Leto lil.
V Gorici, dne 24*. januaija- 1909.
---------------C i • ___
Stev. 2.
JL'
List izhaja vsaki petek.
List stane za celo leto 3 K. za pol leta I K 50 vin. -S Uredništvo in »ravništvo je v ulic: del Macello št. 23. — Oglase sprejema upravništvo le po dogovorjeni ceni.

V Gorici se prodaja ,,Kmečki Glas" v sledečih tobakarnah: v Solsfc, ulici št. 2, Nunski Siti št. 1, Korenj-i trfi4i št. 22, v toba-a Kornju in pri :nem vrtu v toba-karni vdove Leban po 6 vinarjev.
^^ Glasilo slovenske kmečke stranke na Goriškem,
Lastnik in izdajatelj konsorcij lista „Kmečki Glas". — Odgovorni urednik: Henrik Kodrin — Tiska Pallich & Obizzi, Gorica.
PROGRAM
slovenske kmečke stranke — na Goriškem —
Stranka je kmečka in ne priznava nobenih stanovskih pred-pravic; stranka stoji na stališču popolne enakopravnosti vseh stanov in vseh slojev človeške družbe.
Stranka priznava vsakemu stanu kakor tudi posamezniku pravico in dolžnost, skrbeti 'za svoj blagor. Sebičnost posameznih stanov kakor-tudi posameznega človeka pa ne sin« segati tako daleč, da si čez mero pridobiva ugodnosti zase na škodo drugega, bodisi stanu, bodisi posameznika. Močnejši ne sme izkoriščati slabejšega, ki se ne zna ali ne more ubraniti izkoriščanja. Radi tega se stranka protivi vsaki zlorabi duševnih in gmotnih (intelektualnih in materijalnih) sil.
Glavni namen stranke je, gospodarsko .organizirati kmečki stan in ftitt tako "pridobiti gospodarsko in politično samostojnost in neodvisnost. Kfei j? pa. ■gospodarja organizacija kmečkega stanu silno otež-kočena, če ne naravnost onemogočena pri sedanjih naših razdvojenih političnih razmerah, bo stranka delovala tudi na pomirjenje političnih bojev v deželi, v kolikor se je iste zaneslo med kmečko ljudstvo.
Zahteve-, za katere se bo stranka potegovala in delala, so bistveno sledeče:
1) Zadolžena ikmečka posestva, katerim preti gospodarski propad, naj se razbremene iz državnih sredstev. Razbremenitev je nujno potrebna, ker sicer je neizogiben gospodarski polom, vsled kojega bi padel kmet v še večjo duševno temo in odvisnost od drugih stanov.
Slovencem v pouk,
V dobi, ko so Slovenci vsled verskih bojev oslabili in so jih podjarmili Nemci, so zgubili tedaj zlato svobodo in postali tlačani. In ob tej bridki njih osodi, imeli so edino v duhovnih glagoljaših tešitelje. A tudi potem, ko so ti že izumrli in nastopili duhovni latini, so i ti poslednji bili narodnjaki. Leta 1848. bo se konečno rešili težke more tlačan-stva in vsled dane konstitucije, jeli so se narodi v Avstriji buditi in tudi Slovence je prešinila zavest, da so narod, da so državljani, ki morajo liki drugim nositi težka bremena; da jim tedaj gredo tudi ista prava kot onim drugim. Složno so postopali in marsikaj dosegli: tako na pr. materin jezik na nižjih in srednjih šolah.
Da so se prebudili od 'dolgega, du-homornega sna, gre spet zasluga našim narodnim svečenikom in drugim posvetnim njih voditeljem. Kakor pa je ma-djarska vlada netila razpor med Hrvati in Srbi z edinim namenom, da zabrani slogo in pri tem lažej vlada nad onimi, ki se bratomorno črtijo, tako je tudi
Razbremenitev naj se izvrši ali potom posojil po jako nizkih obrestih in z amortizacijo dolga.
2)	Odpravi naj se neopravičeni zemljiški davek in mešto tega naj se opravičeno izvede davek na osebne dohodke. Kdor ima več dohodkov, naj razmeroma več plača. Strogo pa naj se pazi na to, da nihče ne prikrije svojih pravih dohodkov. Stranka je prepričana, da če bi vsak državljan plačeval davek od svojih resničnih osebnih dohodkov, bi se zemljarino prav lahko odpravilo. Deželnih in občinskih stroškov naj se ne krije z dokladami na zemljišča, marveč na druge davke, v prvi vrsti na osebno dohodarino.
3)	Stranka zahteva, da sprejmeta država in dežela ~ v svoje področje bolnisniške stroške, preskrbo revežev in sirot kakortudi ljudsko šolstvo. Zahteva dalje, da se uči-teljstvo in duhovništvo plačuje iz državnega zaloga kakor drusre državno uradnike, stanu in' sposob nostim primerno.
4j Stranka zahteva, naj dežela skrbi v pokritje vedno bolj naraščajočih stroškov za nove vire dohodkov. Tako naj uporabi in izkoristi v svojem področju vodne sile Soče, Ipave, Bače in drugih javnih voda. Ob teh naj dežela ustanovi raznovrstna obrtna podjetja, elektrarne, tovarne, mline, žage itd. Stranka zahteva ustanovitev deželne zavarovalnice proti požaru.
5) V varstvo boljših cen domaČih pridelkov zahteva stranka, da se obloži konkurenčno tuje (inozemsko) blago s čim večjo ^rino. Stranka je zlasti proti uvažanju tujega vina, in to tudi iz Ogrske, ter južnega sadja in zelenjav. Stranka
avstrijska vlada gledala težko na slovensko slogo in konečno namignila gospodom, ki imajo upliv pri njem, nai postavijo jez tej slogi. In kljub lastnemu prepričanju, da je tako delo nepošteno, kljub temu, da so i oni sinovi iste majke Slave kot isto ljudstvo in vkljub vzvišenemu njih poklicu, lotili so se ipak dela.
V našem času pa so nastali neki moderni preroki, ki so nas hoteli učiti drugih naukov. Eden najnovejših je učil v ,.Rimskem Katoliku", da ljubezen do domovine ni nič drugega, kot poganstvo; se ve, da tega ni dokazal na temelju prosvete. A ko so uvideli, da s tem ne uspejo, ker niti najzakot-neji hribovec si ne bo tako razlagal ljubav do rodne mu grude, ko jo ipak, če je še tako ubožn.a, brani, zato so ta in slični proroki, nastopili drugo pot. Lotili so se vere, dobro vedoč, da Slovenec ni samo kot kristjan, ampak tudi kot katoličan, globoko versko prešinjen. V žolč in strup so namakali svoja peresa in dan na dan polnili svoja glasila s kolonami, kjer so očrtali drugače mislečega nasprotnika kot „liberalca, fra-mazona" itd., pred kojim naj bi Ijud-
bo delala proti prostemu uvažanju italijanskega krompirja ter bo zahtevala obdačenje istega vsaj od 1. junija do konca julija vsakega leta zato, da se na ta način zviša cena domačemu pridelku. V pov-zdigo vinske cene zahteva stranka zvišanje užitnine na pivo in znižanje užitnine na vino, in to vsaj na Primorskem. Stranka se pa ne bo protivila uvozu onih tujih pridelkov, kojih ne prideluje naša dežela v zadostni meri.
