poštarina plačana. itav. 12. 1, v petek dn® 23. marca 1923. Posamezna štev. Din o so. Leto V9. Upravsištva „Doroovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva ce3ta 16, Tslcfon 72 Hoiiicem e krožila Liubllana* mesto! Dolžnost mi je, da se demokratskim vo-liicem v ljubljansko-novomeškem volilnem okraju iskreno zahvalim za zaupanje, da so glasovali za listo, ki sem ji bil jaz nosilec. Ni nam bil sicer dan formalni uspeh in skoro se lahko reče, da smo žrtev nagajivo-sti slučajev volilnega sistema. Vendar moramo biti, če ne zadovoljni pa vsaj moralično pomirjeni in ojačeni po izidu volitev. Napredovali smo le na Kranjskem za 1530 glasov v trenutku, ko je reakcija na potu. Za naša jugoslovenska, svobodomiselna in socijalna načela se je izjavilo 6000 mož v času, ko je v modi prazno zabavljanje, kričaštvo in ko je največji junak oni, ki se prav grdo izraža o svoji domovini. Volitev pomeni krepak korak JDS med Hjodstvo. Premnogo novih prej neznanih sotrudnikov se je pojavilo in obnovilo strankine vrste. Formalni uspeh nam kaže, da smo še premalo delali. Ta čas, ko smo v Beogradu v težkih prilikah pomagali graditi državo, je doma imel klerikalizera proste roke in ujel je lahkoverno ljudstvo. Izid volitev otvarja nove krize v vsej državi. Na napake radikaiskega režima je prišel odgovor iz druge skrajnosti. Nacijo-aalne in socijahie skupine so začasno potisnjene v ozadje. A v kratkem se bo pokazalo, da ogenj in voda ne gresta skupaj. Stojimo morda pred državno krizo. Jaz nisem iz take snovi, da bi me mogel dozdeven neuspeh omajati v veliki veri v naše ideje. Nasprotno: Morda smo bili preveč angažirani v državne posle, namesto da smo bili neprestano med ljudstvom. Tri mesece volilne dobe je stranko ojačilo. Zdaj pa pojdemo po tej poti naprej in prepreči moramo vso deželo z organizacijami, kulturnimi in gospodarskimi, človekoljubnimi in strokovnimi, da pomagamo ljudstvu v njegovem težkem boju za obstanek. Pri tem se nam bolj in bolj utrjuje misel, da je le % čisti jugoslovenski narodni ideji spas te države. Proti valu plemenske in kapitalistične reakcije moramo pripraviti protisunek, ki bo pomedel z nenacijonalnimi in koruptnimi elementi in uveljavil v državi krepak režim jugoslovenskega nacijonalizma, ustvarjajoče delavnosti in socialne enakopravnosti. Vaše zaupanje, demokratski volilci, mi daje pravico (r notranjo moč, da doma delujem na okrepitvi naše ideje naprej. Lahko ste gotovi, da bom storil vse, da se osvo-bode zasužnjene slovenske duše. Delo mora biti vsestransko: politično, kulturno, gospodarsko. Vsak je poklican, da sodeluje. Razne napredne stranke so tekmovale med Slovenci. Zaman sem rotil, da sedemo skupaj in delamo skupaj. Edino Napredni blok v Ljubljani je svetla točka preteklih mesecev. Ali ni v njegovem uspehu vzgled za to, kar se ima zgoditi tudi na deželi? Pozabimo, priznajmo, če smo grešili. Vsi vkup, da vzdržimo veliki boj! Prostora je za vse v naših vrstah in tudi jaz in vsa naša stranka smo brez zadržka pripravljeni odstraniti vse, kar nas razdvaja na radost skupnega sovražnika. Časi so preresni, da bi si mogli dovoljevati luksus raztresenih front. Ako iz žalostne razkosanosti vsled zmage klerikalcev izide še živahnejše delo JDS med ljudstvom, delo vsestransko in temeljito, ako se raztrgana napredna fronta združi, potem nam je bil dan volitev morda lekcija, trda in mučna in zaslužena ali tudi rodovitna. Vsaka stranka je toliko vredna in ima bodočnost, kolikor se ceni sama. Samozavest JDS raste in jaz bi le že!el, da bi bila združena z zmožnostjo pridobivanja src. Že letos lahko pride do novih usodnih odločitev. Mi moramo biti pripravljeni. Zato se naj z današnjim dnem otvori novo razdobje v zgodovini napredne ideje v Sloveniji: doba konsolidacije, globokega kulturnega in socijal-nega dela, doba pomlajenega idealizma, nastop novih mladih moči, da se naš narod politično osvobojen osvobodi tudi — du-štvno. V Ljubljani, 19. marca 1923. Dr. Gregor žerjav predsednik oblastne organizacije JDS. feorsš se vračalo pod svojo zastavo Kakor nam kaže izid volitev v Sloveniji, o katerem govorimo podrobneje v političnem pogledu, smo demokrati po številu glasov znatno napredovali, a samostojni toliko nazadovali, da smo za klerikalci danes druga najmočnejša stranka v Sloveniji. Pod našim vodstvom se bo torej vršila v bodoče borba z ljudsko nesrečo — klerikalizmom, kateremu je žal še ljudska nezavednost pripomogla do velikega uspeha. Napredek demokratske stranke pomeni, da se je poleg novih borcev za napredno idejo vrnilo tudi mnogo naših nekdanjih borcev pod svojo staro zastavo. Tak je položaj danes, da moramo priti zopet vsi naprednjaki skupaj, ker nas sicer posamezno pozofjejo klerikalci; ako pa bomo šli v eni fronti, bomo dovoli močni in se bomo uspešno upirali Narodnina: Četrtletno Din 3*—, polletno Din 6-celoletno Din 12*—. klerikalnemu poneumnjevanju ljudstva. Saj se vidi, če bi šli že sedaj skupno, bi bila borba proti klerikalcem enotna in zato uspešnejša ter bi že po sedanjem številu naprednih glasov dobili mi in samostojni najmanj tri poslance več. Kakor v interesu skupne napredne stvari ni bilo želeti, da so samostojni izgubili toliko na svojem terenu, je vendar ta njihov poraz zaslužen. Zakaj jim je bilo treba zavrniti napredni blok in se bahati, da bodo vse sami pozobali. Zelo malo so se spoznali samostojni voditelji v položaju, da so bili tako domišljavi. S svojim nepoznanjem položaja v Sloveniji so zadali težak udarec napredni misli med Slovenci in treba bo podvojenega dela, da se ta rana zaceli. Kakor so volitve pokazale, naše ljudstvo rado pozablja. Pozabilo je, kaj so bili klerikalci med vojno, in ne zna presoditi, kakšna nesreča bo za Slovence, ako pridemo popolnoma pod klerikalno knuto. Kakšne bi bile šole pod klerikalci in kako neumni bi prihajali naši otroci iz klerikalnih napol kloštr-skih šol. Ni namreč danes, ko so sosedni narodi prosvitljeni, dovolj, da znamo le dobro očenaš in čitati ter računati za prvo silo. Danes moramo znati več, da ne bomo v posmeh celo Italijanom in da ne bodo naše nevednosti in neumnosti izkoriščali v našo škodo drugi narodi in med nami oni, ki bi vihteli nad nami bič v zlorabljenem krščanskem imenu. Napredovanje demokratske stranke nam daje kljub napredovanju klerikalcev na škodo ostalih naprednih strank trdno vero, da smo na pravi poti in da bomo tudi v bodoče napredovali. Pridite, naprednjaki, k nam! Tu ne sme biti več nobenega omahovanja. Jasno in odločno so pokazale volitve, da s cepljenjem sami sebe ubijamo v veliko veselje farovške gospode, ki bi rada slovenski narod zatlačanila. Naši prijatelji, na delol Ne smemo pustiti nepoučenega ljudstva v klerikalnem žrelu. Poučujte liudi, ki bodo tudi sicer sami imeli priliko videti in občutiti, da ne bo nič iz vseh tisoč klerikalnih volilnih obljub. Prihodnjič se bomo lahko, ako bomo vztrajno delovali, srečali s klerikalci na zelo ozki stezi. PalitiSni ^rigltd V vsej naši državi se sedaj razpravlja in govori le o izidu volitev v narodno skupščino. Bilo je vse radovedno zlasti zaradi tega, ker je bil po južnih krajih naše kraljevine hud pritisk od strani radikalcev, ki so na vladi in ki. so skušali ta svoj ugodni položaj izkoristit' v prid svoji stranki. Najhujši toj se je vršil' med demcKrati in radikalci. Zato so tudi radikalci izkušali z vsemi sredstvi v prvi vrsti oslabiti demokrate. To se jim je žal ne-j koiiko posrečilo, na drugi strani pa so pri-! dobili radikalci še cd drugih manjših strank glasove. Istotako so pridobili na glasovih radičevci med hrvati in klerikalci v Sloveniji. Izid volitev v državi je po beograjskih vesteh nastopen: radikalci 109 poslancev, radičevci 70, demokrati 53, klerikalci 22, bosanski muslimani (dr. Spaho) 18, turška nacionalistična stranka v južni Srbiji (džemiet) 13, zem-ljoradniki 9, Nemci 7, Bunjevci 3, socijalisti 2, črnogorski separatisti 2, Romuni 1, srbska stranka 1, samostojni (Pucelj) 1, dr. Trum-bič 1, dr. Drinkovič 1. Prav točne še te šte- j vilke