Strokovne raz • .. i\:1. ::-_ -v ..__ GDK: 15:228.9: (497.12) Ogroženost ptičev v gozdovih Slovenije Janez GREGORI* Izvleček: Gregori, J.: Ogroženost ptičev v gozdovih Slovenije. Gozdarski vestnik, št. 9/200 1. V slovenščin i. eit. lit. 20. V prispevku so našteti negativni dejavniki, ki vplivajo na bogat ptičji habitat. gozd. Poudarjen je pomen odmrlega drevja, nekrosubstane. ki so matični substrat 73 vse organsko življenje gozda. Med 90 gozdnimi vrstami je 32 vrst duplarjev. V naših gozdovih je 1 O vrst žoln in detlov. ki so razen ene izjeme primarni duplarji in s tem ključne vrste gozdnega ekosi~tema. Podana je stopnja ogroženosti gozdnih ptičev po kategorijah Rdečega seznama ogro~enih gnezdilk Slovenije. Navedeni so že sprejeti ukrepi za izboljšanje stanja v gozdovih. podane pa so sugestije 73 še nekatere dodatne ukrepe. Ključne besede: gozdni ptiči. ogroženost. odmrl o drevje, JJOtnen za živali. Slovenija. V naši zavesti je spoznanje o globalni ogroženosti živega sveta, tako rastlinstva kot živalstva. Med ogro- ženimi so tudi ptiči, pri katerih nas ne sme zaslepili ugotovitev, da število osebkov nekaterih pri lagodljivih vrst narašča, ampak moramo usmeriti pogled na šte- vi lne druge manj poznane, katerih število upada ali pa so iz naših krajev celo že izginile. Med njimi so tudi nekatere vrste, ki so življenjsko vezane na gozd. Gozd - ptičji življenjski prostor Najpreprostejša definicija gozda je, da je to predel, ki ga strojeno pokriva visoko drevje. Je ptičji habitat z vertikalno slojevitostjo, od gozdnih tal z opadom. nizkega in visokega gtmovja do debel. vej in krošenj. Posamezni življenjski sloji predstavljajo podlago za ptičja hrano, od raznih vretenčarjev, nevretenčatjev, predvsem žuželk in drugih členonožcev, do popkov, listja, iglic iglavcev in plodov oziroma semen. Vrstna sestava vegetacije v posameznih gozdnih združbah je razl ična, temeljna razlika je med iglavci in listavci. Pomembna je vrstna in strukturna raznolikost v gozdu, drevje je različne oblike in starosti, različna je količina sušic, kar se vse odraža na sestavi pt ičjih populacij (GREGORI 1974). Diverziteta ptičev znotraj določenega gozda je pod vplivom okoliških habitatov. Tako je lahko v homoge- nem gozdu razmeroma pestra sestava, če gozd meji na heterogeno pokrajino, in obratno, v heterogenem gozdu je lahko manjša pestrost, če ga obkrožajo monokulture. Meja med gozdom in drugimi habitati, npr. travnikom. je lahko ostra, kar se prav tako odraža v ptičjih zdru- žbah. Rob habitataje lahko meja razšitjenosti nekaterih vrst. Vrstna sestava ptičev v gozdu se spreminja z nje- govo staros~o. V zgodnj i stopnji sukcesije. ki v mar- • J. G., univ. dipl. biol. , Prirodoslovni muzej Slovenije, Pre- šernova 20, Ljubljana. SLO GozdV 59 (2001) 9 s ičem spominja na gozdni rob, so tu vrste odpt1ega prostora in specialisti zgodnjih stadijev sukcesije (npr. drevesna cipa, rečni cvrčalec, siva pevka, mlinarček, carar, zelenec). Mnogim vrstam zagotavlja gozd kritje, hrano in možnost gnezdenja. Po drugi strani pa je tudi gozd odvisen od ptičev, ki zagotavljajo predvsem omejeva- nje š tevilčnosti insektov in raznašanje semen. Gozdni ptič je v tem delu definiran kot vrsta, omejena na gozd, ki je od njega odvisna, ali pa je gozd sred išče njene razširjenosti. Vrste gozdnega roba so obravnavane kot gozdne vrste (KEAST 1990). Izbor ni bil lahek in