6)	Stranka zahteva znižanje to-vornirie na vseh avstrijskih železnicah za vse kmetijske pridelke, kakortudi za prevažanje kmetijskih potrebščin (umetnih gnojil, modre galice, gospodarskega orodja itd.). Ker je pa to od uprav zasebnih železnic težko doseči, zahteva stranka, da se podržavi vse avstrijske železhice.
7)	V varstvo pristnih kmetijskih izdelkov bo stranka skrbela, da se
b:;^, _o-parilo- ni. izvrševanje zakona proti ponarejanju živil, zlasti •	zganja, *ixitioi«>, -fflslvvHbtdi
8)	Stranka zahteva, naj vlada ustanovi državno zavarovalnico proti ujmam, ki uničujejo kmetijske pridelke, kakor so toča, slana, po-vodnji, kobilico in razni drugi mrčesi.
9)	Stranka bo delovala za pov-zdigo in zboljšanje planin in plan-šarstva in s tem ^živinoreje. Zato zahteva stranka izdatne državne podpore za zboljšanje planin in travnikov v gorah in na Krasu. V gorah naj se sedaj zanemarjene pašnike, ki so zaraščeni z grmovjem, očist: in spremeni v travnike; rav-notako se zahteva, da se iztrebi kamenje po kraških pašnikih. Stranka zahteva, da se čimprej mogoče razdeli vse občinske pašnike.
stvo bežalo kot pred živim vragom, ker vsaka taka pošast je nevarna veri, ergo katoličanu. Se ve, da dokazi so vselej manjkali, a bi morali slediti vsled njih poklica. Vse je šlo in gre le zato, ker je vera v nevarnosti. Da se pa ločijo dobri verniki, od pokvarjenih, so ustanovili za nje katoliške zavode, katoliška društva. Zabili so tudi naši proroki obrazložiti ljudstvu pravi pomen besede: „Liberalec, tramazon" in pustili ga v temi, da si predstavlja pod terfii besedami vse kaj drugo kot brata.
Se v<5, da tudi ti, ki so bili izzvani, niso pri tem spali, ampak vzdignili se in zavihteli bojno kopje in ker so olje v ogenj vlivali, nastala je vojska, ki žali Bog, traja na vsej črti še danes.
Slovenci tvorijo danes torej dva tabora in se s tem smešijo pred kulturnim svetom, ki skrbi za prosveto, toraj za blagostanje človeka. Vsled te otročje borbe — ki spada v sedemnajsti vek — je njih življenje zastrupljeno tako, da so postali navdušen; narodnjaki redki in še bolj redki nesebični Lavriči; to prokleto ščuvanje in otročji prepir jih je docela odvedlo od političnih in go-i spodarskih stremljenj; njih sovražniki
Stranka tudi zahteva nemudno regulacijo rek in hudournikov.
Stranka bo skrbela za povzdigo sadjereje, zlasti s tem, da se bo sadilo v vsakem kraju le primerne vrste sadnega drevja, in da najde naše sadje pot v tuje dežele.
10)	Stranka bo delovala za u-godno rešitev kolonskega vprašanja. Predvsem zahteva stranka glede kolonov, da se odpravi enoletne pogodbe. Stranka zahteva, da imajo te kolonske pogodbe veljavo vsaj za 10 let.
11)	Stranka zahteva zavarovanje kmetijskih posestnikov, delavcev in kolonov za slučaj starosti in onemoglosti.
12)	Stranka bo skrbela za splošno izobrazbo ljudstva -s posebnim ozi-rom na kmetijstvo, v svrho kmečke izobrazbe bo stranka zahtevala od šolskih oblastij, da bodo skrbele za boljšo izobrazbo učiteljstva v kmetijskih strokah. Stranka zahteva srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, v Sežani in v Tolminu; stranka zahteva tucfi slovensko vseučilišče.
13)	V svrho strokovne in gospodarske izobrazbe zahteva stranka izpopolnitev kmetijske šole v Gorici v zopetni dveletni tečaj. Poleg kmetijske šole naj pa ostanejo še nadalje zimski tečaji, katere lahko obiskujejo mlajši in stareši kmetje na sploh.
14)	Stranka zahteva, naj se u-stanovi po deželi kmečke strokovne, zlasti vinarske in kmetijske nadaljevalne šole. Za vojake kmečkega stanu naj se pri vojakih uvede pouk v kmetijskih strokah.
Stranka zahteva, da se sinovi kmečkih starišev pri vojakih he odtujijo popolnoma kmečkemu delu.
15)	Stranka zahteva splošno,
pa pridno črpijo zaklade v njih lastni zemlji, na kojo jih je Vodnik pred sto leti opozoril. Proroki pa so ustregli maliku na Dunaju in se mu pri tem še globoko klanjajo.
Vsled takega nesložnega dela in postopanja pa ne upošteva in tudi ne more upoštevati vlada Slovencev, ampak jih — kar je tudi ceneje — prezira.
Rojaki! Vi čutite na sebi učinke zastrupljenja. Ta strup ima za posledico zaostajanje v prosveti in blagostanju in kot takšni ste zaničevani in prezirani od vaših bolj prosvitljenih sovražnikov.
Da se vam povrne ljubo zdravje čim preje, vam prepišem sledeči protistrup.
Recp.
Narodna sloga..........1'00
Nesebično in požrtvovalno delo narodnih
voditeljev...........1'00
Narodni zavodi in narodna društva . . 1'00 Narodna prosveta v bratski ljubavi po
nauku Krista: Ljubi bližnjega kot sebe 1'00 Za Slovence:
Dr. Marko
homeopat,
"M"
enako in tajno volilno pravico tudi za občinske zastope in deželni zbor, to pa še le tedaj, ko bo izvedena davčna reforma v smislu naše pro-gramne točke pod 2).
Volilni sistem naj bo proporcionalen, t. j. število poslancev naj se ravna po številu prebivalstva.
16)	Slovenska kmečka stranka in drugi stanovi.
Četudi je naša stranka kmečka, ker lioče gospodarsko organizirati le kmečki stan. hoče biti pravična nasproti vsem drugim stanovom. Radi tega bo stranka podpirala vse opravičene zahteve drugih stanov.