gotovo niso, vendar se najbrž ne bodoJ mnogo izpremenile, ko bodo znanj uradni podatki. Nas to zanimal gotovo najbolj izid volitev v Sloveniji. Pri nas sta napredovali po številu glasov najbolj klerikalna in demokraiska stranka. Demokrati so cd zadnjih volitev za konsti- J tuanto narasli za okoli 2600 glasov, kar po- j meni napredek za 21 %. Klerikalci so pridobili za nad 50.000 glasov, in to vse na račun samostojnih kmetov, socijalistov in komuni-1 stov. Razen klerikalcev in demokratov so vse druge stranke v Sloveniji strašno nazadovale. Samostojni so izgubili od zadnjih volitev nad 22.000 glasov, socijalisti okoli 26.000 glasov, narodni socijalisti okoli 2300 glasov. Poleg teh so nastopile v Sloveniji sedaj še nove stranice, in sicer radičevci, radikalci, No-vačanovi republikanci, šusteršičeva narodna ljudska stranka in Nemci. Od teh, razen radičevcev in Nemcev, nobena druga stranka ni dobila večjega števila glasov. Zlasti radikalci, ki so upali, da bodo dobili v Sloveniji kar tri poslance, so sramotno propadli. Poslancev dobijo v Sloveniji: klerikalci 21,j radičevci 2, demokrati (v Ljubljani) 1, samostojni 1 in Nemci ali socijalisti (Golouh)j 1. Za zadnjega še ni odločeno. Po številu glasov so v Sloveniji za klerikalci naimoc-nejši demokrati. Da so kljub temu dobili radičevci, ki imajo manj glasov nego demokrati, dva poslanca, je povzročil nov volilni red in pa razcepljenost glasov na Štajersko j in Kranjsko. Žalostno je dejstvo, da so same-, stojni, ki so napredna stranka, tako nazadovali v korist klerikalcem, katerim je vrh tega še nov volilni red pripomogel do večjega števila poslancev kakor jim gre po številu glasov. Edin svetel žarek v to žalostno poglavje je to, da so demokrati tako lepo napredovali in s tem pokazali smer za bodočnost: Le pod okriljem demokratske stranke se bo vodil v bodoče boj proti klerikalizmu. Medtem se vršijo v Opatiji še vedno pogajanja glede vprašanja luke Baroša in Delte Naši zastopniki vztrajajo na tem, da nam Italija izroči luko Baroš in Delto, za kar se je zavezala v rapallski pogodbi. Italijani pa bi radi, da preideta Baroš in Delta v skupno last Italije, Jugoslavije in Reke. Upajmo, da se naši zastopniki ne bodo udali sladkim laškim besedam. Iz Varšave poročajo zopet, da želi Foljska pristopiti k Mali antauti. To bi Poljska najbrž že davno storila, teda napetosti med češkoslovaško in Poljsko so bile v veliko oviro. Podoba je, da se bosta Češkoslovaška in Poljska kenčno le pobotali, kar bi bilo iskreno želeti, ker bi pomenilo to utrditev slovanske moči. JESENICE. Volitve so končane. Klerikalci, pijani zmage, po cestah prepevajo in vriskajo, namesto da bi se že vsaj zdaj zavedali svojih nizkih sredstev, ki so se jih posluževali v agitacijske namene. Dobro vemo, krko globoko verno je nr.še ljudstvo in vedno bolj smo morali preizkusiti, kr.ko ogabno so klerikalci to vernost znali izrabiti v politično priganjašivo. Vemo, da današnji časi niso zlati, toda to je posledica splošnih razmer po svetovnem klanju, za k"(ero ravno klerikalci nosijo doberšen del odgovornosti. Cela štiri leta je vojna ljudstvo podivjavala. Uničevalo se je in barbarsko podiralo. In Srbija je bila pri tem najobčutnejše prizadeta. Po prevratu smo se strnili v eno državo. Tri plemena smo, različna po zakonih in običajih. Za vsrkega količkaj uvidevnega človeka mora biti jasno, da pri nastalih povojnih zaprekah in splošni zmešnjavi niti najboljši državnik ne more preko noči zvariti vzorne države kakor bi kuhal prežganko. V volilni borbi pa smo morali gledati, s kako spretno hinavščmo so klerikalci znali izrabiti ves naš težavni položaj in napeljati kalno vodo na svoje veliko avtonomistično kolo. Le obžalovati moramo strašno nerazsodnost preprostega kmečkega ljudstva, ki se da potegniti kaker ovčja čreda za koštrunom z velikim zvoncem. Mi demokrati smo za svoj izid iz volitev lahko čisto zadovoljni. Pomnožile so se naše vrste in prepričani smo lahko, da nimamo za seboj nerazsodne mase, ki se dS slepariti in ki prav za prav sama hoče biti goljufana. Demokratski tabor šte e sams trezne, značajne in preudarne može. Zato edino demokratska srranka stoji trdno in neomajno, vse drugo pa je zgrajeno na pesek. — Demokrat. KANDRŠE PRI VAČAH. Čeprav je volilna borba že za nami, moramo oteti pozabljivosti pomembna sheda, ki sta se pri nrs vršila prejšnjo nedeljo. Prvi je bil samosojni, drugi demokratski. Na prvem so klerikalci iz peške cbčine dobili priliko, da so lahko pokazali s/oje halabundrske zmožnosti. Kar tebi nič meni nič so si izvolili za predsednika častitljivo brado, ki je dala besedo klerikalnemu kolovodji, imenitnemu kričaču Ko je nastopil s svojo kolobocijo, so se po dvorani culi medklici «oberčuk», «bieikltrov>enta» itd. Aha, sem si mislil, zdaj ga pa že poznamo in mu pripoznamo čast kovača na luni. Obseva ga modrost vodiške Johance, zaradi katere se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Drugi junak te vrste je bil neki tiček iz Peč.: Odlikoval se je s cviljenjem in zavijanjem, da smo si ga ohranili v posebnem spominu. Toda poglejmo še demokratski shod. Tukaj je bilo mirno in je vse lepo potekalo. Naenkrat pa prihruli kovač z lune. Ampak tu jo je pcšfeno izkupil. Najprej so mu podelili čast oklolutanega Zebota, nato so ga tako izdatno porinili skozi vrata, da je menda takoj odirčal nazaj na luno. Kar je iskal, je dobil; k derrokratoni ga menda ne bo več blizu. Lahko pa še pride, če misli, da ima še kaj dobiti. ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU. Naš mladi kaplan med volilno borbo ni delal posebne črsti svojemu vzvišenemu stanu. Ni se strašil ne blata ne pijanih družb. Kmalu po Novem letu je bilo v Stranski vasi izpraže- Na maikerads Bliščijo se pozlačeni lestenci v dvorani. Strop in stene, okrašene s stoterimi in stoterimi slikami iz raznobarvnega svilnatega papirja, se spajajo v eno samo veliko dekoracijo. V vseh štirih kotih se ponosno dvigajo iz porcelanastih vaz sveži dišeči nageljni in vrtnice, ki opajajo s svojim vonjem že itak oinamljivo ozračje. Na odru, skrita za bršlja-novim zelenjem, igra godba. Levo in desno po dvorani so razvrščeni rdeči žametni fotelji, zasedeni od radovednih gledalcev. Med to harmonijo dekoracij pa pleše in raja kaos razposajenih pisanih mask vseh vrst. V odmorih šetajo. Kavalirji pa radovedno stegajo glave niže in niže do vratu svojih plesalk ter poizkušajo, vsaj za trenutek dvigniti krinko, pod katero se skriva lep ali grd obraz. To se jim pa redkokdaj posreči, kajti vselej so maske tako previdne, da pravočasno opazijo njihov namen ter jim potem smehljaje zabranijo tak atentat. On ji po-žuga s prstom, ona mu kaj pošepeče na uho, in par za parom se zopet zavrti, To ekstazo sreče in veselja uživajo vsi: mladi in stari. Tudi gledalci dobijo pri tem svojo zabavo, in eden izmed teh je Molnar-jev Zane. Prvič je danes na maškeradi, dasi je že star sedem in dvajset let. Njemu, solidnemu mladeniču, niso prišli nikdar na misel plesi 1 in veselice. Urad, dom, knjige in izprehodi tvorijo njegovo enakomerno življenje. Dela | iz proste volje še izven uradnih ur, za katere pa ne dobi niti beliča. Zadovolji se s tem, da pokaže svojo pridnost, misleč, da bodo to upoštevali ter mu izvanredno podelili višjo šaržo. A stoji vedno na enem in istem mestu. | Toda to mu le še bolj podžiga njegovo trdno voljo. Danes se je dogodilo, kar se pri njem še nikdar ni. Njegov kolega Dore ga je povabil s seboj na maškerado. Opisoval mu je tako živo vse zanimivosti take zabave ter si J zraven še kaj sam izmislil, da se je Zane odzval vabilu. Ko sta prispela v dvorano, je Žane zazijal od samega začudenja. Kaj takega š° ni videl. Neštevi'no rarličnih svilnatih oblek, l krink, cingljanje zvončkov, vse mu je povsem nekaj novega. Nekaj časa sta občudovala oba. Kmalu pa se je Dore pomešal v krog mask in Zane je estal sam in se vsedel previdno na diven. In kaker ti ga kdo pribil, je tu obsedel ter le opazoval. Z veliko pozornotjo je sledil paru za parom tako dolgo, dokler