doline Raše, Pula (1905), 6, Lirika. Izdalo Društvo hrv. književnika. Zagreb (1910). 7. Hrvatski kraljevi. Izdala Matica Hrvatska. Zagreb (1912). 8. Nove pjesme. Nakladom knjižare St. Kugli. Zagreb (1913). 9. In-tima. Nakladom knjižare St. Kugli. Zagreb (1915). 10. Pjesni ljuvene. Nakladom knjižare St. Kugli. Zagreb (1915). 11. Med-vjed Brundo. Životinjski ep u 5 pjevanja. Zagreb (1915). 12. Utva Zlatokrila. Romantički ep u 5 pjevanja. Zagreb (1916). 13. Pabirci. Zagreb (1917). — II. u prozi: 1. Krvavi dani. Roman iz istarske prošlosti. Zagreb (1908). 2, Veli Jože. Istarska priča. Ilustrirao S. Šantel. Matica Slovenska. Ljubljana (1908). 3. Istarske priče. Izdala Matica Hrvatska. Zagreb (1913). 4. Stoimena. Priče. Izdala Matica Hrvatska. Zagreb (1916). 5. Sniježna Gospa.
Črtice iz prakse.
v
Dr. Ivo Sorli.
Zaradi pet pedi zemlje.
Na kmetih je notar še pol advokata zraven: odvetniki so navadno daleč in če se pripeljejo na razpravo, take pravde same često niso toliko vredne, kolikor iznaša njih račun. In poravnava je potem že celo skoro nemogoča — na samih stroških se razbije.
Tako se je že v našem Podgradu vdomačila prelepa navada: tisti, kateri je tožil, je v slučajih, ko je bila tožba bolj zamotana, stopil k notarju, da mu jo sestavi. In včasih ga je vzel še na razpravo s sabo. Nasprotnik-toženec se je sam branil, malo mu je pa še sodnik pomagal. Zakaj bilo je nam vsem še največ na tem, da izluščimo resnico in sklenemo potem poravnavo. No, dogodilo se je tudi, da smo mi sami stopili ven na tisto njivo ali kar je bilo — celo pred kup gnoja nas je peljal Zapoljan v Dolenjih — in tam, kar na »licu mesta« prve zublje pogasili. A še, če je šlo kdaj malo bolj na dolgo, so imeli pa sosedje — kaj sosedje? vsa vas, često celo občina! — svoj teater zraven; "in le človek, ki prav nič ne razume, da je tudi kmetu včasih potreba malo izpremembe, more toliko jadikovati, ako vidi, da se preprosta sodna komisija pelje malo ven na tako pozorišče brez desk pod nogami.
Toda slučaj Janeza Kljuna proti Jakobu Mah-netu je bil le nekaj drugega — to smo takoj spoznali, ko smo prisopihali s cesarske ceste daleč gori na ta hrib in stopili na ozko dvorišče med njunima dolgima, vštric zgrajenima hišama. Poleg Mahneta je že stal njegov zastopnik, eden prvih odvetnikov iz Trsta, znan nasprotnik poravnav, češ, da tako obe stranki nezadoščeni in zato nezadovoljni zapuščata sodnikovo sobo, čemur ni kar na slepo ugovarjati. Tudi je spor šel samo za pas po dolgem čez dvorišče, morda niti ne pet pedi širok; in vsak praktik ve, da so to najtrdovrat-nejši prepiri; zakaj kdor se za tak nič zaleti, ga ne boš zlahka ustavil. In tretjič je švignilo nasprotnikoma, če so se jima oči le srečale, iz njih tako ljuto sovraštvo, da ni bilo dvoma: tu gre na žive in mrtve.	I
Naj bo tožba še tako natančno sestavljena, redko si že po njej napraviš popolnoma jasno sliko. Zato smo vsi ostrmeli, ko smo,zdaj videli — tudi Mahnetov zastopnik je odkrito priznal,
kako ga je prijelo, ko je zagledal, za kaj bo boj. In prvi je bil, ki je začel nasprotnika rotiti, naj se poravnata. Toda njegove, sodnikove, moje besede — kakor da govoriš nemim skalam; trdo sta stala, še odgovarjala ne. Šele ko smo se vprašali, kje bomo pisali, sta se srdito spopadla, čigava hiša nas vzame pod krov. Ne radi časti: še toliko nam nista zaupala, da tista hiša le ne potegne sodnika za spoznanje na svojo stran. Določili smo zato, da bomo dopoldne pri Kljunu, popoldne pri Mahnetu. Poobedovat pa smo šli tisto, kar smo bili prinesli s seboj, na bližnji travnik — nismo se upali prositi, naj nam vsaj skuhajo nekoliko jajec; takoj bi bil ogenj v strehi, pod katero bi naš krop ne bil zavrel. Da, še po vodo je šel zapisnikar rajši k studencu v gozdu.
Vsekakor se je mnogoštevilnim pričam — vse sorodstvo do petega kolena na obeh straneh smo bili zbobnali — bolje godilo: vsaka stranka je povabila svoje in pekli in kuhali so v obeh hišah, kakor na svatbi.
Delali smo do mraka. In videči, da bi niti do zore ne končali, smo prenesli na prihodnjič. Izkazalo se je poleg tega, da je treba pozvati tudi veščake.
No, vse natančnosti gospodom višje inštance niso bile dovolj: poslali so pravdo nazaj in naložili, da sodnik zasliši še kakih deset prič ter pritegne še dva veščaka iz samega Trsta,
In ko smo zdaj — že tretjič — spet korakali vkreber, smo računali, da gredo stroški že visoko čez tisočak,
Danes sem sedel pri oknu in gledal lahko na dvorišče. In ves čas mi je šlo po glavi: Usmiljeni Bog, ali si moral to strašno sovraštvo stisniti ravno v to ožino! Zakaj danes je sijalo prelepo solnce in tam doli je bilo živahno: vsak čas je prišla iz hiše — zdaj te, zdaj one — ženska in nesla živini v hleve, ki sta bila oba kar hišama prizidana; zdajpazdaj je stopil kateri izmed sinov teh ali onih, in odšel kam tam zadaj; in včasih sta pogledala celo gospodarja čez prag; zakaj ako je bila komisija v nasprotnikovi hiši, onega ni bilo sem, pa je tudi drugi mislil, da od časa do časa lahko zapusti sobo. Najbolj čuden vtis pa so napravili otroci — dva tu, dva tam: vsak par se je za sebe igral. In kakor veliki, so se tudi oni že od daleč izogibali tisti nevidni črni črti po sredi
dvorišča, ki je delila njihova dvorišča, njihova srca, njihovo življenje samo . . . Samo že iz njih drobnih oči je prestapljalo to črto, kar je edino smelo tja čez: temni, hudobni pogledi, pogledi iz še tako mladih, a že razumevajočih src . . .
Bilo je okrog tretje ure popoldne, ko sem slučajno pogledal skoz odprto okno Kljunove hiše. Mahne je stal na pragu svoje in gledal nekam v zrak. Potem se je počasi ozrl sem. Naenkrat so se mu oči ustavile -— ravno nasprotna vrata so bile morale zadeti — in že v neznanem ognju zagorele. Naglo sem se pregnil čez in zagledal Kljuna spodaj. Nepremično sta stala moža, nepremično sta se gledala. Zdaj tudi Mahnetove oči niso več gorele — samo trde so bile enega in drugega, trde kakor svinčene krogle . . ,
Srce mi je zastalo. Zakaj čutil sem: če se zdaj le kaj zgane, se zgodi nesreča. Ne vem zakaj — niti za hip se mi ni zdelo mogoče, da bi vendar lahko ta ali oni še odnehal: povesil oči ali jih obrnil vstran — samo močne roke vsaj za enim bi preprečile ... In dolgo tako ne bosta stala — roke bi morale biti že pripravljene . . .
Tu se je zdaj premaknil Mahnetov obraz: samo ostra brada se mu je nekoliko vzdignila in tanke ustnice so se za spoznanje nategnile. A tudi jaz sem jasno razumel, kaj je stalo zapisano v teh koščenih potezah: »Kakor sem jo prvič dobil pravdo, jo bom tudi zdaj — napenjaj se, kolikor se hočeš, hudič!« In kakor bi bile s tem tudi oči razprožene, so se skoro nagajivo zazibale in potem odnehale — lahkotno in same od sebe so spolzele s sovražnikovega obraza. In človek se je počasno obrnil, da gre nazaj v hišo.
A že je Kljun kriknil kakor zver in planil naprej, zgrabil onega od zadaj z obema rokama za vrat in ga treščil na tla. In klečeč na njem je stiskal, stiskal z obema rokama — ravno čez prag je ležal Mahnetov vrat in natanko sem videl tiste skrivljene prste , , ,
Ko smo pridrveli doli, je bilo vse končano — Mahne ni dihal več ... In na mesto civilne tožbe je stopila kriminalna »Zaradi uboja« — v resnici zaradi pet pedi zemlje.
„Golemi čovjek."
Prinesejo kup spisov v sodišče. Človek potrdi prejem in potem na debelo pregleda: S tem rajnkim bo opravek lahek: svojci so v mestu, stanovanje je točno navedeno. S tem bo stvar težja: suho ime, zdaj najdi vse drugo! Ta bo nesel lahek
in dober zaslužek, oni tudi nekaj, a z velikim trudom in s premnogimi sitnostmi, tretji nič.
Deseta ali tako nekako pride na vrsto opr. štv, A 318/16. Ime: Ilija Sremac, delavec v arzenalu. Starost? (neznana). Rojen? (neznano kje). Pristojen? (neznano kam). Stan: samski, oženjen, vdovec, ločen? (neznano). Stanovanje: Radeckega ulica 6.
Spišeš pozivnico na ta naslov, čakaš osem rini — nič. Pošlješ mimogrede svojega človeka tja. Izvestje: sobica v podstrešju zaprta; ni imel nikogar svojih; samo neki tovariš je prihajal zadnje dni. Toda morda bi kaj vedel duhovnik, ki ga je previdel.
Srečaš duhovnika že isti dan. Sremac? A da . . . čuden človek; hm . . , Naročil da je na zadnjo uro: ko pride smrtovnica na sodišče, naj izpoved-nik pove, da je on, pokojnik, zakopal na dvorišču one hiše, kjer je stanoval, obilo srebrnega denarja, ki naj pripade cerkvi. Ali je napravil pravilno oporoko? To da ne, ker je prej umrl. Ko se je izpo-vednik vrnil z dvema pričama, je bil mož že mrtev. Pa je-li vsaj povedal, kje je zakopal? Da: pod križcem v zidu, tri korake na desno od vhoda v hišo, kjer je stanoval.
Takoj popoldne gremo na posel. Dva delavca začneta kopati. Križca sicer za vraga ni, toda tri korake je lahko odmeriti.
Starejši delavec je videti nekak veščak; po prvih udarcih pravi: »Tu ne bo nič, tu je večna zemlja!« Res: če bi bil kdo tu kopal, bi se moralo poznati, a kamen je trdo na kamenu, vmes ne malta nego prst, očitno iz davnih, mogoče celo še rimskih časov. Torej: malo bolj tja! Nič. Malo bolj na levo; še bolj tja, še bolj tam, više, niže: nič! Mogoče je bil levičar: poskusimo na levo. Nič!
Dve nadaljnji uri težkega, napetega dela — zaman. Gledamo se, ne razumemo. Pa niti ni znakov, da je kdo drugi pred nami kopal in bi rekli: tat nas je prehitel. Toda čemu potem pokojnikovo naročilo?
Protokoliramo, da je bilo iskanje zaman. Potem gremo pred njegovo sobico. Kje je ključ? Ravno prihaja oni tovariš rajnkega po stopnicah. On pravi, da mora imeti ključ duhovnik; duhovnik, da ga mora imeti on. Pritisnem vrata: sprhnela kar odlete. Oprava, da se Bogu usmili, dve podgani skočita iz vrečice moke. Toda v miznici je 160 kron in med raznimi spisi brez pomena poročni list.
Duhovnik ga vzame v roko in ga strme ogleduje. Potem mi pomigne in mi tiho reče:
— »Še na to Vas moram opozoriti. Za vsak slučaj mi je rajnki dovolil povedati, da se prav-
zaprav ni klical Ilija Sremac, ampak Andro Medved
Toda — kako potem to, da je tu Ilija Sremac? . . , Kako je prišel do tega poročnega lista, ako ni bil Sremac nego Medved?
No, v listu še stoji: Rojen 19, aprila I860, v Bosancih pri Karlovcu in tja pristojen; poročen s Kato Kraljevo dne 1, julija 1891. v Sarajevu, Oče mu Aleksander, mati Heliodora,
Pišem najprej na županstvo v Bosancih in pošljejo mi dolg zapisnik, sestavljen z Ilijo Sremcem, rojenim 19, aprila 1860, v Bosancih pri Karlovcu in tja pristojnim; oče mu Aleksander, mati Heliodora, Mož ne ugovarja nič manj odločno, da bi bil oženjen, nego da bi bil mrtev. Od vseh svojih 56 let je živel samo eno leto, in sicer 1891,, v Sa-rajevem, a ne da bi se tam ženil s kako Kato Kraljevo, nego da bi se izpopolnil v mizarstvu. Županstvo samo pa še izjavlja, da v Bosancih nikoli in nikjer ni bilo človeka, ki bi se bil pisal za Ilijo Sremca in s takim očetom, ali že celo s tako materjo, ter pristavlja, da o kakem Andru Medvedu že celo ni govora.
Oho! Zdaj pišemo župniku v Sarajevo. Ali se ni kak slepar polastil poštenega Sremčevega imena in spravil tudi njega, g, župnika, v zmoto? Odgovor: Velike neprilike da so bile takrat — še se gospod župnik dobro spominja — s človekom, ki je vedel komaj svoje ime in odkod je, drugače ne starosti, ne imena očeta, ne matere, sploh ničesar, češ, da je že od tretjega leta od doma. Ali polagoma se je vse nekako pojasnilo — vsaj videti je bilo — in župnik v Bosancih sam, oziroma županstvo je poslalo pravilne dokumente, Tudi žena pokojnega da še živi in da je bila današnji dan v tem župnem uradu. Za vsak slučaj je popisala pokojnega moža in tudi sliko priložila. In ženska trdi, da je moral rajnki zapustiti več denarja; zakaj še pred desetimi leti, ko je odšel od nje, je nesel do desettisoč kron s seboj; in ker je bil skoro skop človek, bi moralo biti danes toliko več, ne toliko manj. Naj le še iščemo, če ne drugje, na kaki banki bo.
Pišem sicer zopet župniku v Sarajevo, naj povpraša vdovo, ali je teh 10,000 kron — tudi res in s svojimi »rodnimi očmi« videla; zakaj človek, ki pravi, da je denar zakopal, pa ga ni zakopal, bi -bil lahko tudi trdil, da ga ima, pa bi ga ne bil imel. Obenem se tudi obrnem na deset do petnajst denarnih zavodov, ali jim je kdaj kak Ilija Sremac ali Andro Medved kaj svojega zaupal. Od vseh strani negativni odgovori, tudi od vdove, da bi bila denar s svojimi očmi videla.
Pač pa smo s pomočjo slike ugotovili, da je res kazala lice tega nesrečnega človeka — sarajevski župnik mu je v svojem zadnjem dopisu rekel »golemi čovjek« —, s katerega zapuščinsko razpravo smo si zdaj belili lase in katerega je njegov prijatelj in še nekoliko drugih tovarišev poznalo pod imenom Ilije Sremca.
To je bilo gotovo; in še to, da je živela tam doli v Bosni zlati ženska, s katero se je bil ta človek pravilno poročil in katera je vsaj do sedaj lahko mislila, da je njegova prava žena, oziroma zdaj prava vdova. In kot praktični juristi smo ji poslali — že da se jih rešimo — onih 160 kron ter spis zaključili.
Zakaj kot nepraktični bi bili lahko »gnali« akt še dalje in dalje ter provzročili ne samo silnega pisanja, nego morda tudi grmade tožb in drugačnih sporov med poklicanimi in nepoklicanimi dediči. Ko namreč po vsem dosedanjem ni bilo več dvoma, da je bil pravi Ilija Sremac popolnoma druga oseba — oni mož v Bosancih, kateri je ugovarjal, da bi bil mrtev —, potem tudi bivša Kata Kraljeva ni bila vdova kakega Ilije Sremca, nego popolnoma druge osebe. Toda kdo je bil ta druga oseba? Andro Medved? O Andru Medvedu se vsaj v Bosancih ni še nikdar čulo, so pisali od tam. In ali oni, kateri je rekel, da je zakopal denar, pa ga ni zakopal, ni lahko rekel, da sicer ni Ilija Sremac, pač pa Andro Medved, a tudi to ni bil?
Ali torej rojena Kata Kraljeva ima pravico do dediščine ali ne? Da, ali ima celo pravico do svojega imena Kate Sremčeve? In kako naj napišemo na platnice zapuščinskega akta: da se je dovršila zapuščinska razprava po Iliji Sremcu, Andru Medvedu ali kom?
Vse odgovore na toliko vprašanj krije grob. Morda celo dva groba: še izpovednikove ustnice, če je človek nekaj povedal, še več prepovedal . . .
No, razumem te, Ilija Sremac, Andro Medved ali kar si že bil: Ako si imel pod bogve kakim imenom bogve kaj na vesti, ni čuda, da si stvar zakopal pod novo ime. In če je tvoje srce zaželelo Kate Kraljeve, ti ne zamerim, da si spretno posegel po tujih popirjih. Toda to te s tega mesta vprašam: Čemu si še po smrti zagodel tako nam, ki ti nismo ničesar žalega storili? Čemu si nas pustil toliko kopati, iskati, pisati?
Da si mi prišel prej povedat, kaj nameravaš — odkupil bi se ti bil. Zakaj čas je denar in »c, kr. notar kot sodni komisar« mora zapuščinske razprave o zapuščinah pod 200 kron brezplačno opraviti, pa magari da popiše knjige popirja , , ,
Dante Alighieri: La Divina Commedia.
Prevei in razložil J. D.
Drugi del: Vice.
Spev XXI.
P u b 1 i j P a p i n i j S t a c i j.
V petem krogu smo še, med lakomniki in skopuhi, na tleh ležečimi, z obrazi v grudo obrnjenimi. Poln sočutja s temi grešniki, ki jih tepe »pravična (zaslužena) kazen« (v. 6), koraka Dante dalje za Vergilom, po tesni stezi, tik pod steno kroga. Ravnokar se je bila vsa gora stresla v silnem potresu (spev XX., v. 128 nsl.) in zdaj ga peče vedoželjnost, kaj naj ta potres pomeni, vedoželjnost, ki jo more le vera (živa voda, po Jezusu obljubljena Samaritanki pri Jakopovem studencu) popolnoma utešiti in ugasiti. Ko tako korakata, ju doide in se jima pridruži neopažen (kakor Jezus učencema, v Emavs idočima) duh, ki ju prijazno pozdravi in jima na Vergilovo prošnjo začne razlagati (vv. 40—72) vzrok pravkar minulega potresa: potresi v Vicah ne izvirajo od sil prirode; te se nehajo pri vhodu v Vice, pri tisti stolbi s tremi stopnicami, kjer sedi namestnik sv. Petra (spev IX., v. 80 nsl.); -odondod više ni v Vicah prirodnih pojavov: dežja, snega. . . mavrice (hčerke Tavmantove); ni tudi nikoli zemeljskega potresa, izvirajočega od plinov, ki se nabirajo v osrčju zemlje; tu, v sedmero krogih Vic, se gora zmaje in strese od časa do časa iz drugega vzroka: kadarkoli namreč katera izmed duš dovrši svoje očiščevanje in to začuti in se ji v raj oditi zahoče; sicer je duša že pri prihodu v Vice v raj hotela, a še bolj je hotela prej zadostovati večni Pravici za nižjo slo, kateri se je v življenju vdajala proti boljši, višji volji.
Duh, ki to razlaga, je tudi taka očiščena, svobodo za-dobivša duša; njegovo trpljenje v Vicah je končano, odtod tisti potres in tisti vrisk vse gore. Ta duh je rimski pesnik Publij Papinij Stacij, rojen leta 45. (?) po Kr. v Neaplju (ne v Tolozi, kakor so v srednjem veku napak mislili in učili), umrl leta 96. po Kr. Spesnil je dva epa: pohod Sedmorice proti Tebam (Thebais) in slavne čine Ahi-lejeve (Achileis). Kakor mnoga mesta v Divini komediji kažejo, je Dante Stacija marljivo čital. Preden je dovršil drugi epos, je umrl (v. 93). Prišedši iz Neaplja v Rim si je pridobil slavo, ki najdelj ostane, t. j. pesniško. — V srednjem veku so Stacija mnogo više cenili nego ga cenijo dandanes.
Spoznanja žeja pekla me vrojena, ugasljiva le z vodo, ki nje prosila je milosti samaritanska žena;
4 in žurba me za vodjem je podila
po tesni stezi; in bol, ki tu jo riše pravična kazen, me je žalostila.