17)	Slovenska kmečka stranka in trgovstvo. Stranka priznava veliko važnost trgovine tudi za kmečki' stan. Zato zahteva stranka, naj se ustanovi v Gorici slovensko trgovsko šolo, oziroma naj se že ustanovljeno razširi tudi na pouk s slovenskim učnim jezikom.
18)	Stranka bo delovala na to, da se v našem kmečkem ljudstvu ukorenini in razširi ideja po gospodarski samopomoči ter smisel za ustanavljanje produktivnih zadrug, katere naj bi bile direktne posredovalke med kmetom in delavcem ter odjemalcem.
19)	Slovenska kmečka stranka in vojaštvo. Stranka je proti sedanjemu sistemu vojske, zahteva znižanje vojaške službe in skrajšanje orožnih vaj. Stranka zahteva, da se orožne vaje vrše v takem letnem času, kadar kmetijstvo ne trpi prevelike škode vsled odteg-njenja tolikega števila kmečkih delavcev. Stranka bo delovala na to, da se sprejme zakon, po katerem bodo starejši sinovi kmetije oproščeni vojaške službe, namesto tega pa bodo primorani obiskovati dveletni tečaj kake kmetijske šole.
20)	Slovenska kmečka stranka in narodnost.
Stranka je slovenska, torej tudi narodna. Stranka zahteva popolno enakopravnost našega naroda z drugimi. V slovenskem delu naše dežele imej naš jezik prednost pred drugimi. Stranka zahteva povsod, kjer bivajo Slovenci, uradovanje v slovenskem jeziku, dalje nameščenje slovenskih uradnikov, zlasti zahteva stranka slovenskih sodnikov za Slovence.
21)	Slovenska kmečka stranka in splošna politika.
Stranka zahteva za Slovence narodno samoupravo, torej zedinjeno Slovenijo z enim samim deželnim zborom. Stranka je tudi za to, da se v okvirju habsburške monarhije vsa jugoslovanska plemena združijo v eno celoto.
22)	Slovenska kmečka stranka in vera.
Stranka priznava krščanska načela.
V Gorici, dne 17. jan. 1909.
Sodstvo slov. ftmečke stranhe.
Deželni zavod
za zavarovanje goveje živine.
Ta zavod se je ustanovil 1. 1904.
Tedaj so bila poslana vabila vsem županstvom na Goriško - Gradiščan-skem. Zavoda se ni vpoštevalo, češ, pravila so prestroga, in kdo se more po njih ravnati.
„Ne bodemo tam zavarovali živine", tako so govorili kmetje, „v slučaju nesreče se lahko prjpeti, da bi ne bili izplačani".
V letu 1908. so se pa vendar začele zglašati podružnice, katerih je do danes ustanovljenih 46. V tem času je bilo
------H _______ ____________.-
med vpisano živino 62 slučajev nesreče, Zavod je vse nesreče izplačal, brez ozira na strogost pravil.
Torej je strah radi strogosti neopravičen.
V pravilih morajo biti tu pa tam stroga določila, ker to je že povsod v navadi in je tudi prav, da se kar mogoče pazi na živino, bodisi radi snažnosti ali trpinčenja.
Podružnica se lahko vstanovi v kraju, kjer je najmanje20 članov s 60 glavami goveje živine.
Vsak, ki pristopi k podružnici, mora vpisati vso živino, ki jo ima v hlevu, to je od 4 mesecev do 12 let staro.
Podružnica si izvoli izmed članov odbor. Odborniki so ob enem tudi ce-nilna komisija. Živina se ceni vsakega pol leta. Plačati je 1 od sto cenilne vrednosti in to v dveh obrokih.
Ko živina oboli, se ceni vnovič in in po isti cenitvi se izplača.
Plača pa zavod le 85 od sto, če pogine na paši 80 in če je kuga 70 od sto. V slučaju nesreče se živina ne sme ceniti več, kakor je bila prvotno cenjena.
Vsak, ki je živino vpisal, velja za pol leta; tudi če jo med tem časom proda, mora od nje plačati zavarovalnino. Prememba je torej mogoča vsakih 6 mesecev.
Glede zavarovanja goveje živine pa vlada osobito med našimi živinorejci različno mnenje. Namreč med večjimi posestniki, ki imajo mnogo živine, in med onimi malimi, ki imajo le eno ali par kravic. Ti večji posestniki pravijo: naj plačujem par let zavarovalnino od toliko živine, pa moram toliko dati, kakor če bi mi poginilo eno ži-vinče. Nasprotno pa mali posestniki bi imeli prav radi zavarovano svojo živino, ker ako takemu pogine kra-vica, pride težko več do nje, namreč, da bi si mogel kupiti drugo..
Takih malih posestnikov je 9 vsakem kraju navadno ogromna večina, ki pa nimajo veljave v občini. Vsa veljavna mesta zavzemajo navadno boljši posestniki, čeravno so ti povsod le redko nasejani. Nižje ljudstvo, to je mali posestniki, se sami ne ganejo, ker pričakujejo vsako novo napravo ali prireditev le od veljakov, občinskih voditeljev, ki so zato postavljeni.
Ti večji pa, ki so voditelji, se za preosnave v občni blagor malo brigajo, ker sami ne čutijo potrebe. Tako kakor v tem oziru (zavarovanje goveje živine), tako tudi v vsakem drugem.
Dolžnost večjih posestnikov je, kjer so oni voditelji, tudi če sami ne zavarujejo živine vsled gori navedenih izgovorov, da združijo male posestnike in za te vstanove podružnico.
Kjer pa so mali posestniki sami take osnove zmožni in bi jo radi imeli, naj ne čakajo občinskih voditeljev, da to store, temveč naj si vstanovijo isto sami.
Po našem mnenju je zavarovalnica goveje živine posebno za male posestnike prepotrebna ustanova, ker kakor že gori povedano, ako takemu krava pogine, si težko kupi drugo brez da bi se na novo zadolžil.
Vrhu tega pa je tudi bolj brez skrbi, ko mu živina oboli, ako je ta zavarovana.	(Dalje.)
Kranjski deželni zbor.
Minuli petek je imel kranjski deželni zbor svojo politično debato, ob kateri je doseglo zanimanje za njegove razprave glede septemberskih dogodkov svoj vrhunec.