je subjektivne narave. Mnoge vrste navidez nimajo ničesar skupnega z gozdom (npr. siva čap lja, belorepec), vendar gnezdijo na drevju, ukrepi za njihovo varstvo so del načrtovanja gozdarjev in so tudi zato uvrščene na ta seznam. Upoštevali smo samo naše tradicionalne gnez- di lce. Seznam je podan v preglednici l. Negativni vplivi na ptiče v gozdovih V gozdnih ekosistemih prihaja do fluktuacij ptičj ih populacij. Gozdni ptiči so ogroženi, kadar pride do zniževanja števila ali celo izginjanja nekaterih vrst. Vzroki ogro7enosti so kompleksni, so posledica narav- nih procesov (ogenj, veter, nizke temperature, sneg) ali pa posledica človeškega poseganja v ekosisteme. Na ogroženost gozdnih habitatov sta opozorila Brelih in Gregori ( 1980). >>Gospodarsko izkoriščanje, ki ga narekuje vse večja poraba lesa, vedno bolj krči naravne sestoje, ki jih marsikje zamenjujejo biološko bolj revne in nestabilne monokulture, ki so poleg tega mnogo boU kot naravni sestoj i izpostavljene raznim invazijam škodljivcev, predvsem žuželk. Nujni kemij- ski posegi so pričeli korenito rušiti naravno ravnote- žje«. Opozorila sta, da se l ičinkam hroščev, ki živijo v lesu in za lubjem odmrlega drevja, zaradi pomanjka- nja hrane vse bolj slabšajo življenjski pogoji. Posre- 381 .. Gregori. J.: Ogroženost ptičev v gozdovih Slovenije Pregkdnica 1: Seznam gozdnih ptičev v Sloveniji (200 1) Zap Ime vrste (slov., latin.) Zap. Ime vrste (slov., latin.) Zap. Ime vrste (slov., latin.) št. št. št. l siva čaol ia Ardea cinerea 31 zelena žolna Picus viridis 61 sivi muhar Muscicava striata 2 črna štorklia Ciconia nil!ra 32 črna žolnaDryocovus m01·tius 62 mali muhar Ficedula varva 3 sršenar Pemis avivorus 33 veliki detel Dendrocovos maior 63 belovrati muhar F. albicollis 4 črni škarnik Milvus mil!rans 34 siriiski detel D. svriacus 64 dolgoreoka Ael!ithalos caudatus 5 beloreoec Haliaeetus a/bicilla 35 srednii detel D. medius 65 močvirska sinica Parus va/us/ris 6 kraguli Acciviter l!entilis 36 belobrbti detel D. leucotos 66 oorska sinica P. montanus 7 skobec A. nisus 37 mali detel D. minor 67 čooasta sini caP cristatus 8 kania Buteo buteo 38 triorsti detel Picoides tridacty/us 68 menišček P. afer 9 mali klinkač Aauila vomarina 39 drevesna cioa An/hus trivialis 69 1 ola v ček P. caentleus 10 olaninski orel A. chrysaetos 40 stržek TrOl!lodytes frOl!/odytes 70 velika sinica P. maior 11 šk.riančar Falco subbuteo 41 siva oevkaPrune//a modularis 71 brglez Sitta eurovaea 12 gozdni iereb Bonasa bonasia 42 taščica Erithacus mbecula 72 dolgoorsti olezalček Certhia familiaris 13 di vii oetelin Tetrao urol!allus 43 mali slavec Luscinia mel!arhynchos 73 ~'Iatkoorsti olezalček C.brachvdactvla 14 sloka Scolovax rusticola 44 1 pogorelček Phoenicums vhoenicurus 74 1 olašica Remiz vendulinus 15 golob duo lar Columba oenas 45 komatar Turdus torauatus 75 kobilar Oriolus oriolus 16 golob l!rivar C. valumbus 46 kos T. memla 76 šoia Garrulus rdandarius 17 divia grlica Strevtovelia turtur 47 brinovka T. vi/aris 77 krekovt Nucifrarw caryocatactes 18 kukavica Cuculus canorus 48 cikovt T. vhilome/os 78 kavka Corvus monedula 19 veliki skovik Otus scovs 49 carar T. viscivorus 79 črna vrana C. c01·one corone 20 velika uharica Buba buba 50 rečni cvrčalec Locustella fluviatilis 80 siva vrana C. c. comix 21 mali skovik G/aucidium vasserinum 51 kratkooeruti vrtnik Hivvolais vo/vz/otta 