7 Kar, glej! — tako, kot sveti Luka piše, da Kristus se učencema je javil na poti, iz groba vstavši temne hiše, —
10 za nama, ki pogled se najin bavil
je z množico na tleh, se duh pojavi, vse neopažen, dokler ni pozdravil:
13 »»Daj, brata, vama Bog svoj mir, mir pravi!«« Obrneva se koj; z željo sledečo pa onemu Vergil pozdrav odzdravi:
16 »Naj v mir prestavi, v nebeščanov srečo te Sodni dvor pravični, ki obsodil v prognanstva večnega je mene ječo.«
19 In d,uh (v tem jaz čvrsto sem z vodjem hodil); »»Kaj? Bog ne mara vaju sem, ve senci? Kdo torej vaju je do sem sprovodil?««
22 In Učenik: »Glej znake, ki jih senci mu nosijo, in angel jih zbrisuje; iz njih spoznaš, da gre k plačila venci.
25 Ker prelja, noč in dan ki nitko snuje, dopredla ni še vsega mu prediva s kodelje, kjer za vse se natikuje,
28 ta duša, nama sestrica, še živa, ne more sama do gore vrhöla, ker ne motri, kot midva vse motriva.
31 Tak jaz pozvan iz širnega sem dola pekla, kot kažipot; in pot kazala mu bo, dokler bo mogla, moja šola.
34 Toda, li veš, zakaj se vsa zmajala
in stresla gora je? Zakaj glasno je zavpila vsa, celo morja obala?«
37 Z vprašanjem tak zadel igle uhö je in misel mi, da radi same nade že zmanjšal se mi žig je žeje moje.
40 »»Noben nered ne krši svete vlade, — de duh, — ki vlada tu; in če razriva potres goro, to ni izven navade.
43 Tu v vrhu gora je nepremakljiva;
le gibanje, ki giblje med zvezdami, od zvezde k zvezdi, tisto tukaj vpliva,
46 Ne dežja ne poznamo ne snega mi, ne toče, slane, hladne ne rosice zgor stolbe s tremi kratkimi stopnjami,
49 Neznan oblak, neznane oblačice,
neznan nam blisk, hči Tavmantova hkrati, ki rado menja kraj pri vas nje lice,
52 Soparom suhim v viš se vzdigovati takraj stopničic treh se ne dovoli, kjer Petra si nasledstvo videl stati,
55 Se trese, morda, bolj al manj, tam doli:
tu zgor vsled v zemlji skritega se plina ne trese — kaj jaz vem, zakaj? — nikoli,
58 Le kdar, da čista je, duša trpina
začuti, in plane s tal al v goro krene, se strese hrib, zavriska vsa strmina.
Priloga „D. in Sv." št. 8.
(a- . vvv» -s . iqii,	..i
Gojmir Anton Kos: Portret.
61 Da čista je, sledi iz volje njene: kar naenkrat na pot odtod zleteti, vsa svobodna, vsa radostna to sklene.
64 Sicer to če že prej; a prej trpeti
ji Pravda de za slo, ki voljo boljo nagnila prej bila je, greh hoteti.
67 Trpel sem bol, ki tod trpe okol jo,
nad petsto let; dnes sem začutil v sebi oditi v boljši dom svobodno voljo.
70 Zato potres; zato v uhö je tebi
duhov bil svetih slavospev h Gospodi, naj k sebi vzel jih skoro s te gore bi,««
73 Končal je s tem; in ker, pohlep po vodi čim večji je, pitje tem bolj ustreže, oj kak mi ta odvet je bil po godi!
76 In modri voj: »Poznam zdaj trdnost mreže, ki vas drži, in kak se ji oteti, odkod potres, vaš vrisk, zdaj to se ve že,
79 Zdaj rad bi vedel, kdo si bil na sveti? In to z odgovorom! obsezi tudi, zakaj si ležal tukaj pet stoletij?«
82 »»Takrat, ko dobri Tit je ob pobudi
vseh kraljev Kralja osvetil svete rane nad Judi, in kri, prodano jim po Judi,
85 sem živel, v stanu, ki najdelj ostane
v časti; slovel sem v vsem, le razodetje neznano mi bilo, ki uči kristjane.
88 Tak milo se glasilo moje petje,
da — Tolozanec — v Rim dobil sem zvanje, ki mirte mi krog čela ovil je cvetje,
91 Ime mi — Stacij — tam do dobe zdanje živi; opeval Tebe sem, Ahila, a pal pod težo pesmi te sem skrajnje,
94 Razgrela me, mi ogenj zanetila je iskra tiste divne plamenice, ki pevcev že nebroj je razpallla;
97 Eneide plamen mislim s tem, rednice in majke mi, ki učila me je peti; brez nje moj spev ne tehtal bi mrvice.
100 O, da živel z Vergilom sem na sveti!
Rad eno leto delj, kot Bog odmenil, bi hotel za to srečo tu trpeti,««
103 To čuvši v me pogled Vergil je krenil, zaukazuje molče mi molk najstroži; a zmir ne zmore človek, kar bi sklenil,
106 ker smeh se — ali jok — tak naglo sproži iz čustva (ki obeh je korenika), da slušna sta najmanj resnice moži,
109 Smehljal sem se, kot kdor komu mežika; koj duh je umolknil in v oči zenici mi zrl, ki duša najbolj v njih se slika;
112 nato: »»Zvrši — privoščim ti v resnici! — srečno to težko pot: a kaj zablisnil — mi de — smehljaj se baš je v tvojem lici?««
115 Tako precep me z dveh strani je stisnil: eden roti me, drug mi brani, izdati skrivnost. Le vzdihnil sem, ni slovca pisnil,
118 Razumel me je mojster: »Nič se bati! Povedi vse, — nič se ne mudi! — kar čul si ga tak vneto vpraševati,«
121 In jaz: »Morda te radovednost grudi,
duh davni, kaj smehljanje hoče moje? No, večji zdaj novici se začudi:
124 Glej, ta, ki moje poti v breg okö je,
je tist Vergil, ki od njega moč dobil si, opevati bogove in heroje.
127 Zato, če moj smehljaj drugač dolžil si, dolžil si napak; vzrok je le slavljenje, s katerim baš sedaj njega slavil si,«
130 Že htel oklenit Mojstra se kolen je, pokleknivši; a ta mu to zanika: »Nikari, brat; glej, tenja — lik zreš tenje.«
133 Vstajaje on: »»Ljubezen kak velika
do tebe žge me, vidiš zdaj zaresno, ko zabil sem, da oba sva votla lika,
136 in storil, ko da si telo telesno,««
(Dalje.)
Dragica Miška.
Ciril Jeglič.
Mojster Čebula je že tretjič udaril na prst mesto na žebelj. Pa še ni bilo tako temno, a tam iz kota ga je gledala žena, praznih rok, ter ni črhnila besede ., . Ali nima nobenega opravka? In za omreženim oknom, ki se je skozenj videlo na dvorišče, je šinila bosa noga z razcefrano hlačnico. Mojster se je domislil, da je klopica poleg njega že dalj časa nezasedena in da bi utegnila biti tista razcefrana okončina v sumljivi zvezi s primojduševskim telescem vajenca Matevža. Vrgel je čevelj pod okno ter vstal.
»Da mu ne boš spet dala večerje! Ti, ti — razumeš! ?«
»Ja, Kam pa greš?« se je premaknila tudi žena.
»Kaj ?! Jaz naj delam, delam — ti pa —«
Mojster je zaloputnil vrata ter stopil v drvarnico. Tam je poiskal motiko in je šel na vrt, Na dvorišču ni bilo nikogar, niti vajenca. Čakaj, falot, saj mi še prideš v roke! Tudi vrt je bil prazen, tako dolgočasno prazen. Čebula je postal ob pre-graji, se ozrl in nekaj ga je zabolelo v srcu, kar ni bilo podobno samo jezi, Ej, ej, taki ljudje, tako življenje!
Zunaj so se zbujali prvi pomladni večeri. Zrak je bil prijetno hladen, s toplo svežostjo nadahnjen. Dehtelo je po prekopani prsti, na sosednjem vrtu je tlela in se kadila goreča suhljad, pred Frlutni-kovo hišo je že cvetela breskev. In naokrog v visokih nadstropjih so bila okna nastežaj odprta. Iz kuhinj, kjer so bleščale rdečkaste luči, je vsak čas stopila na balkon kuharica ali gospodinja ter se ponaslonila na ograji. Slišali so se zvoki klavirja in tamburic, oglašale so se pritajene pesmi dekel in vsevprek se je razlegal vrišč veselih otrok.
Čebula je vse to opazil kakor mimogrede. Zazdelo se mu je, da je takle večer pod spomlad-nim nebom vsie drugačen nego v zaduhli delavnici, Da, tudi njemuj bi se spodobila, pošteno spodobila kakšna zabavica . , , toda: ej, pri takih ljudeh! Na primer: tam zgoraj visi na oknu doktor Frlutnik in ga gleda , , , Tak človek, ki pod milim Bogom; drugega ne dela, kakor da kadi, pije in da se mu dobro godi — pa gleda nanj! O, ti vražji brezdelnik! Kakor da mu hoče kaj očitati, Näk, boš še čakal na svoje čevlje, ti raztrgani dohtar, in makar, če prideš ponje v fraku!
Mojster Čebula se je popraskal za ušesi, kakor da je baš nekaj važnega premislil, ter zadel motiko na rame. Na vrtu je imel najeto krpico
zemlje, pa je bil plačal zanjo reci: dvajset kron! Toliko, da je ravno denar proč vrgel — in vse to le ženi na ljubo. Saj ji je rekel: »Kaj se ti razumeš na solato!« A ona: »Le vzemi, splača se, doma pridelana reč je trikrat boljša.« Seveda, ona, ki zna tako pridelovati, ki je fabriška hči! In danes je šla pa nasadila solato. Bomo videli! Mož je že vnaprej vedel, da bo njeno delo zanič, a zdaj je hotel videti vso reč še bolj od blizu ter se prepričati za vsak slučaj,
Koračni! je po stezici gori in doli, pregledal ter se skoro razveselil. »Zares, kakor sem bil rekel: zanič, popolnoma zanič! Na takem prostoru, na tako dragoceni zemlji — pa mi natakne komaj deset sadik!« Zavihal si je rokave, zamahnil motiko ter pričel popravljati, presajevati. ,, In še bolj bridke so postale njegove misli: »Ali se ne ubijam kot črna živina? Čemu? Zato, da ves denar izmečem za druge! Mar jaz zapravljam? Ali kadim? Nikoli. Ali hodim v društvo? Nikoli nikjer. Ali sem pijanec? Komaj da vem, kakšno je vino! Vse za druge , , , A žena samo: daj! pa: daj! Ali je to še življenje? Naj bo, naj bo! — bodo že še videli , , ,«
Mračilo se mu je pred očrni, v sencih je motno kovalo, a roke so delale, delale neutrudno.
»Ali rad koplješ?«
Vprašal je droben, otroški glasek. Čebula je dvignil glavo. Prav pred njim, na drugi plati mreže, se mu je prijazno nasmihalo živahno dekletce,
»Si truden, kaj?«
»Glej jo punčaro!« si je mislil Čebula, čudeč se, »Kako me kar na celem tika! Kdo so neki njeni starši? — Nič!« je zamrmral v odgovor.
»Zakaj se pa tako grdo držiš?«
»Zato!« je dejal mojster Čebula. Kakor ga je jezilo, da bi odgovarjal na vprašanja, ki jih ni nikomur dolžan, mu je vendar šlo malce na smeh,
»Oh, naša mama se tudi grdo drži, če koplje. Oh, naša mama je tudi trudna! In pri nas imamo tudi solato. Jaz jem rada solato1. Ti tudi?« »Tudi,«
»Tisto belo, kajne, ki hrusta? Ta-le bo tudi bela. Zakaj jo pa ruješ?«
»Zato! Čigava pa si?«
»Ali jaz? Jaz sem Dragica.«
»Dragica?« se je ublažil mojster Čebula, »Glej jo no!«
»Ja, Dragica. In Miška mi tudi pravijo. Kdo si pa ti?«
Mojster je ponehal z delom, ker mu je dekletce bilo všeč. Pa čigava si, čigava?«
»Mamina in atova,«
»No, čigav je pa ata?« »Moj!«
»Kaj pa dela tvoj ata?«
»Piše in bere in hopsasa gre z mano.«
»Tvoj ata gre hopsasa s tabo?« je menil Čebula. »Aha, na kolenih. Glej jo no! Kje pa stanuje tvoj ata?«
»Tamle,« je pokazala Miška. »Saj pri oknu gleda. — Ata, ata!«
»Kje pa si?« so se ročno odzvali ata ter pomahali z roko.
»Strela! saj to je sam — doktor Frlutnik!« je doznal mojster. Toda ata so mahali z roko ter dobrovoljno klicali Dragici;
»Precej gori! Kdaj je pa odtrobilo? Čakaj, to bo danes! Dober večer, dober večer!« je pozdravljal gospoda mojstra. »Hej, Miška, kako boš rekla?«
»Lahko nočko!« se je priklonila ona.
Nato je mojster Čebula skoro nehote pristavil: » Le povej a tu, da bodo čevlji jutri gotovi!« Miška je pa hitro zletela preko vrta.
»Čudno,« je pomislil sam pri sebi, »ampak punčara ga ima vendarle rada, tega Frlutnika! Jaz se pa ukvarjam s to-le solato , , .« Pravzaprav se niti ni jezil nad solato, marveč . . . kar tako ... in ko je v naglici vsajal izruvana zelišča tako, kakor so bila pred, je čutil, da ga je kljub vsemu nekoliko sram in da se mora še nocoj, brž, prav brž, dopolniti neko dolgo pričakovano veselje . , .
Pred vrati je malce postal. Ali ni vzdihnila žena, kakor da joče? Pa je nemudoma, hruščema pritisnil na kljuko.
»Kje pa si?« je vprašal, ker so se mu zameglile oči od zatohlega mraka,
»Nocoj ga pusti, lepo te prosim! Boji se te in se je skril pred tabo v klet,«
»Ej, saj nisem vprašal zanj! Zdaj bomo tudi mi šli hopsasa! Pa le gor s pobom!« je vzkliknil.
»Kako si čuden!« se je ustrašila žena.
»Francka!« se je vzmahnil mož. »Nič ni čudnega! Neumni smo, neumni smo bili! Pojdi sem, Francka, kaj bi se cmerili! Tukajle imaš in vina prinesi in luč na mizo!«
Žena je resnično osupnila.
»Kaj me gledaš? Saj smo tudi mi lahko veseli! In še danes piševa Metki, naj se vrne domov. Kaj bi se klatila po svetu, če ji ni treba! Najina hči je.«
»Oh!« je hvaležno odgovorila Francka.
lihozitje.
Po korcih — večerno solnce jih zlati —	Vsi gledat — a vejica močna ni, se šibi
škorci veselo čebljajo z rumenimi kljuni	in eden za drugim spet na streho leti
in zdaj eden, zdaj drugi na bližnje drevo odleti	in dva in dva čebljata
in vsi se na koncu vejic tehtajo.	tako prisrčno in tako lepo,
da sem vesel, ko nastavljam uho Pa eden zakriči:	in poslušam> kaj- si povedati imata.
Tu, tu že popek brsti! —-
Joža Lovrenčič.
Bolesti mož.
Kot bolesti oblakov in rož	Vse lepše bolesti so mož,
so bolesti žena.	ki so brez solza.
Vso težo nebes molče trpe, kot skalnate gore.
France Bevk.
r
91
Umetnikova molitev.
Ciril Jeglič.
— Ti, ki si mi dal življenje med neštevilnimi in me poveličal s samoto, da v njej spoznavam svojo nizkost;
ki mi s smrtjo dragih tovarišev pričaš človeško minljivost;
ki si mi odprl oči, da Te gledajo, in ušesa, da Te slišijo; ki si mi vdihnil misel, da Te sluti, in si mi dal srce, da hrepeni po ljubezni: bodi zahvaljen, Gospod, moj Bog!
Usmili se me in ne zavrzi Svojega služabnika! Kliče Te veselje, ki se razboleva v meni, in bridkost, ki se v njej radostim. Zakaj velika je človeška hudobija; a po njej, Pravični, se nam razodeva Tvoja silnost. Videl sem Te: oči mojega brata so bile žalostne in Ti si gledal iz njih. Slišal sem Te: oznanil si se mi po njegovem molku. In si govoril nepokoju mojega srca; in Tvoja beseda je bila mir: »Jaz sem tvoj blagor!«
Naj Te ljubim, Gospod! Zapri moje oči, da bom videl ljubezen Tvojih del! Zapri moja ušesa, da bom poslušal dobrotljivost Tvojih zapovedi! In pošlji mi trpljenja, da se razvname moja mladost!
Zakaj mojemu telesu se hoče lahkoživja in moja mladost bi ugasnila brez Tebe . . .
Glej, Gospod, Tvoj hlapec je pripravljen in čaka, da spregovoriš. Kajti prazna bo moja beseda in ničev moj trud, če ne bom Tebe poslušal! A Tvoja beseda je močna. Kako bi ne bila, — Ti Edini, Silni, Resnični! Kdo ne bi veroval Tebi? In kje si naj počije hrepenenje človeških src, če ne v Tebi, ki je večna Tvoja ljubezen in lepota? Ti Edini, Neskončni in Dobri! Zato govori, Gospod! Tvoja beseda naj bo kakor grom, da bom trepetal od Tvoje bližine , , , Tebi naj služim: daj, da Te bom pričeval pred mnogimi ter da se bom z njimi jokal in veselil, s svojimi brati in sestrami. Tudi teh se usmili, o Gospod: zavoljo njih bom srečen v Tebi, , . Poglej jih in bodi usmiljen: pomanjkanje trpe, a se boje smrti in proklinjajo življenje; pravice si žele in si delajo krivico; lačni so in žejni in prezgodnja je njih onemoglost; a so pozabili na Tvojo obilnost,, , Kadar pa spoznajo Tebe, bodo dvignili glave. In se Te bodo razveselili:
»Pridimo, izkažimo čast svojemu Bogu!«
O Gospod, Tvoj hlapec molči, . ,
O umetnosti, posebno glasbeni.
Marij Kogoj.
Izmed vseh stvari me je od moje mladosti najbolj mikala glasba. Mogoče sem zato bil nanjo tako pozoren, ker ji v naravi ni bilo najti jedna? kega, tudi ne lepšega in popolnejšega ter je tako bilo vse, kar je v naravi imelo stik z glasbo, le spomin na nekaj dragocenejšega, medtem ko so mi bile neglasbene umetnine le posnetki po naravi in me niso mogle toliko zanimati, ker sem vsak čas imel priliko videti njih vzor. Zanimanje za neglasbene umetnine je postalo v meni živahnejše šele, ko sem spoznal dela, ki jih ni človek napravil le iz lastnega nagiba, ampak predvsem iz lastnih moči. Ali tudi dandanes, ko poznam v vseh umetnostih umetnine, ki so lepote polne, je moje nagnjenje do glasbe še vedno največje in bo tudi zanaprej prav gotovo ostalo. Zdi se mi, da le ona ve zagotovo, kje je njen vir in kam naj se vedno zopet nagiba in vtaplja, medtem ko druge
umetnosti to šele spoznavajo. Bliže notranje narave je. Ljubezen do notranje narave pa je v meni večja kakor dopadenje nad zunanjo, ki je notranji le posoda, kajti vse, kar je notranji naravi bliže, je bliže tudi meni, ker moja notranjost sem.
Glasba je iz svoje snovi razvita umetnost, v notranjost človeka postavljena, V svoji brezteles-nosti in v največjo popolnost stopnjevani čistosti razodeva neomadežno mogočnost in visokost Člo-večanstvenega dostojanstva in oznanja njega živahno delovanje.
V notranjosti človeka je vase skrita našla svoje bistvo in svoj izraz ter izklesala iz svoje snovi glasbeno izrazilo, umetno, kakor bi si bolj umetnega ne domislil kmalu kdo. Te prednostne razlike si je pridobila v svojem začetnem razvoju, ko je komaj nastopila, kot umetnost, zaznamovana, negovana, stopnjevana ter s harmonijo
opremljena. V pojmovanju snovi in vernem nagnjenju do svojega vira se glasba zato odlikuje od drugih umetnosti, katere bodo v svojem razvoju prej ali slej prišle za njo, Osvobojenje od narave namreč mora priti za vse umetnosti, preden bodo mogle priti do svojega vrhunca, Proč torej od nje, k naravi notranjosti, v notranjost snovi!
Umetno in umetniško veže v ozko sorodnost vedno medsebojno izpopolnjevanje, v katerem vplivno deluje drugo na drugo, tako da preden more biti kaj umetniško, mora biti umetno, to se pravi: iz človeka ustvarjeno,
Na tem svetu ni ničesar, kar bi moglo biti vzor glasbeno umetniškega snovanja. Ne narava, ne nravni svet. Kdor bi hotel trditi, da glasba posnema ptiče, oni da so učeniki glasbe, ali narava v žuborenju voda, šumenju gozdov in rjovenju viharja, ta bi pozabil na naravo človeka, ki ga edino vodi do izraza. Glasba izvira iz človeka in poje zanj. Kar pojejo ptiči, je sicer zelo zanimivo, izrazito, značilno in pristno, toda kolika je razlika med ptičjimi vzkliki, njih melodičnimi načetki in našo glasbeno umetnostjo! Pomislimo vendar, kako že narodni napevi sledijo vse drugačnim postavam! Umetna glasba pa ima od takozvane narodne pesmi popolnejše lice in, če že komu sledi, sledi edino le človeku.