Prinesti hočemo danes govor kranjskega deželnega posl. dr. Tavčarja, ki se glasi:
„Za Slovence je bilo jubilejsko leto, leto krvi in solza, ker je nemški nacio-
«

nalizem obhajal orgije. surovosti in pobalinstva v Ptuju. Vlada, je dejal, dela z vsemi močmi na to, da se uresničijo nemško-nacionalne sanje. Baron Sch\varz je nemški prokonzul v deželi: njegova vladna modrost tiči v tem, da '20.000 Nemcev deli 95 odstotkov pravic Slovencem, katerih je skoraj pol miljona, pa pičlo 5 odstotkov. Furor teutonicus je danes naš vladar in vladi in dvoru je to všeč. Meseca novembra se je deželni odbor poklonil cesarju in deželni glavar je pel visoko pesem o vdanosti, pokornosti in neomajni zvestobi slovenskega naroda. Ali ta vdanost, pokorščina in zvestoba mu komaj daje jamstvo za gomilo v stari zemlji. Vladar nas je neprikrito radi ljubljanskih dogodkov obložil z ostrim ukorom, tako, da smo odhajali kakor bi nas bil kdo z mokro cunjo pretipal. Ko pa je bilo sprejeto zastopstvo dežele Štajerske, kjer je nemštvo v Ptuju, Mariboru in Celju še mnogo huje divjalo, ni cesar spregovoril nikake pomirljive besede. Ofi-cialna Avstrija meni, da smo^Slovenci zategadelj na svetu, da nam Nemci po glavah plešejo. S tega stališča je presojati septemberske dogodke v Ljubljani, v prvi vrsti postopanje vojaštva, kateremu smo bili izročeni n? milost in nemilost. Lojalna navada je, da se obsojajo in obžalujejo take demonstracije. Vse prav ! A da narod dostikrat nima druzega orožja kakor demonstracije, je kriv avstrijski vladni sistem, ki nam odkazuje v tej omajani državi položaj helotov, dasi je v ustavi teoretično tako lepo zajamčena enakopravnost vsem narodom. Kar nas je vse pretreslo ter v nas razvnelo zadnjo trast, je bilo to, da so dne 20. septembra v Ljubljani pokale ces. kr. puške in da sta v cesarjevem jubilejskem letu morala umreti dva mlada človeka, sedem jih je pa bilo razmesarjenih in pohabljenih. Streljalo se je na pedolžne, bodi iz zabito-sti, bodi iz hudobije. Na kratko : Dokazano je, da se je morilo. V tem pogledu je sodna preiskava dala vsa potrebna pojasnila; izpoved vladnega policijskega svetnika se je zajedla kakor črna pega v rmeno zastavo pešpolka kralja Belgijcev. Vojaške oblastnije so zastarelih nazorov, od katerih ne odnehajo in naj pogine pri tem ves svet. Med stare grehe avstrijskih generalov spada tudi oni, da ti stari in dostikrat obrabljeni gospodje nočejo nikdar pri-poznati, da so kaj grešili. Tako vojaška avtoriteta tudi v Ljubljani na noben način ni hotela pripoznati, da zadene vojaštvo 27. pešpolka kakšna krivda. Lajtnant Maver in njegovi vojaki, ki so potem pisali bestialne karte domu, so bili nedolžni kakor ovčice. Vojni minister se je v delegacijah zagovarjal, da je moštvo tiste čete, kateri je 20. septembra zapovedoval'lajtnant Mayer streljalo prej, nego mu je bilo dano povelje. Pri tem ni občutil, kako je s tem izgovorom osmešil sebe in avstrijsko armado pred celo Evropo. Njega ekse-lenca ni zaukazal niti najmanjše preiskave in polkovnika, ki ima tako discipline v svojem regimentu, ni niti za trenotek poslal v kasernski arest. Tistega, ki je sprožil tri strele, je pohvalil njegov lajtnant : «Also Sie waren es, der das Šchnellfeuer unterhalten hat. Bravo ! So Gott will, werden wir noch schieSen.
Pri naših avstrijskih razmerah se prav nič ne čudim, da se lajtnantu Ma-yerju ni nič zgodilo ; čudim se samo, da dne 2. decembra ni postal oficir Josipovega reda, seve »mit der Kriegs-decoration«! Vojni minister je g. dr. Šušteršiču obljubil, da se bo nanovo preiskavalo. A prejskuje se nič. Samo lajtnanta Mayerja so poslali na blaz-niško opazovalnico, pa se pravzprav ne ve, zakaj. O ti vojaški ekspediciji v blaznico se pripoveduje pikantna dogo-bica, katera bi, če je resnica, za kar pa jaz ne jamčim, v bengalični luči razsvetlila disciplino pri 27. pešpolku. Govori se, da je lajtnant Mayer s svojimi »tovariši« v takozvani »Offiziers-messe« nekaj popival. Njegov kompa-nijski komandant je potreboval njegove službe in po ordonanci mu je poslal takozvani »službeni list«, s katerim ga je v službo poklical. Gospod lajtnant pa je vpričo svojih tovarišev ta list strgal, rekoč: »Was soli mir der Wisch!«
Naj je že lajtnant Mayer blazen ali ne, nikakor se mu ne more dopustiti njegovo provokatorično postopanje po 20. septembru! Naravno je, daje Ljubljana, ko so bili ubiti ljudje, v hipu stala v plamenu. Bilo nas je mnogo, ki
s mo smatrali demonstracije za nekaj takega, kar daje orožje v roko političnemu nasprotniku. Ko pa se nam je po vedalo, da je tekla človeška kri, zavrelo nam je v glavi, in najmirnejšemu meščanu so se krčile pesti.
V	tem nevarnem položaju je lajte-nant Mayer svojo, s človeško krvjo zamazano pest dvignil proti mirnemu človeku. Prežal je nanj, in ko ga je zavohal v Prešernovih ulicah, ga je napadel iz zasede ter ga pretepel. Lajtnantu Mayerju se ni ničesar zgodilo, in Potiorek je imel svoje dopadjenje, da je mogel neznaten oficir celo Ljubljano na nečuven način izzivati. Sicer pa recite kar hočete, ako pet do glave oboroženih oficirjev zahrbtno napade neoboroženega meščana, ne vidim jaz v tem ničesar junaškega, ničesar častnega : Take reči uganjajo pretepači. Skoraj bi človek mislil, da bi kaj takega, kakor je bil lajtnanta Mayerja eksces v Prešernovih ulicah, v normalni državi ne smelo biti mogoče Zlasti od strani vojaštva ne, ki je glavno breme preobloženega davkoplačevalca.
Vojaško upravo zadeva še drugo očitanje.
V	te stvari se je namreč tudi vtaknil korni poveljnik general infanterije gospod Potiorek! Vedel je polkovnik 27. pešpolka, da je poročnik Mayer nemogoč pri 27. pešpolku v Ljubljani, in zato ga je poslal v Gradec, a od tamkaj ga je zopet Potiorek poslal nazaj v Ljubljano, da se je ta človek potem nalašč kazal po ljubljanskih ulicah ter posedoval pri odgrnjenih kazinskih oknih vsak dan in prezirljivo gledal na tiste ljudi, na katere je prej streljal. Poročalo se je v Gradec, da je lajtnant Mayer tudi dne 19. septembra napravil «Bajonettangriff» na občinstvo. In kako se je potem izrazil feldcajgmojster Potiorek? «Ein Bajonettangritf, wobei keine Verwundung stattfindet, ist fur mich kein Bajonettangriff» 1 To je krvoločnost, ki sramoti vsakega olieiija, posebno pa takega, kakor je general Potiorek. Bojim se, da bodeta ležala ta dva mrliča tudi med nami in našo dinastijo !