81 krokar C. corax 22 lesna sova Strix a/uco 52 mlinarček Sv/via curruca 82 škorec S turnus vufzaris 23 kozača S. ura/ensis 53 vrtna oenica S. borin 83 ščinkavec Frinf!i{{a coelebs 24 mala uharica Asio otus 54 črnoglavka S. atricavilla 84 1 grilček Serinus serinus 25 koconogi čuk Aef!olius fimereus 55 hribska listo ica Phy/loscovus bone/li 85 zelenec Carduelis chforis 26 1 oodhuika Cavrimulf!us eurovaeus 56 1 f!fllOVščicaPh. sibilatrix 86 čižek C. svinus 27 zlatovranka Coracias f!omtlus 57 vrbia listnica Ph. colfvbita 87 brezovček C. f/ammea 28 smrdokavra Uvuva evovs 58 kovaček Ph. trochifus 88 krivokliun Loxia curvirostra 29 viieglavka Jvnx tomuilla 59 rumenoglavi kral iiček Re zu/us rev:ulus 89 kalin Pyrrhula vvrrhula 30 siva žolna Picus canus 60 rdečeglavi kraljiček R. if!nicavillus 90 dlesk Coccothraustes coccothraustes dno občutijo pomanjkanje hrane tudi razni žužkojedi gozdni ptiči . Za nekatere vrste ptičev je poleg vrstne sestave vegetacije vitalnega pomena struktuma diverziteta habitata. Zagotovo je bilo med gozdnimi ptiči posve- čeno največ pozornosti in raziskovalnega dela divjemu petelinu (npr. MIKULETIČ 1984, ADAMJČ 1987, ČAS 1999b, ČAS 1 ADAMIČ 1998), predvsem nje- govi biologij i in ekologij i. Je teritorialna celo leta vrsta, katere populacije močno upadajo. Optimalne življenj- ske pogoje mu zagotavlja le kompleksno strukturiran habitat (slika 1 ). bolj prizadelo kot novodobna tehnološka nesnaga, cep- ljena na spodrsljajih industrijske proizvodnje lesa in divjadi (ali bolje lesoreja in mesoreja).« Gospodarsko izkoriščanje gozdov predstavlja klju- čen poseg. Pride lahko do izginotja habitata, ki se osi- romašen povme šele po desetletjih sukcesivnega zara- ščanja, v vsakem primeru pa izkoriščanje pomeni siro- mašenje gozdnega ekosistema, saj se odstrani določena kol ičina biomase. Gospodarsko izkoriščanje pomeni vnašanje mehanizacije in z njo povezanega nemira. Vzporedno z gospodarjenjem z gozdovi se je gospo- darilo tudi z divjadjo, v gozdovih se je zvečal o število velikih rastlinojedov, predvsem jelenjadi. Prizadetost gozda ocenjuje Mlinšek (1989): »Toda nič ni gozda 382 Visoka populacija jelenjadi lahko vitalno prizadene divjega petelina (REMMERT 1980: 1 02). Kot pleni- lec gnezd divjega petelina je vedno bolj prisoten divji prašič, to pa zato ker so nameščali številna krmišča v »zanemarjene« odmaknjene gozdove (ČAS 1999a). Delež aktivnih rasti šč divjega petelina se je od leta 1980 do 2000 zmanjšal za okoli 31 %, kar kaže na hitro slabšanje habitatnih razmer zaradi sečnje in pre- malo površin starega gozda, nemira, neusmerjenega gorskega turizma, nabiralništva jagodičevja, zaraščanja zadnj ih pašnikov ter naravnega nihanja populacijskih gostot, kar je vpliv plenilcev (ČAS 200 1). Siromašenje gozdnih habitatov se kaže predvsem v zmanjševanju starih sestoj ev in odstranjevanju večine suhega drevja, kar ima daljnosežne posledice tudi za populacije nekaterih vrst ali skupin ptičev. Habitatnega pomena teh t. i. nekrosubstanc se še ne zavedamo v celoti. Suha in umirajoča oz. razkrajajoča drevesa so za življenje v gozdu ključnega pomena. Mlinšek (1989) ugotavlja, da je v gospodarskih gozdovih odločno pre- GozdV 59 {2001) 9 Gregori. J.: Ogroicnost ptiče\ v gozdovih SJo,enijc malo odraslih dreves, kar velja še posebej za Slove- nijo. Nadalje v istem prispevku ugotavlja, da pripombe, da je