Glasba sili v vedno večjo poglobitev, izločiti hoče zunanji svet od notranjega, osredotočiti človeka v notranjščino njegove duše, prodreti vanjo in zajemati iz njenega dna. Izčrpati hoče notranji svet, podati njegove vsebine vrednost in obsežnost ter dati umetniškemu izrazu najpopolnejše lice. Zato hoče vedno več iz njega vsebine in se poslužuje v dosego tega vseh sredstev in vseh moči. Svojo pot gre, da doseže svoj novi krog, svoj večji krog v prostorju svojega bistva. Smer v novo okrožje ji kaže čuvstvo, čuvstvo, ki gre v novo poglobitev, Izčrpati to čuvstvo bi pomenilo izčrpati umetnost.
Glasba je naravna sila, ki vzbuja v človeku čuvstva, na katera ne misli in katera ga napeljujejo, da deluje, ne da bi povpraševal za svet svojo zavest, pamet in voljo. Od poslušalca ne zahteva, da kaj misli, le da posluša samo. Kdor sledi ob poslušanju glasbe svojim mislim, ta ni slišal njene govorice. Glasba ob poslušanju sama prevzame vodstvo človeških misli, vodi jih skrivoma v neznano in ga uči boljšega. Njena blagodejnost vleče nase in vodi duha v uspešnejše mišljenje in vrednostno čuvstvovanje.
Glasba izraža vse, kar spada v čas in nosi vse lastnosti značajev, vsako stanje, mir ter vsako
pregibanje, od počasnega do najhitrejšega, zaporedno in istočasno, vsako barvo, vse nijanse, svetlobo, temo, vsaki duh, ton, značaj in vse notranje lastnosti v vseh stopnjevanjih: strah, mehkobo, pomirjenje, pričakovanje, presenečenje, veselje, odločnost, norost, pobožno vdanost, otožnost, vznemirjenost, pobitost in ljubko sladkost. Dviga se in pada od skrivnostnega šepetanja do divjost-ne vzburkanosti,
Nravnih lastnosti glasba ne izraža. Ona ne pozna ne grozodejstev ne nasilja ne potrpežljivosti ne nečimernosti ne samoljubja ne darežljivosti ne skoposti ne pridnosti ne nemarnosti ne požrtvovalnosti in nobene dolžnosti,
V glasbi se znanstvenost združuje z umetnostjo, Kako je glasbi vpletena znanstvenost, tega pa nič ne čutimo. Šele ob premišljevanju glasbenih umetnin je mogoče opaziti, koliko misli in spoznanja je v njih. Kar veže znanstvenost z umetnostjo, to je vporaba različnih metod pri delu in pa ono zavedno delo, ki nadomestuje intuicijo, kadar odpove. Vendar pa tehnika ni v umetnosti najzanesljivejše in se ni preveč pehati zanjo. Kadar umetniku delo zastane, tedaj se prične učenje: pomisliti in premisliti je, kaj je treba ukreniti, da dobi sredstvo, ki mu uspešno pomore dalje. To je absolutno pametno in dobro, medtem ko postane tehnika lahko šablona, Imeti tehniko pa je za umetnika vendar dobro, dobro namreč zato, da jo pozna in je kolikor mogoče ne rabi.
Predmet in vsebina glasbe je in ne more biti drugo kakor čuvstvo, zgolj estetično čuvstvo. Opisovanje je dobro le v kolikor je sredstvo k poglobitvi.
Kakor vse v umetnosti, tako more biti tudi ona misel, ki je podlaga programski glasbi, udej-stvovana z ozirom na umetniško ali brez ozira nanje. Ali naj se tudi poslužuje opisovanja, drži naj se zunanjih pojavov, da jih skuša izraziti, še toliko, vendar programska glasba, v kolikor je dobra, ne izraža le, kar opisuje, ampak predvsem drugo.
Glasba ni zunanjost ne površina, nego je dno. Za različne stvari ima isti izraz, isto podobo, prispodobo. Smeri izraža, kategorije. Vihar v njej ni vihar, vznemirjena vzburkanost je, solnčni vzhod je, vstajenje, očiščenje, duševne lastnosti torej in te izraža v prvi vrsti. Da pa istočasno izraža tudi zunanji pojav, je res, res pa zaraditega, ker se zunanji pojavi strinjajo z notranjimi. Kajti vsaka misel ima svoje zunanje znamenje, svoj stvaren predmet, zunanji svet temelji v notranjem in vsak predmet ima svojo notranjo misel, ki ga je omogočila in ga
spotoma razrešuje. Kadar je opisovanje dobro, je torej dobro vsled tega, ker istočasno izraža notranji svet. Zgolj opisovanje pa ne more biti predmet umetnosti, prežeto mora biti od notranjega duha, to je: človek je moral tu biti na delu. Programska glasba pomeni zato navsezadnje le, da je zunanja narava ali kaj stvarno danega bilo povod umetniškemu snovanju, čigar izrazno sredstvo je bilo opisovanje. Zato ni res, da je treba za razumevanje programske glasbe programskega poslušanja. Kdor hoče slišati glasbo, mora zavrniti program, kajti programsko poslušanje ubija glasbo. Programsko delo ne zveni programsko. Mogoče se vpletajo v programsko glasbo drugačni elementi kakor v neprogramsko, kakor se zdi, se v njej uveljavljajo drugačni domisleki. Kdor sklada po programu, sklada že drugače kakor oni, ki sledi svojemu prostemu nagnjenju in intuiciji. Ali kar je različno, še ni dobro in še ni slabo in za umetnino je vseeno, kako je nastala in kateri misli sledi.
Kar je programskega pri Wagnerju, je dobro prav posebno zaradi oblike njegovih opernih dram, teh široko osnovanih fantazij, V razlikovitost, s programsko svežostjo obdano, poda vedno zopet enovitost, ponavljanje, vodilni zasnovi namreč, ki dajejo tem oblikam enotnosti. To je temeljna misel v osnovi Wagnerjevih opernih dram. Da se skladatelji Wagnerja še tako drže, tega ni toliko kriva oblika njegovih del, kakor silnost njegove glasbe. In pa to, da se ne zmislijo, da ni le z vporabo vodilnega zasnova zagotovljena enotnost operne drame. Da so še drugi momenti. Kaj bi pa bilo, ko bi kdo rekel iz sebe: Tako bodi! Vse, kar je dobro, je prav! Ali bi ne bilo prav tudi to?
Glasba je najbolj značilna, kot glasba najbolj popolna, kadar je sama, brez besed, brez plesa, brez programa. V zvezi z drugimi je ton rabljen z ozirom na besedilo in program, v neprogramski godbi je ton sam svoj vodnik. Za nikomer mu ni hoditi, sam se pelje. V godbi se izraža glasbeno življenje najverneje, Godba je glasbeno osrčje, je glasba v svoji samostojnosti in moči, v kateri spi najpopolnejše: zgolj glasba.
Prepogosto ponavljanje zdolgočasi, v prevelikem posnemanju polagoma vse otopi. Obliki posvečajo skladatelji premalo pozornosti, dandanes je pozornost v prvi vrsti namerjena na izvirnost v harmoniji. Za obliko je že ne preostane nič več, Poleg tega odvrača od izvirnosti v obliki misel, da je vse ono, kar ni zloženo v že znanih in priznanih oblikah, brez oblike. Gotovo je treba globljega razumevanja oblikovnih sestavin, da kdo
zamore biti izviren«v obliki, Kar pisati se seveda tudi ne da. Treba je čutiti, misliti, iskati.
Mogoče celo odgovarja vsakemu domisleku gotova glasbena oblika, mogoče leži v vsakem glasbenem zasnovu njena kal, ki jo je treba gojiti, da nastane ona oblika, ki mu najbolj odgovarja. Vendar so razen te oblike dobre vse one, ki so dobro izpolnjene. Ali težje je iskati in morda ne najti celo, kakor imeti, ne da bi iskal. In predvsem celo prijetnejše, Večina pa dela, kar je prijetnejše, in ne, kar je boljše, —
Vse sodi. Ali kaj naj pričnem s pridobljeno sodbo, čemu naj mi bo? Kaj imam od tega, da zavzamem do umetnine kako stališče, da ločim in razporejam? Želja, spoznati umetnino in prodreti v njeno osrčje, še ne potrebuje sodbe. Iz umetnine srka vase vse, kar ji more biti v dobro in tako svojega duha hrani in bogati. Mogoče hoče človek zbrati okrog sebe dragocenosti vedno večje obsežnosti in globočine. Mogoče hoče njega razsodnost postati velika, njega razločevanje jasno. Ker se hoče razviti, v lepšem ustanoviti se. Saj je res, da je zato treba razločevati in razbirati dobro od manj dobrega, res je tudi, da premišljanje o vrednosti umetnin speši razsodnost. In da razločevanje, ki speši spoznanje, izpopolnjuje okus. Da samodelavni ne gre nazaj in svoje največje slasti ne odda in ne zavrže, ampak pri njej obstane in išče svoje prihodnje največje. Sodba ocenjevalca ima torej pomen zanj, nima ga pa za umetnost; njegova sodba izraža njegov okus, ne izraža pa vrednosti umetnine. Tej vrednosti prihajata bliže jasno razločevanje in izpopolnjen okus. Sodba, ki nosi te lastnosti, je potrebna ustvar-jajočemu. Predpogoj je svobodnega umetniškega snovanja. Umetnik mora poznati vrednost od njega vstvarjene umetnine, vedeti mora, da pri svojem delu ne more biti nikoli vesten dovolj. Kajti ni umetnik oni, ki se z umetnostjo ukvarja, ampak oni, ki s pridom zanjo deluje. Le vse ono je treba napisati, o katerem kljub vsemu prizadevanju ne more misliti, da bi bilo slabo, tudi v trenutkih ne, ko mu ni do ničesar. Vsako drugo pisanje je delo neumetnikov in je za umetnost nepotrebno. Umetnost bi ga rajše ne poznala. Največji umetniki pa dajejo javnosti le izčiščene umetnine, Tako vsak izmed njih speši umetniško očiščevanje.
Kritika ni zato, da daje umetniku priznanja, Še manj pa je njena stvar, dajati umetnikom predpise in navodila. Dobra kritika izsledi v umetnini postavnost, ne pa, da jo stavi. Kritik naj nikar ne misli, da stoji pri njem napisano, kaj je dobro in kaj ni. To je treba iz umetnine šele spoznati,
Kritika je donesek k postajanju javnega mnenja. Soditi po trenotnem vtisu, podajati zasebno mnenje ali napisati javno mnenje, če kje katero obstoja, se še ne pravi kritizirati. Tudi ne kritizira, kdor graja ali kdor je poln prehvaljevanja. Vse to so nevažnosti in nestvarne brezpomemb-nosti, ki delajo umetnini krivico.
Če že kritika mora biti, potem je brezdvomno treba, da ravna pravično. Da je pa to mogoče, zato mora biti sodba kritike resnična, odgovarjati mora dejanski vrednosti umetnin. Kritika ne velja umetnikom, tudi ni za umetnost, ampak za občinstvo je, V najboljšem slučaju umetnost le posreduje in razlaga, jo podpira, se bije z njo proti povprečnosti in proti vsemu, kar jo hoče videti v plitvini, zagovarja njene zahteve, pobija interes množice ter tako prevzema nalogo, da občinstvo vzgaja in ne, da ga kvari. Postaviti se hoče za resnično umetnost in pridobivati ji ljubiteljev, ne pa govoriti iz občinstva. In slabiti hoče vse, ki hote ali nehote škodujejo umetniku in njegovi umetnosti.
Določenega merila, s katerim bi odmerili vrednost umetnin, nimamo. Kljub temu se pridno presoja in morda najbolj uspešno in zanesljivo primerjalno: z ozirom na umetnine od velikih mojstrov nastale. Ne mislim seveda, da bi moralo biti v novonastalem delu vse tako, kakor v pred njim nastalih in da so poslednja neprekosljivi ali morda celo nedosegljivi vzor. Ali na podlagi primerjalnega razmerja do drugih umetnin je novo delo
mogoče razporediti, kar nam obenem označi njegovo vrednost. Na tak način pridobljena sodba bo po večini odgovarjala resnični vrednosti umetnin, Umetnina, ki je v vseh ozirih dobro, je dobro v vsakem oziru. Glasbeno delo, ki je dobro v har-monskem in oblikovnem oziru, dobro tudi v slogovnem in v rabi glasbil, je nemogoče slabo.
Kritika mora podajati glavno. Način, s katerim se kritiki pri opisovanju glasbenih umetnin oklepajo nebistvenih zunanjosti, označevanja glasbenih zasnovov, programskih razlag in prepovdar-janja vsega malenkostnega in nevažnega, je nestvarno postopanje, ki kaže nezmožnost kritika. Kritika ne sme biti površna. Zmožna mora biti pojasniti umetnikovo mišljenje, pogledati je morala v njegovo delavnico. Iz umetnine mora znati razbrati njene učinke, nje dovršenost in do-zorelost. Kritika, ki hoče biti dobra, mora opisati umetnino, označiti nje obsežnost, navesti njene dele in zvezo med njimi in njih značaj- Preiti k analizi posameznih delov v velikem in glavnem, konstatirati umetniško domiselnost, podati ne svoj, ampak umetniški vtis, pojasniti umetniško vsebino in njenega duha. Pokazati umetniško okrožje, razločevati rabljena sredstva, označiti smer, v kateri je umetnina spisana, razmerje umetnika do te smeri, njegovo manjšo ali večjo izvirnost ali morda popolno, pisano v lastno smer.
Stari slog pa je staro pojmovanje, ker umetniška sredstva in umetniška vsebina si odgovarjata.
Mir.'
Fr. Omerza.
Kako lahko se potegne meč, a kako težko najde zopet pot v nožnico, je čutila tudi Grčija, ko je divjala po rodovitnih deželah od leta 431, do 421. pelopo-neška vojska. Nas zanima tukaj le prvi del vojske, Spartanski kralj Arhidamas je pripeljal 60,000 mož v Atiko, ki so uničili nasade oljk in smokev, posekali vinske trte, razbili sode po kleteh- »Ta dan bo začetek velike nesreče za Grke!« je zaklical spartanski poslanec Atencem, ki so odklonili vsako pogajanje. Kako bridko so se uresničile te besede! Atenci so se držali za zidovjem, kjer je bila zbrana skoro vsa država. Kar izbruhne strašna kuga, ki je morila po mestu tri leta (430—427), Zgodovinar Tukidides pravi, da je padlo 300 vitezov, 4400 pravih državljanov in 10,000 prostih in sužnjev. Grozne žrtve posestrime boja! Atenci so ponudili mir, a Sparta ga je odklonila. Novo klanje med helenskimi rodovi! Leta 426, so se pričeli Spartanci pogajati o miru, a odklonilo ga je atensko ljudstvo pod vplivom kričača usnjarja Kleona, želje Nikija in kmetov so se razblinile. Ko je Demostenes leta 425, zasedel Pilos v Meseniji in odrezal spartanske hoplite na otoku Sfakteriji od celine, so se Spartanci zopet začeli pogajati, toda zopet je zmagal Kleon, Sovražnik se mora uničiti! Vreden sodrug Kleona je bil pri Spar-tancih Brasidas, ki je tudi vedno govoril za vojsko. Toda kazen pride tudi na vojne hujskače. Slavni grški tragik Ajshilos pravi v Agamemnonu:
Nevarno je, če ljudstvo z jezo govori,
ker narodovo smrt maščuje s kaznijo.
Teži me skrb, da zvedel bom,
kar krije zdaj še temna noč,
ker bistro zro bogovi nanj,
kdor mnogih smrt na vesti ima.
In maščevalni duh teme
v nestalnem toku naših dni
udari sčasoma hudo,
kdor po krivici srečen je (v, 456—-465),
Tudi za Kleona in Brasida je prišel dan plačila. V bitki pri Amfipoli leta 422. sta padla oba bata, kot pravi Aristofanes, glavni oviri miru. Prvi je zbežal Kleon, ki je bil na begu ubit.
Dosti zla so mi storili,
ki doma so kakor levi, ,
v boju pa lisjaki vsi (v, 1188 —1190),
Sparta je izgubila prvega poveljnika, Atene svojo armado. In zdaj se je zazdelo obema državama, ki sta bili do kraja izmučeni, da bi bilo koristno skleniti mir,
1 Za podlago sem vzel izdajo: T, Bergk, Aristophanis comoediae; vol. I, Lipsiae 19032. Dobro mi je služila tudi nemška prestava J. Minckwitza (Langenscheidtsche Bibliothek, 5, B., Berlin), Pripomniti moram še, da sem bil prisiljen zaradi nemoralnosti izpustiti sledeče verze: 879—880, 886—904, 907—908, 963—967, a nimajo za razvoj dejanja ni-kakega pomena, — Mimogrede vprašam: Ni li Aristofanov
polet na Olimp vzorec za Levstikovo Ježo na Parnas?
Mir — kako zaželena beseda v sedanjih časih! Nič drugače ni bilo takrat na Grškem, ko je vojska trajala že deseto leto. Kako je morala vzplamteti ta želja po miru — pri vojnih dobičkarjih seveda jeza in obup —, ko je malo pred sklepom miru spomladi leta 421, poslal Aristofanes v komediji »Ejrene« v imenu trpečega ljudstva kmeta na Olimp prosit miru, iskat boginjo Ej»eno, Miroslavo! Kmet Gornik kot zastopnik miroljubnih poljedelcev odjaha na hrošču-govnaču za blagor Grčije proti nebu, da bi zvedel od Zevsa, kaj je z boginjo miru. Toda najvišjega boga ni doma, skril se je, da ne vidi klanja na zemlji i n ne sliši prošnjih klicev. Lačnega Herma potolaži s kosom gnjati in zlato čašo, da mu pokaže Miroslavo. Ko jo potegnejo iz prepada kmetje sami, se prikažeta hkrati z njo tudi njeni zvesti spremljevalki Dobroslava (Opora, boginja sadežev in zlasti vinske trte) in Svetoslava (Teoria, boginja slavnostnega veselja). S temi se spusti na zemljo, da bi praznoval v obilici in veselju praznik miru. Sam se poroči z Dobro-slavo, Svetoslavo pa izroči zbornici.
Kako navdušeno je moral peti zbor:
O radost, o radost!
Sira sem, čebule prost,
rešen šlema težkega,
kajti vojska všeč mi ni (v, 1127—1130),
In nič manj vneto bi ne zapeli naši trpini, ko bi se vrnili;
Molčite zvesto!
Nevesto naj kdo
K nam semkaj iz hiše pripelje!
Naj baklje gore
in ljudstvo naj vse
veselo zavriska, zapoje!
Orodje sedaj
na polje nazaj
spet moramo kmalu prinesti, poprej pa na ples in pijmo ga vmes, Hiperbola vun pa spodimo!
K bogovom dvignimo v molitvi roke, na rod naj helenski bogastvo rose, naj kašče z ječmenom se polnijo nam in vina pri vsakem naj polna bo klet in smokev dovolj,
krog žen naj pa skače kopica otrok! Naj vrne se zopet k nam ves blagoslov, ki prej smo uživali v srečnih ga dneh, in meč naj bleščeči počiva! (V, 1316—1328.)
Aristofanes, ki je spisal to komedijo, je živel približno 450—385 pred Kr, V politiki je držal s stranko miru in aristokrati; zato je prizanašal Nikiju, Teramenu, Kritiju, toliko bolj je pa bičal kričače Kleona, Hiperbola in Kleonima, Ta svoboda govora, kot jo vidimo tukaj,
%
se je razvila zlasti pod Periklejem. Pesnik ni bil vezan na razne paragrafe in policijo, smel je javno ožigosati vsako osebo, naj bo še tako visoka. On je bil cenzor javnega mnenja, ker dnevnikov in političnih listov ni bilo. Zato dobimo ravno iz komedij jasno sliko tedanjih razmer. Toda kljub vsej resnosti političnega razmotri-vanja je skušal pesnik zbuditi smeh pri poslušalcih; dovtipi so bili včasih precej robati in surovi. Naše moderne živce to seveda odbija, kot n. pr. prizor z govna-čem; toda vedeti moramo, da je to komedija, ki hoče podati resno snov v smešni obliki: ridendo dicere verum,
Osebe.
Gornik iz Atmonije,
atiški kmet. Dva njegova hlapca. Hčerke Gornikove. Hermes.
Zbor: atiški kmetje. Hierokles, prerok. Boj. Hrum. Srp ar, Perjaničar.
Kraj: Dvorišče Gornikovo, nato Olimp, slednjič zopet dvorišče. Čas uprizoritve: 1. 421 pred Kr.
