JtQditclji nove posebne osnovne šole na Zlatem polju v Kranju obljubljajo, da bo zgradba v kratkem gotova, tako da bo otvoritev morda že ob novem letu. — Foto: Perdan \ kto XXVI. Številka 94 Je^novitelji: obč. konference SZDL iti T Kranj, Radovljica, Sk. Loka ^raiii A ~~ Izdaja CP Gorenjski tisk ■». Glavni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar J**-A silo S O C I A Kranj, sobota, 8. 12. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah LISTIČ NE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Elektro Kranj obvešča aa bo iz že objavljenih razlogov izvajal do preklica zahtevane 30 % omejitve dobave električne energije po programu in obvestilih za Pogodbene odjemalce, za ostalo potrošnjo in gospodinjstvo pa 20 % 0rnejitve dobave električne energije po naslednjem razporedu: Od 6. do 10. ure: območje Kokrica—Mlaka, severni del Kranja, 'ari del Kranja (okrog gledališča), območje Huje—Klanec, naselja od ^rehka do Brega ob Savi, naselja od Sp. Besnice do Lipnice, območje tolpnice, Groharjevega naselja, Podlubnik in Stara Loka v Škofji p°ki. območje od Tržiča do Ljubelja, Kovor s širšo okolico ter naselje £ristava. Področje Jesenice, Javornik in Podmežaklja, področje Sanjske gore od Podkuž do Rateč. Od 10. do 14. ure: osrednji in zahodni del Kranja, del Stražišča J^niartno, Kalvarija), zahodni del Medvod—Svetje, del Tržiča okrog Poste, naselja od Tržiča do Golnika, področje med Kranjem, Cerkljami J} Jezerskim. Področje Begunj in Brezij, Radovljica mesto, Žirovnica— koroška Bela, Žirovnica, Rodine, področje Bohinja. Od 14. do 18. ure: področje naselij od Kranja do Podnarta, na-elJa med Škofjo Loko in Kranjem, osrednji del Medvod dO Vikrč, °srednji del Tržiča do Jelendola. Področje Bleda do Bohinjske Bele. Od 18. do 22. ure: naselje Planina v Kranju ter naselja do Kranja Pre* Cirčič, Hrastja, Smlednika, Poljanske doline, naselja od Dupelj J*?"ek Snakovega do Križev, stanovanjska naselja Bistrica, Tržič, omočje Selške doline, osrednji del Škofje Loke s širšo okolico (Trata— £°dešič), del Tržiča (restavracija Pošta—Pekarna). Jesenice Plavž, odkuže ter področje Bleda od Brega do Gorij, področje Radovljice do p °Pe, področje Lesc. V nedeljo, 9. decembra, ne bo izvajal odklopov gospodinjstva in ostale potrošnje, če bodo potrošniki sami dovolj tanjšali odjem elektrirne energije. . . Priporočamo, da poslušate nadaljnja obvestila po radiu in telečji. Linhartova Proslava v Radovljici P^irU,^Urna skupnost Radovljica bo <«Ua drevi ob 19. uri v avli os-1o l® šole A. T. Linharta vsakolet-Onhartovo proslavo v počastitev r^f ga velikega rojaka Antona To-Linharta, ki je bil rojen 11. de--£bra 1756 v Radovljici. h sa (!an so Radovljičani proglasili HM kulturni praznik, s katerim j0 obeležiti trajen spomin na Stoletnica rojstva foof. J. Plemlja te|^d, 7. decembra — Pod pokrovi-koif °m predsednika republiške Hik>ence socialistične zveze Mitje dvoj. . je bila popoldne v festivalni ob ani na Bledu slovesni proslava Jn„. iOO-letnici rojstva profesorja a. Plemlja. Pred tčm pa so ?rJalcu in učitelju matematike, njku slovenske matematične (j^j in prvemu rektorju naše r0d;Yerze Josipu Plemlju, ki se je ence socialistične zveze Mitja ""ili '. v nadaljevanju pa so govo-Ija ° ^vljenju in delu Josipa Plem-PlgJ^-.matematiki na Slovenskem, o iti j^lju kot rektorju naše Univerze °t o Blejcu. V proslavo 100-letni-t^j1Jegovega rojstva se je vključilo društvo matematikov, fizikov in UUj Or[omov Slovenije, ki letos praz-letnico obstoja. Člani tega Cm tva bodo imeli ob tej priliki tudi n° letno skupščino. A. t. prvega slovenskega dramatika in zaslužnega narodnega buditelja, avtorja še vedno priljubljenih iger Ta vesli dan ali Matiček se ženi in Županove Micke. Ob tem pomembnem kulturnem prkzniku, ki ga bodo v prihodnje povezali še z drugimi kulturnimi, predvsem dramskimi prireditvami, vsako leto kulturna skupnost podeljuje tudi svoja najvišja priznanja; Linhartove plakete najzaslužnejšim posameznikom in skupinam na področju kulturne ustvarjalnosti. Letošnji dobitniki Linhartove plakete so Cilka Zupan, predsednica KPD Svoboda Srednja vas v Bohinju, za več kot 40-letno požrtvovalno in uspešno delo z dramskimi skupinami; recitatorska skupina delavske univerze Radovljica za dolgoletno kvalitetno posredovanje slovenske in tuje umetniške besede doma in v tujini. Posebno priznanje bodo podelili inž. arh. Fistru Petru. Spominsko Linhartovo plaketo pa bo prejela RKUD Sloboda Varaždin za dolgoletno in plodno sodelovanje med kulturnimi društvi radovljiške občine in prijateljskim mestom Varaždin. Vezi s hrvaškimi kulturniki so postale že trajne in sodijo med redne oblike sodelovanja obeh občin. Pred Varaždinci so bili deležni enakega priznanja samo še Slovensko kulturno društvo »Ivan Trinko« iz Čedada in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Na sobotni svečanosti bodo nastopili z izbranim sporedom poleg nagrajencev, l()-članske recitatorske skupine delavske univerze Radovljica, še komorni zbor Staneta Žagarja iz Krope in folklorna skupina Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. Slavnostni govor o A. T. Linhartu bo imel prof. Niko Rupel. Iskrini števci v BiH Pred nedavnim sta generalni direktor Združenega podjetja Iskra Kranj Vladimir Logar in direktor elektrodistribucije Bosne in Hercegovine Danilo Staka podpisala pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju. Sodelovanje predvideva dobavo 150.000 Iskrinih električnih števcev v prihodnjih petih letih za potrebe uporabnikov električne energije v Bosni