mu ni izginil izpred oči. Višek njegovega občudovanja tvorijo nocoj maskirane dame. Posebno ga je očarala ciganka z ognjevito črnimi očmi in vranječrnimi lasmi. Njene gracijozne kretnje pri plesu so ga naravnost vlekle k nji, a ni se ji upal približati. Do srca mu je predrl njen pogled. Nemirno se je; zibal na stolu sem in tja. Naenkrat je opazil, da se mu je nasmehljala. Ni mogel več strpeti v dvorani. Odšel je v restavracijo okrepčat se. Ravno je srebal turško kavo, ko je čutil za seboj šum svilnate obleke. A še preden se je mogel obrniti, je slišal: „Ali se me bojite?" Ne da ti počakala odgovora, je ciganka zbežala. On je pa samega presenečenja zardel. Kakor prikovan je obstal na ist^m mestu in nepremično gledal v ono smer, kamor je vanje, foda ne za krščanski nauk, temveč gospoda kaplana je zanimalo, kako se kaj fantje brigrjo za Orlovstvo in koliko jih je že tamkaj. Pa so mu s smehom pojasnili, da vedo samo za enega, pač pa da so v vasi sami Sokoli. ki pa se ne dajo za lase vleči. Pri dekletih je bilo še bolj zanimivo, ko jih je g. kaplan začel izpraševati, kalera ima fanta. Dekleta so sramežljivo molčala, toda g. kaplan jim je svetoval, naj vse tiste, ki ga še nimajo^ moli,o v ta namen pri sv. obhajilu ... Neverjetno, toda resnično! To je zopet dokaz, kako daleč se nekateri duhovniki izpozabijo Same posvetne reči jim gredo po glavi. Politizirajo agitirajo in pri cerkvenih obredih hočejo delati neumestne šale. Seveda, kadar jih ljudstvo samo posvari, pa zajavkajo, da — vera peša! ROVTE NAD LOGATCEM. Poznamo jnoža, ki je 16 let trgal hlače po šolah, bil tudi v lerrenatu, zdaj je pa pomožni učitelj. Gotovo to ni nič sramotnega, lepo pa ni cd takega moža, da navzlic svojemu dolgoletnemu izobraževanju ne zna spoštovati svojega predpostavljenega nadučitelja. — Ko smo pri nas imeli klerikalni shod, je predsednik shoda z bridko žalostjo ugotovil, da klerikalci ne morejo zborovati v dvorani, ki je bila od stanovanjskega urada nakazana finančni kontroli. G. klerikalni govornik je svojim ovčicam v veži prosvetnega doma, stoječ na stopnicah, raztolmačil vse potrebno, češ: sedaj zborujemo na stopnicah, po volitvah pa bomo že pod stopnicami... Naslednjo nedeljo po maši je domači g. nad-učitelj pred cerkvijo pojasnil zbranim fara-nom, naj se od klerikalcev ne dajo hujskati zaradi dvorane, ki se je finančna kontrola ni polastila na lastno pest. Pa že je imel Mež-nai-ev Francelj zbrano svojo gardo, ki je hotela s tuljenjem napraviti zamorski koncert. Kar v en dan je vpila «dol z njim» in ko je g. nadučitelj temu pritrdil z besedami «dol s klerikslizn?om,» je Frandjeva garda «po-moioraa* zavpila «dol z njim», kar je bilo zelo na mestu. G. Francelju priporočamo, naj se le še za par let zopet posveti izobraževanju, sicer bomo še kaj povedali. Isio pa velja tudi za g. župana, ki se pollitrske flaše iz svojega vinotoča poslužuje menda za svoje izbrano orožje, kakor je to hotel dokazati na omenjenem klerikalnem shodu. Le tako naprej, pa se bomo še večkrat pomenili o vaši avtonomni kulturi! — Pričujoč. ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM. Podpisani pozivam dopisnika v «Domoljubu», ki mi predbaciva podkupljenost od veleposestnikov in samostojnežev. naj se podpiše, da mu priskrbim zasluženo plačilo sodnijskim potom. — Lukek Franc, čevljar v Št. Rupertu na Dolenjskem. BRASLOVČE. Pri nas se je ustanovila Or-juna, ki dela črnim gospodom hude skibi, za kar se pa naši Orjunaši ne zmenijo. Pred volitvami sta naša dva mlada gospoda tako agitirala za klerikalno stranko, da sta si morala dali dvakrat čevlje «potempljati». Nedavno je imel tudi naš «črni konzum» občni zbor. Pravijo, da je bilo toliko dobička, da so jo potem kar do jutra nategnili od veseiia in še farovški gospodje so pomagali. Pa še nekaj vam moramo povedati. Naši gospodje, ki se bojijo, da bi nov rod ne bil več črn, so si izmislili vaje za fante in dekleta. Te vaje se vršijo zvečer, kar pa ni nič hudega, ker jih varuje na poti domov «žegen», da ne padejo v skušnjave, katerim bi mogoče drugače zapadli. In če tržani zaradi šuma in hrupa, ki ga Marijini fantje in dekleta zvečer po vajah naženejo, ne morejo spati, kaj za to! Bog se usmili, saj čisto mirno vendar ne morejo iti domov, zakaj jim pa je Bog ustvaril jezike! Še krave smejo mukati, pa bi mladi ljudje, ki imajo vrh vsega še farovški «žegen» nad sabo, ne smeli malo razgrajati po trgu. Bojimo se pa le, da ne bo končno «žegen» preveč močan, ker vemo že iz izkušnje, kako veselo so se svoje dni Orli in Orlice po parih vsakikrat po vajah razgubili proti domu. Razni takratni škandali so se sedaj že pozabili in da naša fara ne bo v dolgočasju vto-nila, je treba poskrbeti za nove senzacije. Zadnje volitve so pokazale, da imamo pri nas še precej trdih glav, ki jim s pametjo ne prideš prav lahko do živega. Vsako komedijo, ki diši, oziroma smrdi po farovžu, sprejn-ejo vdano v božjo voljo. Ti farovški podrepniki, oziroma farovški duševni tlača-ni, so usmiljenja vredni. Bodimo vendar možje in mislimo z lastno glavo, ne pa z glavo naših črnih gospodov, ki se naj rajši brigajo bolj za cerkev nego za politiko! RAJHENBURG. Naš trg je postal pravcato klerikalno, oziroma kakor zdaj pravijo, avtonomistično gnezdo. Prej smo vedno imeli na krmilu napredne župane in je sploh pri vsakih volitvah imela klerikalna stranka le malo besede in glasov. Klerikalni uspeh je treba pripisovati cerkveni politiki in pa sve-tovnoznanim trapistom, ki so drugače \edno zabarikadiiani za pustim zidovjem, na dan volitev pa na široko otvorijo samostanska vrata in v gosji vrsti primarširajo na volitve, če je kateri bolj betežen. ga pa naložijo na voz, samo da se ne izgubi glas za klerikalno gardo. Poudariti pa moramo, da so izmed naprednjakov nastopili disciplinirano edino demckrati, ki so oddali 33 glasov. Narodni soeijalisti in samostojni so popolnoma propadli Okrepimo napredni tržani našo odločno in vztrajno vrsto! — Poročevalec. Kmetijski glasnik ■ ZDRAVO MLEKO. Naj si bo, da se ima porabiti mleko v svežem stanju ali pa, da se ima uporabiti za napravo mlečnih izdelkov, vselej in povsod moramo zahtevati, da je mleko zdravo. Zdravo mleko se odlikuje po tem, da je pravega mlečnega okusa, da je stanovitno in da daje dcbre, okusne in trpežne mlečne izdelke, naj si bo potem že sir ali pa sirovo maslo. Iz slabe moke ni mogoče napraviti dobrega kruha. Ravno tako pa tudi iz napačnega mleka ni mogoče dobiti dobrega sira ali pa kakih drugih dobrih izdelkov. Če hočemo proizvajati zdravo mleko, je treba na marsikaj paziti. Predvsem je treba snage in čistote pri vsem nešem ravnanju z mlekom, ker ni kmalu tekočine, ki bi bila tako izpostavljena nesnagi kakor je mleko, in ker ni tekočine, ki bi bila tako občutljiva in tako dovzetna za razne napake kakor je mleko. Snaga tedaj povsod, pri vsem ravnanju z mlekom, pri molži in pozneje v shrambi! Tudi zrak v hlevu mora biti čist. Mleko se kvari tudi s slabo in površno molžo. Če mleko od ene mo'že do druge zastaja v vimenu, je to zmeraj napačno in kvarno za mleko. V drugo je važno, da dobivajo krave zdravo krmo in zdravo pijačo. Slaba, pomanjkljiva in pokvarjena krma in taka pijača se razodevata tudi na mleku. Tako mleko je podvrženo raznim napakam. Tudi vsaka izginila. Rad bi ji kaj rekel, kako pikro šalo ali vesel dovtip, kajti potem bi se zopet pokazali dve vrsti belih zob in žareč nasmeh njenih plamtečih oči. Tako fci jo rad videl. Čakal jo je potrpežljivo dalje ter popolnoma pozabil, da stoji tu že nad eno uro. Šele Doretov glas ga je predramil iz zamiš-Ijenosti. „Kaj delaš tu, Zane?" ga je vprašal, ko je roko v roki odhajal s svojo plesalko v kavarno. Zane mu je pomežiknil z očmi v znamenje, da naj pride bliže. Dore je pristopil k prijatelju: „No?" „Pos!ušaj," mu je tiho šepnil Zane, „ne-ko masko Čakam." „Oho! Bravo. čas je.. „Saj ne zato, ne zato," se je pričel brzo Izgovarjati Zane. „Veš, prej me je nekaj .vprašala, pa sem ji pozabil odgovoriti." „Eh, kaj se boš neki izgovarjal," ga