(Dvorišče kmeta Gornika s hlevom, v katerem je zaprt velik hrošč-govnač. Dva hlapca krmita žival: eden mesi v kadunjah blato, drugi pa meče hrošču izgotovljene kolače. Več drugih hlapcev jima prinaša raznega blata.)
Hlapec A.
Daj, hitro daj kolač, da hrošču ga bom dal! Hlapec B
(vzame kos iz kadunj). Na, tu je. Daj mu ga! Da crknila bi zver!
(Vrže kolač hrošču.) Sladkejšega kolača nikdar naj ne je!
Hlapec A.
Daj drugega mi brž, ta naj od osla bo!
Hlapec B.
5 Na, tu ga imaš.
(Hrošč ga takoj pogoltne.)
Pa kje je zdaj kolač? Ne mara jesti več?
Hlapec A.
Kaj? Zgrabil ga je koj, ga z nogama valil in — zginil je cel v prepad. Zatorej peci brž, napeci jih dovolj!
Hlapec B.
Pomagajte, blatarji dragi, vas rotim, 10 če nočete, da delo to me zaduši.
Hlapec A.
Brž drugega mi daj od dečka hotnega! Kaj boljšega želi si, pravi, mu srce,
Hlapec B,
Na, tu je. — Ene sem, možje, pač krivde prost: nihče ne bo dejal, da jedel sem meseč,1
Hlapec A.
15 Še enega mi daj, nato pa še in še in peci dalje še!
Hlapec B.
Pri bogu, jaz ne več! Prenašati ne morem tega več smradu.
Hlapec A.
Ves smrad bom torej vzel in nesel mu ga v hlev. (Odnese kadunje v hlev.)
Hlapec B,
Odnesi k vragu ga in sam ti pojdi z njim! 20 Če znano je komu, naj vendar mi pove, kje küpiti bi mogel nos brez nosnice. Bolj težkega opravka celi nima svet kot hrošča hraniti, mesiti, peči mu. Saj svinja ali pes se vrže kot na plen, 25 če neseš kaj za plot; poglej pa ta napuh! Kar jezno mrda se in jedel ti ne bo, če mu ne dam, kar mesil prej sem celi dan kot žena, ki pripravlja sladke redkvice,2 Pogledal bom, če že kosilo je končal, 30 pri pol zaprtih vratih, da me ne zazre.
(Gleda skozi odprtino in govori hrošču.)
Tako, le hrabro dalje, nehati ne smeš, da trebuh počil bo, ko znal ne boš, kedaj. Kak nagnjen je naprej, ko žre prokleti vamp, kot rokoborec käk, in giblje s kočniki, 35 pri tem vrti pa glavo in roke tako kot delajo vrvarji, kadar pletejo za ladijo tovorno kak debel konop. Smrdljiva in požrešna, grda je ta stvar. Kdo šibe te gospod3 je od bogov, ne vem, 40 Da Afrodita ni, to menda reči smem.
Hlapec A.
In Gracije nikdar.
Hlapec B.
Čigava pa tedaj?
Hlapec A,
Gromovnika bo Zevsa zver gotovo ta.
Hlapec B,
Ne reče li tedaj gledalcev lahko kdo, mladenič domišljav: »Kaj pa pomeni to? 45 Čemu ti hrošč naj bo?« In neki mož nato iz Jonije mu de, ki prav pri njem sedi:
1	Kadar so mesili sužnji testo, so jim dali okrog vratu lesen obroč, da niso mogli z roko do ust,
2	Pecivo v obliki redkvic,,
3	Vsakemu bogu so pripisovali neko žival, ki mu je bila najbolj ljuba. Hlapec odloči to šibo Zevsu, ki pošilja strašne bliske.
Oklepar. Trobentar. Čeladar. Kop j ar. Lončar, Lamahov sin. Kleoninov sin.
Ejrene, Miroslava, | mo|£e£e Opora, Dobroslava, > osebe Teoria, Svetoslava,)
»Na Kleona1 to cika, kot se meni zdi, ker oni brez sramu človeško blato je.« Zdaj moram iti v hlev, da hrošču piti dam. (Odide.)
Hlapec A.
50 Jaz deci ti novico čem povedati
in tudi tem možičkom kakor vam, možje, in tudi vam, možaki, isto bom odkril in isto tudi vam, možakarji, povem: moj gospodar nori na čisto nov način, 55 na takšen ne kot vi, na čisto nov, vam dem. Ves božji namreč dan ozira se v nebo, široko gori zija, nad Zevsom krega se ter govori: »O Zevs, kaj storil neki boš? Daj, deni metlo stran, ne pometaj Grčije!«
Gornik
(v hiši).
60 Ojoj, o jo j!
Hlapec A.
Molčite! Zdi se mi, da slišim nekak glas.
Gornik.
O Zevs, kaj storil boš še z ljudstvom našim
kdaj?
Uničil vsa boš mesta, znal ne boš kedaj. Hlapec A,
To zlo je ono, to, kot prej sem pravil vam; 65 norosti namreč zgled zdaj slišite sami. Kaj najprej je dejal, ko žolč ga je prijel, poslušajte. Sam zase rekel je tako: »Kako bi neki mogel najti k Zevsu pot!« Nato si je naredil drobne lestvice 70 in kvišku proti nebu plezal je po njih, dokler ni zdrknil doli in glave si razbil, A včeraj je odhitel — kam, jaz sam ne vem — ter z velikim ajtnajskim2 hroščem je prišel, V oskrbo ga izročil meni je nato, 75 ga gladil kot žrebička sam je in dejal: »Krilatec plemeniti, dragi Pegasus, naravnost k Zevsu zleti, prosim te, z menoj!« Pokukal bom, da vidim, kaj sedaj počne,
(Pogleda skozi špranjo na vratih,)
Gorje mi, revež jaz! Sosedje, hitro sem! 80 V višine se je zračne dvignil moj gospod, na hrošču kot na konju jezdec se drži, (Gornik se prikaže v zraku na okomatanem velikem hrošču. Potegne ga za vajeti, da se ustavi,)
Gornik.
Le mirno, le mirno, počasi, moj hrošč! Ne dirjaj, ne skakaj ošabno preveč takoj zdaj v začetku ponosen na moč, 85 še preden potiš se in udje zgube neukročeno silo v poletu ti kril!
1	Z ozirom na smrad in nesnago sta si usnjar Kleon in hrošč podobna. To pravi neki Jonijec, ker so zavezniki iz Jonije zelo mnogo trpeli v vojski, na katero je ščuval Kleon,
2	Konji s Sicilije so bili znani kot izvrstni dirkači. Gornik ravna s hroščem kot s konjem.
In tudi ne dihaj mi, prosim, smradu! Če delal boš v trmi še dalje tako, tu v hiši ostani raj' naši doma.
Hlapec A.
90 O knez, moj gospod, kako ti noriš!
Gornik.
Ti molči, kar molči!
Hlapec A.
Kam hočeš odplavati vendar od nas?
Gornik.
Za blagor vseh Grkov od tukaj hitim: izmislil sem nov si in drzen načrt.
Hlapec A.
95 Čemu pa letiš in brez vzroka noriš?
Gornik.
Govori le dobro in ne blebetaj, ne črhni več take, radosti je čas! Sporoči in reci ljudem, naj molče, kloake, povej, in kanale da vse 100 naj s svežo opeko na novo zgrade in zadnjice s ključem zaprejo.
Hlapec A.
Molčati ni mi moči, če mi ne poveš, kam misliš odleteti.
Gornik.
Kam drugam naj grem kot proti nebu k Zevsu?
Hlapec A.
Kak namen imaš?
Gornik.
105 Povprašal bi ga rad za Grke, kar jih je,
kaj vendar misli z njimi, kak njegov je sklep.
Hlapec A.
In če ti rekel nič ne bo?
Gornik.
Ga tožil bom, da Medijcem želi izdati Grčijo,
Hlapec A.
Tega ne boš izpeljal, dokler jaz živim.
Gornik.
110 To trden moj je sklep.
(Se dvigne više,)
Hlapec A,
Ojoj, o jo j, ojoj! Otroci, oče vaš zapustil vas je tu sirote ter skrivaj odhaja sam v nebo. Prosite ga očeta, o nesrečnika! (Otroci Gornikovi prihite iz hiše, a jih gledalci ne vidijo.)	(Dalje.)
Književnost.
P. Stanislav Škrabec: Jezikoslovni spisi.
I. zvezka 2. snopič. Izdala in založila »Leonova družba« v Ljubljani. 1917. Tisk Kat. tiskarne.
Vkljub vsem oviram in neugodnim razmeram vendarle napreduje izdaja Škrabčevih zbranih spisov: lani je bilo tiskanih 5 pol, letos 10; iskreno želimo, da bi jih za 1. 1918 »Leonova družba« izdala vsaj 15, da čimprej dobimo v roke ves jezikoslovni zaklad. Da je naša želja upravičena, vsakdo lahko uvidi iz dejstva, da smo doslej — vkljub 15 polam! — pri ponatiskovanju doslej izčrpali platnice šele tretjega letnika »Cvetja«, Kje torej smo še! In kje je potem še »Archiv f, slav, Philologie« in druge publikacije! »Leonova družba« in »Kat, tiskarna« si bosta s tem — gotovo napornim — delom pridobili nevenljivih zaslug za razvoj slovenskega znanstva.
Prvaku slovenskih jezikoslovcev pa mi za njegov trud najlepšo zahvalo damo in izrečemo, če njegove zbrane spise, ki so zdaj tako lehko dostopni, prav marljivo čitamo in študiramo. Naj omenim tukaj zlasti trojno korist, ki si jo s tem študijem pridobimo: 1. Če je sploh zajemljivo gledati v delavnico pridnega, umnega obrtnika, rokodelca, umetnika, velja to gotovo tudi o delavnici P. Škrabca: tu od blizu vidimo — in učeni pater nam tega prav nič ne zakriva —, kako se logično, znanstveno misli in dela. Najboljši dokaz, kako je vsaka beseda, ki jo je zapisal, dobro premišljena in pretehtana, je to, da mu še sedaj, po več ko tridesetih letih, ko se je vmes toliko raziskavalo in pisalo na tem polju, ni treba prav nič in prav nikjer »nazaj jemati« (retractationes!), Čitaj le n, pr, str, 143, op, 56, kako se je Škrabčeva slutnja o postanku poljskega žaden (noben), za nekaj časa vsled Jagičeve avtoritete v ozadje potisnjena, kesneje vendarle kot prava izkazala! Velika večina izmed njegovih nasvetov in predlogov je obveljala, saj je n, pr. skoro vsa Brezni-kova slovnica zgrajena na njegovih naukih; samo v nekaterih točkah je P. Stanko ostal glas vpijočega v puščavi (n. pr. da ne pišemo sonce, kaker, gdo, ke, vert), ker je — pišoča masa krenila svojo pot, — 2, Drugo korist ti nudijo ti Jezikoslovni spisi s tem, da ti v prijetni obliki razgrinjajo razvoj našega jezika (izreke in pisave) od 16. stoletja sem (deloma od »frizinških spomenikov«), — 3, Breznikova slovnica je zdaj menda že v rokah vsakega slovenskega inteligenta: kako podučno je, pri P, Škrabcu citati utemeljevanje, kjer slovnica podaja le izsledek, le pravilo! Podučno pa je tudi pri-
merjati, kako je P. Škrabec železnodosleden (n. pr. glede izreke deležnikov na -1 itd. ali pisave: bravec itd.), kjer pri Brezniku vidimo — le neradi — omahovanje,
Delimo pa spise tega 2, snopiča lehko na štiri skupine: A, slovstvenozgodovinske: o Fiorettih in solnčni pesmi sv. Frančiška, o pesmi Inviolata; B. o vprašanjih iz slovenske metrike in stihotvorstva: o hijatu, jambih in trohejih, o čistosti rim, o svoboščinah v poeziji (na raznih mestih); sama zlata pravila! C, o pravorečju in pravopisu, zlasti o pravilnem naglaševanju; Č, eti-mologične razpravice: Prešeren, zali, obeden, kaker, sonce, prešuštvo i. dr.
Prezaslužnemu gospodu zlatomašniku od srca želimo, da bi mu bilo dano, da s svojo veščo roko uredi vse raztresene spise prav do zadnje strani!	^
Vzori in boji. Po prijateljevih pismih priobčil Jože Debevec. Izdala in založila Nova Založba v Ljubljani. 1918. Cena nevez. K 8-80, vez. K 11-—. Str. 410.
V predgovoru dr, Jože Debevec pripoveduje, kako je dvomil, ko se je bil namenil, nanovo priobčiti ta dijaška pisma v posebni knjigi, ali je vredno, ali ne, da zagledajo še enkrat beli dan. »Ali imajo kakšno slovstveno vrednost?« se vprašuje, »ali jih moremo prištevati k leposlovju? Če je lepota, ki je vzor in namen lepim umetnostim, od stavbarstva do poezije, slika resnice, stilizirane in idealizirane, zadeva morda tudi ta pisma vsaj medel žarek lepote, saj hočejo biti — in morda so? — vsa skupaj nekakšna slika resničnega živ-/jenja, seveda stilizirana in idealizirana, ,.« »Ko so pisma 1, 1896, in 1897. izhajala v ,Dom in Svetu'«, piše »Jugoslovan« v 20, številki, »so se zanje zanimali posebno tisti krogi, ki imajo težko nalogo, da naj vzgajajo mladino.«
Dijaki so jih gotovo požirali, kakor smo jih požirali deset let pozneje. Saj so znana vsakemu. In če smo jih brali deset let pozneje z enakim zanimanjem in hlastanjem, ali naj bodo dvajset let pozneje brez privlačne sile? Bojazen je nepotrebna. Dijaško življenje se pričenja in razvija sedaj še prav tako, kot se je pričenjalo in razvijalo pred dvajsetimi leti. In zdi se mi, da bo ravno sedaj knjiga vzbudila med dijaštvom novega za-himanja. Kajti iz nje bodo študentje pili svoje življenje, ki ga sedaj pravzaprav nič ne občutijo zaradi razmer. Saj se komaj zavedajo, da so študentje. V knjigi bodo našli vse tisto, kar živi v njihovih dušah, kar jim je znano, blizu, ker je podano in povedano vse z njihovega nivoja. Oblika pisem more podati življenje mnogo bolj
intimno nego povest. Seveda je slika študentova idealizirana. Toda je verna slika slovenskega dijaka, ki grabi za vsem, kar bi moglo razširiti njegovo obzorje. Iz kaosa je izvleči pred njim en cilj, za katerim gre in se bori, da ga doseže. Po lastnem razvoju in iz proste volje, oprt na varno roko, ki se od doma iztega za njim.
Zaradi tega ima knjiga visoko pedagoško vrednost. Iz nje naj bi se starši učili, bolj globoko razumevati sinove, ki so jih določili za ta križevi pot. Ne bi bilo toliko tragedij v življenju slovenskega študenta, ko bi ležala ta knjiga na mizi vsake kmetske hiše. Še večjega pomena pa so ta pisma za pedagoge, ki v njih lahko spoznajo, kako daleč so vse teorije od burnega življenja. Teorija zahteva prakso po pravilih, toda zdi se mi, da je z njo ravno tako, kakor s tistim profesorjem-učenja-kom, ki je šel zamišljen na izprehod, zagledal na travniku žabo in se močno močno začudil, kako pride žaba semkaj na travnik iz njegove retorte.
Suhe pedagogične teorije ne pomagajo nič zoper scene, kakor jo je doživel v svetovni vojni — v tem času študentovskega umiranja — visokošolec na univerzi, ki je prišel k skušnji brez salonske obleke, ker si je ni mogel kupiti, pa ga je vrgel profesor zaradi tega skozi vrata.
Nobena teorija ne more razjasniti praksi tako živo, zakaj študent ni vsak dan enako zbran, zakaj mu včasih odpovedo vse moči, kakor pa takale osebna, iz dijaškega življenja samega napisana pisma. Za študentom je življenje, ki ga šola ne vidi: ta pisma nam ga slikajo — v vseh niansah, le ene manjka bolj izrazito: dijako-vega seksualnega življenja. Na str, 213, piše Ivan očetu: »Kako pa je mogoče, da dijak ne bi čisto nič mislil na tisto čustvo, ki se imenuje ,ljubezen'? Zlasti v peti šoli, ko v drugem tečaju čitamo ,Ovida\ ,.« Seksualno življenje je ena najbolj glasnih strun, ki pojo dijaku na poti njegovega razvoja. In nobena knjiga ne bo učinkovala na dijake tako, kakor bi učinkovala osebna dijaška pisma, ki bi obravnavala tudi to stran.
Knjiga je namenjena študentom, predvsem gimnazijcem, Da bi jo mogli tudi realci prav uživati, bi bilo treba vse citate prestaviti in tu in tam pojasniti še kako stvar z majhno pripombo.	IvQn Dornik
Silvin Sardenko: Šotor miru. Idila. 1918. Založila Kat. Bukvama. Tisk Kat. Tiskarne,
Čuden, nenavaden naslov! Kaj se skriva za njim? V vsakdanjem jeziku bi mi, prozaični ljudje, krstili knjigo morda z naslovom: »Življenje sv, Pashala Baj-lona«. Pa kako da se je pesnik lotil te snovi, ki je — vsaj na prvi pogled — silno daleč od nas? V zasebnem pogovoru sem slišal mnenje: Pred grozoto vojne, ki uničuje vse, kar je idealnega, beži poezija in si išče še neoskrunjenih krajev; tako je spesnil Oton Župančič v tem času Uganke in Cicibana, oboje za tihi raj otroških src, Sardenko pa se je umaknil daleč proč, v deželo špansko, V 16, stoletje, ter spesnil idilo, kot pesnikov protest proti surovi sili sedanjosti. Lepa misel; toda ali drži? Po mojem mnenju ne; zakaj, da je res nameraval ugovor proti krutostim sedanjosti, bi bil dovolj snovi za tihožitje, za tiho junaštvo našel doma, v naših vaseh, trgih, pa tudi mestih, in mu ne bi bilo treba hoditi — na Špansko, v 16, stoletje! Po mojih mislih mu je dalo pobudo veliko evharistično gibanje preteklih let, posebe pa odlok Leona XIII., ki je 1, 1897.
sv. Pashala postavil za zavetnika vseh evharističnih kongresov in zborovanj. Neposredni povod pa je pesniku dal morda dunajski evharistični kongres 1. 1912,
Iskal sem po knjigah, da bi kaj več izvedel o sv, Pashalu in primerjal, koliko je pesnik snovi našel, koliko ustvaril, Pa kar sem dobil (v brevirju, 17. maj-nik) in v Torkarjevem življenju svetnikov, je silno malo, s par besedami je vse povedano: Pashal je bil rojen 1. 1540. v Torre-Hermozi v pokrajini Aragoniji na Španskem kot sin ubogega poljedelca; mladost je preživel kot pastir; na paši se je naučil čitati; vrstniki so ga imenovali le »modri« ali »sveti« Pashal; 1, 1564. je vstopil kot brat v frančiškanski samostan Monte-forte (v Aragoniji), Umrl je 1, 1592,, dne 17, majnika, na binkošti, V brevirju čitamo, da je v cerkvi — v rakvi ležeč — pri sv, maši zadušnici med povzdigovanjem oživel, oči odprl in spet zaprl. Slikajo ga s hostijo v roki (dasi iz ponižnosti ni hotel postati maš-nik); in cerkvena molitev v dan 17, majnika posebno povdarja njegovo čudovito ljubezen do svete evha-ristije.
Kako borno je torej tisto, kar izvemo iz zgodovine o svetniku! Zdaj pa se snovi z ljubeznijo loti bogata pesniška duša ter naredi iz teh skromnih podatkov 33 spevov! Načelo moderne hagiografije je: vsestranska dušeslovna utemeljitev življenja svetnikovega. Pri Pashalu je torej problem: pokazati, kako se je v Pashalu razvijala pred vsem njegova velika ljubezen do sv, Reš-njega Telesa, Poglejmo, kako je Sardenko izvršil to nalogo!