in Hercegovini. Celotna vrednost te dobave bo znašala okrog 50 milijonov dinarjev. A. Ž. Nič zadrege pri izbiri daril! Pri — igrače — kozmetika — zlatnina — tekstilno blago — pletenine — otroška, ženska in moška oblačila — perilo — srajce, kravate vam je na voljo: — nogavice — darilni paketi Dobrodošel vam bo strokovni nasvet pri izbiranju daril! KRANJ Vega-deveta TOZD Iskre Elektromehanike K Iskri, industriji za telekomunikacije, elektroniko in elektromeha-niko Kranj, ki je največja tovarna v Združenem podjetju Iskra, se bo 1. januarja 1974 pripojila Vega, tovarna optičnih in steklopihaških izdelkov v Ljubljani. S tem se bo število zaposlenih v Elektromehaniki Kranj povečalo od 6400 na 6800. Sedanji proizvodni program, ki obsega izdelke s področja telekomunikacijske tehnike, elektronike in elektromehanike, se bo tako povečal za vrsto izdelkov s področja optike in steklo-pihaštva. Ti izdelki pa so izredno zanimivi tako za domači kot za tuji trg. Vega bo poslovala kot deveta temeljna organizacija združenega dela Iskre Elektromehanike. Za to so se v Vegi odločili na referendumu sredi novembra, v Iskri pa na zborih delavcev konec minulega meseca. Kaj pomeni za Vego pripojitev h kranjski Iskri? Ta tovarna, ki je nastala 1951. leta iz Inštituta za optiko in steklopihaštvo, ki je bil ustanovljen dve leti prej, je vse do 1970. leta dobro poslovala. Potem je zaradi prevelikih načrtov in kreditov nenadoma zašla v težaven položaj. Trenutno dolguje Iskra Commercu 30,5 milijona dinarjev, ostalim upnikom pa 6 milijonov dinarjev. Njihov sedanji proizvodni program je zanimiv in s prodajo izdelkov nimajo težav. Izdelujejo steklo-pihaške izdelke, optične izdelke in optične aparate. Slednji predstavljajo 70 odstotkov celotne proizvodnje. Kljub dobri prodaji izdelkov pa Vega ni kos odplačilu dolgov. Po drugi strani je pred meseci ta 400-članski kolektiv ugotovil, da nima niti kadrov niti ustreznih služb, ki bi po temeljiti preučitvi izdelali dolgoročni program podjetja. Zato so začeli razmišljati o priključitvi k večjemu kolektivu. Tako so se odločili za kranjsko Iskro. V kranjski Iskri imajo trenutno zaradi hitrega1 povečevanja proizvodnje še vedno velike težave zaradi pomanjkanja prostorov, čeprav so letos zgradili novo tovarno na Labo-rah. Po drugi strani v Iskri ugotavljajo, da jim za uresničitev začrtanih programov primanjkuje delavcev in jih na Gorenjskem ne morejo dobiti. Do 1975. leta bi namreč moral kolektiv kranjske Iskre Elektromehanike šteti najmanj 7000 članov. S priključitvijo Vege k Iskri v kranjski Elektromehaniki ugotavljajo, da bo- do tako dobili prepotrebne prostore, razen tega pa v kratkem času lahko zaposlili okrog 400 novih delavcev iz Ljubljane. Hkrati bo sedanji Vegin program močno dopolnil in izpopolnil sedanji proizvodni program Iskre. Kakšen bo proizvodni program v Vegi v prihodnje, trenutno tako v Vegi kot v Iskri še ne vedo. Najprej bodo s povečanjem zaposlenih lahko rešili nekatere proizvodne konice iz kranjske Iskre. Pravijo, da ima Iskra pripravljenih več novih proizvodnih programov in se bodo lahko odločili, kaj naj bi delali v Ljubljani. Vsekakor pa bo Vega sedanji proizvodni program obdržala tudi v prihodnje. Na nedavnem skupnem razgovoru predstavnikov Iskre in Vege z novinarji so predstavniki Iskre poudarili, da ni nobene nevarnosti, da bi bila kranjska Iskra zaradi oddaje kakšnega sedanjega proizvodnega programa v Vego, osiromašena. Sedanja organizacija je drugačna kot pred leti, ko smo bili priča takšni praksi v Iskri. Po drugi strani pa pravijo, da je sedanja področje njihovih proizvodnih programov še zelo bogato in jih bo treba v prihodnosti še bolj razširjati in razvijati. Na vprašanje, kako bo Vega poravnala dolgove, so odgovorili, da je Iskra s priključitvijo prevzela sicer garancijo za odplačilo, da pa bo Vega kot samostojna temeljna organizacija združenega dela morala sama v prihodnjih letih poravnati obveznosti, seveda z ustrezno po-izvodnjo in s pomočjo razvojnih in drugih služb Iskre Elektromehanike. A. Žalar 14. stran: »Jezni mladeniči« Kradla v hotelu j vt bi le|xka & ftt Utifct i & Prve kabine že na Krvavcu V četrtek je prvič poskusno stekla nova dostopna žičnica na Krvavec. Naprava je uspešno prestala preskus in so na Krvavec že prepeljali okrog polovico kabin. Predstavniki Creine so nam včeraj povedali, da 1») preskušanje naprave trajalo približno teden dni in da bodo vse žičnice začele obratovati proti koncu meseca. Trenutno končujejo dela na spodnji in zgornji postaji dostopne žičnice. Nova smučišča na Krvavcu so urejena in čakajo samo še na sneg, ob spodnji postaji pa pravkar urejajo tudi parkirni prostor za okrog 600 osebnih avtomobilov. Kaže torej, da bo krvavški snežni stadion zaživel za novoletne praznike. A. Ž. XIV. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 16. DO 26. DECEMBRA 1973 Naročnik: Jesenice Kranj Radovljica Škofja Loka Cene in velike obremenitve Konferenci ZK v Savi in Tekstilindusu - - ijtm»»»i«uim Gorenjska enotna regija da bi se o bistvu tega, kar naj bi se 18. decembra začelo v Ženevi, poučili kaj več. Tako še vedno ni znano kdo vse naj bi sodeloval (zlasti pa je negotova usoda palestinskih predstavnikov) in v kakšnem vrstnem redu naj bi prišla na dnevni red sporna vprašanja. Ni znano tudi kakšno vlogo bosta imeli supersili. Vse to je še vedno negotovo, pa je zato tudi razumljivo, da je o ženevskem srečanju ta trenutek nemogoče povedati kaj več. Medtem pa se je končal tudi arabski vrh, ki se ga nista udeležili Irak in Libija. Med pomembnejše sklepe velja uvrstiti predvsem tiste, ki govore o nadaljnji krepitvi arabske enotnosti in pripravljenosti, da si izborijo svoje pravice z vsemi političnimi in drugimi sredstvi. Tisto, kar je o sestanku znanega (gotovo pa je, da je precejšen del pomembnih sklepov ostal tajen), večinoma potrjuje dosedanja politična stališča Arabcev in nekoliko jasneje določa njihovo strategijo. Nafta, kot nemara najpomembnejše orožje, bo ostala sestavni del sredstev za uresničevanje načrtov, prav tako pa ni izključeno tudi poseganje po orožju, če bi ciljev ne mogli doseči drugače. Cilji so jasni: vrnitev zasedenega ozemlja in dokončna ureditev palestinskega vprašanja) pri čemer pa arabski državniki še vedno niso mogli poiskati vse stične točke med jordanskim kraljem Husei-nom in voditelji palestinskega odporniškega gibanja. To je problem, ki je najtesneje povezan tudi z ženevskimi pogovori, mogoče pa bi ga bilo najkrajše opredeliti takole: kdo naj govori v imenu Palestincev? Jordanski režim ali palestinsko odporniško Položaj na Bližnjem vzhodu (vključno z odnosi med Egiptom in Libijo) ter nedavno končan arabski vrh v Alžiru sta najbolj zanimivi temi tedna, o katerih bomo danes skušali povedati nekaj več. BLIŽNJI VZHOD: pogajanja v šotoru na 101. km ceste Suez— Kairo so sicer na zahtevo Egipta prekinili, vendar pa kaže, da jih bodo predvsem po zaslugi poveljnika mirovnih sil Združenih narodov na Bližnjem vzhodu finskega generala Siilasua, zopet obnovili. Egipt je zahteval prekinitev pogajanj zato, ker po njegovem mnenju Izrael nikakor noče izpolniti določil sporazuma, ki je bil osnova za začetek premirja. Na zadnji seji sveta gorenjskih občin na Jesenicah so razpravljali o osnutku urbanega sistema Slovenije, ki ga je pripravil republiški zavod za regionalno planiranje. Osnutek predvideva, da bi ostala gorenjska regija jeseniška in radovljiška občina, medtem pa bi se kranjska, škofjeloška in tržiška občina povsem naslonile na ljubljansko območje. Osnutek so izdelali iz mnenj, da se druge gorenjske občine — razen jeseniške in radovljiške — bolj navezujejo na ljubljansko območje. Člani sveta so se odločno zavzeli proti taki razcepitvi, ker so menili, da so vse gorenjske občine zelo tesno povezane med seboj, načrtujejo in uresničujejo več skupnih akcij na vseh področjih. Gorenjska je dosegla že veliko uspehov, tako ima že močno industrijo, razvit turizem in je z gospodarskimi in drugimi zmogljivostmi trdna celota. Kot taka je Gorenjska dovolj sposobna, da se v vseh pogledih uvršča med druge slovenske regije in s svojim gospodarstvom lahko ugodi vsem zahtevam, ki jih predvidevajo za večja območja Slovenije. D. Sedej Zastoj na Bližnjem vzhodu Polažaj na Bližnjem vzhodu je trenutno še vedno dokaj nejasen, kajti ne samo, da ni zanesljivo znana usoda pogajanj med Egipčani in Izraelci na 101. km, marveč tudi ni povsem znano, kaj se bo zgodilo v Ženevi 18. decembra, ko naj bi se tam začela mirovna pogajanja med Izraelom in nekaterimi arabskimi državami. Tenčica skrivnosti, ki jo s priprav na ženevsko konferenco odkrijejo le za hip in samo od časa do časa, je še vedno ovira, 2 O I H, €Si Sobota, 8. decembra 1973 -\ Šoštanj — 16. decembra - Ekipe strokovnjakov in monterjev kljub hudemu mrazu noč in dan popravljajo veliki kotel za 275 megaivatov termoelektrarne Šoštanj. Pri popravilih doslej ni bilo nobenih zastojev, nekaj del pa so celo že opravili, ki so bila predvidena za naslednje dni. Če bo vse teklo tako kot je doslej, lahko pričakujemo, da bo termoelektrarna začela obratovati do napovedanega roka — to je do 16. decembra. — V torek je bila popravljena tudi termoelektrarna Trbovlje II, kjer je prišlo do okvare v ponedeljek. Nafta prihaja V naftno pristanišče reške rafinerije je prispelo 85.000 ton surove nafte iz Irana. Pričakujejo, da bomo kmalu dobili še 100.000 ton nafte. Po uradnih podatkih smo dobili že dovolj nafte, tako da bo oskrba v vsej državi kmalu normalizirana. Iz Alžirije smo doslej dobili štiri ladje (86.000 ton), iz Libije pa dve (45.600 ton). Redne so tudi dobave derivatov iz Sovjetske zveze, od koder smo dobili 35.000 ton plinskega olja in 10.000 ton bencina. Na vojvodinskih naftnih poljih pa bomo letos načrpali rekordnih 900.000 ton nafte, kar je za okrog 50.000 ton več kot lani. Spominski grobnici J ugoslovanom V Italiji bodo v prihodnjih dneh odprli dve spominski grobnici, kjer bodo pokopani jugoslovanski državljani, ki so izgubili življenje med narodnoosvobodilno vojno. 10. decembra bodo slovesno odkrili grobnico v Gonarsu v Videm-ski pokrajini. Na njej so izpisana imena 1400 Jugoslovanov. V San Sepolcru, v pokrajini Arezzo, pa bodo odkrili grobnico 15. decembra. Tod bo spomenik 1800 našim državljanom. Nov generalni konzulat V Zagrebu so 1. decembra odprli novi generalni konzulat LR Poljske z jurisdikcijo v SR Hrvatski in SR Sloveniji. Njegov naslov je: Generalni konzulat LR Poljske, Zagreb, Gvozd 3, telefon 34-129. Specialne prikolice Podjetje za izdelavo prikolic Vozila — Gorica iz Šempetra pri Gorici ima pomembne delovne načrte. Nameravajo izdelovati prikolice za prevoz transformatorjev in elektro-generatorjev. Prikolica bo dolga 21 metrov, široka 3,3 metra, težka pa 30 ton. Njena nosilnost bo 120 ton, z dodatno osjo pa bo dosegla nosilnost 420 ton. Brez številk Več odborov zbora narodov in družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine je v razpravah o osnutku resolucije o temeljih družbenogospodarskega razvoja v prihodnjem letu menilo, da „„ bilo treba v besedilo vnesti konkretnejše