je potrepal Dore po rami, „čemu mi zakrivaš? Nikar se ne boj!" A Zane se je čim dalje bolj muzal, tako da je Dore lahko opazil njegovo zadrego* „Hm, hm," se je zasmejal, „saj sva prijatelja!" Tedaj se je Žanetu razvezal jezik in hitro je začel pojasnjevati prijatelju, da je prej odšla tu skozi, pa se še ni vrnila. „Toda, kakšna pa je? Morda jo pa jaz kje ugledam." „Veš, dolge črne kodre ima, črne oči, rdeče svilene čeveljčke..." je začel vneto pripovedovati. „Aha, že vem. Morda je to ona visoka ciganka — in zvončke ima prišite na obleki, kaj ?" „Da, da," je veselo pritrdil Žane, v sladkem upanju, da dobi pomagača pri iskanju maske in mu ne bo treba več čakati tu kakor spokorjenemu grešniku. „Ha, ha," se je zasmejal Dore, „ta pleše kot pijana v dvorani." „Ali za božjo voljo, kako je vendar to mogoče, saj jo čakam tu že celo uro. Nemogoče, da bi jo prezrl." „Seveda ne! Mar misliš, da ima dvorana en vhod?" »Ali jih ima več?" ga je vprašal pre« senečen. „Seveda, izgineš, kjer hočeš, in se vrneš, koder ti je drago." »Potem moram pa kar hitro v dvorano, da mi zopet ne izgine. Toda kaj mi pomaga, ako je notri," je milo potožil prijatelju, 'ko pa ne vem, kako začeti." „Saj res, skoro bi pozabil. Ti še nimaš prakse. Boš videl, kako ti bom jaz pomagal. Sedaj grem s svojo damo na belo kavo. Kmalu se vrnem." Zane je zavistno gledal za pogumnim prijateljem. Nato mu je prišlo na misel, da se sam sebe smeši, in odšel je zopet na oni z zelenjem kriti fotelj ter občudoval plesalce. Ko pa je ugledal ciganko v sredini štirih kavalirjev, kako se je smejala, kretala na vse strani in z njimi zbijala šale, tedaj ni od* maknil več oči od nje. „Lepa je, lepa! Tudi drugi priznavajo to; saj kar mrgoli plesalcev krog nje." (Dalje prihodnjič.) nagla jprememba krme vpliva neugodno na dobroto mleka. Živali same morajo biti kajpada tudi zdrave. Bolehne živali imajo malo mleka in slabo mleko, bolne živali pa tudi nezdravo mleko. Zlasti bolezni na vimenu vplivajo neugodno na sestavo mleka. Sicer imajo pa tudi zdrave živali včasih pomanjkljivo mleko, tako n. pr ob času pojanja ali pa ob času visoke brejosti Tako mleko ni okusno ne zdravo in je tudi naravnost kvarno za izdelovanje trpežnih mlečnih izdelkov, kakor sta sir in maslo. Bodimo tedaj na vse to pozorni in sku-šajruo odvračati vse, kar bi utegnilo mleku Škodovati. Vsaj to, kar je v naši moči, moramo storiti, da bomo dobivali zdravo in okusno mleko. o Občni zbor zveze obrinih zadrug sc vrši v nedeljo dne 15. aprila v Ljubljani z dnevnim redom onih predlogov, ki so 14 dni poprej vloženi v roke zveznega načelnika. Vsled posebne važnosti občnega zbora naj vse včlanjene zadruge zanesljivo odpošljejo svoje zastopnike. o Zborovanje krojaških mojstrov se je prejšnjo nedeljo na poziv obrtnega zadružnega nadzorstva vršilo v Celju in je bilo prav povoljno obiskano. Zborovalci so sklenili ustanoviti zadrugo krojaških mojstrov za okraje Celje, Brežice, Konjice, Rogatec, Šoštanj in Slovenjgradec. o Zborovanje kovaSkih mojstrov, ki se jc dne 4, t. m. vršilo v Celju, je privedlo k sklepu, da se ustanovi zadruga kovaških mojstrov za isto področje kakor zgoraj omenjena zadruga krojaških mojstrov. o Obrtniška izpričevala o preizkušnji za rokodelske pomočnike in učna pisma, ki jih izstavljajo obrtne zadruge, so kolka proste in oproščene tarife. Učna izpričevala, ki jili izstavljajo mojstri sami svojim vajencem po dovršeni učni dobi, pa so vezane na takso 10 dinarjev. PREVEČ HMELJA NA SVETU. Po podatkih iz najvažnejših držav, ki pridelujejo hmelj, je znašal lanski pridelek hmelja: v Ameriki 280.000 stotov (ker rabi Amerika za domačo potrebo le 40.000 stotov, ima torej 140.000 stotov preveč pridelka); v Angliji 312 000 stotov (ostane 112.000 stotov nad domaČo potrebo); v Franciji 120.000 stotov (40.000 stotov nad lastno potrebo); v Nemčiji 124.000 stotov (56.000 stotov premalo za lastno potrebo); Češkoslovaška in Poljska imata približno 20.000 stotov preveč nad svojo potrebo. Po teh številkah se je torej letos pridelalo na svetu 362.000 stotov preveč hmelja. Ako se k tej številki prištejejo še ostanki iz let 1920. in 1921. v množini okoli 650.000 stotov, znašajo torej svetovale zaloge hmelja, ki so na razpolago, nad en milijon stotov. Iz tega se da tudi sklepati, da se hmeljarji ne nahajajo baš v zavidljivem položaju. Zato tudi n. pr. angleška vlada priporoča hmeljarjem, naj opuste stare nasade, a novih naj toliko časa ne delajo, dokler se ne zboljšajo prilike za hmeljarstvo: Da je hmeljskega pridelka toliko preveč, je krivo tO, da se je v zadnjih letih zavživanje piva zelo zmanjšalo, in to predvsem v Ameriki, kjer je od leta 1920. prepovedano izdelovanje alkoholnih pijač. Pametno je torej, ako tudi miši hmeljarji ne napravljajo novih nasadov, vendar pa kljub takim razmeram ni na mestu opuščanje dobrih hmeljskih nasadov. V Savinjski dolini se hmelj večinoma še vedno bolj izplača kakor kak drug pridelek. Seveda, če hočemo, cfa bomo hmelj spravljali vedno kolftorfoliko po primerni ceni v denar, moramo pač skrbno paziti na to, da bomo pridelovali le fino blago, pravilno obrano in pravifuo posušeno! Sicer pa je pričakovati, da se bo zavživa* nje piva po svetu v nekaj letih zopet povečalo, kar bo položaj hmeljarstva zopet zbolj-šalo. PRIPRAVE ZA III. LJUBLJANSKI VELIKI SEJEM. Od 1. do 10. septembra 1923. Te dni je urad Ljubljanskega velikega sejma razposlal poleg prijavnih tiskovin noj vse znane mu naslove naših industrijskih, obrtnih in trgovskih krogov vabila za udeležbo kot razstavljalec na letošnji velesejmu ski prireditvi. Vsakdo iz interesiranih krogov, ki bi tef>* tiskovin slučajno ne prejel, se najvljudneje naproša, da to javi sejmskeniu uradu, ki mu jih bo takoj poslal. Tudi s.cer vse informacije daje radevolje pismeno in ustmeno urad Ljubljanskega velikega sejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta. Telefon int. 140. = Vrednost našega denarja. Dne 20. t. m£ se je dobilo na zagrebški borzi: 1 dolar za .95 in pol do 96 in pol dinarja, 100 avstrijskih kron za okoli 13 par, 100 laških lir za okoli 460 dinarjev, 100 nemških mark za okoli 45 par, 100 češkoslovaških kron za' okoli 290 dinarjev. Na curiški borzi je iste* ga dne veljalo 100 dinarjev 5 švicarskih1, frankov 45 santimov. = Cene živini v Zagrebu. Na zadnjem zagrebškem sejmu se je plačeval kg žive teže: voli bosanski slabše kakovosti 10 do 11 Din 25 par, svinje srednje 22 Din 25 par. do 23 Din 75 par, teleta srednje kakovosti 13 in pol do 15 Din. Tri tedne pozneje je bila Nežika zopet na Tičjem vrhu, pri svojih' ctrokih, pri svojem možu, s katerim sia pričela sedaj čisto novo življenje ... XV. Dvanajst let pozneje. Petletna svetovna vojna jc minula, Nemčija je bila poražena, Avstrija je razpadla in na njenih razvalinah je vzklil^ naša Jugoslavija. Lepega avgustovega jutra v drugem letu jugoslovanske svobode hiti po dobro znanih stezicah skozi prijazne borove gozdiče mlad, mestno oblečen mož z devetletnim sinčkom ob strani. Desno tam gori na gričku stoji prijazna cerkvica sv. Jošta in vabi k sebi skromnega popotnika.-Mali Slavko čeblja kar naprej in stavlja svojemu očetu toliko vprašanj, da mu ta komaj sproti odgovarja. In ko sta zavila iz senčnatega gozda po precej ravni poti med bogatimi kostanji in drugim sadnim drevjem proti bližnji vasici z raz« tresenimi hišami, sta opazila, da jima prihaja nasproti Čedno oblečena; ženska s precej veliko korbo v desnici. Ko je prišla nekoliko bliže, jo je starejši spoznal in zaklical: «Hej, naša teta Nežika!» Nežika se je ustavila, hitro od-grnila korbico in dala maieara Slav«5 kis hrušk jii rekla: U susbIs In ftrafefc čas ; Razinišljen profesor. Profesor Vrtoglav zasači tatu v svojem istanovanju, ga prime in žene na policijo. Tat, ki je profesorjevo razmišljenost poznal, mu reče med potjo: «Veste, gospod profesor, sedaj pa se moram posloviti.« Profesor, ki je že pozabil namen svojega pota, odvrne: «No, pa zbogom, pa me kmalu zopet obiščite!