ponekod preveč starega gozda, nastajajo zaradi neznanja in ugibanj. Opozoriti je treba na pomen posameznih starih veli- kih dreves, na katerih je gnezdo velikih ujed (npr. belo- repec, planinski orel) ali črne štorklje. Ni zadosti, če se ohrani samo drevo, na katerem je gnezdo, ampak se mora ohraniti tudi drevje na širšem območju ob gnezdu. Pomembna je rekreacijska vloga gozda, čemur je bil pred časom posvečen seminar (ANKO 1990). Številni razpravljalci poudaljajo pomen rekreacije (npr. spre- hodi in tek po gozdu, lov, različne oblike nabiralništva, gorsko kolesaljenje itd.), kot rdeča nit pa se vleče misel, da moramo biti pri tem skrajno previdni, predvsem zaradi prevelike množičnosti. Potrebne so časovne in prostorske regulative, ki bodo zagotavljale čim manjše motnje v ran ljivem gozdnem ekosistemu. Gozd je naj- boljši učitelj ; pomislimo samo na učne poti. Pomembno pa je, da so obiskovalci že predhodno dovolj ozave- ščeni in primerno vzgojeni. Za divjega petelina in druge gozdne kure je lahko vznemirjanje v zimskem času v predelih, kjer prezi- mujejo, usodno. Vznemirjanje je posledica gozdarskih del, pohodništva, terenskega smučanja ali v zadnjem času celo motornih sani. Številne gozdne ceste omogočajo lagoden pristop do najbolj skritih gozdov. Vnašajo nemir, na katerega so občutljive predvsem večje ptičje vrste, kot so ujede in sove pa tudi gozdne kure. Obiskovalci gozdov so pogosto v družbi psov, ki so nevami predvsem gnez- dečim kuram. Vse večja nadloga postaja nabiralništvo, predvsem gobarjenje in nabiranje raznih gozdnih sade- žev, kot so npr. borovnice in brusnice. S slednjim so za pomemben vir hrane prikrajšane predvsem gozdne kure. Neposredna grožnja gozdnim ptičem je sekanje drevja v gnezditvenem času, v glavnem od apri la do junija. Tedaj so uničena mnoga gnezda vrst, ki gnezdijo v krošnjah ali ob oziroma v deblih. Odmrlo drevje Mrtvo in sušeče se drevje je v dveh sukcesivnih oblikah. Prva so stoječa suha drevesa (sušice), ki jih obkroža drevje, druga pa' ležeča debla, podrti ce (ko pade živo drevo ali sušica). Dodatek so še debelejše polomljene veje. Vloga umirajočega in suhega drevja se spreminja s procesom trobnenja. Sušice in podrtice so pomembne za gozdni ekosi- stem, ker so osnova prehranjevalne verige, saj vklju- čujejo mikrobe, nevretenčarje, male sesalce in ptiče. Stoječe suši ce služijo kot mesta za prežo in gnezdenje, kot prenočišča duplarjev ter skrivališča oziroma domo- vališča za sesal ce in druge živali. Podrtice s koreninami zagotavljajo kritje in celo mesta za gnezdenje nekate- rim vrstam ptičev (npr. stržku v spletu korenin), drugim (npr. gozdnim kuram) pa vama gnezdišča in prašno kopel. Stare razpadajoče podrtice služijo kot rezervoarj i vode v gozdovih, kjer občasno vlada suša (na kraških tleh), na njih se zakoreninjajo mlada drevesa in grmo- vje. Debla lahko zajezijo potoke, da nastanejo tolmuni, ki so pomembni za vodne žuželke in posredno za ribe, obenem pa varujejo bregove potokov, ker zmanjšujejo f2 Slika 1: Shematski prikaz življenjskega prostora divjega petelina v gorskem mešanem gozdu v skoraj naravnih pogojih (bavarske Alpe). 