številke in podatke. Rekorden izkop Da bi kar se da omilili po-praševanje po premogu, kolektiv rudnika lignita Velenje v triizmenskem delu neprekinjeno koplje premog. Čez praznike — razen za 29. november — so delali vse dni ih dodatno nakopali 30.000 ton lignita. Tako se vse bolj približujejo rekordu — 4 milijone tonam nakopanega premoga. Tito v Banjaluki Predsednik Tito z ženo Jovanko je pred dnevi obiskal Banjaluko. Predstavniki mesta so ga seznanili s prizadevanji za obnovo stanovanj, porušenih med potresom 26. in 27. oktobra 1969. Doslej so obnovili 9000 stanovanj, na novo zgradili 4000, obnoviti pa morajo še približno 4000 manj poškodovanih stanovanj. Ta teden so se na volilnih konferencah sestali člani zveze komunistov v Savi in Tekstilindusu. Pregledali so dosedanje delo organizacij in komunistov in spregovorili o nekaterih problemih, s katerimi se srečujeta obe podjetji. V Savi so ugotovili, da so v zadnjem mandatnem obdobju dosegli lepe uspehe na področju idejnopolitičnega usposabljanja članstva. Organizirali so več seminarjev in tečajev za kandidate in za novo sprejete člane. Na rednih sestankih oddelkov so obravnavali nekatere izobraževalne teme. Člani zveze komunistov pa so se udeleževali tudi seminarjev in tečajev, ki jih je priredil občinski komite. Posebno skrb so v Savi posvetili pomlajevanju članstva. Tako so letos sprejeli v zvezo komunistov 65 mladih delavcev. 33 so jih sprejeli marca letos, 32 pa pred dnevi na konferenci. Na tem področju je organizacija ZK v Savi postala zgled drugim organizacijam ZK v občini. Tudi v Tekstilindusu so komunisti aktivno sodelovali pri razreševanju gospodarskih in drugih družbenih vprašanj. Posebno skrb so posvetili uresničevanju ustavnih dopolnil ter proizvodnega oziroma akcijskega programa. Redno so spremljali poslovanje podjetja in se zavzemali za uresničitev proizvodnega plana, izboljšanje osebnih dohodkov, izpeljavo investicijskih načrtov in podobno. Posebno skrb so posvečali vzgoji in izobraževanju članstva ter pomlajevanju organizacije. Letos so sprejeli v zvezo komunistov 14 novih članov. Menili so, da je to premalo in da bodo morali v prihodnje v organizacijo sprejeti še več mladih. Tako v Savi kot v Tekstilindusu so v razpravi spregovorili o poslovanju. Ugotovili so, da bodo končni poslovni rezultati obeh podjetij nekaj boljši kot so bili ob tričetrtletju, vendar ne takšni kot bi bili lahko, če ne bi bili priča izredno-velikim obremenitvam gospodarstva. V Savi so se na primer zavzeli za prožnejši sistem cen za tiste delovne organizacije, ki so v pretežni meri vezane na uvoz surovin. Tovrstne delovne organizacije namreč zaradi pogostih podražitev cen na svetovnem trgu in zaradi dolgotrajnega postopka pri usklajevanju cen doma, velikokrat niso več kos težavam, s katerimi se srečujejo. Posledice se zato kažejo v manjšem ostanku dohodka in s tem v zvezi v zmanjšanih možnostih za hitrejši nadaljnji razvoj. Glede obremenitev gospodarstva v prihodnje pa je republiški sekretar za delo Pavle Gantar na konferenci v Tekstilindusu menil, da je rešitev tega vprašanja treba iskati v ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti. Le-te bodo v prihodnje z gospodarstvom najlaže našle skupni jezik glede splošne družbene potrošnje. A. Žalar f-----N Na Cesti JLA v Kranju gradi že nekaj časa organizacija združenega dela Gorenjska oblačila iz Kranja svoje nove proizvodne prostore, kjer bo zaposlenih okoli 250 delavcev. Sredstva za investicijo, veljala bo okoli 10 milijonov novih din, je prispevalo podjetje samo. — Foto: Perdan V sredo, 5. decembra, je bil na Jesenicah zbor delovnih skupnosti, n,a katerem so razpravljali o uresni' ™v^UwUstavm d°P°lnil v delovnih organizacijah in o ustanavljanj" i UZI). V razpravi so poudarili, da so nekatere organizacije združenega dela dosledno izpolnile naloge, medtem ko pa je še precej organizacij, ki bodo morale do 31. decembra precej pohiteti, če bodo hotele nadoknaditi zamujeno. Spregovorili so tudi o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela v 28 dislociranih enotah v jeseniški občir^. D. S. V ponedeljek opoldne bo v Kranja skupna seja občinskega sindikalnega ———sveta, izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze in sekretariata predsedstva občinske konference zveze mladine. Razpravljali bodo o političnih in kadrovskih pripravah n® volitve v prihodnjem letu in pregledali predvideno število delegacij in doslej evidentirano število možnih kandidatov v samoupravnih skupnostih. Pogovorili se bodo tudi o operativnem programu nalog v pripravah na volitve. Za ponedeljek popoldne pa je sklicana v Kranju redna seja regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko. Zvezni in republiški poslanci z Gorenjske se bodo pogovorili o izhodiščih družbenoekonomske politike in razvoju Slovenije v prihodnjem letu. V torek dopoldne bo v Kranju razširjena seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Ocenili bodo družbenopolitične razmere na Gorenjskem po pism,u Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter 29. seje CK ZKS. Razen tega Je na dnevnem redu še razprava o predlogu o dopolnitvah sklepa o organiziranosti in delovanju medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko in poročilo delegacije medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko pri pokrajinskem komiteju KPlza Ligurio. , A. Ž. Odborniki radovljiške občinske skupščine so v sredo na seji izvoU'1 -_ 11-članski iniciativni odbor za ustanovitev temeljne skupnosti otroškega varstva. Za predsednico odbora so imenovali Heleno Černe. — Ko so na seji razpravljali o delovnem osnutku novega občinskega statuta pa so sklenili, da bodo tiskani osnutek poslali vsern družinam v občini. Javna razprava o statutu bo trajala do konca januarja prihodnje leto. V torek popoldne bo v Radovljici šesta redna seja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali bodo o nalogah komunistov na podroČJ« vzgoje in izobraževanja ter ocenili delo komunistov med drugo in četrto sej občinske konference. A ž. _r.