« Pozna blago svojega gospodarja. Potnik: «Žal,da moram službo pri Vas odpovedati.« Vinski trgovec: «Za-kaj? Saj ste vendar dobro plačani.» Potnik: «Res je, toda iz zdravstvenih ozi-rov... Moji odjemalci zahtevajo namreč vedno, da ponujano vino vsakokrat prej sam poizkusim in tega vina ne prenese moje — zdravje.. R. Silvin: Vrtnarjeva Mežika (Konec.) Nastala je za trenutek tišina. Ne-žiko je globoko zadelo poročilo o Tončkovi nesreči. Sla je v stransko sobo in se razjokala na glas: «Ti si že prestal, kdaj bom pa jaz?» Minulo je zopet nekaj mesecev. Bila je lepa, pomladanska nedelja. V mali cerkvici na Vrhu se je zopet zbralo mnogo ljudi, saj danes je maševal sam dr. Krak. Tudi stara Vrtnarica je bila prišla. Po maši je stopila za dr. Krakom in ga prosila, naj pride k Vrtnarju, da vidi, kako se je popravila Nežika. Dobri gospod si ni dal dvakrat reči. Uro pozneje sta stopala počasi po ozki stezici preko strmega pobočja nizdol proti Vrtnarju. «Ali se Luka nič ne zmeni zanjo, ali nič ne vpraša, in kaj pravi Nežika? Ali se ga še vedno tako boji ?» je vprašal duhovnik. «Luka bi jo imel rad nazaj! Ne-žiki se pa menda najbolje zdi, ako ničesar ne sliši o njeni,» je odgovorila Vrtnarica. «'Vendar se mora kaj ukreniti: žena spada k možu. Gledati moramo, da ju zopet spravimo skupaj na lep način. Mogoče bo Luka sedaj boljši z njo. Saj ga je hujskala mati, ki je že mriva.» «Tudi meni se zdi, da je bila stara več kriva kot Luka! Že parkrat mi je obetal in se rotil, da bo poslej ž njo ves drugačen in da bo stokrat popravil, kar je zagrešil nad njo. Mati ga je pač s svojo ljubosumnostjo zaradi nove gospodinje, s skopostjo in starokopitnostjo tako zmedla, da je stresal svojo jezo le nad ženo. Taka je pač usoda vseh žen: strelovodi so, v katere bije strela moževe nevolje in skrbi... Ne vem, kaj bi rekla. Mislim pa, da naj par tednov Nežika le še ostane doma. Luka je zaslužil kazen in prej naj se spokori!» Tako je dejala Vrtnarica, modra mati. Dr. Krak je pritrjeval. Med prijaznim pogovarjanjem sta prišla do Vrtnarjevih. Nežika se je dobrega duhovnega gospoda nepopisno razveselila, saj je dobro vedela, kaj vse mu dolguje in koliko dobrega je storil zanjo. Peljali so ga v zgornjo sobo in mu postregli, kolikor so najbolj mogli. In ko je dr. Krak odhajal, je bilo določeno, da se Nežika vrne k svojemu možu na Tičji vrh in da jo spremita na tem potu mati in dr. Krak, da uredita še pri Požegovih, kar je bilo treba urediti. m Cene krmi so bile na zadnjem zagrebškem sejmu: seno 187 in pol do 240 Din, detelja 200 do 225 Din, slama 125 do 150 Din za 100 kg. = Cene žico. V Vojvodini se je proali teden tržilo pšenica po 440 do 450 Din, turščica 255 do 260 Din, ječmen 325 do 330 Din, oves 325 do 330 Din, moka «0» po 675 do 685 Din. = Povprečne cene jajc v naši državi so bile prošli teden 1 Din 30 par do 1 Din 40 par. V zadnjem času kupujejo v večji meri jajca iz Jugoslavije italijanski kupci. =- Konferenca o* težavnem položaju našega vinogradništva se je vršila te dni v Zagrebu. Na posvetovanju so bili zastopani vinogradniki in vinski trgovci iz cele Jugoslavije. Med drugim se je konferenca bavila s tem, kako bi se omogočil izvoz naših vin v Češkoslovaško in Avstrijo. Predlagalo se je, naj bi naša vlada v novih trgovinskih pogodbah z Avstrijo in Češkoslovaško sku-sala zasigurati izvoz naših vin v ti dve državi brez carinskih obremenjenj. Sklenilo se je tudi, naj se od prihodnjega leta naprej vrši v zvezi z zagrebškim veiikim sejmom in v istem času vinski sejem v Zagrebu, da se teko kakor na ljubljanskem velikem sejmu skuša obiskalcem pokazati nas vinski pridelek in tako razširiti sloves naših vin. Na vsak način je potrebno tudi, da se vlada začne resno baviti s kritičnim stanjem našega vinogradništva. — Sejmski Vestnik, ki bo oficijelno glasilo III. Ljubljanskega velikega sejma, izide prihodnji mesec in bo izhajal od časa do Časa do otvoritve letošnje prireditve. Prinašal bo zelo zanimivo vsebino in se bo izdajal v visoki nakladi. Razširjen ne bo samo po Jugoslaviji, ampak tudi v inozemstvu, ter bo tiskan v vseh srednjeevropskih jezikih. Prinašal bo aktualne gospodarske članke in splošne, tako za industrijski in trgovski svet kakor tudi za konsumente važne informacije. Zato ga bo vsakdo čital z največjim zanimanjem in se inserfranje (oglašanje) v njem v resnici izplača- Vsem pridobitnim krogom toplo priporočamo, da se poslužijo te ugodne in uspešne prilike. Oglas na celi strani stane 1000 Din, manjši oglasi temu sorazmerno. Blagovolite poslati tozadevno naročilo čimprej uradu Ljubljanskega velikega sejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta. -4- Klerikalci, Radič in slovensko ljudstvo. Uspeh, ki so ga pri volitvah dosegli klerikalci in Radič, pomenja za Slovenijo novo dobo neizbežnih razočaranj. Uspehu se ni čuditi. Zakon današnje splošne zmede je tak, da ljudsb/o hlasta za najprostejšimi in čim bolj učinkovitimi gesli. Z gromečimi obljubami bodoče avtonomije ali celo republike so klerikalci pritegnili na svojo stran množico neorijentiranih slovenskih volilcev in v Prekrourju, kjer je ljudstvo še manj uvedeno v nove razmere in še zelo zaostalo, je tudi Radič v kalnem izribaril dva mandata. Sedaj pa bosta po naših krajih menda res tekla med in mleko iz koša klerikalnih obljub. Klerikalni junaki, zdaj boste imeli priliko pokazati, kaj znate. Trdno smo prepričani, da bo vas in vaše volilce še hudo bolela glava. -h Samostojni so v nedeljo pri volitvah doživeli nepričakovano strahovit poraz. Vsi trezni politiki, ki so znali bistso presojati položaj, so mogli ugotavljati, da se samostojnim voditeljem kuha grenka juha. Zato so demokratski prvoboritelji v najboljši volji in v interesu naprednih načel ponudili samostojnim prvakom roko za skupen nastop proti poplavljajočemu klerikalizmu. Samostojni so bahavo odbili vsako prijateljsko besedo. In prišlo je kakor je prav za prav priti moralo. Volitve so razdrle Samostojno stranko do temeljev, njene vrste so se zred-čile za dve tretjini. Nič ne bomo obtoževali, ker komur je blagor naprednih idej resnično pri srcu, mora le globoko obžalovati tal: poraz, ki je prišel v dobro naš'tn skupnim sovražnikom. Eno pa moramo ugotoviti: demokratska stranka je iz volitev izšla oja-čena za tisočero pristašev in predstavlja da-nes najčvrstejšo armado trdnih napredni ! borcev. Za nad 4000 pristašev je močnejša kakor SI Svitloslav: «Kot nevesta ste bili prosto;., a po poroki kot ženn ste" postali takoj — komandant.» Vdova. Gervazij: *Od kdaj pa ste vdova, gospu Marjeta ?» Marjeta? «0, že dolgo, od smrti mojega moža.» čas hitro mine. Ožbovt: «Ja, zlod-ja, natakar, že tri ure čakam na pivo.» Natakar: «Da, res, kako hitro mine čas." Boga se boji... Fajmoštcr Gašper: «Zakaj pa ne greste nikdar v cerkev ?» Jaka: «Vejo, gospod, ko se pa tako bojim Boga.» Potresni valovi so šli v jugovzhodni; smeri od Dalmacije preko Bosne in Herce-gov.ne v Dalmaciji je poleg potresa razsajal še i;>.t \iliar. Porušilo se ie mnogo hiš, v okolici Makarske je bilo tudi več oseb težko ranje »h. Tudi v ostalih pokrajinah države so se pojavili sunki, ki pa so bili slabi in jih ponekod niti vsi ljudje niso opazili. V Zagreeu ni povzročil potres nobene škcde, istotako tudi ne v Beogradu, čeprav je trajal 15 sriund Istodobno smo tudi v Ljubljani začutili pre:ej močan surek, kateremu je sledilo par minut trajsoče gibanje zemlje. Zlasti v višjih nadstropjih so zažvenketale šipe v oknih. Hujše škode ni bilo. Vzbudil pa je spomin na ono leto, ko je 1 jubljana trepetala pred temno podzemsko silo. ki se je takrat resnično izkazala za pravo šibo božjo. • Bivša črnogorska kraljica Milena umrla.; Pre'ekli petek zjutraj je v Antibesu pri Niči umrla bivša črnogorska kraljica Milena, stara 76 let- Milena je bila potomka starega in znamenitega črnogorskega plemena Vukoti-čev. Ko je dopolnila 23 let, jo je poročil takratni črnogorski knez in poznejši kralj Nikita I. Milena je slovela kol ena najlepših žen v vsej Evropi. Rodila je desetero otrok. Najstarejšo hčerko Zorko je