1- mlada srnreka, petelinova zimska hrana; 2- drevo za pe~e; 3- borovničevje; 4- mesto za petje in dvorjenje na tleh; 5- kljuvanje kamenčkov s korenin; 6- zavetno mesto za spanje; 7- zavetje za gnezdo; 8- srnrekove vejice, zimska hrana kokoši; 9- prašna kopel; 10- izpostavljeno mesto za spanje; Il - mravljišče; 12- bukovo listje, hrana poleti in jeseni (SCHERZ!NGER 1977, v: REMMERT 1980: 101) GozdV 59 (2001 ) 9 383 Gregori. J.: Ogroženost ptičev v gozdovih Slovenije erozijsko moč vode. To je predvsem pomembno pri gorskih potokih. Vprašanju odmrlega lesa v gozdovih posvečajo ponekod veliko pozomosti. Pomanjkanje grobih lesru.h ostankov (sušice, štori, podrtice, debele veje)je ključni vzrok ogroženosti mnogih vrst mabov, lišajev, gliv, žuželk in ptičev. Odstranjevanju teh lesnih mikrohabi- tatov pripisujejo glavno grožnjo biodiverziteti in stabil- nosti gozdnega ekosistema. Tako so trije Dajbolj kritični elementi za dolgoročno preživetje ogroženih vrst na Švedskem stara drevesa, podrtice in sušice (različni avtorji, v: SAMUELSSON el al. 1994). V nemških gospodarskih gozdovih je tendenca, da je količina mrt- vega lesa 1-3 m1fha, upravičeno pa je povečanje na 5-l O m3 /ha, kar znaša 1-2 % volumna stoječega lesa. Polovica tega mora biti stoječih sušic, debelejših od 20 cm v prsni višinj {AMMER J 991, v: SAMUELSSON et al. 1994). Pomembna je htdi debelina dreves, ki se puščajo v gozdu, zaradi povečevanja bioiliverzitete. Med našimi duplatji največja du pla izkljuje črna žolna, ki ni vezana samo na suši ce, ampak dela du pla htdi v živo drevje. V osrednjih delih Švedske dela čma žolna dupla prven- stveno v žive topole, premer drevesa pa mora biti večji od 45 cm (NILSSON et al. 1993, v: SAMUELSSON el al. 1994). Ponekod na posekah, ki so namenjene plantažnemu gozdarjenju, puščajo posamezne suši ce in s tem pove- čujejo strukturalno diverziteto (MOORE 1 ALLEN, v: HUNTER J 999). Nekateri avtmji celo predlagajo ubijanje dre.vja kot metodo za bogatenje ptičjih habi- tatov. Ko na posekah puščena drevesa dosežejo pravo debelino, jih na nek način ubijejo in pustijo stati (raz- l ični avtmji, v: SAMUELSSON et al. 1994). Pri nas zaradi sonaravnega načina gospodatjenja z gozdovi in glede na strukturo gozdov še ni treba segati po takih metodah. Duplarji naših gozdov Primami duplarji sami izkljujejo dupla. To so v gla- vnem žolne in detli, ki jilJ je pri nas deset vrst. Ena od njih, vijeglavka, sama ne dela dupel. Podatke o raz- širjenosti m pogostnosti ter podatke o populaciji žoln in detlov pri nas povzemamo po Ornitološkem atlasu Slovenije (GETSTER 1995), za podatke o oačmu pri- prave in namestitve dupel paje vir Cramp (1985). Naš največj i primami duplar je črna žolna, pogosta vrsta (1.000-1 .500 parov), kj dosega skoraj velikost vrane. V dobršnem delu Slovenije je razpršen o razširjena. Naj- pogostejša je v bukovo-jelovih gozdovih, srečamo pa jo tudi v nižinskjh dobovih gozdovih (npr. Krakovskj 384 gozd) ter v gozdovih gradna in rdečega bora (Goričko) . Duplo izdolbe n1;1jvečkrat v primerno debeli bukvi, bom, smreki, topolu, brezi, vrbi ali jelši, 4-25 m od tal. Vbod v duplo je ovalen, velikosti l l-12 x 8-1 1 cm. Siva žalna je pogosta vrsta ( 1.000-2.000 parov), ena- komerno razširjena, skoraj odsotna v JZ delu države. Prebiva v lokah ob rekah, v logih na poljih, na gorskih pobočjih in v dolinah vse do drevesne meje. Gnez- dilno duplo si izkljuje največkrat v topolu, bukvi, hrastu ali lipi, tudi v vrbi ali boru, povprečno 5,4 m visoko (1 ,3-18m). Premer v hodne odpttine je v povprečju 5, 7 cm (5,4-5,9). Zelena žolna je prav tako enakomemo razpršena pogosta