___ . V torek in v sredo je bil v Bohinj seminar, ki ga je za člane mladinski -—— m aktivov in občinske konference Vr' pravila OK ZMS Škofja Loka. Najprej je udeležencem spregovorila pre^e?' niča občinske konference Olga Štucin. Govorila je o novi organiziranosti ZM5 v občini. Zdene Mali je vodil razpravo o nalogah mladih pred IX. kongresom-Sonja Lokar o povezovanju med posameznimi mladinskimi aktivi, Rado Ja" o marskistični misli v svetu, Marko Vraničar o odnosu mlade generacije o ZK, Marijan Šmid o SLO in Tone Polajnar o razvoju škofjeloške občine. V sredo popoldne se je sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega svet® Škofja Loka. Člani predsedstva so razpravljali o tem, kako je potekala akcij za poceni nakup ozimnice. Pregledali so tudi poslovanje počitniških domov, » jih ima občinski sindikalni svet v Strunjanu in na Rabu. -lb gibanje, ki je sicer razde^ep8 tudi znotraj, in zato ne nastop vselej enotno navzven? Kot kaže niso glede tega dose». li še nobenih dokončnih sklep Bumedien je pred novinari1 končanem sestanku na vrhu posebej potrdil z besedami? . morajo naši palestinski .r.*jjo sami poskrbeti za svojo polit1 bodočnost.« nn. EGIPTOVSKO-LIBIJSKI . u" NOSI: medtem ko se začenja mnenju mnogih odločilno ob1o. je za razplet bližnjevzhodne $ ze, pa je nenadoma iz ,*ed prišla novica, da se odnosi 111 ^ Libijo in Egiptom (državami sta komaj pred dvema meSfCof0' formalno razglasili začetek P , cesa, med katerim bi se naj Q blikovala federacija) neva načenjajo. . k0> Sodeč po še vedno dokaj pih poročilih iz Kaira odnjJ libijski diplomati in drugi j vinski, kulturni, informati itd.) predstavniki domov, pa je ukazal približno v svojim državljanom, ki ilVlL\to sosednji Libiji, naj se prav vrnejo v domovino. Natančno ozadje-tega ni znano, mogoče pa je domn ^ ti, da je kriza nastopila ,?akega tega, ker po mnenju voditelja Gadafija predsea ^ Sadat ni dovolj upošteval tua^j, bijske volje v svojih odloči, u glede vojne na Bližnjem vZ^aftja Tako Sadat ni obvestil .Gađr£et' niti o začetku vojne, niti o'Ljtvi ku pogajanj, torej o Pr°**diie spopadov. To bi utegnili VHrjtfti potrditve tega kajpak še "J'^ed ob vseh siceršnjih razlik®"^fr obema državama, zaradi *ca gpe* so mnogi izražali dvome ° ggip' šnosti zveze med Libijo in ^jatom že prej, tudi vzroki za njo krizo. ljubljanska banka Rektor Almire Miro Kavčič izroča Tonetu Svetini odlok DS o 'častnem anstvu v delovni skupnosti Almire. Tone Svetina, Član delovne skupnosti radovljiške Almire slovesnosti je bil s sklepom sa-^^P ravnih organov na predlog ; ,u.*oenopolitičnih organizacij pod-K1/« imenovan za častnega člana rini a znani javni in kulturni qelavec Tone Svetina, j delovni kolektiv Almire mu je z 2 °'itvijo v svoje vrste izrekel pri-Un?nJe. za vsa dosedanja kulturno-i Potniška snovanja in za skulpturo, . Ponazarja borbo in delo. Skulp-tiv° T006 Svetina podaril kolek-st ^ ob praznovanju 25-letnice ob- Se posebno je izvolitev Toneta Svetine med neposredne proizvajalce navdušila mlade člane kolektiva, saj jim bo znal kot mentor najbolj verno posredovati ideje in poslanstvo naše revolucije. V času, ko vse bolj govorimo o delavski kulturi, o nujnosti njene dostopnosti slehernemu delovnemu človeku, pomeni izvolitev Toneta Svetine za člana delovne skupnosti Almire trden in svojevrsten most med bazo in kulturo. Zgled, ki bo zagotovo naletel na odmevnost v širšem jugoslovanskem prostoru. Ob koncu proslave, ki so jo s kulturnim sporedom popestrili recita-torji in almirski pevski zbor z lepim in nadvse izbranim programom narodnih in umetnih pesmi, so razdelili priznanja tudi upokojencem, ki so se v letošnjem letu poslovili od kolektiva. M. K. Načele so se priprave na volitve Žiler. nekaj dnevi je bila seja izvr-§2lYr ^dl5ora občinske konference j)a L Škofja Loka. Med drugim so ve govorili o pripravah na volit-• bodo spomladi. Člani odbora »red občnimi zbori ZRVS v radovljiški občini v jtorek, 4. decembra, so se zbrali v v dvorani člani ja§k. iz vse občine. Rezervnim vo-gov • starešinam so govorili in od-f»ikarJali na vPra^anja: podpolkov-^ko .e? Kokalj je govoril o voja-^ "P°litičnem položaju in nekate-v2l 'skušnjah v zvezi z Bližnjim podpolkovnik Jože Kle-8e>I! . je rezervne vojaške starešine linv0^ 2 varnostnimi vidiki, veza-p0i,1 na položaj na Bližnjem vzhodu, •Avgust Vrtar pa je govoril b^očim o notranji kadrovski pro-ttj^atiki. Na koncu je predsednik VaJ]beinskega sveta SZDL Janez Seznanil navzoče z oceno do-v o^ini' k' so vezani z do-pKl na Bližnjem vzhodu, djifj ®d predavanjem so se predsed-d^in tajniki KO ZRyS dogovorili, 0 imeli v radovljiški občini zbore krajevnih organizacij I973 v dneh od 14. do 16. decembra C. Rozman ^AMESTO NOVOLETNIH ČESTITK DARUJTE ZA IZGRADNJO SPOMINSKEGA DOMA ^ BORCEV NOV IN GLADINE JUGOSLAVIJE V KUMROVCU TER UREDITEV ŠIRŠEGA OBMOČJA KOZJANSKEGA b \ePubliški odbor za izgradil0 spominskega doma v Jn I*lrovcu ureditev Koz-'Vj'skega se obrača na vse ."Cinske skupnosti, gospodarske organizacije, bivše b0|,ce, mladino in občane s j^dlogom