poročil naš pokojni krali Peter I. Druga hčerka. Stana, se je poročila z ruskim velikim knezem Nikolajem Nikolajevičem; tretja, Jelena, pa s sedanjim italijanskim krabem. Izmed ostalih hčerk in sinov sta najbolj znana princa Danilo in Mirko. Med svetovno vojno je črnogorski kralj Nikita igral malo slavno vlogo. Izneveril se je svojim bratskim zaveznikom in Črno goro prepustil Avstriji. Storil je torej narodno izdajstvo. To se je bridko maščevalo nad njim. Črnogorska narodna skupščina ga je ob prevraiu odstavila s prestola. Odtlej je Nikita s svojo obiteljo moral živeti v pregnanstvu v Franciji. Nikita je umrl leta 1921. Vdova Milena je izpočetka snovala različne načrte, da bi zopet pridobila črnogorski prestol. Ko pa se ji je vse izjalovilo, se je zadnje dni toliko pomirila, da se je mislila stalno naseliti v Beogradu- Vse je že bilo pripravljeno, da se priseli v Jugoslavijo. Medtem pa se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo in je umrla. ' Demantno mašo je preteklo sredo opravil monsignor Tomo Zupan na Okroglem pod Sv. Joštom. To je pač redek jubilej! C. g. Zupan je prvo mašo bral pred 60 leti. Kot duhovnik je najvzornejše izpolnjeval svojo dolžnost:. Bi! je vedno delaven za narodovo prosveto in je bil vedno odličen član narodnoobrambnih društev. V politiko se ni nikdar izpostavljal, zato si je pridobil neomejen ugled med vsemi, ki ga poznajo. Njegovo življenje in delovanje naj bi služilo v vzgled vsem onim duhovnikom, ki menijo, da s političnim prerekanjem koristijo svoji časti. Častitljivi starček Zupan je še vedno čil in zdrav. Njegovo ime je vpisano v zgodovino vsega slovenskega narodnega in prosvetnega napredka v poslednjem polsto'etju. Bodi vzornemu duhovniku in jubilantu naklonjenih še obilo srečnih let! * Pomlad je tu ... Lepe dni nam podarja mati narava. Topli solnčni žarki probujajo žemljico ter kličejo in vabijo življenje na svetlo. Tudi sveti Jožef, patron slovenski, se je lahko veselil solnčnega godu. Hvala Bogu, si oddahne marsikdo, s-m o da je že enkrat konec politične strasti — zdaj bomo obrnili sile v druge srreri. Veselo, živahno vrvenje se bo zopet razgibalo preko slovenskih njiv in poljan. Vzcvetele bodo Icke in livade. V nedeljo bomo blagoslovili prvo brstje in teden dni nato praznujemo veliki praznik Vstajenja. Priroda se pomlaja, pomladimo tudi mi svoje moči in svoja srca! * Grobovi naših junskov na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem se nahaja 310 grebov, v katerih je pokopanih 14.746 Jugoslovanov, ki so bili mučeniki za našo narodno svobodo. Večina med temi je srbskih ujetnikov in pa osumljencev, ki jih je avstrijska vlada zaprla v jeee in taborišča, kjer so umirali od pomanjkanja in jetike. Ti grobovi v bratski češkoslovaški zemlji so strašna obtožba proti bivšemu črnožoltemu habsburškemu trinoštvu * Prostovoljni prispevki za prevoz v Ju-denburgu ustreljenih vojrkov 17. p. p. Odbor za prenos leta 1918. zaradi upora v Ju-denburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. p. p. je odooslal na zanesljive osebe posebne nabiralne pole za nabiranje prestovoljnih prispevkov v kritje stroškov prevoza, izplačila podpor vdovam in sirotam ustreljenih vojakov ter v kritje stroškov postavitve spomenika v svetovni vojni padlim in umrlim vojakom Slovenije itd. V prepričanju, da se bo slovenski narod v veliki meri odzval prošnji za prostovoljne prispevke v namen, ki naj svedoči,.da se narod hvaležno klanja spominu svojih padlih sinov, ki so darovali svoje mlado življenje za našo svobodo, se imenovani odbor v naprej zahvaljuje za rrnogobrojni in častni odziv. Po možnosti bodo nabrani zneski objavljeni. * Povoden j v Srbiji. Pretekli teden so reke v Srbiji visoko narastle in na široko poplavile pokrajino. Ponekod je veda dosegla višino treh metrov; nekatere vasi v kumanov-skem, skopljskem in bregalniškem okraju so bile popolnoma pod vedo. Škoda, ki io je povzročila povodenj, se ceni nad 20 milijonov kron. * Skrivnosten hodnik. Blizu slavonske vasi Kamenica je pred dvema letoma deževje izdolbilo na planini globoko razpoko. Nedavno se je par vaščanov podalo vanjo. Po vrveh so se spustili 10 metrov globoko, tam pa so zadeli na stopnice, ki vodijo dalje v podzemski hednik v globino kakih 60 m. Zrak pa je v jami tako težak, da ga pljuča ne prenesejo. Mnogo pa se ugiblje, kake skrivnosti se neki skrivajo v tem hodniku. Vaščani so prepričani, da se v planini nahaja skrivnosten grad, kjer bi se gotovo dali najti kaki skriti zakladi. Vsekakor bi bilo treba ta podzemski hodnik komisijsko preiskati, ker je najbrž zgodovinske važnosti. Domneva se, da so se davni pradedi v tej planini skrivali pred Turki. * Aeroplane si bomo naročili. Kakor se čuje iz Beograda, namerava država zgraditi lastno tvornico za letala. Prejela je že več gradbenih ponudb in načrtov. To bo še veselo v Jugoslaviji; aeropiar.e si bomo naročili, saj menda ne bodo predragi. Zakaj bi si pa mi ne privoščili take zabave kakor n- pr. Amerikanci, ki letala kupujejo že svojim otrokom za igrače. Pripomniti pa moramo, da imamo precej izvežbanih letalcev. * Pozor pred kačami! Letošnje leto bomo najbrž imeli mnogo kač. Ljubljanski izletniki pravijo, da jih precej srečujejo na svojih izletih. Zgodil se je tudi slučaj, da je nekega Ljubljančana na Sv. Katarini pičil gad. Eoditc terej previdni in zatirajte gadjo zalego! I * Nova podivjsnost klerikalca Žebota. Klel rikalni razsajač Zebot je preteklo nedeli« zvečer zopet pokazal svojo pretepaško zmoa nost. Po končanih volitvah se je pred Ciril lovo tiskarno v Mariboru zbirala gruči ljudi in čitala poročila o izidu volitev. Na enkrat prihrumi iz tiskarne Zebot in k« opazi med skupino tudi nekega napredne^ mladeniča, se zakadi vanj in ga začne t pe:tjo tolči po glavi in brcati z nogo. Na padeni mladenič je bolehen in sa podivja' nemu Zebotu ni- mogel ubraniti. Začel jc bežati, Zebot pa za njim. Šele na Glavnem trgu je priskočil s ražnik, ki pa tudi ni mol gel ubraniti mladeniča. Šele ko so prihiteli drugi ljudje in ustavili Zebota, ;e fant od-hitel. Zebot pa je kričal, da bo fanta ustrelil Zrkaj policija Zebota ni aretirala? Ali ie njemu kar na lepem dovoljeno pretepati slabotne ljudi in groziti z revolverjem? S takim prostaškim činom je pretepač Zebot za« počel svoje novo narodno poslanstvo, ce imajo klerikalci še več takih ljudskih zastopnikov, potem se nam oče.a krasno divjaška življenje v avtonomiji. Zebot pa naj bo vseeno prepričan, da tudi on še pride na svo{ obračun! * Mlad zločincc. Devetnajstletni mladenii Mihael Dolganoč iz Svetiljke na Štajerskem ima navzlic mladostni dobi že precej temno preteklost, a še mračnejšo bodočnost. Slepa ril je že, izmikal, pretepal se in končno * preteklem tednu prišel pred celjsko porotne sedišče zaradi umora. Mihael Dolganoč jt namreč kot divji lovec sklenil maščevati st nad Windis:hgraizovim gozdarjem Lovren-com Severjem, ki mu je enkrat v gozdu odvzel puško. Dolganoč je v družbi dveh s/o jih tovarišev dvakrat p režal na izbrano žrtev^ toda Severju se je obakrat posrečilo izogniti se svojim zasledovalcem. Nekega dne pa s<} vendar našli Severja v gozdu z razbito loj banjo in prerezanim vratom. Takoj so aretirali Mihaela Dolganoča. Ta je pred celjski poreto sicer na vse kriplje tajil svojo krivdo| toda v sled jasnih dokazov ga je sodišče obsodilo na osem let ječe. * Utijalka svojega moža. Rudar Anton Verlinšek v Šmartnem je živel s svojo ženoj Nežo v zakonu, da se Bogu smili. Oba delo* mržna, oba j>ože! * /a za kapljico, oba pre< pirača. Klatila sta se ekrog po svetu, v nobeni službi nista ostala 14 dni. Kadar pa jima je najslabša predla, sta se sporekla iit stepla. Žena Nežka pa se je končno le navej ličala svojega možiča in «zakonske sreče»* Pedala sa je k svoji materi, ki ima malo kajj žico v Tuhinju. Toda že naslednji dan je prišel zapuščeni mož za njo. Začela sta se prh pirati, Neža pa je naglo pograbila poieno m trko obdelala svojega soproga, da je čez umi umrl vsled otrpljenja možgan. Pred ljubljari-l