V prvih sedmih spevih (str, 5—33) nam slika Pashala kot dete, dečka in mladeniča v domačem selu Almadenu, do starosti 22 let; njegov krst na binkošti 1. 1540,, njegovo sveto mater in nje vplivanje ter njegovega očeta; dalje ga vidimo kot otroka prvič v cerkvi almadenski, kako je zlasti pri povzdigovanju ves zamaknjen v sv, skrivnost. Krstna botra Juta podari vedoželjnemu dečku knjigo; a kdo ga bo naučil čitati? Nad Almadenom je romarska cerkvica; Pashal-pastir prosi mimoidočega romarja, naj mu razloži čudne črke v knjigi. Res, neki Aparicij se ga usmili in ga nauči čitati in pisati, Pastirji-vrstniki modrega Pashala zasmehujejo, če jih spomni Boga. Medtem je dorastel v lepega mladeniča; najlepši je izmed vseh; ciganska krasotica Precioza, divna pevka in plesalka, ki se je z družbo ciganov neke tople poletne noči pridružila pastirjem, se poželjivo ozira po Pashalu, ki pa hitro spozna nevarnost in se umakne v gorsko cerkvico, — Tajna sila vleče Pashala v samostan Monte-forte. Da bi bil vsaj bliže temu kraju, stopi s hribov niže doli v mestece Hermozo in sprejme službo pastirja pri imovitem posestniku Delgado. Tu ostane dve leti. (Naslednjih šest spevov.) Zaradi njegove srčne dobrote, zlasti do ptic, ga domača hčerka Filo-mena vzljubi. Toda Pashal si je vrezal v palico znamenje sv. hostije; odpove se svetni ljubezni, odpove se lepi doti in zetovstvu. Zdaj ima 24 let, — V spevih 14, in 15. (»Orji z Bogom« in »Mimo doma«) ga vidimo, kako genljivo jemlje slovo od domačega kraja, — V naslednjih dveh spevih ga spremljamo v Vale n c i j o , kjer prosi sprejema v samostan; toda p. Bruno ga prej preizkuša: še enkrat mora iti služit za ovčarja h kmetu Marcelinu, Pa poskušnja hitro mine; p. Bruno ga vzame s seboj v samostan Monte-
forte, tri ure od Hermoze; tu nam pripoveduje o njem trinajst spevov: P. pozdravlja svojo celico; P. vratar in zakristan; P. naredi obljubo; veliki četrtek v samostanski cerkvi; P. krasi oltar s cveticami; P., dasi ne-duhoven, pridiga deci in ljudstvu v okolici o Sv. R. Telesu in zlaga evharistične pesmi; P, še enkrat iz-kušan, ko Filomena pozvoni pri porti, da bi podarila lep oltarni prt; P, jo zagleda:
Pashal se je v duši zgrozil, zgrozil, zgrudil na kolena ... Vstal je in zapahnil vrata ..,
Izkušnjavec je premagan, osramočen za vedno, V zadnjih dveh spevih ga nahajamo v Rožni-venškem samostanu, sedem ur od Monteforta, kot vratarja. Tu zboli. Čuti bližino smrti. Veseli se je kot pomladi. Spet so b i n k o š t i (kakor rojstni dan!). Ko je v cerkvi pri slovesni daritvi povzdigovanje, blaženo umrje, sredi svojih sobratov, okrepčan z Gospodom, V cerkvi ga pokopljejo. Na nagrobni plošči blesti izklesana hostija in napis: Majhen šotor — večni mir.
Pesnik se je dobro zavedal, da mora biti sv, evha-ristija središče vse pesnitve. Prav lepo se pričenja ta motiv že v p r v e m spevu, ko botri neso dete od krsta in prosjak, obdarjen od njih s kruhom in vinom, proslavlja »kruh pšenični« in »rujni vrelec trte«, (Kruha naj ne bi spravil v torbo, ampak ga tudi dvignil proti solncu, proslavljajoč ga,) V palico vrezano hostijo smo že omenili. Str, 106 čitamo svetnikovo pesem o evha-ristiji, kjer se povdarja zlasti žalost, da je evharistični Bog tako zapuščen. Str, 112 pridiga mladeničem:
»Ti mladenič! Stoj, da vidim. Mračno jutro! V tem očesu ogenj ugaša. Kaj odtegnil Rešnjemu si se Telesu?«
Pashalove zadnje misli hite k sv. maši (str, 126), — Tako torej vidimo, da vso pesnitev preveva ena poglavitna misel in da je pod tem vidikom vsa lepa enota in celota in da je pesnik idejo res tudi vtelesil. Vendar pa obžalujemo, da je izpustil tisti tako značilni čudež v krsti, ki bi se dal tako lepo obdelati. Per licentiam poeticam n, pr, bi svetnik lahko bil do pogreba le navidezno mrtev, bi spal, kakor govori sv, pismo; v cerkvi bi še zadnjikrat počastil sv, evharistijo in umrl. — Najlepši se mi zdi paralelizem med prvim in zadnjim spevom, opis obojnih binkošti (kar bi se lahko še bolj podčrtalo), prvih in zadnjih v življenju, dalje: spev o ciganih, o Preciozi, pa pripoved o Pashalovi ljubezni do ptic in cvetic (str. 98—102), Najšibkejša sta po moji sodbi »Zlato klasje« in »Potok« — Pashalova pridiga,
—	Oblika: osmerec z rimo x a y a, razen vsakokratne zadnje kitice, ki ima rimo: axay — je idili kakor umerjena. Rime vobče čiste, dasi ne vse. Zareza vedno pravilno stavljena, — Nekaj jezikovnih napak pa zelo moti: »črešnjev cvet,,, zacvete — odpada (str. 56), Kdo bo tu rabil nedovršnik?! Določna oblika pridevnika ni vselej umestna, n, pr, v mottu: šotor mirni
—	je napačna- Kaj je s tisto spako »zrne« str, 95 mesto zrno? Ali stoji ondi samo zaradi ljube rime: »vrne«? Mesto preteklega časa bi večkrat v idili dobro del
pripovedni sedanjik, — Naslov »Šotor miru« je po moj^m naziranju popolnoma ponesrečen, V krsti svetnikovi ni večnega miru! To bi bilo pogansko mišljenje, Človek bi sklepal iz vsega umotvora, da je šotor miru — tabernakelj.
Končno še prošnjo in resno besedo: pesniških slik (metafor) je odločno preveč, Homer jih rabi zmerno; le, kadar je treba, Sardenkove so nekatere manj srečne, n. pr, str, 15: dva keruba ob tabernaklju kakor dva p s aim a kipita,.,? Tabernakelj — sveta ptica ?? Ali str, 57: Ločiva se kot dva oblaka: vsak na svoj- se kraj razlije, združita se na višavi. Res? Ko sta se izlila, se združita?! Ali str, 73: Pashal je med ovčarji, kar med valovi jasna školjka!! Ali: zor zasnubi zarjo. Str, 32, Sardenko prehaja v tem oziru že v m a n i r o, ki je mučna. Raje manj cvetja, pa več sadu, t, j, dejanja in črtanja značajev.
Gotovo pa bo »Šotor miru« našemu hagiografu, dr. Jan, Zoretu, dragocen donesek za 17. maj-nik in ondi, v Mohorjevem Življenju svetnikov, bo Sar-denkova pesnitev živela lepo, vekovito življenje,
Jož. Debeuec.
Franc Pen gov: Podobe iz narave, II, del. Izdala Družba sv, Mohorja v Celovcu 1917,
Z ozirom na to, da knjiga ni namenjena znanstvenikom v izobrazbo, temveč širšim slojem slovenskega ljudstva v zabaven pouk, smem trditi, da si je zasigural pisatelj z veliko spretnostjo simpatije vseh tistih, ki so brez vsakega predsodka prečitali »Podobe iz narave«. Vsebina je kakor različna tako zanimiva, razvrstitev pregledna, konstrukcija lahka in govorica povsod živa in razumljiva, tako da skoraj nikdar ne utrudi.
Splošen dober vtis pa je vendar le bolj navidezen kakor resničen. Močno ga moti dosledno uporabljanje poljudnih knjižic, ki niso vedno zanesljive, ter predvsem nekaka nesamostojnost, ki je tvorila hibo prvega dela in sili tudi v drugem pogostoma na površje. Sicer sem uverjena, da bi najnovejša slovenska književnost ne imela niti ene popularne naravoslovne knjige, ki bi obsegala vse struje bujno razvite vede, če bi moral pisatelj vse poskuse napraviti sam, če bi moral sam opazovati vsa tajinstvena čuda v naravi in bi se v izpopolnitev svojih beležk in raziskavanj ne smel naslanjati na tuje vire, a ravno tako jasno mi je tudi dejstvo, da se mora izvršiti prisvojitev tujih misli in idej brez vsakega nasilstva, na ta način, da se izčrpa samo znanstveno dokazano ogrodje.
Razvrstitev vsebine je sledeča: Prazna hiša — Jerebica — Golob — Kraljica noči — Vodomec —• Bogomoljka — Življenje na domačem žeravcu — Potopljeni narodi — Vrabček — Zemlja in luna.
Zgodbico o »prazni hiši« je avtor jako spretno prikrojil za naše domače zoologične razmere in gotovo je vsem ugajala.
Protestni shod vseh hišnih prebivalcev proti človeku je bil kaj dobro obiskan, toda močno je bilo užaljenih nekaj sodržavljanov, ki jih je striček prezrl in ne povabil, Nad takim nedemokratičnim postopanjem se je najbridkeje pritožil domači prašiček (svinjica — Oniscus asellus L.), še bolj pa je godrnjala in se široko-ustila v svoji patentirani pohlepnosti in samozavesti tako hudo žaljena Blattella germanica L. Ščurek se je zopet jezil, ker je potoma pozabil svoje novo latinsko
ime, in strigalico je pustil avtor preveč sigurno sfrčati na mizo, kajti dozdaj so jo verjetno menda samo enkrat videli letati (glej: Zeitschrift für wissenschaftliche Insektenbiologie, Bd. XII., 1916).
Mene osebno pa je razkačila mesarska muha v lastnosti predsednice zborovanja, ko je omejila predavateljico Musco v taki meri, da ni mogla pojasniti velezanimivega in mnogo študiranega problema, kako žuželke vidijo. Odprto vprašanje vedno draži!
Prav lepa slika je »jerebica« in nič manj mično in prijetno se bere črtica o »golobu«. Samo škoda, da se pisatelj ni bolj intenzivno pečal s tem zagonetnim pojavom ter nam raztolmačil teorij, ki razpravljajo o tajinstveni sili, s katero najde golob-pismonoša svoje domovje. Ali je njegov nagon, njegov krajevni spomin, ali so (po Thauziesu) zemeljske magnetne silnice, ki dirigirajo žival v golobnjak nazaj?
»Kraljico noči« bi jaz tukaj pri nas ne imenovala velike uharice, ker je precej redka prikazen. Isto vlogo in bolj po pravici bi igrala mala uharica (Asio otus L,), ali lesna sova (Syrnium aluco L,) in slednjič tudi ko-zača (Syrnium uralense P,).
S kratkočasnimi in prijaznimi slikami »vodomca« in »bogomoljke« se meri zelo poučna črtica o »življenju na domačem žeravcu«.
»Potopljeni narodi« predočujejo zastopnike bohotno razvite morske favne in pisatelj riše v jasnih barvah vsestransko življenje nižje organiziranih bitij na dnu morja. Meditacija pa je za ljudstvo pretežka, teoretični materijal preobširen in smoter simbioze vetrnice z rakom ne zadosti utemeljen, »Pagurid mora preskrbeti svoji protektorici potrebno brašno, zlasti dovolj mesa.« Da, a kako? Več bralcev me je prosilo pojasnila, kajti najenostavnejše jim je bilo misliti, kako poklanja rak svoje krvave žrtve (ribe, polže itd,) vetrnici v dobrodošlo darilo, A temu seveda ni tako. Rakova protiusluga obstoji edino v tem, da prenaša leno anemono od kraja do kraja ter ji na ta način pripomore do vedno novih virov tečnih jestvin,
»Vrabčkovo« družinsko življenje je pretresljiva tragika, ki pa kipi humorja!
V črtico »zemlja in luna«, ki jako elegično zaključuje vsebino, se je vrinila majhna tiskovna napaka, da znaša lunin polumer (radij) 3480 km, kar velja v resnici za njen premer, — Da se pa g, profesor na Ewaldovi »zemlji in luni« ni emancipiral od francoskih čevljev (1 francoski čevelj — I/3 m), je v času splošno običajnega dekadičnega sistema težko opravičljivo- —
Začetek je torej storjen. Ljudstvo sega z velikim zanimanjem po novih proizvodih in bolj kot kedaj je začutilo v sebi potrebo naravoslovne naobrazbe. Na pisateljih-znanstvenikih je ležeče, da in kako ponudijo ukaželjnim primerne snovi. Temeljita poglobitev v lastno stroko, v delu porojena neodvisna sodba nam mora prinesti sadov, po katerih bo segal z veseljem i strokovnjak i preprosti seljak, ^ ^^ Piskernik
Kršnjavi Iso: Dante Alighieri, Božanstvena komedija, Treči dio: Raj, Zagreb, 1915, Izdala Matica Hrvatska,
Bliža se šeststoletnica smrti nesmrtnega Floren-tinca (f 1321), čigar pesem obsega nebo in zemljo, vse čase in vse rodove zemlje, Jugoslovani bomo tedaj lehko pokazali dva popolna prevoda: v vezani besedi
od kotorskega biskupa Frana Uccellini-ja, ki je svoj lepi prevod izdal 1, 1910, (v Kotoru) in ga posvetil: slozi i ljubavi Hrvata i Srba, jednokrvne istojezične brače; v nevezani besedi pa je dovršil prevod Iso Kršnjavi v treh knjigah, in baš letos smo prejeli tretjo, prevod Raja.
Vzor prevoda, zlasti te pesnitve, kjer ni zlepa nepotrebne, nevažne besede, je pač takrat dosežen, če izrazi vsako misel pesnikovo, da, vsako besedo, ne da bi kaj iz svojega dodajal, V tem oziru je prevod Kršnja-vega izboren. S Kršnjavim v roki boš prijetno in znan-stvenotemeljito prečital to veličastno delo. Prevod je tako urejen, da ti prevajalec pred vsakim spevom v kratkem »s a d r ž a j u« pove vsebino dotičnega speva; v par vrsticah te opozori na alegorije, ki jih boš našel v spevu, nato slede »r a z j a š n j e n j a« vseh težkoč speva, ki bi te količkaj mogle ovirati pri razumevanju; in potem šele čitaš dobesedni prevod, ki ti, razdeljen v odstavke, lepo kaže miselne celote.
Mislim, da je ta uredba srečna in praktična. Seveda jo boš po svoje uporabil: prečitavši »sadržaj« in alegorije, preideš takoj k prevodu speva, ob težkočah pa pogledaš nazaj v »razjašnjenja«, ki so res izborna in bogata, kakor jih ne dobiš zlepa v drugih komentarjih. Tudi prevod je zelo skrben, temeljit; redko, redko najdeš mesto, ki ne bi bilo dobro in po najboljših inačicah prevedeno.
Ker sedaj baš čitam »Čistilište«, mi bodi dovoljeno navesti dve, tri mesta, kjer mi prevod ne ugaja, V spevu XVIII. v 23, 24, bi bilo bolje tolmačiti italijanski: si, che l'animo ad essa volger face,,, da se duša k njoj, (k stvari, ad ogni cosa!) okrene, ne: k slici! (prim, Torraca La D, C,, 1908), V spevu XXI, je prevod: »Samo to, što nebo nešta svoja u se primi, može ovdje uzrokovati,,,« ne-umljiv; zakaj se ne bi reklo: Samo gibanje, katero neb, telo od nebn, telesa prejema, more ..,« V prvih 21 spevih »Čistilišta«, ki sem jih pazno in pomno prečital, nisem našel nobene druge netočnosti. — »Raju« je letos pridejanih pet jako dobro risanih načrtov Pekla, Čistilišta in Raja,
Časi, v katerih je živel Dante, so bili zelo slični našim, od nevesele sedanjosti je pesnik pogled obrnil v svojo notranjost, uvidevši, da se mora preporod sveta pričeti iz nravnosti. V Ljublj. Zvonu (1917) čitamo, da je Podlimbarski, ko je bil najbolj žalosten (1915), vzel v roke Danteja, Naj bi lehkoumljivi prevod Kršnjavega odslej vršil to lepo nalogo med Jugoslovani! ^
Viktor Car Emin: »Starci«. Tako se zove nova zbirka novela Viktora Cara Eminog, požrtvovnog tajnika istarske Družbe sv, Cirila i Metoda, Viktor Car Emin je pripovjedač stare škole. Oni, koji mnogo ne misle i koji ne če da mnogo misle, rado če uzeti njegove stvari u ruke, pa bila to »Kontesa Nina« ili socijalni roman »Iza plime«. O »Starcima« progovorit čemo pobliže, kad ih uredništvo »Dom in Sveta« dobije na ocjenu, U glavnom možemo o Caru reči tek to, da je on pisac, koga hrvatska publika dosta čita, jer znade, da joj ugada, U tome i leži razlog, da bi Car Emin morao istesati, izgladiti i podiči svoje literarne podvige. Dok se ne makne sa svoje starinske mrtve točke, dok ne izgradi svoje individualnosti prema savremenim za-htjevima vaspitanosti i umjetnosti, uzalud če kritici tražiti u njegovim djelima Vječno i Veliko,	,
Dr. Fr. Ramovš: Slovenische Studien. Beiträge zur Geschichte der slovenischen Sprache. Heft I, Die moderne Vokalreduktion. Pos. odtis iz Archiva für slav. Philologie. XXXVII., str. 123—215,
Že dolgo ni izšla jezikoslovna razprava, ki bi jo bili sprejeli s tolikimi nadami, kakor smo to. Pisatelj pravi namreč v uvodu, da naj smatramo to razpravo in druge, ki ji bodo sledile, kot pripravo za bodočo zgodovinsko slovnico slov. jezika, ki jo namerava spisati. Potrebo takega dela že dolgo čutimo in to tem bolj, ker nas že drugi slovanski jezikoslovci priganjajo (n. pr, Vondräk), naj jo sestavimo. Da je še zdaj nimamo, je kriva pač tudi usoda, ki nam je ugrabila že dva učenjaka, ki sta resno mislila nanjo — Oblaka in Štreklja, Doslej nam jo nadomešča slavno Škrabčevo »Cvetje«, o katerem dr, Ramovš po pravici pravi, da »se nahaja v njem blizu vse, kar vemo doslej o zgodovini slovenskega jezika« (str, 124), Vendar pa bo treba še mnogo dela, preden bo mogoča taka slovnica, ki bo pojasnjevala ves slovstveni jezik od prvih po-četkov in vsa naša narečja. Tega težkega dela se je sistematično lotil mladi dr, Ramovš in že prva razprava nam kaže, da bo kos tej veliki nalogi. Dr. Ramovš je velikopotezen sintetik kakor Oblak in temeljit v podrobnostih kakor Škrabec in Štrekelj, Kar ga posebno odlikuje, je to, da je zbral toliko znanstvenega gradiva, kakor doslej še nihče ne. On je prvi, ki je preiskal in proučil vse knjige XVI, veka. Koliko žrtev ga je to stalo, si moremo nekoliko predstavljati, če pomislimo, da se nahajajo nekateri unikati XVI- veka le v Kodanju, Tubingah, Göttingenu, Draždanih itd, V prvem zvezku obravnava novejšo samoglasniško redukcijo, ki je prevzela večino samoglasnikov in se je razširila skoro po vseh narečjih, O tem mogočnem pojavu je premišljalo že več jezikoslovcev (Miklošič, Škrabec, Oblak, Baudouin, Bogorodickij, Broch, Šah-matov), vendar ga ni še nihče tako na globoko in široko preiskoval. Njegovi nazori so povsem novi in časih na prvi pogled drzni, vendar pa po večini neoporečni. Mnogim pojavom, ki so se zdeli med seboj ločeni, je našel skupen vzrok: oslabelost izreke, ki se je polastila velike večine narečij. Z njo je razložil mnogo predliterarnih jezičnih prikazni (str. 201—203), mnogo literarnih oblik XVI. veka in nebroj pojavov v sedanjih narečjih. Poleg tega je rešil ali pa vsaj poglobil več drugih vprašanj, ki so jezikoslovce že dolgo zanimala.
Ni tu prilika, da bi obširneje govorili o učeni razpravi, hoteli smo samo opozoriti širšo javnost na novo mlado moč, od katere smemo veliko pričakovati.
Dr. A. Breznik.
Glasba.
Dva koncerta Glasbene Matice.
Drugi koncert v letošnji sezoni je Glasbena Matica priredila 9. marca in ga ponovila 10, marca. Spored je bil prikrojen sedanjim vojnim razmeram: samospevi, klavirske in zborove točke.
Kot pevka - solistka je nastopila gospa Pipa Arko-Tavčarjeva iz Zagreba, ki se je že prej, ko je bivala še v Ljubljani, izkazala nekaj kratov pri
produkcijah Glasbene Matice kot nadarjeno, muzika-lično čutečo in dobro šolano pevko. Petje sicer ni njen poklic; a je zato od nje tem lepše in hvalevrednejše, če to, kar more in zna, rada da in nudi, ko je treba, Njen sopran je simpatičen, prožen, srednje izdaten. Zapela je par slovenskih samospevov (D e v), tri hrvatske (H atze, Konjovič, Ružič-Rosen-b e r g) in dve ariji: arijo Rusalke iz Dvorakove opere »R u s a 1 k a« in arijo Marenke iz Smetanove opere »Prodana nevest a«. Občinstvo je pevko rado poslušalo. Muzikalično in umetniško najbolje je podala Dvorakovo Rusalko. Namečki pa, ki jih je dodala izven sporeda, in tudi način, kako jih je podala, za resnobni koncert niso povsem primerni.