naj bi se letos ločili za drugačen način J^voletnih voščil. Odbor °Plo priporoča, naj bi de-sredstva namenjena * čestitke darovali v sklad * izgradnjo spominskega otna v Kumrovcu in ure- ^tev Kozjanskega. jt«*°či račun sklada je ?u 100-678-46402 Odbor za gradnjo spominskega do-JJ« v Kumrovcu pri RO ZZB UV Slovenije. Republiški odbor so poudarili, da mora biti kadrovanje in kandidiranje delovnih ljudi za družbene funkcije javno in demokratično, hkrati pa skladno z idejno in programsko usmeritvijo razvoja naše družbe. Zato se bo treba odločiti za takšen potek kandidiranja in volitev delegatov, da bodo o izboru lahko delovni ljudje resnično odločali. Za izvajanje teh nalog bodo v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in temeljnih interesnih skupnostih oblikovali posebne usklajevalne odbore. Sestavljali jih bodo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela. Posebej so poudarili, da morajo biti v teh odborih tudi ženske in mladina. Z evidentiranjem kandidatov bodo pričeli takoj. Predlaga lahko vsak občan, predlog za možnega kandidata pa morajo potem potrditi na sestankih delovnih ljudi. Da se bo to v resnici zgodilo, morajo skrbeti krajevne organizacije SZDL, osnovne organizacije ZK, zveze borcev, mladinske in sindikalne organizacije. L. B. Nova mladinska aktiva Konec novembra so v domu učencev Železarsko-izobraževalnega centra na Jesenicah ustanovili mladinski aktiv. Šteje okrog 140 članov, sestavljajo pa ga predvsem mladi iz drugih krajev naše domovine, ki se šolajo na Jesenicah. Na ustanovni konferenci so se mladi pogovorili predvsem o delovnih nalogah za prihodnje ter o problemih, ki jih tarejo. Poleg tega so izvolili predsedstvo aktiva in za predsednika Vinka Šj' ara, sestavili so tudi komisijo za „plošni ljudski odpor in komisijo za idejnopolitična vprašanja. J. Rabič 22. novembra je bila ustanovna, konferenca mladinskega aktiva ATC-Iskra Telekomunikacije. V tej TOZD dela dve tretjini mladih, saj je povprečna starost nekje od 28 do 31 let. Konferenci je prisostvovalo okoli 40 udeležencev, med njimi: predsednik in sekretar TK ZMS Elektromehanika, namestnik direktorja, predstavnik sindikata in predstavnik ZK. Konferenca je potekala v duhu sproščenosti. Izvolili smo novo predsedstvo, konstituirali smo tudi komisije za: DEO, samoupravljanje, informiranje, kulturo, šport, zunanje stike in ideološko komisijo. I. G. Ustanovna skupščina v drugi polovici meseca? Po vsej škofjeloški občini so v teh dneh javne razprave o osnutku statuta in osnutku samoupravnega sporazuma za ustanovitev temeljne kmetijsko zemljiške skupnosti. Javne razprave so v krajevnih skupnostih, organizirajo pa jih krajevne organizacije SZDL. Hkrati pa na teh posvetih volijo tudi delegate za ustanovno skupščino. Vsaka krajevna skupnost voli enega delegata in prav toliko tudi gozdni in kmetijski obrati ter občinska skupščina in občinska konferenca SZDL. Predvidoma bo ustanovna skupščina temeljne kmetijsko zemljiške skupnosti v drugi polovici decembra. V premislek »Ni pomembnejšega problema v družbenem življenju in razvoju, ki ne bi zadeval položaja in življenjskih perspektiv mladine. Prav tako ni pomembnejšega mladinskega vprašanja, ki ne bi bilo družbeno in za katerega rešitev ne bi bile odgovorne vodilne družbene sile.« Tako je bilo rečeno na 3. seji konference ZKJ in po tem načelu je jasno, da se mora mladina učinkovitejše organizirati. V marsikateri organizaciji zveze mladine so pripravili ali še pripravljajo obsežen program dela, ki nedvomno temelji tudi na novih ustavnih temeljih. Mladi se ponekod bolj, ponekod manj učinkovito s svojimi interesi in hotenji vživljajo v spremembe v sistemu dru-žbeno-ekonomskih in političnih odnosov. V teh svojih prizadevanjih pa večkrat naletijo na težave prav tam, kjer jih nikakor ne bi smelo biti — v svojih osnovnih celicah, v mladinskih aktivih krajevnih organizacij. Seveda tudi v mladinskih aktivih temeljnih organizacij združenega dela pa v mladinskih aktivih dislociranih enot itd. Naj osvetlimo le nekaj primerov, kjer mladi, voljni do dela in družbenopolitičnega udejstvovanja, ne najdejo razumevanja pri - osnovnih problemih. Z novo ustavo bo prav krajevna skupnost dobila več veljavne, pomembnejša bo postala, kar je vsekakor prav. Prav zaradi tega bo treba dati prav vlogi mladim v krajevnih skupnostih vse možnosti, da uveljavljajo svoje interese, da delajo v takih oblikah, ki jih vesele in za katere se navdušujejo. Ne, povsod še nimajo mladinskih aktivov v krajevnih skupnostih, tam pa, kjer jih pravkar oživljajo, pa mladi nalete na vrsto preprek. Ko mladi najdejo in če sploh najdejo za svoje delovanje primeren prostor — včasih njihovo delo zamre prav zaradi nerazumevanja drugih krajevnih faktorjev, ker enostavno nočejo pomagati — je marsikje njihova edina in prva naloga: organiziranje plesa, disco kluba ali karkoli že. Tako je prva zamera že tu, ker bodo krajevne organizacije brž ocenjevale, da mladim ni za drugega kot za norčije, za zabavo* lagodno življenje. Tako pokličejo predsednika na odgovornost, ta pa jim v daljši razpravi brez zadrege zagotovi, da je v njegovem aktivu še koliko mladih, ki bi takoj začeli delati v osnovni org. ZK, Socialistični zvezi, folklori, dramski sekciji, strelski družini itd. Skeptičnost nekaterih organizacij je tako popolnoma odveč, ker bo večina mladih postala aktivna v marsikaterem društvu, organizaciji. Le kdajpakdaj je treba tudi pomisliti, da bodo starejši kmalu odšli in bo treba mladim v organizaciji zaupati tudi odgovornejše naloge in