vrsta (1.500-2.500 parov). Prebiva v svetl ih, s travnikj prepredenimi gozdovi in gozdnih obronkih, v starožitllih košenih sadovnjakih, v mes- tnih parkih z ne preveč negovan imi tratami in v obce- stnih drevored ih, povsod tam, kjer rastejo stara drevesa dovolj na odprtem in dovolj vsaksebi. Duplo izkljuje v zelo različni h drevesnih vrstah, premer vhoda je 6 cm. Duplo lahko ponovno uporabi. Veliki detel je naš najpogostejši in najbolj razšitjen detel ( 10.000-20.000 parov). Je najmanj specializiran med detli in žolnami, prebiva v vsakršrull drevesnib sestoj ih, od ružin do gor- skjh smrekovil1 gozdov in macesnovih sestoj ev. Dupla dolbe v gnezditvenem obdobju in htdi izven njega ter tako igra najpomembnejšo ekološko vlogo s tem, da omogoči gnezdenje drugim vrstam, ki gnezdijo v duplih ali v njih počivajo. Duplo dolbe v različna dre- vesa, navadno 3-5 m od tal, vhod v duplo je premera 5-6 cm, navadno nekoliko eljptičen. Duplo lahko pono- vno uporabi . Sirijskj detel je zelo redek ( 10-50 parov), omejen na vzhodni rob države. Srednji detel je redek (200-500 parov), krajevno razšitjen prebivalec dobo vib in gradnovih bost, od nižine do gričevnatih vzpetin. Duplo dolbe navadno v trhla drevje, redkeje v zdravo, 1,25-4,5 m od tal, premer vhodne odprtine je 5 cm. Belobrbti detel je zelo redko razširjena vrsta ( 10-20 parov). Gnezditev je pottjena samo v Kočevskem Rogu in na Gorjancib. Hrano išče v glavnem po debelih trhlih podrticah. Duplo naredi navadno v trhlem deblu, odpr- tina je ovalna, višina in širina sta 5,6-6,9 x 4,7-6,4 cm. Mali detel je dokaj pogost (500-1 .000 parov). Prebiva v odprti pokrajini, s skupinami dreves in grmovja, v logih in lokah, v vlažnih gozdovih hrasta, gabra, vrbe, jelše in topola. Duplo naredi navadno v trhlih debelih vejah, 2-8m visoko. Vhod v duplo je 3-3,5 cm. Triprsti detel je uvrščen med zelo redke, krajevno razširjene vrste ( 100-200 parov). Prebiva izključno v iglastih goz- dovih. Duplo naredi pogosto v suho ali trobneče deblo, premer vhodne odprtine je 4,7 cm. Število triprstih detlov je verjetno podcenjeno. GozdV 59 (2001) 9 Gregori. J.: Ogroženost ptičev v gozdovih Slovenije Gorska in čopasta sini ca lahko sami dolbeta dupla v trhla debla in štore ali tanjše štrclje sušic, navadno trhle do te mere, da jih sneg v prvi zimi podre. Dupla kasneje naseljujejo številni sektmdarui duplarji in druge vrste živali (npr. sršeni, kune zlatice, veverice, polhi, netopirji). Zato so žolne in detli ključne vrste gozdnih ekosistemov. Posamezne vrste duplmjev naredijo gnezdo v različnih višinah od tal. Mikusinski s sod. (200 1) ugotavlja pozitivno kore- lacij o med številom vrst žoln in detlov ter ostalimi gozdnimi ptičjimi vrstami. Tako so žolne in detli pri- merni kot indikat01ji za ugotavljanje vrs11.1e pestrosti ptičev na širših gozdnih območjih. Pomembna je intenzivnost, s katero žolne in detli dolbejo dupla. Raziskave črne žolne v južni Nemčiji kažejo, da naredi par v povprečju 0,2 dupla na leto, to je vsakih pet let eno duplo; ta du pla uporablja okoli 45 drugih živalskih vrst, med njimi tudi golob duplar in koconogi čuk, obe vrsti sta glede gnezdenja popolnoma odvisni od dupel, ki jih naredi čma žolt1a (LANG 1 ROST 1990). Vsako leto izkljuva sveže duplo triprsti detel, veliki detel pa, kot že omenjeno, lahko izdolbe tudi po več dupel, tako v gnezditvenem obdobju kot tudi