Zagovor kranjskega deželnega predsednika, barona Schwarza, ki se je zagovarjal glede septemberskih dogodkov, priobčimo v prihodnji številki.
Dopisi.
Iz Prvačine. — V nedejo smo imeli tukaj kmečki sestanek v prostorih dedičev pok. Vinkota Gregorič. Sklicali smo ga na poziv vodstva kmečke stranke. K sestanku je prišel g. Ivan Mrmolja, član vodstva, ki je imel lep poučen govor. Med drugim je opisal v nekaj potezah stanje danskih kmetov, ki so bili pred dobrimi 60 leti ubogi trpini, vlada pa danes med njimi splošno blagostanje. Na Danskem so namreč kmetje in delavci združeni vsi v zadrugah. Kar ima kmet na prodaj, proda zadrugi; kar delavec rabi, jemlje tudi v zadrugi. Odpravljen je torej oni posredni stan, ki izkorišča kmeta in delavca; neorganizo-vanemu kmetu plačuje pridelek po nizki ceni in delavcu jih predrago prodaja. Na Danskem pa je kmet tudi drugače dobro organiziran. On ima tudi v parlamentu glavno moč, si torej sklepa zakone sam in si tudi sam gospodari.
Kakor je kmet organiziran na Danskem, moral bi biti tudi pri nas v glavnem v produktivnih zadrugah.
Za gospodarsko organizacijo pa nam je treba zavednosti in znanja. Znanje pa si lahko pridobi vsak kmet, ki zna čitati. Citanje poučnih knjig in časopisov, privede nas gotovo do zadostne izobrazbe in znanosti, da se organiziramo in si vstvarimo lastno moč.
Popolnoma nezavednega kmeta pa je težko organizirati, ker tak se da omajati zdaj na eno, zdaj spet na drugo stran.j
Zatorej kmetje, ne moremo vam dovolj priporočati čitanja, da se iz tega mnogogaj naučite.
Naša kmečka stranka se je ustanovila v svrho stanovske organizacije kmečkega stanu. Stranka nam nudi tudi potom svojega glasila prav poučno gradivo in ram vzbuja samozavest, da se otre-sem gosposkega nadvladja, vlade onih, ki ne poznajo naših potreb in nas kosajo v razne stranke, da vas potem na ta način slabijo in izkoriščajo. Vsakega kmeta, ki se prišteva za pristaša kmečke
t
X..
|>RBB|MH
stranke je dolžnost biti mu naročenemu na strankino glasilo.
G. Budin iz Dornberga, član izvrše-valnega odbora stranke, je govoril o prepotrebni regulaciji reke Vipave, ki nam odnaša ob povodnjih kos za kosom rodovitne zemlje.
Pozivlje kmete, naj se vsi združijo v kmečko stranko, ker le v samopomoči je naša rešitev.
Ne zanašajmo se na druge. Pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal.
Končno govori domačin g. Anton Kozem, član izvrševalnega odbora kmečke stranke, ki poživlja kmete, naj se vsi naročijo na »Kmečki Glas«. Naročite se tudi tisti, ki nimate veselja za čitanje, čitali ga bodo pa vaši otroci. »Kmečki Glas« lahko čita brez skrbi vsak otrok, ne da bi se bilo bati kakega pohujšanja.
V Prvačini je bil dosedanji »Naš Glas« dobro razširjen, vendar seje priglasilo ta dan še 23 novih naročnikov.
Mi kmetje pa želimo, da bi nam stranka priredila le pogosto take sestanke. Želimo, da bi med nas prišli pa tudi naši poslanci in nam s tem pokazali, da se res zanimajo za naše težnje.
Udeleženec.
Tolminske gore. — Šele sedaj je iz-previdelo ljudstvo v naših okrajih, kako potrebna je bila ustanovitev kmečke (agrarne) stranke v obrambo kmečkih koristi in pomirjenje razdraženih duhov. Kajti gnusni boj širil je le razdor, kateri je neznansko škodoval kakor kmetu, tako narodu na Goriškem.
Razkrojem na več krajev:. z »brezvercem« pitalo se je od ene strani, a zopet zaničevali so »naprednjaki« pri-prostega kmeta, ako ga je na zapoved in s strahom svete vere prignal na volišč« domači duhoven.
Ker se nahaja v naših krajih le i malo izjeme ljudstvo, ki ne pozna zvitosti in prevar, sodi o drugem raje dobro. Vera pa mu je zaklad, ki ga zna čuvati in svoje dušne pastirje ceniti. Obžalovanja je vredno zasmehovanje !
Klerikalni voditelji in agitatorji spravili so na volišče vse, kar je bilo živega, četudi ni bil volilec več pri pameti. Gonja in strašilo, da se gre za vero, je napravila ljudstvo prvič zbegano, potem pa tudi ogorčeno nad zatiralci svete vere. Tukaj bivajoči narod je pokazal, da zna ceniti blaginjo sv. vere. Zgodilo pa se je za tem, da vsled ogorčenosti radi tolikega pritiska od strani klerikalnih voditeljev, je postal mnog pozoren, ko se je reševala sv. vera v dež. zboru.
Marsikatero oko tudi gorskih kmetov je opazovalo sedaj, dočim se prej ni brigalo veliko, kako in na kak način bodo zastopali interese svojih volilcev gospodje poslanci. In ljudstvo se je zgražalo, videč jih norčevati se z načeli. Videli smo celo združenje z brezverci ter najhujšimi sovražniki malega kmeta in naroda slovenskega.
Vse to norčevanje je naš kmet videl ter spoznal, kako se ž njim in s sveto vero norce brije. A zraven je prišel tudi do sklepa: vero, narod in rodno zemljo sam čuvati, ker drugače se mu lahko zgodi, da zgubi vse troje!
Kakor čisti veter zrak, tako je tudi kmet lahko izprevidel, kam ga pripra-vijo gosposke stranke in kaj mu koristijo. Kmetu bi namreč njegov pridelek vsakdo rad požel, a sejal in oral pa naj bi kmet le sam.
Zavedati se je začelo ljudstvo, da za kmeta ni drugače pomoči, kakor v splošni združitvi tega stanu ter tako graditi trdnjavo, ki bo čuvala naše blaginje in s katero bomo čuvali tudi druge stanove.
Ali nekaj bo nasprotnikov, kateri ne bodo videli osebnih koristi, in ti so sebičneži, ki so kot agenti gosposkih Btrank, bili privezani k jaslim, iz katerih se je dobro zajemalo na razne načine. Ti se bodo protivili kmečki stranki, ker vedo, da tam ni denarja, ne programa za osebne koristolovce.