jih ne imeti le za »predstavnike« mladinskega aktiva, za člane. Treba jim je dati besedo, upoštevati njihovo mnenje in jih čimbolj zaposliti. Ovreči je treba mnenje, da mladi nič ne zmorejo, ne znajo in da so — če ne že nesposobni, leni in nezainteresirani. D. Sedej Dragi mladi prijatelj J Cisto sam in pozabljen sem. Se še spominjaš časov, ko sva bila neločljiva prijatelja in si mi vsak dan podaril kakšen dinar? Za kaj si že rekel, da varčuješ? Za smuči, kolo, novo žogo, šolski izlet, pripravljaš presenečenje za mamo? Pozabil sem. A ti se boš prav gotovo domislil. Ne morem si predstavljati, da ti v resnici ni več zame in imaš raje cenene igračke in zabave. Morda se motim in je vmes kaj drugega. Si bil bolan? Veš, v Ljubljanski banki naju že dolgo pričakujejo in sprašujejo, zakaj me ne prineseš izpraznit, da bi bila tvoja vloga na hranilni knjižici večja in bi si lahko prej kupil stvari, ki si jih želiš. Pridi kmalu! Nestrpno čakam, da pojdeva skupaj v banko. Tvoj hranilnik Deset krajevnih skupnosti manj? V predprazničnih dneh so bili v Gorenji vasi, Železnikih in v Škofji Loki sestanki, ki so se jih udeležili predstavniki krajevnih skupnosti, predsedniki družbenopolitičnih or- f;anizacij in vodje proizvodnih oko-išev kmetijske zadruge. Sestanke je vodil predsednik občinske skupščine Škofja Loka Tone Polajnar ob pomoči predsednika pripravljalnega odbora za ustanovitev zemljiške samoupravne skupnosti Vinka Kržiš-nika in predsednika OK SZDL Jožeta Šubica. Navzoče je najprej seznanil z novo vlogo krajevne skupnosti v spremenjenem družbenopolitičnem sistemu. Povsod je sledila živahna razprava, ki se je ogrela predvsem pri vprašanjih financiranja krajevnih skupnosti in odnosa med temeljnimi organizacijami združenega dela in KS. Ze ob tem pa so se pojavila vprašanja, če bodo nekatere skupnosti sploh še imele pogoje za obstoj oziroma, če bodo lahko izvajale samoupravne naloge, ki jih nalaga nova ustava. To so predvsem tiste krajevne skupnosti, ki zajemajo le nekaj vasi, v katerih ni večjih ali pa sploh ni tovarniških obratov. Največkrat tudi nimajo ljudi, ki bi bili sposobni opravljati naloge, ki jih zahteva nova ustava. Mladi v Murki Med mladinskimi aktivi, ki so zlasti v zadnjem letu pokazali največ aktivnosti v delovnih organizacijah, sodi nedvomno tudi 40-članski MA veletrgovine Murka iz Lesc. Mladi prodajalci, pretežno vajenke, ki predstavljajo večino, so ob velikem razumevanju in pomoči samoupravnih organov, sindikata in vodstva podjetja, postali močna in pomembna organizacija. Poleg rednih sestankov in posvetov prireja tudi strokovna in idejnopolitična predavanja in seminarje. Pred kratkim je MA v sodelovanju z MA Verige Lesce In Iskro Otoče pripravil v Bohinju dvodnevni seminar o ustavnih spremembah in TOZD ter o usposabljanju mladih samoupravljavcev. MA Murke je bil tudi organizator letošn je proslave dneva republike za kolektiv. Mladi so sami pripravili celoten kulturni program in povabili na proslavo tudi mlade pevce DPD Svobode Podnart. Slavnostni govor je imela mladinka Zdenka Spilar. Pripomniti velja, da MA dobiva vsako leto znatna finančna sredstva, ki jih kolektiv namensko določi za izvajanje programa dejavnosti mladih. V prihodnje bodo vztrajno nadaljevali z družbenim usposabljanjem in kulturno-prosvetno dejavnostjo, za kar imajo spričo svoje pripravljenosti in dobre organizacijske zasnove vse pogoje. JR Zato so predlagali nekatere spremembe. Krajevne skupnosti Lesko-vica, Hotavlje in Lučine naj bi se priključile Gorenji vasi. Predstavniki Javorij pa se niso strinjali s predlogom, da se njihova KS združi s poljansko. Tudi predstavniki trebij-ske skupnosti se niso ogreli niti za predlog, da se priključijo Gorenji vasi niti da bi se povezali v Sovod-njem. Bolj enotna pa je bila Selška dolina. Manjše krajevne skupnosti kot so Martinj vrh, Sorica in Davča se bodo najbrž združile z Zalim logom v eno samoupravno enoto, Podlonk naj bi se priključil Železnikom, Lenart, Bukovica in Bukov-ščica pa Selcam. Občani iz Zapre-vala pa se ogrevajo za priključitev k škofjeloški krajevni skupnosti. Da v teh velikih krajevnih skupnostih ne bi prišlo do zapostavljanja posameznih krajev oziroma do mrtvila, bo v vsaki večji vasi izvoljen vaški odbor, ki se bo ukvarjal predvsem s komunalnimi zadevami. Tak sistem krajevne samouprave se je že uveljavil v Žireh in se je izkazal za dobrega. Večje krajevne skupnosti bodo volile tudi skupščino ali konferenco. O predlogih za združitev posameznih krajevnih skupnosti bodo že do sredine meseca razpravljali na svetih krajevnih skupnosti. Dokončna odločitev pa je v rokah prebivalcev. O združitvi ali proti njej se bodo odločili na zborih občanov. L. Bogataj A alpe v adria Radovljica prireja vsako soboto in nedeljo zvečer ples Igra priznani ansambel F. Zorka, poje Lidija Turnšek — prvi glas Gorenjske. Priznana domača kuhinja. Priporočamo se za silvestrovanje JK JL# Jrm ^Sp « Sobota, 8. decembra 1973 Ce bi ne bilo trgovskega lokala, kamor hodijo domačini nakupovat špecerij-sko blago, bi se trebijski Dom pod Planino kaj hitro spremenil v spečega KHfl lp kriv ^ velikana, v žalostni ostanek nekih sanj, nekih načrtov. Kdo je kriv'i Trans-*** It • turist in sedanja občinska vlada prav gotovo ne. Ta dva samo plačujeta neporavnane račune iz preteklosti. A glodajočega nezaupanja v glavah razočaranih občanov začasne rešitve ne bodo odpihnile. — Foto: F. Perdan .. _ i Gomila trebijskih »zakaj«? Kmetijstvo dobro napreduje ali posledice neuresničenih obljub iz preteklosti »Dovolj nam je životarjenja, dovolj meglenih obljub!