Klavirske točke : Novakov »A moros o«, Smetanov »O b k r o č ä k«, Chopinova »Ber-s e u s e« (Uspavanka) in Balada v G-molu, izvajane od gdč. Dane Kobler, klavirske virtuo-zinje in učiteljice Glasbene Matice v Ljubljani, so prišle topot do največje veljave. Gdč. Koblerjevo smo kot izvrstno pianistinjo že do sedaj visoko cenili, — zlasti kot neumorna spremljevalka na klavirju pri mnogih koncertih Glasbene Matice si je tekom zadnjih let stekla lepih zaslug. Njeni vzorni nastopi pri zadnjih dveh koncertih, njena ne le tehnično neoporečna, ampak — kar je še več vredno — tudi s tako finim, tako globokim glasbenim umevanjem in čutenjem prepojena igra pa nam je pokazala njeno umetniško moč še v veliko lepši, svetlejši luči. Škoda le, da Glasbena Matica ne razpolaga z boljšim klavirjem, pri čemer bi bil užitek, poslušati gdč. Koblerjevo, še večji in čistejši.
Matični moški zbor — kljub težkim časom še vedno dokaj številen — je zapel šest novejših skladeb iz »Novih Akordov«: Mirkovo »Na trgu«, Adamičevo »Kmečko pese m«, dr. Schwabovo »Slanic o«, dr, Kimovčevo »Oblače k«, D e-vovo »Kvišku plava hrepenenje« in Adamičevo »Pesem o beli hišici«. Zbori so bili kot vselej kar najtočneje naštudirani. Posebno je učinkovala Adamičeva »Kmečka pesem« s prijaznim baritonskim uvodom — pel g, Završan — in lepo epizodo o sv. Izidoru, ki preide potem v silno živahen in vesel stavek. Mesto, ki govori o preštevanju dote skozi »tri dni in tri noči« in še čez, se zdi od skladatelja nekoliko preveč podčrtano. Precejšen vtis je napravila tudi dr, Schwabova »Slanica« vsled svoje miline in pristno narodnega značaja, Devova »Kvišku plava hrepenenje« pa po značilnih, ostro si kontrastu-jočih temah. Manjši, dasi nikakor neugoden vtis so napravile ostale tri tudi povsem dobre in v marsičem zanimive skladbe.
Koncert so obakrat zaključile Pavčičeve »Ž a b e« (iz O, Župančičevega »Cicibana«) za triglasni ženski zbor in kontraaltovski solo s spremljevanjem klavirja in harmonija. Pavčič ni ravno eden posebno plodovitih skladateljev, a kar zloži, je solidno, lepo. Njegova najnovejša večja skladba »Žabe« nam kaj verno slika stisko v žabji občini vsled dolge suše in nastop izkušenega velikega žabarja, ki vzpodbuja žabjo družino k pogumu: »Slišal sem od juga šum«. Cel milje je izborno narisan, skladba tudi v tehničnoformalnem oziru zelo uspela. Zbor ima prav živahno, semtertje kajpada smešno partijo in se iz preprostega, natura-
lističnega »reganja« in »kvakanja« povspne do krepkih, mogočnih viškov. Kontraalt je v skladbi zelo umesten, le žal, da gdč. M a 1 i č e v a , ki ga je pela, ni tudi v višini obdržala malo več tistega kontraaltovskega timbra, ki ga je tako dobro pogodila v nižini. Klavirsko spremljanje je samostojno, teče gladko in poživi ter povzdigne celo skladbo.
Končno še omenjam, da je moški in ženski zbor vodil z znano spretnostjo koncertni vodja g. Matej
H U b a d'	Stanko Premrl.
Slavnostna akademija »Glasbene Matice«.
Z veliko napetostjo smo pričakovali slavnostno akademijo v počastitev spomina dr. Janeza Evangelista Kreka na korist njegovemu spomeniku v Ljubljani. To pa zato, ker se nam je že močno zahotelo poslušati in uživati zopet enkrat celotni matični pevski zbor, se naslajati na krasnih slovanskih narodnih pesmih in se navduševati za ideale našega pokojnega dr. Kreka, za ideale in stremljenja, ki so se ob njegovi žal tako rani smrti s potencirano silo polastila src vseh pristnih Jugoslovanov.
Začetkom sta se nameravali prirediti dve slavnostni akademiji: 18, in 21. aprila. Ker pa je bil obisk pri obeh tako izredno velik, — pravcat naval, se je priredila še tretja — brez govora — 23, aprila. Vse tri akademije so sijajno uspele. Uvedel jih je vsakikrat žalobno svečani Gallusov »Ecce, quomodo moritur justus«, ki ga je dostojanstveno pel moški zbor. Skladba, od pevo-vodja ravnatelja H u b a d a kar najbolje interpretirana, je napravila jako velik vtis, zlasti je po začetnem mirnem predavanju prijetno dirnil živahnomarkantni vstop »In pace factus est locus ejus«.
Slavnostni govor je pri prvi prireditvi imel stolni vikar g, Fran Smodej iz Celovca, Z jasno in navdušeno besedo je proslavljal dr, Kreka kot značajnega in nesebičnega moža. Pri drugi prireditvi je govoril mestni župnik pisatelj g. Fran S, Finžgar iz Ljubljane, Finžgar je v svojem prekrasnem, nepozabnem govoru očrtal zlasti tri važne etape Krekovega življenja: 1. njegovo pripravljanje na Dunaju za poznejše socialno delo v domovini, 2. njegovo dolgoletno vsestransko delovanje med jugoslovanskim narodom in 3. njegov epohalni nastop za časa svetovne vojske. Finžgarja, ki je govoril v izbranem, njemu lastnem, umetniško izklesanem slogu, smo poslušali kot evangelista. In zgodba o našem edinem Evangelistu je s čudovito, nedopovedljivo silo prešinjala naša drhteča, pravice in svobode žejna srca,
Dvorakov »Slavnostni spe v«, ki je sledil govoru, je zazvenel kot radosten, prisrčen in zares prazničen pozdrav našemu slavljencu. Bili so to uprav nebeški zvoki, nadzemske harmonije. Preprost, pa hkrati svež in prikupen ter od mojstra Dvoraka ženial-no izrabljen tema, logično se razvijajoč od krasne predigre do sklepne orjaške moči in višine.
Nato je prof. g. D o r n i k lepo, dasi malo nizko deklamiral Gregorčičevo pesem »V pepel-nični noči«.
Koncert zase v akademiji so tvorile narodne pesmi. Prav umestno je bilo, da so se ravno narodne pesmi kot glavne postavile na spored. Saj so ravno
narodne pesmi bile posebne ljubljenke dr. Krekove. Izvajale so se srbske, od Mokranjca harmo-nizirani »Osmi šopek«: a)Džanum, na sred selo, b) Š t o Morava mutno teče, c) R a z -grana se grana jorgovana, č) Skoč kolo, da skočimo! Kot druge hrvaške, harmoni-zirane od Andela: a) O, jesenske duge noči, b) I g r a »Kolo«, c) D r a g i je d a 1 e k o. Končno slovenske: a) Miška, b) Škrjan-ček, c) Gor' čez izaro (koroška narodna), har-monizirane od Hubada, in č) Na Gorenjskem je f 1 e t n o , prirejena od P i r n a t a.
Omenjene narodne pesmi smo izvečine že slišali v prejšnjih koncertih »Glasbene Matice«, nekatere celo večkrat, A kljub temu nas niso nič manj zanimale, Nasprotno, Čim pogostneje jih slišimo, tem lepše se nam zde, tem ljubše so nam. Dozorelo pa je ravno pri teh akademijah v nas prepričanje, da so srbske najlepše, najbolj samorasle, da med jugoslovanskimi prvačijo. In to predvsem po svoji melodiki, ki temelji na posebni, bodisi od hrvaških, bodisi od slovenskih narodnih pesmi se razlikujoči tonaliteti. Tudi ves njih drugačen ustroj, ki se javlja v harmonizaciji, prepleteni s spretno kontrapunktiko, je izredno zanimiv, Rado-vali smo se pa seveda v enaki meri tudi hrvaških — izvajane tri so pravi biseri —, tudi silno lepo prirejenih, in končno naših domačih slovenskih,
Mešani zbor »Glasbene Matice« je pel topot ne-dosežno lepo in ubrano. Pel ni le točno kot ura, ampak hkrati tako, da smo se po eni strani divili visoki pevski umetnosti, po drugi plati pa pesmi z največjim zadovoljstvom uživali in se ob njih ogreli,
M o j o »Z d r a v i c o« so pritisnili slavnosti kot nekak oficialen amen in se je razpoloženju prav dobro prilegla. Dodali so pa vsakikrat še »Lepo našo domovino«, ki jo je občinstvo stoje poslušalo. Ta in oni jo je tudi pel. Toda vsi navzoči naj bi jo bili peli! To bi bilo prav.
Pri tretji prireditvi slavnostne akademije je Gregorčičevo pesem mesto g, prof, Dornika s povzdig-njenim glasom in čuvstvom deklamiral g, mestni učitelj Rape.
Prirediteljem in izvajateljem slavnostnih akademij
ostane slovenski narod hvaležen. 0, , „ ,
bran ko Premrl.
To in ono.
Razni popravki.
1. Brižinski spomeniki. Dr. Glonar piše v svoji kritiki moje »Kratke zgodovine slovenskega slovstva, I.«: ».,. ni prav nobenega dvoma, da moramo iskati predloge za brižinske formule v oglejskem ozemlju, v latinskem ali nemškem jeziku. Tak slučaj imamo n, pr. v spovedni molitvi (staroslovenski!) sinajskega molitve-nika (pravilno »obrednika« — »trebnika«!), ki je prevedena iz starovisokonemške svetoemeranske molitve, na kar opozarja Vondräk sam. Vkljub temu opozarja (Vondräk) na sorodnost tretje brižinske formule z molitvijo sinajskega molitvenika (prav, obrednika), ne pa z emeransko formulo, kar bi bilo naravnejše, ker bi sicer ne bilo v prilog stari slovenščini, pač pa v skladu z zgodovino« (Slovan, 1917, str, 319—320),
Dr. Glonar se je tu, kar se tiče Vondräka, temeljito zmotil. Oziral se je namreč samo na Vondräkovo izdajo brižinskih spomenikov (F r i s i n s k e pamätky. V Praze, 1896), a je popolnoma prezrl njegove »Studie z oboru c x r k e v n e s 1 o v a n s k e h o pisem-n i c t v i« (v Praze, 1903). Tu namreč primerja Vondräk prvo in tretjo brižinsko formulo naravnost z emeransko molitvijo, oziroma s staronemškimi formulami,1 Še več! O brižinskih spomenikih naravnost trdi; »Z cirkevne-slovanskych predloh n e p o v s t a 1 y« (str, 46), Dokazal je celo na podlagi jezika, ki se razlikuje od ostalih delov Klementovega »Čina nadi. ispovedajctšti-imt s^« v sinajskem obredniku, a se sklada v značilnih posebnostih z jezikom brižinskih spomenikov, da starosl. emeranska molitev ni prevedena naravnost iz nemške emeranske molitve, ampak da je »püvodne byl jazyk tohoto prekladu stejnorody s Frisinskymi pamät-kami, s kterymi i co do obsahu Emmeranskä modlitba souvisi« (str, 47), Podobno še drug izpovedni obrazec (Euch, syn, str, 68a). Po Vondräku sem tudi jaz v svoji »Kratki zgodovini« omenil, »da je po izgubljeni izpovedni formuli, ki pa je bila spisana v jeziku brižinskih spomenikov, prirejen eden izmed izpovednih obrazcev2 v pouku o izpovedi staroslovenskega rokopisnega obrednika (sinajskega evhologija) iz 11, stoletja.3 In prav isto velja tudi o prevodu emeranske izpovedne molitve,4 o kateri govori prvotna formulacija v moji »Kratki zgodovini« (str, 14), ki je torej pravilna, le nepopolna. Tega, proti čemur se prenagljeno in prepovršno bori dr. Glonar, torej ni niti pri Vondräku, niti v moji knjigi.
Dalje pravi dr. Glonar v svoji kritiki: »Začetek druge brižinske formule, ki ima edino prepričevalno paralelo v Klementovi homiliji, je lahko preprost »locus communis« iz kakšnega cerkvenega očeta, n. pr. sv, Avguština (mesta dr, Glonar ni navedel). Če se hoče dokazati odvisnost pri takih formulah, se morajo skladati
1	Jak prvnf Frisinske formula tak i treti obsahujf krätkou modlitbu v textu, v prvm od: Bole ti pride ze nebese až ke konci, tedy r. 27—35; v treti od: Dai mi bole go-zpodi tuuoiu milozt, da bim nezramen... až ke konci (r. 50—75). Jak vidfme, pochäzejf tyto časti (až na daj mi bole... da bim nezramen) z druhe časti Emmeran-ske modlitby a sice je porädek v prvnf Frisinske pamätce souhlasne s Emmeranskou modlitbou zachovän (tež znamka vetšfho stan), kdežto v treti je pozmenen« (str. 53)... »Spiše si musfme mysliti, že bylo ješte vice jinych s t a r o n e m e c k y c h zpovednfch formuli, ktere se shodovaly docela s našimi Frisinskymi, ktere se nam vsak nezachovaly« (str. 54).
2	Glej Vondräk, Kirchenslavische Chrestomathie, Göttingen, 1910, str. 61, vrsta 24 si.
3	Glej o. c, (»Popravki«), str. IV.
4	Vondräk, Studie, str. 43: Jak již naznačeno, lisi se jazyk E m m e r a n s k e modlitby od ostatnych kusü, z nichž se sklädä tento zporedni rad; vidfme z t o h o , že tento preklad nepochäzf od Klimenta. Tento prejal text preloženy a prispüsobil bezpochyby v nekterych vyrazeh, ale mnoho asi celkem nezmenil. . . (Frisinske pamätky) vznikly na temž uzemf, na kterem i prvotni preklad naši Emmeranske modlitby, ,. Emmeranskä modlitba byla preložena tam, kde vznikly Frisinske pamatky.« Tekst gl. Vondräk, Ksl. Chrest., str. 64 si.
ali v celoti ali pa vsaj v daljših odstavkih« (Slovan, 1917, 320), In tudi tukaj misli dr. Glonar, da je Vondräk dokazoval odvisnost brižinskih spomenikov od Klemen-tove homilije.
Dr, Glonar je popolnoma prezrl, da imamo poleg tega vsebinskega dokaza še eno možnost dokaza, in sicer na podlagi jezika, jezikovno-formalno dokazilno metodo, ki nam more pokazati celo tudi smer odvisnosti, ne samo odvisnost samo. In prav te metode se je oklenil Vondräk, Dočim je v »Frisinskyh pamätkäh« še mislil, da je druga brižinska formula odvisna od Klementove homilije, je v »Študijah« dokazal, da je ravno nasprotno res. Pri tem je zadel na odpor Jagičev, ki je v »Archivu f. si, Phil.«, XXVII,, str, 395 si,, nasproti Vondräku zagovarjal prvotno mnenje.1 Vondräk je v naslednjem letniku »Archiva«2 na to odgovoril in opozoril posebno na pasus: gemu be fiti, fta-rofti ne prigemlioki, ki se pri Klementu glasi: jemu bylo žitije... starosti ne pri-jemljušte... Ker Klement v svojih spisih ne ljubi sestave j e s t z nedoločnikom, je iz jemu be (ali bylo) žiti naredil jemu bylo žitije, as tem se je izpremenil tudi prvotni pomen. Dočim ima besedilo brižinskega spomenika pravilni pomen: »es wäre ihm beschieden, zuteil geworden, zu leben«, ima homilija brezbarvno »er hätte das Leben gehabt«, kar nima več popolnoma pravega zmisla. Temu dokazu se je tudi Jagič vdal:3 Mit Recht greift Prof. Vondräk diesen einen Punkt heraus, bei dem ich einen solchen unverkennbaren P ara 11 e 1 i s mus hätte zugeben sollen... Doch auch diese zweite Parallele zwischen der Homilie und dem Freisinger Denkmal ohne weiteres zugegeben, kann und muß ich noch immer an meiner Voraussetzung »irgend einer dritten Vorlage festhalten, höchstens die Annahme des Vorhandenseins dieser dritten Vorlage in slawischer Fassung gewinnt dadurch größere Wahrscheinlichkeit. Da nun jetzt auch Prof. Vondräk nur von »einem slawischen Text, wie er uns im zweiten Freisinger Denkmal — allerdings verstümmelt — erhalten ist,« spricht, so ist in diesem Punkte die Verschiedenheit unserer Ansicht durchaus nicht so groß... Damit kann diese Meinungsdifferenz als abgeschlossen betrachtet werden.« To polemiko j e, kakor vidim, dr, Glonar popolnoma prezrl, Moja izvajanja v zgodovini pa so s tem d o g n a -nim dejstvom popolnoma v skladu,4 dr. Glonar pa se v naglici le ni potrudil, da bi jih prav počital.
Dodal bi samo še eno dejstvo, da nekoliko utrdim v svoji knjigi (str, 14) omenjeno domnevo, da bi bili
1	Jagič: Meine Zusätze zum Studium der Werke des slavischen Klemens, II, Hat Bischof Klemens für feine seiner Homilien den Text des Freisinger Denkmals vor Augen gehabt?
2	Vondräk: Zur Frage nach dem Verhältnisse des Freisinger Denkmals zu einer Homilie von Klemens, — Arch. f. si. Ph. XXVIII., str. 256 sl.
3	Jagič, Mein Zusatz, Arch. f. sl. Ph., XXVIII., str. 260 sl.
4	Gl. Kratka zgodovina slov. slovstva I,, str, 13 sl., zlasti str. 14, sklepni odstavek.
spisani starejši obrazci, ki so jih imeli sestavljavci sedanjih brižinskih spomenikov morda pred seboj, »v kakem bolj zapadnem slovenskem narečju«, dejstvo, ki ga Vondräk ni vpošteval, a sem ga jaz omenil mimogrede pod črto na str, 13, Oblika be ima v brižinskih spomenikih na omenjenem mestu (II,, 2, 7) pomen pogojnika preteklosti, poleg tega pa se rabi enkrat b e š e (II,, 30) v pomenu pravega aorista. Podobno se rabi v stsl. bych, by za aorist in za pogojnik sedanjega časa (m, bim, bi). Kakor pa je dobil bi (iz by) v slovenščini zgolj pomen pogojnika sedanjosti, tako ima danes v ziljščini b e1 zgolj pomen pogojnika preteklosti (v nar, pesmih Majar-jevih časih tudi pomen pogojnika sed.). To bi se torej skladalo z briž, spomeniki. Da bi pa bila nastala predloga drugega brižinskega spomenika v območju zilj-skega narečja, s tem še ni dokazano, ker je bil ta pojav nekdaj lahko razširjen tudi bolj proti vzhodu, prim, ziljske v i d 1 e , štaj, - kor. m o d 1 i t i, panonsko Dudleipa. Za Panonijo pa morda ta oblika res ni verjetna, ker rabi St. Kiizmič celo b i še zelo često v pomenu aorista, toliko bolj bi veljalo to za be, ko je bil še ohranjen. Razen tega se je utrdil ta pomen . brez dvoma pod vplivom nemščine in njenega kondici-jonala praet. — razen ziljskega narečja pozna kond. praet, samo še lužiška srbščina — torej najbrže na našem severo-zapadu, kjer je bil vpliv nemščine naj-silnejši. Vendar pa je to dozdaj zmeraj še domneva in le kot tako sem jo mogel omeniti v svoji šolam namenjeni zgodovini, stik s Klementovo homilijo pa je gotovo dejstvo. Tudi rezultatov temeljitih Nach-tigallovih raziskavanj, ki hočejo dokazati, da brižinski spomeniki ne kažejo nobenega jezikovnega vpliva staroslovenščine, spričo dokazanega stika briž, spomenikov, oz, njihovih predlog s staro-slovenskim slovstvom, še nisem mogel sprejeti v šolsko knjigo, ker še niso dospela do konca,
2, Gregorčičiana. a) Dr, Zober je pisal v Ljubljanskem Zvonu, XXXV, (1915), 477: »Gregorčič je nekoč obiskal Aškerca, svojega sobrata v Gospodu in Muzah, v Šmarju pri Jelšah, baš ko je bila Dragojila Milekova na obisku pri moji mami, ki je bila učiteljica v Šmarju, Pri tej priliki se je sestal s svojo miljenko in ji poklonil njej posvečeno znano pesem: »Nikar, nikar se me ne boj, nedolžni, nežni angel moj.,,« — Ti podatki se prav ne ujemajo. Pesem »Pogled v nedolžno oko« je bila tiskana prvič že 1,1873, v »Besedniku« (str, 60—61) in tačas je bil Aškerc šele 17 let star, torej še ni mogel biti kaplan v Šmarju pri Jelšah, tudi sobrat Gregorčičev v Muzah ne, ker je prva njegova pesem, »Trije popotniki«, izšla šele 1, 1880. v Stritarjevem »Zvonu« (str, 193), Neverjetno je tudi, da bi bil Gregorčič prav-tam omenjeni koncept za božični nagovor »spisal 24, decembra 1879 v Kobaridu«. Gregorčič je bil tačas kaplan v Rifenbergu in težko, da bi bil mogel na bo-
1 Sklanja se: besn, besi, be, besva, besta, be smo, beste, bes o. Glas e je ozek. To obliko je omenil prvi U. J a r n i k v šesti izdaji Gutsmannove slovnice (Windische Sprachlehre) iz 1. 1829,, str. 35, pod črto. O obliki sami bom govoril Še kdaj drugod.