izven njega. Intenzivno gozdarjenje, ki zmanjšuje količino starih sestojev in odstranjuje večino suhega drevja, lahko povzroči lokalno izunuije izrazitih gozdnih vrst, kot so npr. triprsti detel, belohrbti detel, golob duplar, mali skovik, koconogi čuk in belovrati muhar. Stopnja ogroženosti gozdnih ptičev Bolj ali manj rednih gnezdilcev je v Sloveniji 200 vrst, od tega je gozdnih 90. Od gozdnih vrst je 32 vrst (35,5 %) duplarjev. Razen treh vrst (lesne sove, kozače in snudokavre), ki naseljujejo dupla, nastala navadno z gnitjem odlomljene veje ali debla, so ostale vrste, ki dupel ne dolbejo, odvisne od žoln in detlov. Habitat belohrbtega della (Dendrocopos leucotos) v listnatem gozdu na Trdinovem vrhu (foto: Janez Gregori) GozdV 59 (2001 ) 9 Na Rdečem seznamu ogroženih gnezdilk Slovenije (DOPPS, 2001) sodijo nekatere gozdne vrste v najbolj ogrožene kategorije. Duplmj i so označeni z znakom *.V kategorijo El (grozi izumrtje) sodi pet vrst (belo- repec, mali klinkač, *zlatovranka, *smrdokavra in *kavka- naravna gnezdišča), v kategorijo E2 (močno ogrožena) 12 vrst (čmi škamik, gozdni jereb, divji pete- Lin, s loka, *golob duplar, *veli Id skovik, velika uharica, podhujka, *zelena žolna, *belohrbti detel, *pogorelček in *mali muhar), v kategorijo V (ogrožena) 15 vrst (čma štorklja, sršenar, kragulj, skobec, planinski orel, *kozača, *vijeglavka, *srednji detel, *mali detel, *tripr- sti detel, mali slavec, rečni cvrčal ec, *belovrati muhar, plaši ca in *kavka), v kategorijo R (redke) 2 vrsti (*sirij- ski detel in črna vra na), 5 vrst pa je potencialno ogro- ženih. Ukrepi za izboljšanje stanja Nameščanje gnezdilnic je pri nas eno najbolj pri- ljubljenih naravovarstvenih dejanj , s katerim skttšamo ublažiti pomanjkanje gnezdišč za nekatere duplarje. Vendar pa obstajajo tudi stal išča (po razl ičnih avt01jih jih povzema PERRY 1994: 518), da nameščanje gnez- dilnic kot zamenjava za naravna du pla ni v celoti dobra alternativa. Veliko število vrst je dupla1jev, zahtevajo pa nekoliko razl ična dupla. Zato bi morali po vsem gozdu nainestiti veliko različnih tipov gnezdilnic v raz- ličnih višinah. Gnezdil nice pa je treba narediti, name- stiti, čistiti in občasno nadomestiti. Izdatki bi bili ogro- mni, rezultati pa manj ugodni, kot če so prisotne suši ce in druga drevesa, prirnema za dupla. Ahlen (v: SAMUELSSON et al. 1994) meni , da je nameščanje gnezdilnic drago in da gre za umetno pomoč, ki razen v izjemnih primerih ni priporočlj iva. V jugozahodni Nemčiji so nameščati gnezdiluice v naravovarstvene namene. Ocenjene stroške 12 DEM na gnezdilnico letno smatrajo za ugodno naložbo (razni avt01ji, v: SAMUELSSON et al. 1994). Pri nas je sprejet Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. l. RS, št. 92, I l. 10. 2000), Id posveča veliko pozorno- sti biotskemu ravnovesju gozdnega ekosistema. Med drugim se zavzema za ohranjanje redkih in ogroženih živalskih vrst ter njihovega življenjskega okolja, določa načrtno puščanje odmrJe biomase. Delež puščene bio- mase znaša 0,5 do 3 %, v sestoj ih z lesno zalogo do 200 m3fha se nač1ino pušča večji delež od navedenega, v sestojih z lesno zalogo nad 200 mlfha pa se pušča manjši delež od navedenega. Pravi lnik določa način izvajanja del v gozdovih: »!. . ./dela v gozdovih se morajo izvajati v času, na način ter_ s pripomočki, ki najmanj ogrožajo gozdui 385 lil Gr~gon. L Ogro