Kot krivoverec bil sem zanič 'van,
A napočil je milejši dan.
Zavoljo stranke kmečke
Povsodi dan's sem spoštovan.
Mengorski.
Politični pregled.
Državni zbor. — V državnem zboru se obravnavajo razni nujni predlogi. Najvažnejši in najkoristnejši predlog za širje sloje je predlog poslanca Kalina za preskrbovanje vdov in sirot v vojski
padlih vojakov. Predlog bo najbrže sprejet. — Poslanec Benkovič je 25. t. m. interpeliral vlado, je-li pripravljena preprečiti vmešavanje italijanskega ministra Tittonija glede italijanskega vseučilišča v Avstriji. — V zbornici se tudi razpravlja o krvavih ljubljanskih dogodkih meseca septembra lanskega leta.
Rusija. — Ruski vojni minister je dal brzojavne rezerviste črnomorske flote pod orožje. Namen te odredbe ni znan.
NA BALKANU.
Srbija dopošlje zadnjo noto glede svojih zahtev na evropske velevlasti. Srbija zahteva pas bosanskega ozemlja, ki jo zveže s Črnogoro do Jadranskega morja.
Črnagora. — Črnogorski knez Ni-kola je dal dostaviti zastopnikom velevlasti noto, v kateri naglasa potrebo sklicati mednarodno konferenco, ki naj razpravlja o željah Crnegore.
Turčija. — Vkljub Avstro-Turški pogodbi Turki še vedno bojkotirajo avstrijsko blago.
Bolgarija se mobilizuje, ker se boji zavratnega napada od strani Turčije.
Domače vesti.
Nabiralne pole. — One gg. somišljenike, ki imajo še nabiralne pole z novimi naročniki, prosimo, naj nam jih dopošljejo, da jim pričnemo pošiljati list. Kdor želi še nabiralnih pol, naj nam sporoči.
Ljuba doslednost. — „Goriea" z dne 19. januvarja 1909 piše pod naslovom „Prikrita zagrizlost", naslednje:
„Mi menimo namreč še vedno, da se listu, ki hodi vsak dan na trg slov. javnosti prodajat svojo objektivnost, svojo zmernost, svojo delikataost, naj-manje spodobi, da kaže svojo mržnjo celo s pretvarjanjem imena, katero si je stranka sama nadela. Naše ime ,,Slov. ljudska stranka" ne gre „ Edinosti" v želodec." Na koncu tega članka pa piše: „To je navsezadnje malenkost, a ravno v malenkostih se srd in strast najbolje zrcalita".
V tem se z „Gorico" popolnoma vje-mamo in podpisujemo to njeno mnenje z obema rokama. Toda „Gorica" je mnenja, da bi to smelo veljati le zr njeno stranko in ee strogo drži načela: „Quod licet Jovi non licet bovi"! Citirane stavke piše namreč na prvi in drugi strani, na tretji pa že vse kaj drugega. Naša stranka sije nadela ime in se oficijelno imenuje „Slovenska kmečka stranka", injetoraj tudi naslov „agrarna" napačen, tembolj, ker se v današnji politiki pod besedo „agrarci" razume vse kaj drugega, kakor pa naše revno kmečko ljudstvo. Ali nas je pa „Gorica" že imenovala po našem pravem imenu"? Zelo dvomljivo! Poglejmo samo, kako nas imenuje v svojem zelo kratkem poročilu o shodu zaupnikov: „Shod „agrarno-liberalnih" zaupnikov", „agrarec oziroma kmet v fraku", „a-grarec oziroma extrgovec", „liberalno-agrarna stranka" „agrarci ostanejo tudi naprej liberalci", „čemu so agrarci sklicali liberalne zaupnike" itd.
Tu se speglaj brumna duša! Doslednost nad vse. — „Soča" je
bila vedno ona, ki je v vznesenih besedah napovedovala boj vsemu, kar je italijanskega, pozivala na bojkot in celo žugala onim, ki ee ne bi dosledno držali bojkota. Vse to pa „Soče" ne moti, da ne bi priobčevala oglasov ita-ljanskega podanika, zagrizenega sovražnika Slovencev, ki pri vsaki možnosti ostentativno kaže svoje italijanstvo s tribarvnimi ovratnicami i. t. d.
In vendar tega človeka v upravni-štvu „Soče" prav dobro poznajo!
Gospod dr. Turna je napravil Gabr-ščeku poklon češ, da je le vprašanje časa in nič drugega, da namreč agrarna stranka zleze popolnoma v Gabrščekov tabor, ker nima izkušenega voditelja. (Dr. Tuma je seveda kot mejster padel iz neba.) Gospod Knaflič je vrnil dr. Tumi ta poklon s tem, da je imenoval našo stranko prehodno stranko med napredno in socijalistično, ki vodi neizogibno v eocialno-demokratičen tabor. Ta dva gospoda sta pač dovolj študirana, da bi mogla na podlagi zgodovinskih dogodljajev in naravnega razvoja proučiti, ali je eno ali drugo stranko rodila socialna potreba ali le objestnost posameznikov. Tembolj neodpustljivo je tedaj, da se taki ljudje spozabijo do takih trditev.
»Agrarec« v listu »Gorica«. — »Gorica« z dne 23. t. m. prinaša dopis z
dežele, pod katerega je začrtal nekdo za podpis »agrarec«. V dopisu smeši vodstvo kmečke stranke, kakor da bi dr. Franko, Ivan Zavnik in Mrmolja delovali za stranko le zato, da bodo ti trije poslanci. Znano je, da sta se dr. Franko in g. Zavnik branila kandidature za poslance. Storila sta to le zaradi stranke na zahtevo njenega odbora. Tudi Mrmolja je bil v seji odbora stranke enoglasno' izvoljen kandidatom za poslanca, se je pa temu odločno uprl, rekoč, da ako odbor vztraja pri tem, da se njega proglasi kandidatom, da ne stori več koraka za stranko. Uprl se je radi tega, ker ni hotel, da bi se mu potem predbacivalo, da je delal za ustanovitev stranke le radi sebe, da bi bil poslanec.
To je res, ne pa kar piše oni »agrarec« v »Gorici«.
Sodimo, da je dotični »agraree«, ki se je sedaj zatekel h »Gorici« iz družbe onih, ki so 1. 1906. pisali članke v v »Soči« proti kmetu. Menda se ne motimo. »Gorici« pa čestitamo na pridobitvi tako imenitnega »agrarca«!
Dr. Franko o vinski krizi. — »Gorica« od torka prinaša dopis s podpisom »neorganizirani kmetje«. V dopisu prosi dr. Prankota, naj se ne norčuje s kmetov, da govori na način, da bodo ceno vinu določali sami, češ, naj se poskrbi za odjemalce ne za določanje cen.