žični večer biti v Kobaridu, kjer je bil kaplan od leta 1868. do 1873.1
b)	Anton Burgar piše v svojem »Gregorčiču« (Ljubljana, 1907, str. 46) o Gregorčičevi pesmi »O nevihti«: »S svojo kmetijo je imel večkrat nesrečo. Ko je vse najlepše kazalo, mu je pobila toča. Čisto um-Ijivo je torej, da je privrela iz njegovega srca krasna pesem »Nevihti«, ki so jo njegovi nasprotniki toliko obsojali. . . . spesnil (jo je) o priliki, ko se je nekoč peljal v Gorico in je nevihta napravila pri Prvačini strašno razdejanje.« — Druga polovica teh izvajanj je morda pravilna, prva je napačna. Gregorčič si je kupil zemljišče šele 1882/83 (Dom i, Svet, 1916, str. 199—201), pesem pa je tiskana že v Stritarjevem »Zvonu« 1878, str, 161, Burgarja je zapeljalo morda pismo Gregorčičevo Gruntarju z dne 3, julija 1888, v katerem citira pesnik o priliki, ko mu je pobila toča, verz iz te svoje pesnitve: Gorje ti, vbogi kmet, gorje (DS. 1916, str, 255),
c)	Dr. Izidor Cankar je datiral po Gruntarjevi označbi pismo št. 77 (DS. 1906, 255), pisano na zadnjo stran letaka »Molitev Jeremije, velikega preroka in domoljuba«, z letnico 1888. Gregorčič piše tam: »Hvala lepa gospej in Tebiza prijazna voščila,,. Pišem ti to na prevod »m olitve Jeremije ve«. Preložil sem tudi ostale njegove »žalostinke«, ki se pojo pri v e -černicah na veliki petek,« Pismo je pisano v Ribnico, ker pozdravlja »vse ribniške znance«. Gruntar pa leta 1888, še ni bil v Ribnici, torej je letnica 1888 kriva, — A pismo datiramo lahko čisto določno. Pesem »Molitev Jeremije« je priobčena v »G o r i c i« konec oktobra 1906.2 Ponatisk — letak, na kakršnem je pisano naše pismo — je poslal Gregorčič 29. vinotoka 1906 tudi župniku Ivanu Vrhovniku in mu pisal nekaj dni pozneje (1. listopada 1906): »Žalostinke so že vse poslovenjene v rimanih kiticah; le pile jim manjka tu pa tam, — pa vem kje. Kot epilog dodam kratko »odo« na Jeremija-domoljuba - . ,«3 Poslednje pismo, ki ga je pisal Gregorčič Gruntarju, torej ni št. 82, z dne 16. junija 1906 (DS. 1916, str, 256), ampak to naše pismo, ki je odgovor na Gruntarjevo voščilo za pesnikov god (28, oktobra) in je pisano bržkone 29. oktobra 1906. Nekaj tednov pozneje, 24. listopada 1906, je Gregorčič umrl,
č) Pesem »Cvetice na g o m i 1 i«, ki jo je Peter Butkovič iz »Sloge«, broj 2., 1. 1865,, priobčil v »Dom u in Svet u«, 1914, str. 203, in je (popravljena) natisnjena v »Poezijah«, II., 28—30, je izšla prvič v »Besedniku«, 1873, str. 11, z opombo, da je iz »Sloge« goriških bogoslovcev iz leta 1865. Varijante so skoro zgolj orto-grafične,
1	Datum se mogoče nanaša na kraj in dan, za kateri je bil nagovor namenjen, Dragojila Milekova (1850—1890), ki je ta nagovor najbrž govorila, je bila namreč učiteljica v Kobaridu »malone vsa leta učiteljske dobe svoje« (Lj, Zvon, 1890, str. 572).
2	Natančnejšega datuma ne morem določiti, ker mi pri sedanjih razmerah ni mogoče dobiti »Gorice« v roke. Ta podatek je iz Koledarja (Vesnika) šolske družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani za 1907, str. 42.
3	Glej vse to v Koledarju (Vesniku) šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za nav. 1. 1907., str. 42 (J. Vrhovnik).
3. Razno, a) Pesem, ki sein jo priobčil v zborniku »Iz Kastelčeve zapuščine« (1911), str. 113 (»Čas«, 1910, 475), je bila natisnjena že prej v »Domu in Svet u«, 1907, str. 237 (priobčil dr, E. Lampe), kar sem tačas prezrl. Spisal jo je prvotno neki F, P., popravil pa Fr. Metelko,
b)	Številki 74 a in b ter št, 75 istega zbornika (»Čas«, 1910, str, 480—483, ponatisk, 1911, str. 118 do 121) je napisana z roko Antona Žaklja-Ledinskega, kakor sem se prepričal pri g. župniku Ivanu Vrhovniku, pri katerem sem videl del njegove zapuščine.
c)	Dr. Ivan Pregelj je opozoril v »Domu in Svetu«, 1915, str, 106—107, na to, da je melodija Strelovega Popotnika (Aljaževa Pesmarica, II,, 52) posneta po napevu francoske pesmi »M a Norman-d i e«, ki ga je zložil Fr, Berat, S tem je Pregelj dokumentarično dokazal, kar smo vedeli prej samo po ustnem izročilu (Leveč v Knezovi knjižnici, V,, 167 si. in 179 si.). Hkrati pa je označil tudi besedilo Stre-lovo kot posnetek iste francoske pesmi. To pa ne drži, ker je Strelov »Popotnik« prost posnetek nemške pesmi »Der Wanderer«, ki jo je zložil Georg Philipp Schmidt von Lübeck in nekoliko skrajšal F r, S c h u b e r t, ko ji je zložil napev. Gl. Leveč, Knezova knjižnica, V,, str. 177 si.
Dr. Ivan Grafenauer. VRHNIKA,
Imenoslovna črtica.
Lepa je Vrhnika, še lepša je njena okolica, a najlepše je njeno ime. Pomen?
Rajni Josip Šuman je v »Dom in Svetu« (1908, 132) izrekel misel, da je »vrh« v imenu Vrhnika mlajši izraz za »lub« v imenu Ljubljana. Potemtakem bi Ljubljana dobila ime po »lubu«, t. j. griču, holmu (ljubljanskem gradu, Vrhnika pa po »vrhu«, ali z drugimi besedami: podlaga imenu Vrhnika je »vrh« — holm, grič: Vrh + n + ika,
To pa ne more biti! Vrhnika leži na ravnini. Res je tam obilo vrhov, kakor: Ljubljanski vrh med Vrhniko in Borovnico, Vrh (sv. 3 kraljev) itd. Koliko Vrhnik bi potem morali imeti na Slovenskem! Tako imamo pa danes dve: Vrhnika ob Ljubljanici in Vrhnika v občini Stari trg na Notranjskem. V obeh krajih nas presenetijo iste razmere: tu in tam izvira ali privre na dan voda po-nik-alnica : Ljubljanica in Obrh.
Zato sodim, da tiči v imenu Vrhnika koren n i k , kakor ga imamo v glagolih: nikniti, nikati, ponikniti, ponikati ali ponicati, primeri: Ponikve, kraj, kjer se voda izgublja v zemljo in N i k o v a , potok ali pravzaprav hudournik pri Idriji, Značilnost kraja bi bil torej n i k ali izvir Ljubljanice ali Obrha in Vrhnika je kraj, kjer »n i k a« Ljubljanica ali Obrh.
Da smo na pravi stezi, pričajo podobna krajna imena, n. pr. Vrhpolje, Vrhpeč (v občini Mirna peč), Vrhtrebnje, Vrhjezero (pri Cerknici) in Vrzdenec, t. j, Vrhstudenec (pri Horjulu). Vrh v teh imenih ni holm, grič, ampak je nepristni predlog, ki se v krajnih imenih veže z imenovalnikom, kakor kažejo zgoraj navedena krajna imena. Polje, peč, treb-nje, jezero, zdenec (studenec) so pa seveda pristni samostalniki, ki tvorijo podlago tem krajnim imenom.
Torej mora biti tudi v imenu Vrhnika »vrh« nepristni predlog, »nika« pa samostalnik v pomenu izvir, vrelo itd, Vrhnika bo tedaj V r h + n i k a , kraj, kjer voda priteka zopet na dan!
Nemcem je naš nepristni predlog »vrh« — »ober«, primeri Oberfeld, Obertreffen, Oberseedorf in tako tudi prav primerno Ober-Laibach.
Pri Verdu poleg Vrhnike izvira dotok Ljubljanice z imenom L u b i j a. Med L in b je poluglasnik, kakor v imenu Lubljana ali Jublana. Lubija bo menda lub + ija, primeri Litija (Lutija?, Luče, iz Lučan: Lutjane, Liične — Lutj[a]ne), D r t i j a pri Moravčah itd. Če je to ime kaj v zvezi z imenom Ljubljana, potem moramo dati slovo razlagi, po kateri je Ljubljana nastala iz množinske oblike Lubjane, to so prebivalci na ljubljanskem gradu. Potem tudi Laibach n i slovenski lokal, kakor tudi Wippach za našo Vipavo ali Ipavo ni! Primeri Wipp a, zdaj nemška vas v celovškem okrajnem glavarstvu.	yos/p šmgelj.
Še ne objavljen verz pesnika Antona Aškerca.
G. Ivan Zirkelbach, knjigovoj »Ljubljanske plinarne« in bivši predsednik pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, mi je nedavno izročil »geslo« imenovane korporacije, ki mu je avtor pesnik - arhivar Anton Aškerc in ki še ni objavljeno nikjer. Pisano je z lastnoročno pesnikovo roko na nahrbtni strani tiskovine velike 8°, kakršna služi arhivu in knjižnici ljubljanskega magistrata za potrdilo izposojenih knjig in arhivalij; obsega eno samo štirivrstno kitico, obstoječo iz štiri-stopnih zaporednih jambov z moško rimo in se glasi:
Z zastavo v rokah gremo v boj navdušeni za narod svoj. Naprej, tovariši, pojoč! Saj pesem v žilah vžiga moč!
Podpisa nima nikacega, pač pa je spodaj signirana z dvema, meni nepojmljivima znakoma.
Genezis verza je ta-le: V polpreteklem času se je pri domačih društvih vkoreninila navada, da hoče vsako imeti svoje lastno geslo, ki naj na kratko označuje stremljenje društveno. Tako željo je ob svojem postanku gojil i »Ljubljanski Zvon« in mu je prvo geslo sestavil rajni J, Premk, — Povodom razvitja društvene zastave 1. 1908, je pa večina »Zvonašev«, ki jej ni vgajal Premkov proizvod, zahtevala novega, izrazitejšega gesla, povdarjajoč, da mora »Ljubljanski Zvon« imeti svoj moto izpod peresa veljavnejšega pesnika, moža, čigar ime kaj velja v javnosti, ne pa tako, ki mu je duševni oče neznaten, obskuren pisarček. Upoštevaje to željo, je nato sklenil društveni odbor v svoji seji, da se je tozadevno obrniti društvenemu predsedniku Zirkelbachu, ki je bil istodobno hkrati i občinski svetnik, s prošnjo na arhivarja - pesnika Aškerfa, Aškerc Zirkelbacha ni sprejel posebno vljudno ter ga odslovil na kratko: Pridite v 14 dneh. Ko se je Zirkelbach zopet javil, ni imel Aškerc še nič izgotovljenega. Zirkelbach ga je zato ponovno prav lepo prosil, naj se radi silne nujnosti vendar nemudoma usmili društva, kajti slavnost razvitja prapora je pred durmi; ali muha vi Aškerc ga je nemilostno nahrulil: Kaj mislite, da se taka stvar naredi, kot bi v zrak pogledal? in ni bil
prav nič voljan. Zirkelbach pa se ni dal vgnati v kozji rog, nego vdaril je na drugo struno. Oj, bežite! Kaj je kacemu Aškercu za jeden verz ali dva? Kaj tacega dela težkoče drugim umrljivim ljudem, ne pa Vam! To je pomagalo. Človek ni vedno razpoložen! Pa bodi! Sedite! odvrne Aškerc, vzame list papirja, napiše gorenje geslo in podavši je Zirkelbachu še pristavi: Tu imate! Če hočete, uporabite, ako ne, tudi dobro! Zbogom!
Karakteristično je, da se društvo nikoli ni posluževalo novega gesla, nego ostalo pri svojem starem.
Harambaša.
Drobiž.
Novejše napake slovenskega sloga.
Raba prostega prislova se je kakor v nemščini tako zadnja leta tudi v slovenščini jako razširila. Na-vedimo nekaj zgledov!
Cankar, Podobe iz sanj: Ali nekoč pride ura — ne pobliskoma, kakor razsvetljenje iz nebes, temveč počasi, korak za korakom, noč do noči (bolje: korakoma, od noči do noči), motna, nema slutnja, ki se neslišno plazi v dušo (4). — Z očmi, od-"prtimi nastežaj, sem hotel odstreti mrak do kraja; ali kraja ni bilo — seženj za sežnjem (bolje: na vsak seženj) se je udiral mrak sam vase brez konca (86). Kurent: Stopali so zvrstoma, par za parom (bolje: sparoma, ali: v parih), lesen križ se je majal pred njimi (65). Tesno objeta sta ležala v črni mlaki, glavo ob glavi, roko v roki (40), V »Podobah iz sanj« je isto predstavo bolje izrazil: Stara dva sta sedela globoko sključena, tesno drug ob drugem in sta se držala za roke, kakor že dolgo ne poprej (29).
Kraigher, Ljubljanski zvon 1917: Noge ima koleno čez koleno (65), Lepo slovenski je izrazil isto predstavo Cankar: Za mizo je sedel, koleno je položil čez koleno ter je zagodel (Kurent, 59).
P. Fl ere, Junaki ob Soči: Mož proti možu se je razvilo strahovito klanje (slov, bi bilo: od moža do moža, ali: med možmi se je razvilo, ali še bolje: posamezni možje so se med seboj strahovito klali).
Časih rabijo prislovno določilo načina v i m e n o -v a 1 n i k u , kar ni nič bolj slovensko. Prim. Cankar, Podobe iz sanj: Beli obrazi nagnjeni, svetle oči uprte v zemljo, roke plava je razprostrte, kakor za sprejem in objem, tako so hitele (zvezde), tako so se bližale; in tisočkrat tisoč jih je bilo, vrsta za vrsto, sijaj in lepota in milost brez kraja (148).
Romanskih prislovov bi ne smeli rabiti, ker se ž njimi ubija slovenski stavek. V pravem slovenskem stavku morajo biti vsi členi med seboj organsko zvezani — to je še prvotna moč jezika! —, v francoskem stavku pa je zveza med njimi že pretrgana in se zato nekateri členi čisto mehanično naslanjajo drug na drugega. Posebno zrahljan je ustroj zloženega stavka, zato je tudi besedni red čisto lesen, dočim je pri nas še organski, t. j. tak, kakor ga zahteva zmisel stavka.
Po tujem načinu pa tvorimo zadnja leta nele pri-slovna določila načina, temveč sploh vse prislovne odvisnike.
II. Prislovni odvisni stavki. Po romanskem načinu stoji namesto celega stavka samo trpni deležnik, samostalnik ali pridevnik. Poglejmo nekaj pisateljev!
Kraigher, Ljublj. zvon 1917: Sam čmeren samotar, nezadovoljen z vso okolico, je zahteval, da postane tudi ona čmerna samotarka (11). Slovenski bi bilo: Bil je sam čmeren samotar in je zahteval, ali: ker je bil... — Komaj dvajsetleten, je resen in zamišljen (451); slov, bolje: komaj je bil star 20 let, pa je bil že resen, ali: d a s i je imel šele 20 let, — Oba živahna in ognjevita, skoraj vedno dobre volje, pripravljena za šegavost in norčije, sta bila v družbi po navadi enih misli in želja. Tvorila sta levo krilo, zavzeta zmirom za najskrajnejše (bolje: Tvorila sta... in se zavzemala; trpna oblika ni slovenska!), brez vseh ozirov na predpise in predsodke, na vsakdanjost in navade. Oba kristalno čistih duš, brez vse hinavščine in sebičnosti, nista mogla razumeti, zakaj se itd. (341). — Prepirljiv in strašno občutljiv se je znal za kako malenkost po cele mesece kujati (345). Bolje morda: Bil je prepirljiv in tako občutljiv, da se je po cele mesece kujal. — Časih je ves ustroj francoski in bi bilo treba stavek popolnoma prenarediti, n. pr. Tomo skoči naglo na noge in se ozre po vrtu, malo jezen nase, da se vdaja sanjam, zmirom zopet sanjam (8). Ali: Rad nerad (bolje: da si nerad) — vdati se je moral (bolje: se je moral vdati) z lepa. Preklinjal je in se jezil, ko se je dolgočasil brez prave družbe, ves nestrpen in nepotrpežljiv, na milost in nemilost prepuščen razdraženosti svojih živcev (11), Ali: Mati ga gleda z vdanimi in tolažečimi očmi, naslonjena na komolce, brado na sklenjenih rokah (5), Ali: Nadporočnik Javornik stoji še vedno, kjer je stal, napol zakrit od množice, pogled uprt v Miro, srepo, prodirljivo, hipnotizu-j o č e (1918, 91), Poslednji stavek bi se tudi francoski ne mogel bolje glasiti! Take stavke bi bilo treba drugače porazdeliti!
Pregelj, Dom in Svet, 1918: V kmetsko blago napravljeno, jo je krila vendarle obleka rahleje nego navadne seljanke (34), Bolje: Da si je bila v kmetsko blago napravljena, ali še bolj slov,: dasi je nosila kmetsko blago, — Svojih petdeset let star (bolje: Star je bil 50 let in je.,,; brez »svojih«, kar je francosko-nemško!), je bil prikazen sredi med kmetom in gospodom (35).
Zore, Življenje svetnikov: Rojen v Aleksan-driji je prodajal (sv, Makarij) v svoji mladosti slaščice po aleksandrijskih ulicah (19), Konstrukcija je romanska, po francoskem pišejo tudi že Nemci, n, pr, Kralik, am 1, Oktober 1852 geboren, ist väterlicher- und mütterlicherseits bajuvarischen Stammes, Der Vater war ein Böhmerwälder, Gefördert durch fachliche Tüchtigkeit und verwandschaftliche Beziehungen zu den Pionieren des Böhmerwaldes aus der Familie Meyr, war Kraliks Vater Besitzer mehrerer Glasfabriken geworden (Allgem. Literaturblatt, 1918, 3). Slov. se izraža s celim stavkom, n. pr. Rodil se je v Aleksandriji. V mladosti je prodajal itd., ali: Rodil se je . . . in je. — Bogata, plemenita, nenavadno lepa, je še čisto mlada dobila ženina (32); bolje: Bila je bogata... in je, — Edini
sin odličnega senatorja, je Fulgencij zgodaj izgubil svojega očeta (14). — Bil je (sv. Odilo) sin plemenitih starišev, rojen 1. 962. Še otrok (bolje: ko je bil še otrok), je tako hudo zbolel, da so mu udje ohromeli. Star 29 let (bolje: ko je bil,..), se je vsem odpovedal in stopil v samostan (15). — Po veri pogan, po stanu visok državni uradnik, je bil Gregorij tako srečen, da je dobil v zakon vzgledno krščansko ženo Nono (13), Tu bi kazalo stavke deliti, ker tudi po zmislu ne spadajo skupaj, — Moder svetovalec najvišjim, je bil svetnik pravi oče najnižjim (16); bolje: ni bil samo moder svetovalec ,,,, ampak t u d i..,, ali podobno. — Komaj rojen, je bil že sirota (54); bolje: komaj se je rodil, je bil že sirota.
Vladimir Levstik, Lj. zvon 1918: Vzgoje n a v pokorščini in strahu božjem, se ni uprla volji roditeljev; neizkušena je postala čez noč muče-nica (181). Ko stopi na prag, razoglava, moško palico v roki, samolastno iskro v sivih očeh, glavo pokonci, levo pest uprto v b o k , se ji njenih pet križev prav nič ne pozna (180). Mislila bi na drugo možitev; ali kje najde pe-tičnika, vdova na zavoženi kmetiji? (182; stavek je čisto po francosko presekan, slov. bi bilo n. pr. ali kje najde vdova na zavoženi kmetiji pe-tičnika?). — Širok pas od spreminjaste žide, sega Kastelčevo (posestvo) čez vso dolino (185; slov.: K a k o r širok pas . . .). Še majhnim jim je namenila učenja, kolikor jih zdrže dohodki (186; bolje: Še majhnim je namenila, ali: Še ko so bili majhni, ali podobno). — Časih so celi odstavki francoski, n. pr,: koleselj stoji zaprežen, mladim gospodom n a ^ proti; vdova komandira po dvorišču, v desni palico, levo uprto v močni bok; Jernejec se preklada na kozlu. Takrat — kolesa za ovinkom; vrisk razpara julijsko soparico, jasen in prešeren, da Kastelka zdajci nastavi uho: tako vriska le Joža, še on ne vsak dan (187) itd.