sko poroto je Neža skesano priznala svoje} dejanje, nakar je bila z uporabo izredne m« losti obsojena na štiri leta težke ječe. •) * Drzen roparski napad na vbk. Preteklo! nedeljo ponoči je bil v Podsušaku pri Za-grebu izvršen drzen roparski napad na tovorni vlak. Oborožena tolpa napadalcev j» izrabila priliko, ko je vlak stal pri signalnem znamenju. Ustrelili so izprevodnika in enega zavirača krvavo pretepli. Škoda, ki so jo roparji izvršili na naglo roko, ni preobsežna Brezdvomno bodo napadalci kmalu v rokab pravice * Sedemnajstletni morilec. V Vranovetn v Srbiji je mladenič Rad osla v Ivanovič s sfrj Jkiro ubil svo;ega starega očefa. Preklal mu j je glavo. Pred sodiščem je izjavil, da ga je t k zločinu nagovorila mati. Zdaj oba čakata i na težko kazen. * Smrtna obsodba pred celjsko poroto. I Franc Stergar, posestnik v Slogonskem pri I Brežicah, je v novembru lanskega leta zada-v vil svojo mater in jo vrgel v domači vodnjak, k ker mu ni hotela izročiti posestva. Zaradi t tega vnebovpijocega zločina se je moral zagovarjati že pri ianskem porotnem zaseda-rnju, tcda kljub jasnim dokazom ga je porot-rno sodišče oprostilo in pustilo na svobodo. I Državni pravdnik je vložil priziv. Sodba je tb.Ia razveljavljena in Stergarja so zopet zs-iprli. Pri ponovni porotni obravnavi, ki sc je vvišila prejšnjo soboto, je bil Stergar obsojen \v smrt na vešalih. is rsunili krslev * V Št. Vidu pri Ljubljani sta se znašla cdva čudna zaljubi enca. Matevž Nerad, ki i ima že nad pet križev na hrbtu, je ljubimko-\val z omoženo Terezijo Zupančičevo s Pri-sstave pri Litiji. In sta se domenila, da si po-iiščeta r.ovo bivališče svojega izvoljenstva. V t to svrho s a se tudi primerno preskrbela: fNerad je pobral svoji ženi 35.000, Zupan-ččičeva pa svojemu možu 12.000 kron. Nato s sta jo popihr.la in doslej še ni razodeto, kje ssta našla novo gnezdo. * V Dobrovi sta dva šolarčka poizkušala ssvo e moči in se začela metati. Kskor mlada ppetelinčka sta se rivala sem in tja, končno ppa je le enen omahnil in si zlomil desno roko. * V BritoJu pri Kranju je izbruhnil po-žžar na Zabretovi žagi, ki je mahoma pogo-rrela do tal. Ogenj pa je uničil tudi bližnje ggospodarsko poslopje z vsem skladiščem ssena, opeke in traverz. škoda znaša nad dva imilijona kron- Sumi se, da je požar povzro-ččila zločinska roka. * V Litiji so na zadnjem sejmu žepni ta-ttovi bili pridno na delu. Pobrali so raznim žženskam zneske od 88 do 7000 kron. Bodite ttorej na sejmih previdni in se ne podajajle vv gnečo. Sumi se, da se po Sloveniji klati ddružba organiziranih tatov, ki pridno ob-iaskujeio sejme. Zatorej, pazite! * Na Gori pri Kamniku je posestnikov esin Martin Cesar kopal vodnjak. Pri raz-sstreljevanju kamna pa mu jč dinamitna ppatrona prenaglo eksplodirala in Cesarju cd-tirgala desno reko. * V Zavodni so tatovi zlezli v klet po-ssestnika Antona Kuharja in odnesli precej vvina, jabolk, posode in nekaj zavojev — šno-foovca! Strašno čudne potrebe in poželjenja nimajo tatovi... * V škofji Lofcl se vrši v nedeljo 25. t. m. Močno ob 17. uri v dvorani Sokolskega doma kkoncert Glasbene Matice iz Ljubljane. Za-nnimanje za koncert je splošno. Vstopnice se ddobe v predprodaji v trgovini g. Potočnika, AMed izvajanjem vstop ne bo dovoljen. * Iz Bučke. Podpisanemu očitajo, da je ppovzrcčitelj dopisov o upravitelju g. Kopitarju v «Dcmovini». (Potrjujemo, da podpisani ni poslal omenjenih dopisov. Op. ur.) KKdor me bo tega še dolžil, ga bom zasle-ddoval sodni škim potom. — Ivan Švajgar. V Goijušah pri Bohinju so neznani ta-tdovi ukradli posestniku Francu Bajdetu 759 ddolarjev in večjo množino svinjine. * V Leskovcu je Marija Judeževa pred nmeseci porodila zdravega fantiča, ki ga pa nni položila v zibelko, temveč ga ie nesla v geozd in ga pokrila z listjem. Zaradi hudega nmraza je otročsCek umrl in gospodar obto- žerke je drugo jutro našel njegovo truplo. Zaradi tega brezvestnega čina ja bila mlada nezakonska mati pred ljubljansko poroto obsojena na devet mese:ev je!e. * V Bukcvcah je Jože Zupančič hodil k svojemu dekletu v vas. Lepega večera pa so ga pričakali trije zavistni fantje in ga hoteli strahovati. Zupančič pa se jih ni kar zlepa ustrašil, temveč je potegnil samokres in s strelom težko ranil enega napadača. Pred ljubljansko poroto je bil Zupančič oproščen obtožbe, prisolili so mu pa tri dni zaradi nedovoljene nošnje orožja. * V Spodnji Hudinji pri Celju so neznani tatovi ponoči razkopali steno in vdrli v shrambo po;e3tnika Planinška. Odnesli so meso od petih svinj in drugih prigrizkov v skupni vrednes i 76.000 kron. Planinšek je tem težje prizadet, ker ukradena svinjina ni bila vsa njegova last. RAZSODBA TURŠKEGA SODNIKA. V nekem celu v Besni je živel za časa stare Avstrije, še pred balkansko vojno, precej premožen kmet Jovan s svojo ženo in edinim sinem Jurijem. Družina je bila katoliške ve.e. Životarili so vsi skupaj po starih običajih in po starih nerodnostih, le sin Juri, ki je b;l malo pogleda« v svet, je kazal nekoliko zmisla za to, da bi se to ali ono napravilo po novem. Oče in mati sta vidoma starela, zato sta vedno s.lila sina, naj si poišče nevesto. Juri je bil sicer že tudi 30 let star, tcda z ženitviiO se še ni mogel sprijazniti. Vedno se je izgovarjal: «ICam naj popeljem nevesto, ko hiša nima prostora niti za nas?» Hiša je obsto-| js.la namreč le iz ene sobe in kuhinje. V sobi sta spela oče m mati, a sin večinoma na krmi, včasih pa tudi v kuhinji. Ko je cče le silil sina vedno k ženitvi, je sin predlagal, naj se hiši prizida eno nadstropje. Po dolgen obotavljanju je oče vendarle ugodil sinu in dal prizidati nadstropje. Sin si je kmalu nato izbral nevesto in se oženil. Ko je mlada žena uredila za sebe in za mladega moža stanovanje v prvem nadstropju, je poklicala starega očeta, naj pride j pogledat, kako je vse lepo uredila. Oče si je : ogledal in silno mu je ugajalo. Kratko nato I je izjavil sinu, da se bo vselil v prvo nad-sirop.e, sin z ženo pa da naj gre v pritiičje. j Sin se je temu protivil. Končno sta se stari in mladi dogovorila, da gresta pred sodnika, ki naj odloči. Da bi se to hitre"e izvršilo, je stari predlagal, da gresta kar k turškemu sodniku, ki se je nahajal nedaleč pioč. Dotično selo je bilo namreč b!>zu takratne turške meje. Pred turškim sodnikom sta obad/a razložila svoje težave. Stari je ponudil sodniku ie tobaka, med katerim se ie nahajal lepo skrit bankovec. Turški sodnik je takoj vedel, kako bo treba razsoditi. Prižgal si je cigareto in poklical sina: «Juri, ti si kristjan!» ««Sem.»» «Pokrižaj se torej,» je nadaljeval modri sodnik. ««V imenu očefa, sina . . .»» «Zadosti! Vidiš, Juri, oče je zgoraj, a sin spodaj,* je odločil sodnik in pri tem je ostalo Tako je moral sin v pritličje. Sicer pa oče in mati nista več dolgo živela in po njuni smrti sta šla mlacla zopet v prvo nadstropje. O ŽIVLJENJU LABUDOV. V vseh časih in pri vseh narodih je ime! labud, ki je po svoji veličastnosti in lepoti znana ptica, svojo posebno veljavo. Grška pravljica pripoveduje, da je boginja pravične kazni Nemesis bežala pred poglavarjem vseh bogov Cevsom v podobi labuda. Neka druga grška pravljica ve povedati, da se je oče vseh bogov m ljudi Cevs zaljubil v Ledo, ideal ženske lepote, ter se ji približal v podobi labuda. Labud igra veliko vlogo tudi v pravljicah drugih narodov. Evropski labudi žive na severu. Pri nas jih vidimo — divje namreč — le izjemoma m še takrat se oglasijo pri nas le mimogrede. Vend".r se vidijo udomačeni in poludornačeni labudi po večjih ribnikih v mestnih vrtovih ali na privatnih posestvih. Najlepši med tremi vrstami labudov je nemi ali groasti labud, ki pluje dostojanstveno, mirno m tiho po vodni površini. Ta labud se nikdar ne oglasi. Le kadar je zelo razdražen, nalahno sikne. Popolnoma drugače se obnaša njegov bratranec labid pevec. Ta ima močan, kovinskočist glas, ki se ga tudi često poslužuje. Vendar so njegovi kriki zeio kratki, sedaj višji sedaj nižji. Kadar letijo labudi pevci po zraku, se ti jasni kriki pomešajo s