POEZIJA
Uroš Zupan
Temni angel
TEMNI ANGEL
Temni angel se obrača v spanju in raste, vsak centimeter v neskončnih miljah, vsako sekundo v neskončnih letih. Dolgo že bedimo v njegovem štetju časa. Vsa preteklost so nepremična morja brazgotin, neuspele priprave na spremembo
vremena, vsa prihodnost le obljuba preluknjanih nebes, molčeča povorka kamnov v ustih, zapuščena odlagališča nerojenih spominov. Še vem za uro, ko je prispel - bila je čista pomota v zasnovi genetskega materiala,
napačno vpisano predavanje na katedri Ljubezni. Delavci so vstajali na svojo izmeno, ko bi morali spati. Megla je občepela na nasipih ijuh. Dimniki so v zrak spuščali pepel živih in veliki požari
so lizali kožo lažnih zvezd. Nasedli smo slepilu in obsedeli v učilnicah. Na šolski predstavi, ki se je odvijala pred nami, smo se bojevali z njegovim živim delom, in ga premagali, pregnali
prek mej in naraslih voda, mu zapahnili vsa vrata, ki vodijo v kri, in se zasidrali v prepričanju, da smo rešeni. A zmotili smo se - kar se je dogajalo pred nami, je bila samo igra senc -. Angelov mrtvi
del nas je počakal v sanjah in skupaj z zrakom vstopil v nas, in ostal, zakopan, odporen proti urokom in praznim marnjam znanosti, odporen proti natančnim opisom jezika. In zdaj
raste, vsak centimeter v neskončnih miljah, vsako sekundo v neskončnih letih. Včasih ga ukanimo, ko nenadoma spremenimo klimo v duhu in telesa darujemo mirnemu letu ptic, drugačnemu pretakanju svetlobe. Tedaj
hipnotiziran doseže najglobljo mejo spanja in celo tam, na zadnji palubi dna, sanja sanje svoje neizogibne smrti. A čez čas ga veletok vsakdanjika zopet naplavi na površje, kjer s strašnim
smehom gospodarja ur začne ubijati Potrpljenje in obglavljati Pozabo. In takrat smo že skoraj na tem, da bi si kupili karto za križarjenje po podzemskih rekah, da bi pograbili premoženje svojih dobrih del,
literatura	7
si najeli stanovanje v noči in tam pomešali bojno barvo končnega Upora z morjem sopare, ki se dviguje iz kadi. Čeprav smo postali izuijeni bojevniki, ki so si zanj izmislili že mnogo sfinginih ugank,
agoniji ni videti konca. Teleskopi in zvezdogledi so oslepeli, urni kazalci na cerkvenih stolpih zaijaveli. Mogoče je treba najti pravo vedeževalko, ki bo napovedala natančen prihod Novega Jeruzalema, in bomo,
od samega žara pričakovanja, nanj preprosto pozabili. Ali pa to ni potrebno, ker je angel samo privid, ki v resnici sploh nima utrdbe na naši življenjski črti. In če je tako, kdo se potem obrača v spanju
in raste, vsak centimeter v neskončnih miljah, vsako minuto v neskončnih letih? In če je tako, kdo je potem tisti kretničar, ki je naš vlak poslal na stranski tir in zdaj iz daljave gleda, kako v prazni
dvorani sveta, kot ogromne vešče okrog luči, krožijo naše vse gostejše in vse bolj izgubljene sence?
BRATA V OROŽJU
Nihče me ne pozna bolj kot ti. Nihče te ne pozna bolj kot jaz. V delavnicah na hrbtih oblakov sediva, variva svoje alkimijske zvarke, se v bežnih srečanjih ogledujeva,
in si mahava v pozdrav. A če sva iskrena do sebe, veva, da bi se, vsak v oblasti svoje temne zvezde, vsak v oblasti svojega daru, morala raztrgati. Kajti angelska
narava je, čeprav se z vsako izgovorjeno besedo nagibava k njej, tudi tukaj podrejena človeški, in vezi s svetom so, zahvaljen bodi, Gospod, še vedno zavezujoče in
čvrste. Na skrajnem robu, kjer zemeljske ure počivajo upepeljene v žari, pa plasti jezika najbolj krhke in lomljive, in prostora le malo, premalo za dva. A midva se ne
sprašujeva, le primerjava mitologiji, si polagava iste zeli na opekline, ki sva jih dobila od velike hitrosti, plavava vzporedno kot delfina,
ki imata pred sabo še ves svoj svetli in temni čas. Človeški rodovi se ozirajo v nebo. Svetloba umrlih zvezd pa pada skozi okna najinih delavnic, in reke južno od prihodnosti mirno tečejo naprej.
PRAH
Kako dihajo reke svetlobe, ko ugrizneš v prepovedan sad?
Kakšno ime ima gorska veriga, pred katero se končuje imperij Slasti in za katero se začenja imperij Krivde?
Ali te, ko jo prečkaš, oblije drugačen glas za besedo ljubezen in besedo izdaja kot v tvoji materinščini?
Iz kakšne snovi je greh? S kakšnim zvokom se kri v žilah drobi v prah?
Koliko časa rabi vonj odpirajoče se rane, da prodre iz globine?
In kako se takrat, ko prispe, premešajo karte prihodnosti s kartami spomina?