Značilen zgled francoske rabe imamo n, pr. v temle Flaubertovem stavku: Bel homme, liable u r, faisant sonner haut ses eperons, p o r -t a n t des favoris rejoints aux moustaches, les doigts toujours g a r n i s de bagues et h a b i 11 e de couleurs voyantes, il avait T aspect d'un brave, avec 1* entrain facile d'un commis voyageur, Une fois marie, il vecut deux ou trois ans sur la fortune de sa femme, d i n a n t bien, se levant tard, f u m a n t dans de grandes pipes en porcelaine, ne rentrant le soir qu'apres le spectacle et frequentant les cafes. VI. Levstik je porazdelil stavek takole: Bil je lep mož in velik bahač; glasno je rožljal z ostrogami ter nosil zalisce, ki so segali do brkov, prste zmerom polne prstanov in obleko v živih barvah; z eno besedo, voj-ščak z lahkotno spretnostjo trgovskega potnika, (Po besedi: Lep mož, bahač, glasno roži ja jo č z ostrogami, noseč zalisce, prsti obloženi s prstani in oblečen v žive barve, je bil [njegov oče] po zunanje kakor trgovski potnik.) Po svoji poroki je živel par let ob ženinem premoženju, jedel dobro, vstajal pozno, pušil iz velikih porcelanastih pip, vračal se zvečer šele po gledišču in hodil pridno v kavarne. (Dobesedno: Enkrat o ž en j en, je živel... ob premoženju, gosteč se dobro, v s t a j a j e pozno itd.)
Lahko pa se take tuje posebnosti še na druge načine opišejo. Tako se je n. pr. Iz. Cankar ognil trpnim deležnikom na sledeč način. Izvirnik ima: C h a r g e e du menage, prise par les mille soins d'une ferme, eile ne voyait guere Andre qu'aux heu~ res des repas. Prevod: Z gospodinjstvom je imela toliko posla (po besedi: z gospodinjstvom zaposlena), s kmetijo tisoč skrbi (tu se je deležnika ognil), tako da je videla Andreja le pri južini (Gruda umira, 106). — Celui-ci se leva, empörte par la passion; slov.: Ta je vstal in vzkipel (112). — Golemu pridevniku se je ognil n. pr. takole: L'infirme, incapable de repondre autre chose que des mots... balbutia. Slov.: Pohabljenec, ki je mogel (po besedi: nezmožen, da bi odgovoril kaj drugega nego . . .) odgovoriti samo z besedami. . ., je zamrmral (99).
Pravilno pa se rabijo trpni deležniki, pridevniki itd., kadar tvorijo povedkovo določilo, n. pr.: V take misli zatopljen sem hodil danes po mestu. — Ves premočen sem prisopihal v Sevnico. — Premagan pri bohinjskem sam jezeri — Stoji, naslonjen na svoj meč krvavi. — B o 1 e h e n , trhel na telesu, a bistrega uma je šel Krek na jug med svoje brate umirat. V teh in takih primerih so deležniki in pridevniki povedni imenoval-n i k i, t. j. določila, ki pojasnjujejo povedek, ne pa skrajšani prislovni odvisniki, ki so romanska posebnost in se jih moramo ogibati.	(Dalje.)
Dr. A. Breznik.
Rdeče vrste.
Narodova moč je v slogi in ljubezni njegovih sinov. Ta izrek je star in ne zdi se mi nepotrebno, da ga še enkrat povem.
Če je treba plačati za slogo tudi visoko ceno, plačajte io! Ni pa dovoljena vsaka cena, bratje, da vas sloga ne uniči. Misel kovarnica je hujša od vraga; bojte se ie, bijte zoper njo!
Vsaka porojena misel, ki je nisem mogel razodeti, je padla v srce in me zapekla v svojem neporojenstvu. Mnogo jih je umrlo, druga za drugo, pod težo dni. Niti gomile jim nisem mogel postaviti v svoji duši.
Ljubezen! — Kadar so mi bile noči najtežje, sem sanjal o ljubezni. Kam ste izginile moje rane! Okrog bridkosti se je razrastla glorijola rož. Pravili so mi, da	•
se v spanju smehljam . . .
Vse to, kar mi je blizu, naj bi mi bilo daleč. Za-globil sem se v ničevnost z vso dušo, samo, da mi srce ne poči. Trdo je sicer moje srce, a kladivo je težko, kladivo vseh dragocenosti, ki živijo v dalji in bijejo nanje. In lepo je pod udarci.
Jetnik piše s krvjo na zid: Skrivna pesem izgubljenih pramenov in zraka, kaj mi govorite o svobodi! Še mojo senco so uklenili, da se giblje le od stene do stene, od tal do stropa, na mojo dušo so položili kamen, da ne more vzleteti. Ali ne slavijo mojega dejanja v svojih srcih vsi in jaz sem v temi? Zakričite, da izvem iz odmeva ulic, da sem vaš! Potem bo moja duša prosta, jaz ne bom jetnik . . . jaz bom svoboden . ..
O, do tega trenutka nisem vedel, kaj je svoboda, kake čudeže dela. Bil je pred lastno mislijo in lastno senco plah. Zdaj stoji na vzvišenem mestu in nam govori z dvignjeno roko, nam, ki smo oborožena množica. Naše roke niso več stisnjene v pest, naša usta so odprta. Bratje, bratje!
Habt acht! — Živa misel je postala solnat steber.
Razmišljal sem, če sem hudoben ali trpek. Niti krivičnika ne bi udaril rad. Hočem, da je beseda baklja in ne bič, da sveti v dušo in ne žvižga čez telo. Če se bojiš svetlobe, prijatelj, se mi ne smili tvoja hinavska bolečina. Svetloba je življenje in je zdravje.
Pregrenko je bilo življenje in predolgo je bilo. Ko je prišla smrt, se je ustrašil: Naglo kot ob petju rajske ptice so minili s koprivami in pelinom obžarjeni dnevi. Še enkrat bi jih hotel živeti — še enkrat ! —
Moje srce te časti neizmerno, mož vseh mož — s svojo smrtjo si prerodil dušo naroda, ki ga v njegovi odločnosti in ponosu, kar sem se vrnil iz tujine, skoraj več ne poznam. Bal sem se, da postaneš v očeh mnogih medved, ki ga kriče gonijo po sejmih. Bal sem se, da bodo pozabili na idejo, ki ti je dala življenje in smrt. Vidim, duša narodova si, Bjegov del si, osebek lastne in narodove ideje si, klic in odmev. Naš zrak, naša jed in naša pijača si, tolažba naših sinov, ki so v dalji, , , Nič več se ne bojim za narod. Nikdar več ne bom pisal o sužnjih.
Ko sem živel to tuje življenje brez žene in otrok, brez bratov in sester in sem pretrgal nit z vsemi dragocenostmi onega življenja za rdečim zastorom, sem ponevedoma in nehote dobil v roke feljton. Kaj strmite? Feljton v političnem dnevniku, čisto navaden feljton, ki se je ločil od uvodnikov, novin in inseratov po svoji izredni lepoti. Ne vem, od kje se je bil utrgal ta biser in pal med vsakdanjost, kamor je spadal toliko, kot kralj med berače, kot žarek v blato. Bral sem ga trikrat. Ni bilo dosti. Hotel sein ga imeti. Časopis ni bil moj. Dobil sem ga, zakaj njegov naročnik je bral samo
Primorske novice in dopise od beguncev. Čemu, to je njegova zadeva, posebna potreba njegovega srca. Jaz pa sem dal feljton v notes. Ne berem ga več, ker ga znam na pamet. Toda v mojih mislih je, čutim ga na prsih. Če bi ne bilo vredno živeti za nič drugega, kot da se nam v visoki starosti razodene ena sama lepa in modra beseda, je vredno živeti.
Vsak trenutek se oziram skozi okno. Zunaj je podrta hiša, nima vrat, ne okna, ne podov. . . Dimnik stoji, na podrto ognjišče vidim, ena sama stena poslikane sobe strmi v me, Ko se sklonim nad delom, mislim in se pomotim. Katera mati je stala pred ognjiščem? Kateri sin je prihajal domov? Katera hči je krasila stene in okna? Pomotil sem se zopet. Kje je mati? Katera grenka solza jo je umorila, katera tujina jo krije, da ne more spati? Kje je sin? Kakšna roža nam bo vzrastla iz njegove krvi? In hči, kod hodi hči? Kje zaliva rože, ali nosi črno obleko, ali hodi kot senca in sramota za njo? Zanjo se bojim, nje oči govore: Kaj sem kriva jaz? Vendar, zanjo se bojim. Ve ste popki naše bodočnosti. Ne pozabite tega, ljudje! — Moja roka počiva, Pomotil sem se že tretjič. Moje srce je predaleč proč. Vsi drugi delajo, gradijo, zidarji naši. Jaz gonim mlin kot Samson, naokoli, večno naokoli. . . Tu je ena sama podrta hiša sredi kron posmojenih dreves. Kakšna pa je moja domovina od morja daleč čez gore? Ne čudite se, če sem raztresen.
Domovina! Šele, ko sem bil daleč od tebe, sem spoznal, kako resnično te ljubim. Mislil sem, da imam samo ženo in otroke, pa imam tudi tebe. Kako naj umrem, ljudje moji?
Danes poslušam: »Hitre so njih noge, da kri pre-lijo, Potrtje in nadloga je na njih potih. In poti niso spoznali. Ni strahu božjega pred njih očmi, , .«
Pst! Ne beri!
List apostola Pavla je, ata!
Hm! Sem mislil, , .
Ne vprašuj me, prijatelj, in ne skušaj me! Kdo bo zmagal? Prijatelj, imej usmiljenje z menoj, ko me peče vsaka zamolčana beseda. Kdo? Bolje poznaš biblijo nego jaz. Trije mladeniči bodo zmagali, makabejski bratje tudi, ., Ali razumeš strašno dolžino gorja?
Ali ni planilo še v hram božji? V posebnih trenutkih bi bil rad, da ni navzočega nikogar, razen mene in Boga.
Včasi sem si domišljal, da me ni. In naj sem storil karkoli, tega čuvstva se nisem mogel iznebiti, nisem mogel. Domovina je ponosnejša kot kedaj. Popir se napolni do zadnje strani, tedaj, ko sem živel jaz, je ostajal bel. Pa sem mislil, da je škoda mojega življenja!
France Be o U.
Jagičevo pismo dr. Grafenauerju.
Z ozirom na prizadevanje, da bi se knjiga dr. Ivana Grafenauerja »Kratka zgodovina slovenskega slovstva« I, ne odobrila kot šolska knjiga, je prejel avtor
knjige od učenjaka akademika Vatroslava viteza Jagiča sledeče pismo:
Verehrter Herr Professor!
Sie hatten die Freundlichkeit mir ein Exemplar Ihres Buches »Zgodovina slovenskega slovstva« zu verehren und wünschen von mir ein Urteil über diese Ihre literarische Leistung zu hören mit Hinweis auf den Zweck des B(es)uches für die oberen Klassen der Mittelschulen als Lehrbuch zu dienen. Ich komme um so bereitwilliger Ihrem Wunsche nach, als ich Ihr Buch für ein sehr gelungenes, seinen Zwecken in ausgezeichneter Art entsprechendes Hilfsmittel halte, das auf jeden unbefangenen und sachkundigen Leser den wohltuendsten Eindruck machen wird. Sie haben verstanden, in kurz gefaßter Form schlicht und frei von jeder sei es sachlichen, sei es stilistischen Über-schwänglichkeit ein sehr inhalts- und lehrreiches Buch zu Stande zu bringen, aus welchem die Jugend nützliche, aufklärende Belehrung schöpfen wird. Ohne sich in schwer zu begründende Hypothesen einzulassen, ohne unerweisliche Behauptungen vorzutragen, erzählen Sie einfach die Tatsachen, die als solche auf Grund der neuesten Forschungen allgemein anerkannt werden. Sie sind vorsichtig genug, um dort, wo die bisherigen Forschungen noch nicht endgültige Resultate erzielt haben, das mit einigen Worten anzudeuten. Nur in den knapp gehaltenen einleitenden Kapiteln vermisse ich die Einführung des jugendlichen Lesers in die Sprache der Slovenen, d. h. einige markante Worte über die Stellung des Slovenischen innerhalb der südslavischen Dialekte und über die sla-vischen Sprachverwandschaftsverhältnisse überhaupt. Gegen den möglichen Einwand, daß solche Dinge nicht in die Literaturgeschichte hineingehören, muß man sich gegenwärtig halten, daß ja die Sprache die notwendige Vorbedingung der Literatur bildet. Ich verweise in dieser Hinsicht auf die für österreichische Mittelschulen geschriebene Deutsche Literaturgeschichte von Stefan Hock, wo an der Spitze der ganzen Darstellung das Kapitel »Über die Sprache« steht, wo selbst von indogermanischen und dann den germanischen Sprachen in aller Kürze das Wissenswerte gesagt ist. In Ihren zwei einleitenden Kapiteln, wo die wenigen erreichbaren Merkmale des geistigen Lebens der Slovenen vor dem Beginn der eigentlichen literarischen Betätigung der Sprache zu Worte kommen, sind nur die allernotwendigsten Fragen behandelt, die in jeder Literaturgeschichte an der Schwelle zur eigentlichen Literatur Platz finden, mögen sie geschichtlichen oder allgemein kulturellen Charakter haben, sie dienen zur Aufklärung der Ursachen der Literaturlosigkeit. Ihre Darstellung hat den großen Vorzug, daß sie auf dem festen Boden gesammelter geschichtlicher Tatsachen beruht und dem Leser nicht solche Kombinationen auftischt, wie in dem vorerwähnten Buche Hocks über die Poesie der Indogermanen oder über die urgermanische Poesie. Sie hätten ohne viel Mühe etwas ähnliches zu Stande bringen können, doch taten Sie wohl weise daran, daß Sie das unterlassen haben. Wer den Zusammenhang eines Stückes der Freisinger Denkmäler mit dem Euchologium Sinaiticum kennt, wird schon aus dieser einen Tatsache den Schluß ziehen,
daß Sie die Frage über Cyrill und Method nicht übergehen durften, abgesehen davon daß ja bekanntlich für einige Zeit die Wirksamkeit der betreffenden Mission auf den slovenischen Boden Pannoniens sich bewegte. Von der übertrieben gewesenen altslovenischen Theorie Miklosich's hielten Sie sich fern, was sehr zu Gunsten Ihrer Darstellung spricht.
Was Sie mir sonst über Bekrittelung Ihres Buches mitteilen,1 klingt so merkwürdig, daß ich darin nur den Ausdruck einer feindseligen Stimmung und unlöblicher Nörgelei erblicken könnte, und da ich von allen den Vorwürfen, die man Ihnen macht, Ihr Buch frei weiß, so will ich ohne besondere Nötigung darauf lieber gar nicht eingehen.
Mit freundlichem Gruß
Ihr
V, Jagič.
V drugem dopisu (dne 3. 3. 1918) pravi Jagič: »Kad ne bi toga dosta bilo, bio bih pripravan da i više kažem protiv one zlobno i naduto napisane recenzije (o Vašoj krasnoj knjiži).«	j q
Misli,
24.	Zakaj slovenski umetniki tako zelo kozmo-politično mislijo in tako malo kozmopolitično oblikujejo? Nacija niso!
25.	Če to ni sramota? Ne eden slovenski kipar še ni modeliral kralja Matjaža!
26.	Naš leposlovni umetnik stremi za lastnim slogom in najde največkrat svojo — maniro.
27.	Prenesem marinizem. Prenesem prozo v pesmi. Prenesem slabo rimo. Užival bi vendar rajši vsako posebej, Zato se nisem ogrel za novo slovensko pesniško zbirko. Za katero? Nomina sunt odiosa!
28.	Skoro vsako veliko umetniško delo je zasnutek patološke minute,
29.	Neskončno težko je ločiti, ali je slovstvena noviteta velika umetnina ali samo senzacionalno modno slovstvo.
30.	Pred nekako dvestopetdesetimi leti je prevedel Slovencem Hrvat Frankopan prve prizore iz Moliera. To je prvi in zadnji slovenski prevod Moliera. Ubogi Ivan Cankar! Komu si propovedoval o veličini komedije? Nemim ušesom, lenim rokam!
31.	Politično hočemo morje, ki ga še nismo pesniški snivali! Koliko je slovenskih leposlovnih del, ki slikajo morje in primorje?
32.	Kdaj se bo rodil Slovanom pesnik, ki se bo do minucioznosti natančno naučil jezika Metodovih knjig in v tem jeziku in v shakespearski grandioznosti napisal trilogijo: Mojmir, Rastislav, Svetopolk?
33.	Ne morem popolnoma verjeti v preroškega duha modernih pesnikov. Preveč berejo politične dnevnike,
34.	Ni vse moč, kar je na videz silnega v moderni. Je mnogokrat samo poza, A mladina je po naravi pom-pozna in ljubi gesto,
1 To pismo se ne nanaša na Glonarjevo kritiko v Slovanu, 1917, št. 9—12. — Vendar pa je stališče, proti kateremu se obrača Jagič, hkratu tudi ilustracija za Glonarjevo kritiko.
35.	Ne daj mi Bog take ničemurnosti, da bi pisal še v svojem petdesetem letu.
36.	Kadar slišim Krekovo ime, se vselej spomnim Finžgarja. Njiju primere so si podobne: narodno sveže, markantne in groteskno nazorne.
37.	To se večkrat vprašam, zakaj ne obličijo slovenski pevci v epu, drami in romanu svojih književnih herojev: Trubarja, Zoisa in Prešerna?
28. Dobra slovenska poetika je prav tako potrebna, kakor Breznikova slovnica.
39.	Zbirke svežih esejev o slovenskih pesnikih potrebuje šola krčeviteje nego učne slovstvene knjige.
40.	Bog živi šušmarje v umetnostnih in znanstvenih vprašanjih. S krivo sodbo izzivajo strokovnjake v kremenito kritiko. Dr. Breznik in dr. Žigon me bosta razumela.
41.	Mlad umetnik ni kritičen, zato je plodovit. Čim bolj zori, tem težje ustvarja, tem manj publicira.
42.	Prešernove kvante premišljam in vidim, da je bil večji pesnik nego kvantač.
43.	Ne vem, kaj bi bilo nacionalnega v Gregorčičevi »Soči«. Proroškega pa še celo nič. Pač pa je končna misel zelo naivna,
44.	O Levcu pesniku pa kar lepo molčimo!
45.	Ali ima beseda »pesnik« samo v slovenščini tako banalen pripomen, ali pa je le mene sram, če jo najdem na razglednici pod svojim imenom?
46.	Nacionalizem v slovstvu je prva stopnja do svobode.
47.	Najplemenitejši izraz narodove moči je njegova umetnost,
48.	«Tem bolj občudujemo rusko, francosko in angleško slovstvo, ker ne poznamo šunda njihove literature,
49.	Nietzsche je bil vendarle velik. Zdi se mi, da je pisal v »Zarathustri« satiro o Evropi naših dni.
50.	Gregorčič bi bil večji, če bi bil Mahnič tako odločno odklonil njegove prigodnice, kakor je pesem »Človeka nikar«.
51.	Usoda pesmi je zanimiva. Goethe je napisal slovito pesem na lesena vrata, Prešeren se je spozabil na najslovitejši kranjski bron.
52.	Kako je to? Stritar je rekel, da je Zola v izvirniku odurnejši, kakor v nemškem prevodu, Lichnowski pa trdi, da je avstrijska nota Srbiji v nemščini trša nego v izvirniku,
53.	Skrivnost efekta pri poljudnem pisatelju je analitično pripovedovanje, zrelost umetnine je sinteza,
54.	Kritika more biti defektna v treh ozirih: krivična občinstvu, če je reklamna, krivična knjigarju, če je stroga, krivična umetniku, če je tendenciozna,
55.	Ne ocenjuj knjige, ki ni prav nič vredna!
56.	Simbolizem je modernizirana prapoezija.
57.	Mnoge literarne senzacije bistvo je prenos forme in sloga iz ene umetnostne vrste na drugo. Kakor da cepimo.
58.	Kako je revna žetev slovenske baladike zadnjih deset let. To je reakcija na Aškerca.
59.	Vse študiraj, preden pišeš. Celo psiho ljudske kletve,
60.	V imenih, ki jih izbira pisatelj svojim junakom, spoznaš časovni in njegov okus.
61.	Pisatelja, od katerega si se v mladih letih največ učil, v zrelejši dobi najmanj ceniš,
62.	Najslovitejša prigodnica v slovenskem slovstvu je in bo Vodnikova »Ilirija oživljena«.
63.	Trideset let pred »Poezijami« je izšla Kopitarjeva slovnica. Kaj bo izšlo trideset let po Breznikovi?
64.	Slovenski kuplet je slovenska lirska narodna
Pesem-	Ivan Pregelj.
Priloga „D. in Sv." ši. 9.
Lojze Dolinar: Dr. Janez Ev. Krek.
(Relief s spominske plače, odkrite dne 18. avgusta v Šent Janžu.)