šumenjem mogočnih perot, kar se čuje zelo čudno in človeku se zdi, kakor da sliši sedaj glasove trobente sedaj zvoke harfe ali zvonenje zvonov. Islandci pravijo, da so ti čudni glasovi labuda pevca podobni včasih piskanju goslinih gtasov včasih jasnim zvokom pozavn. Tretja, to je zadnja vrsta labudje družine, je pritlikavi labud, ki je labudu pevcu precej podoben, le mnogo manjši je od njega. Kadar zamrznejo skandinavska jezera in pritisne huda zima z ogromnimi snežnimi meteži, zaradi katerih ne morejo živali v naravi do živil, priletijo s severa nemi labudi globoko v Nemčijo, na Donavo in alpska jezera, k nam v naše kraje pa menda le slučajno. Labud pevec zapusti pozimi Severno Rusijo in se preseli k južnoruskim izlivom ve'etokov, h Kaspiškemu in Črnemu morju. Od tu zaide tudi k izlivu Donave in daleč v Madžar. ko in celo v severne dele naše države. Posamezni labudje pevci ostanejo včasih še spomladi na vodnih površinah mate madžarske planote Kadar mine zima, se labudje vrnejo nazaj v svoje severne domačije. Zlasti nememu labudu se hudo mudi v samoto in monotonost severncevropskega jezerskega ozemlja. Ženski kotiček CVETLIČNE OBLEKE IN DRUGE MODNE STVARI. Ženske si izmišljujejo vedno kaj novega v svoji modi. Največ in najmerodajnejše modne novosti pridejo iz Pariza. Kakor so predlanskim pariške modne kraljice poznale le kratka in še prekratka krila, tako sedaj že eno leto postajajo krila vedno daljša in že predolga. Prej prekratka krila, sedaj predolga — pravi znak, da hoče Parižanka vedno kaj posebnega Proti mod-^ predolgih kril pa se po svetu, zlasti v Angliji in Ameriki, pojavlja hud odpor, in sicer s strani zdravnikov. Ti opravičeno dokazujejo, da so predolga krita za žensko zelo nezdrava. Dolga krila pobirajo po cesti in drugod prah, ki vsebuje mnogo kali bolezni. Na drugi strani pa dolga krila povzročajo, da se zlasti zanikrnice zanemar- jajo pod noge, fes, saj se ne vidi. Take ženske nosijo rade umazane nogavice, kar je tudi zdravju škodljivo. Zdravniki se bojijo nadalje, da bodo dolga krila prinesla zopet kratke nogavice, ki povzročajo pogosta pre-Iilajenja, dočim dolge nogavice zadržujejo toploto enakomerno po nogah. Sicer pa moda dolgih kril ne najde po svetu prehudega odmeva, tako tudi pri nas ne, čeprav se ženski svet drugače rad pokori pariškim novostim, včasih tudi norostim. .Ta sedanji odpor je prav na mestu. Vedno je najboljša srednja pot Kot največjo letošnjo modno novost beleži časopisje pomladno cvetlično obleko, to se pravi: pomladne obleke bodo iz blaga, ki bo poslikano z vsakovrstnimi cvetlicami. Drugače bodo te obleke precej enostavne. Rokavi bodo dolgi. Nosili se bodo le bogato okrašeni pasovi. Taka moda se uveljavi seveda najprej v mestih, potem zleze počasi v trge in še počasneje na kmete. Po mestih se nam obeta torej na pomlad prav orijentalsko pisano vrvenje. Kako se uporabi napol zmrznjeni krompir. Napol zmrznjeni krompir, ki še ni popolnoma mehak, se položi v mrzlo vodo za en dan. Drugo jutro ga olupimo in odreže-nio mehka mesta. Nato se tak krompir vloži zopet za nekaj ur v mrzlo vodo, ga nato zrežemo na kose in denemo v posodo s precej vročo mastjo. Posodo je treba skrbno pokriti in v tej posodi opeči krompir pri precej močnem ognju. Med tem časom je treba krompir često premešati. Ko je krompir napol opečen, vlijemo v posodo toliko vode, kolikor je potrebno za gosto krompirjevo juho. Tako se dokuha in ko je gotovo, dodenimo juhine začimbe in če mogoče s sesekljanim petršiljem. Madeži od mleka in kave se očistijo, ako jih zmočimo z glicerinom, ki izje zamazano snov na obleki. Potem izmijemo obleko s čisto vodo. Glicerin je zato priporočljiv, ker ne načne niti. Kako omehčamo staro trdo usnje. Stari čevlji ali druge usnjate stvari, ki so zaradi starosti postale trde in neokretne, omehčamo, ako jih temeljito pomažemo z ribjim oljem. Najbolje napravimo to s kako krpo, ki jo namakamo v ribje olje. Tudi stari la-kasti čevlji se omehčajo z ribjim oljem. Samo moramo v tem primeru mazati z vato. Resna ženitna ponudba. Mlad izobražen in podjeten obrtnik, star 2i let, 2e'i znanja 8 gospodično ali mlado vdovo I res otrok, l.i je tadi dobra gospodinja ia ima primerno prcmožeuje. Starost od 17 do 27 let Le resue ponudbe s sliko pod 'Tiha sreča* na upravnistvu c I 'omori(ie». Tajnost icajatni-eoa. 7 Ključavničarsko delavnico ali vsaj primeren prostor zanjo išče v najem sameo. Cenjeno ponudbe pod „HvaleiBOSt" na upravo ..Domovine1'. 8 LEPOTA? MLADOSTNA SVE20ST? Priljubljena zunanjost V Vse to si lahk^ prihranite ter zabranite prerano ostarelost edino z racio-tielnim negovanjem svojega obraza, svojega telesa, svojih las In zob! Izrednega učinkovanja bo že črez 25 let priljubljeni E1 za-prebrati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo varu- joča potna/da (2 lončka z ovojem in poštnino 25 dinarjev), Elza-pomada za rast las (2 lončka z ovojem In poštnino 25 dinarjev), Elza-lilijino milo lepote (4 kosi z ovojem in poštnino 35 di- narjev) In drugi Elza-preparati, kakor Elza-cvefc za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda itd. Naslov: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 360, Hrvatsko. Imaš II 8oln6ns pege, zajedavee, nabore, oares? Ali želiš imeti kožo belo, radhko, čisto io zdravo? Uuoraliljoj Elza oDrazno mM Itoraliljal Elzo liliji mlečno milo I Ali želiš smeti lep vrat, obraz in roke? Ali se H toži na izpadanju las, prhuta in osivelosti? Opijaj Eiza o!irazMi pomido! lipa* Eiza ponada za rasi lisi Ali sc ti roke in obraz občutljivi v zimi in veiru? Ako želiš bujne mehke In lepe lase? berilM Elza lilijos mlečni) eiihi Uporabljaj Elza mM za rast las! Ali hočei biti in ostati lop? Ali horeš biti povsod rad viden? Ali l>očeS, da te veseli tvo.a slika v zrcalu? Poizkusi pravi Fellerjevo Elza preparate ia kmalu liod"ž rekel tudi ti kakor vsi:_ jj PsT To J® ono ppavo! j Ifcci v v no h poslovuicab samo prave Elza preparate od lekarnarja Fellerja. A ko naročij naravnost, tako stane z zavojniuo in poštnino, če denar m.prci ali po povzetiu: 2 velika porcelanasta lončka E z i obrazne pomaile -ib Din; 2 velika porcelanasta lončka 101 a potnade za rast las 25 Din; 4 veliko kose Elza lilijnegu mlečnega mila35 Din. RazlICno: Lilliiiio mleteo 6 Din; Grkoma* 3 Din: na)fl««iši Hegi-Pudei dria. Kluger a v velikih originalnih škatlah 15 Din lUittneM zobni piaSek .Heja" v patem-dozah 1C Din; pudtr za dame v vrečicah 2 Din; zobni oia-« h v Skatmn 3 Din, » vrečican po 2 Din; sacoet (dišava) c» perilo J Din Sampon m 2 Din: lumenllo za obr z, t.' pi mov U Din; najfinejše panettii od 15 D n dsije; cvet za lase 20 Din; Elza-Katranovo milo ."> Din. Za različne picdmete se '.avojnina in poštnina posebe računata. Na vse trornjo cene se ra/una So 6% doplačila. Naročilna pisma nasloviti na: EUOEH V. FElLEJl. lekarnar, StnMoa Dcnja, Elzatrg it. 3S0, Hrvatsko. □ Bremen Direktna zveza s krasnimi amertiklml vladnimi parniiil. Neprekos-IJIvl po udobnosti, čistosti In po Izboml oskrbi. Hitro In varno ladje uGaorge WaahIngton" ..America" „Presldent Roosevelt" »President Harding" Zahtevajte podiobna pojasnila In brodar. list it. 285. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Paiata Beogr&dske Zadrugo □ □ Podružnica: Lluoijana, Sv. Petra cesta štev. 24 mm glavnica Ia mene GI9 53.000.003— Vloge žsz Din 1Z5,000.000'- E-od-užnice: Beograd, Bjelovar, Brod n.«., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Velikovec, Vršac. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka. Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afi ifaclje: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslaveeska industrijska barka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utoa 35; Bankiiaus Milan Robert Alesander, Wien I., Auguatinerstrasae 8. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. || F mm ............................................. Odgovorni urednik Andrei Razem. Izdaia konzorcii Domovine. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Liubliani.