Dr. Franko v svojem govoru pri »Jelenu« gotovo ni mislil, da bi ee ceno vinu določalo tako visoko, da bi bila za prodajo nemogoča.
Sploh pa, ko je govoril o organizaciji kmetov, je gotovo mislil povedati, da ko bi bili organizirani, bi bilo gotovo tudi bolje preskrbljeno za odjemalce, kakor je to sedaj.
Oni »neorganizovani kmetje«, ki veljajo kot podpis onega dopisa v »Gorici«, bodo najbrže ena in ista oseba k onem »agrarcu«, ki je bil podpisan kot tak v prejšnji »Gorici«.
Slovensko ljudsko stranko je ob-
rekoval Mrmolja na shodu v pri sv. Luciji, tako piše „Gorica". Še vedno pozivlje Mrmoijo, naj pove, kdo so oni v vodstvu te stranke, ki niso že več let videli cerkve od znotraj, kakor je rekel na enem shodu.
Mrmolja je v debati z župnikom Krageljnom na shodu res rekel, da so v vodstvu S. L. S. ljudje, ki že več let niso videli cerkve od znotraj. To je povedal vsled vednega zbadanja in obrekovanja naše stranke z liberalci, od strani „Prim. lista" in „Gorice", ker liberalec pomeni med našim ljudstvom še vedno brezverec, in v tej veri hočeta omenjena lista ljudstvo nadalje obdržati.
Našo stranko torej opisujejo kot tako, da se je bode ljudstvo radi vere ogibalo. Mrmolja je župniku rekel: Hočete, da vam osebe imenujem, ki so v vodstvu vaše stranke take, kakoršne hočete napraviti iz nas, ki spolnujemo verske dolžnosti.
Župnik je odgovoril: Obžalujem če so.
Mrmolja je bil tedaj dolžan župniku odgovoriti, ako je ta zahteva!, ker pa tega ni storil je Mrmolja molčal. Vsa dolžnost Mrmoijeva je ostala tedaj tam na shodu v debati z gosp. župnikom Krageljnom.
„Gorica" v prvi številki potem pa poživlja Mrmoijo naj imenuje one osebe. Zbrali so se najbrže potem gospodje okoli nje, naredili vse svoje ljudi za dobre kristjane, in šele potem je prišla z zahtevo, naj Mrmolja imenuje osebe, češ, zdaj ga bomo nevednega kmetavzarja. Dokazali mu bo-derno ljudi, ki jih bode imenoval za najvzornejše kristjane, saj Mrmolja gotovo ne more biti vsako nedeljo pri teh vseh naših ljudeh od jutra do poldne. Torej dokazati ne bode mogel, kar je trdil. To bode potem življenje za nas, gradiva za pobijanje političnega nasprotnika. G. župnik Kragelj je bil skoro gotovo od teh ljudi okoli »Gorice" že trdo prijet, ker ni Mrmolju takoj rekel: Imenujte osebe.
Ti ljudje S. L. S., ki hočejo sami biti kristjani, drugi, ki niso v njih stranki ne smejo to biti, ki dan na dan obrekujejo našo stranko in jo imenujejo liberalno, kar pomeni pri našem ljudstvu posebno pri čitateljih njih listov za brezversko. Ti sedaj pravijo, da je Mrmolja obrekoval njih stranko.
Ti ljudje tudi že leto dni ponovno pišejo, da je Mrmolja svojega očeta po tleh vlačil in vezal, čeravno se ni Mrmolja nad svojim očetom prav nič pregrešil, temveč ga je, ko je bil v
službi, kot redar hotel domov odpeljati, ker je motil javni red. On pa ni hotel iti, se je na tla vrgel in Mrmolja ga je pustil. To je bilo vse. Torej kar je storil, je storil v izvrševanju svoje službe, kar trpi, na ugledu trpi le kot žrtev službe.
Kar pa Vi pišete o tem, delate z namenom Mrmoijo javnosti predstavljati kot grdega zločinca, to bi tudi res bil, ako bi to storil, kakor vi opisujete.
Mar to ni zloba in grdo obrekovanje bližnjega. Vi torej, ki tako delate kot sami učenci Kristusovega nauka, ki je učil ljubiti bližnjega kot sebe, pa bližnjega, ki je vaš politični nasprotnik tako nesramno obrekujete, in če ta vam kaj reče je takoj ogenj v strehi in se vaši tako pošteni in edini krščanski stranki godi grozna krivica. Kdor vas pozna, ta vam ne more verovati, da res tako mislite, kadar obrekujete druge in kadar pišete, da ste vi žaljeni in obrekovanj. Kdor vas pozna, pravimo, ve da je vse to vaše delo, le zlobno in hinavsko zavijanje ljudstvu v slepilo. Ali ljudstvo bo spregledalo in vas bo spoznalo.
Goriški deželni odbor. — »Soča« piše, da je nastanil deželni odbor enega Laha za voditelja skladišča v deželni norišnici s plačo 2400 kron, Slovenca pa za kurjača s polovično plačo. — Pajer hoče še v tem času, ki nezakonito vlada, spraviti čim več mogoče laških ljudi v dobre službe. Slovenski odborniki seveda pri tem molčijo in kimajo, kakor je že njih navada.
Kolesarsko društvo „Vrtojba" v Vrtojbi priredi v nedeljo 31. t. m. zabavno veselico s šaljivim srečkanjem, polževo dirko in plesom.
Pod vlak je prišel Viktor Štoka iz Krajnevasi na Krasu. Spremljal je svojega svaka in sestro na postajo v Da-tovlje. Hodil je nekaj časa ob železniškem tiru. Naenkrat pridrvi goriški zabavni vlak, ga pograbi za suknjo, ga vrže na tla in zdrobi na kose. Nesrečnik je 20. letni kmečki sin, obiskoval je kot tak kmetijsko šolo na Grmu.
Električni tramvaj v Gorici. — Že več dni so poskusne vožnje, a tramvaj še ni izročen prometu. Napis na njem za varnostne odredbe je samo laški, kakor bi imel voziti samo Lahe. Sramota! Kakor kaže, bode oviralo vožnjo blato in prah, ker so tračnice položene kar v cesto, mesto da bi bilo ob straneh potlakano s kamenitimi ploščami.
Za voznike in kolesarje je izdal goriški magistrat razglas, da se morajo vsi vozniki umakniti z električnih tračnic, ko slišijo zvoniti z zvoncem. Kolesarji ne smejo naglo voziti po Raštelu, pred škofijo, na koncu Gosposke ulice in po Stolni ulici. Kdor bi se pregrešil proti razglasu, zapade kazni od 2—200 kron, oziroma od 6 ur do 14 dni zapora. —
Mesarji V Gorici so si ustanovili mesarsko društvo. Predsednik je Josip Cin-farin. Kake namene ima društvo, nam ni znano.
V restavraciji »Corso« v Gorici je
stanoval meseca novembra neki Fibich s svojo družino. Predstavljal se je za lastnika kinematografa v Trstu. Ko je napravil restavraterju »Corso« za 1000 kron škode, je izginil in pustil tam 'družino samo, katero je pa restavrater odstavil.
Velik konjski semenj bo dne 27. feb. v Gradiški. Na tem sejmu bo posebna vojaška komisija zbirala konje za vojaške potrebe. Konji morajo biti stari od 4 do 7 let, visoki morajo biti od 154 do 159 cm. Za konja, kateri bo spoznan sposobnim za vojaške potrebe, je cena 700 K.
Razno.
Ljubljansko veteransko društvo je
vlada razpustila vsled tega, ker je darovalo 200 kron ranjencem, ki so bili ranjeni ob septemberskih demonstracijah v Ljubljani.
Brat ubil brata. — Grozno hudodelstvo ee je zgodilo v nedeljo v Gornjem gradu na Štajerskem. Brata Špeh sta pila poleg svojega očeta v krčmi. Eden izmed obeh bratov se je začel prepirati z očetom, drugi brat, krepak 22-leten mladenič, pa je očeta branil; to je pa tako razjezilo brata, da je potegnil nož, ga zasadil lastnem bratu v vrat, da je bil nesrečnež v par trenot-kih mrtev. Orožniki so takoj vklenili morilca ob mrtvem bratu, ki je ležal sredi sobe v veliki mlaki krvi; nesrečni oče pa je jokal kakor otrok.
•cr	'
Tragičen konec dveh vojakov v
Bosni. — V nedeljo opoludne so pri Hau Podvaganiju na ceati iz Belobrda v Dobrnu, okraj Višegrad, našli dva ubita vojaka, ki sta patrulirala. Preiskava je dokazala, da je vojak Kakfač ubil svojega tovariša Billerja in se potem ustrelil. Vojaka sta pripadala 86. pešpolku.
Nov potres v Kalabriji in na Siciliji.
—	V soboto popoludne so čuli v Me-sini zelo valovit potres, tako, da so se barake gibale. Prebivalstvo se je silno prestrašilo. Tudi ladje usidrane pred Mesino, so čutile potres.
Tudi v Reggio di Calabria je bilo v soboto ob istem času čuti močan potresni sunek.
Od veselja umrla. — Nek poročevalec »Berliner Tagblatt-a« piše o prizoru, ki se je odigral na razvalinah Mesine: »Zrl sem poln ganotja, kako je neki mož našel pod razvalinami svojo mlado ženo. Mož je od veselja skoro zblaznil.
—	Nek sanitetni vojak ga je opomnil, Baj ne muči s svojimi poljubi že itak na smrt izmučene žene. Ali mladi soprog se ni dal odvrniti. Pokleknil je h nosilom in venomer poljubljal njeno krvaveče čelo in od kamnov, ki so se bili na njo zrušili, razbite roke. Ko-nečno se je umiril in pustil, da so mu nesli ženo v provizorično narejeno bolnišnico. — Tu pa ni bilo za njo več pomoči. Toda nihče ni imel poguma, da bi to grozno novico javil nesrečnemu mlademu možu, ki je čepel ob vhodu v bolnišnico.« —
Število žrtev potresne katastrofe. — Po uradnih podatkih znaša število mrtvecev, ki so vsled potresne katastrofe pokopani pod razvalinami Mesine in drugih krajev 191.000. Ranjencev je okrog 16.000. Vsi ti se nahajajo po raznih bolnicah.
Ruski prostovoljci za Srbijo. — General Lipovac je te dni dospel v Odeso, kjer je izdal poziv na ruske prostovoljce, naj bodo 28. t. m. pripravljeni na odhod v Belgrad.
—
Bi.

Vinogradniki, pozor!
Na prodaj imam več v/oz akacijevih kolov primernih za vinograde.
Ivan Fornazarič,
Dolnja Vrtojba hš. štev. 130
Kmetje! Širite »Kmečki glas"!
gDpm
Gujte! Ne zamudite priložnosti!
Ustanovila se je ..Kineteka delavska gospodarska zadruga" v
Dobravljah na Goriškem, reg. zadr. z omejeno zavezo. Zadruga ima nad 10.000 hI vina (mošta) v svojih kleteh združenih kmetov iz boljših vipavskih vinorodnih krajev, kakor: Bije, Skrilje, Dobravlje, Kamnje, Šmarje in drugih bližnjih vasi. — Priporoča se cenj. odjemalcem, gostilničarjem, konsumentom, zadrugam, vinskim trgovcem po Goriškem. Kranjskem, Koroškem, v Trstu in drugod posebno pa bratom Čehom, naj se poslužujejo naših izbornih vinskih pridelkov. Postrežba točna in redna, cene zmerne.
Zadružni odbor.
Gorica. Raštelj 32 (v lastni hiši).
PODRUŽNICA v Gosposki ulici št. 1. nasproti „Montu". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po pošti.
Cene zmerne
Z
<35. <
N
Si
O
crc »
<
O) 5» 7T
O
<
-5 tO •-b
n» CR P
"O O rr
C/K <
So
Pozor, novoporočenci i
BSBBaHBHmiH
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetar-sko stroko ima
Anton Breščak
v Gorici, v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
Anton Breščak.
«6 >
■4—•
HO
IE o o.
CS hO 0) C
ff)
s_ >
O
as
cn >
cS bO O
as
N «5
<v >
Z
Pozor, novoporočenci
I
Neveste (Novice)
kam kupovat balo ? Odgovor: vse v domačo manifakturno trgovino
Hedžet & Koritnik - Gorica,
Vogal Tekališča Verdijeve in šolske ul. štv. 5.
Ravnokar došlo je več tisoč komadov novega svežega blaga, kakor:
Platno domače in fino Slezijsko za rjuhe v razni širjavi. Gradi, žima, volna in perje za postelje, lepe odeje -- koci, kovtri in koverte, raznovrstne garniture, preproge, zavese, prti, obri-salke ter prava ljubljanska kotonina (šeša) Sifon, kretou, Creas i. t. d.
Lepe gladke in moderne volne za poročne (nouicijal) obleke.
Vsemu blagu so znižane cene! Vsaka novica dobi lep dar v balo!
Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« iz najboljiega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Original-Victoria stroji delajo še po 15-letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosljivi za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najpripravnejši za umetno vezenje (rakamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam Učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Original-Victoria stroji so najboljši izdelek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak sttoj jamčiva 10 let. — Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria« stroje.
Edina zaloge »Original-Victoria« strojev in drugih šivalnih strojav, dvo-koles »Puch«, orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki:
KERŠEVANI & ČUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravijalnica RiVA CASTELLO št. 4.