« Tako nekako so prebivalci Trebije, vasice v zgornjem koncu Poljanske doline, utemeljili razširjeni sestanek, ki ga je prejšnji torek, 27. novembra, zvečer sklicala domača krajevna skupnost. Nanj so povabili tudi zastopnike škofjeloške občinske skupščine in podjetja Transturist, dvojice forumov, o katerih menijo, da sta neposredno odgovorna za nadaljnjo rast pripadajočih naselij. Sestanku je botrovalo nepričakovano zaprtje Doma pod Planino, nekoč zadružnega doma, zadnje čase pa hotelsko-gostin-skega objekta v (pravnoformal-ni) lasti Transturista. 3. novembra letos so namreč natakarji dokončno zaklenili vrata »palače« s 54 ležišči, s prostorno kuhinjo, jedilnico in klubsko dvorano, »palače«, ki je bila še v nedavni preteklosti priljubljen cilj izletnikov in kamor je svoje dni zahajalo na počitnice dosti tujcev, zlasti Belgijcev. Čemu? Zakaj? Kako da so Trebijci ob omenjenem dogodku vzrojili in naredili »rabdko«? Kaj jih teži, kaj spravlja iz tira? RAZPRODAJA MINULEGA DELA »Razumeti morate, da Dom pod Planino ni navadna stavba, da ni samo vsota skupaj zloženih opek, malte, betona, lesa in stekla, ampak precej več,« pojasnjuje postarni vaščan. »Zrasel je sredi petdesetih let, zrasel izključno iz naših žuljev, z udarniškim delom. Daleč naokrog mu ni enakega. Trebijski možje in fantje smo vanj vložili po 600, 800, celo po 1000 ur prostovoljnega garanja. Kot konji smo tovo-rili material, kopali in zidali — in le zadruga nam je stala ob strani. Predstavljal naj bi temelje, uvodni korak k predvideni usmeritvi v turizem, v gospodarsko panogo, ki so jo tovariši v Loki proglasili za edino perspektivno pot v procesu razvoja kraja. Je nesporen dokaz prizadevnosti določenega kroga ljudi, je spomenik pridnosti...« Turizem torej. Turizem naj bi Trebijo rešil majhnosti in zaostalosti ter kmetom rezal debelejše kose kruha. Nobena druga varianta ni sprejemljiva, so umovali »doli v Loki« ter sproti preprečevali uresničitev raznih »lokalističnih zablod«. Lokalistično zablodo je, denimo, pomenila obnovitev med vojno požga-ne žage, ki bi slej ko prej utegnila prerasti v zametek'lesne industrije, lokalistično zablodo so nadalje pomenili poskusi odpiranja obrtnih delavnic, priselitev posameznih obratov žirovskih tovarn itd., itd. No, potlej se je kipeči elan Trebijcev uklonil smernicam od zgoraj. Ustvarjalno energijo so osredotočili v gradnjo doma. Dolgo, skoraj poldru- go desetletje, je sodil prav v vrh škofjeloške gostinske infrastrukture — in nič manj dolgo niso navdušeni »očetje« verjeli, da bo oblast primaknila obetani delež ter temeljni kamen spremenila v nosilec najavljenih sprememb. A ostalo je pri praznih besedah. Zgolj čudovita okolica in optimizem udarpikov nista privabila dovolj gostov, ki bi gigantu lahko zagotovili rentabilno poslovanje. Dolg je rastel in nazadnje so si odgovorni izmislili sala-mo(e)nsko rešitev: poslopje — medtem je spričo splošnega razcveta turizma v Sloveniji in v svetu zdrknil na raven ti'etjekategornika — so vsilili škofjeloški »Kroni«. Vsilili kljub temu, da je odkupna pogodba zanjo zelo ugodna, saj dopušča dolgoročno odplačevanje v smešno nizkih zneskih. Denar priteka v občinsko blagajno. »Postavili so nas pred dejstvo,« govorijo razlaščenci. »Izigrali so nas, nam meni nič, tebi nič, brez pogajanj, vzeli zadružni dom in ga prepustili nekomu tretjemu. Ne prepustili — prodali! Mar ni to razprodaja minulega dela?« BELGIJCI SO UŠLI Gostinskega podjetja Krona zdaj ni več. Pridruženo je Transturistu. Toda tudi Transturistovi strokovnjaki niso našli zdravila za spomenik trebijske pridnosti. »Že od leta 1966 naprej stvar prinaša izgubo,« pravijo. »Glavna ,cokla' so sobe, katerih zasedenost v minulih 12 mesecih ni nikdar presegla 13 odstotkov. FJrej smo primanj'.ijaj lahko pokrili s prelivanjem sredstev, po ustanovitvi samostojnega TOZD, ki združuje 9 hotelov, pa je zadeva težja. Iz centralne blagajne ne dobimo niti prebite pare. In če upoštevate, da so na Trebiji letos ,prigospodarili' 18 starih milijonov izgube, zares ni bilo izhoda. Dogovarjali smo se sicer z Geološkim zavodom SRS, ki je nameraval vzeti zgradbo v najem (v njej naj bi prirejal redne tritedenske tečaje dopolnilnega izobraževanja nekvalificiranih oseb — kandidatov za odhod v inozemstvo), toda načrti so spričo prepovedi izvoza delovne sile padli v vodo. Hkrati je padla v vodo predvidena rekonstrukcija v višini 1,200.000 din ...« Velikanska dvonadstropnica že mesec dni »počiva«. Možnosti, da bi kaj kmalu oživela, so minimalne. Kot jadrnica brez jader je. Domačini upravičeno kuhajo jezo. Deset let nazaj so bili mnogo bliže turističnemu »boomu« kakor danes; res je, da so si upravniki podajali kljuke skoraj hitreje kot je čistilka menjala posteljne prevleke (kar 20 se jih je menda zvrstilo!), vendar dotok turistov ni nikoli čisto usahnil. Poleg priložnostnih izletnikov sta poleti redno prihajali tudi dve družini petičnih Belgijcev. In precej priložnostnih popotnikov je priklenila nase prelestna pokrajina. Ampak potem ko so zadnji dve sezoni naleteli na poln salon tečajnikov, nočejo yeč blizu. Ušli so, dobesedno ušli! Je kakšna rešitev? V naivnem predlogu članov KS, naj bi občinska skupščina oziroma Transturist dom spet izročila njim v roke, je kakopak ni. Obdobje, ko so dopustnikom zadoščali sprehodi skozi gozd, primerna hrana, čista postelja, vsaj zasilne sanitarije in romantična panorama, je očitno utonilo v pozabo. Moderni turizem sta zabava in udobje, oboje »na dosegu prstov«, so urejene plaže, bazeni, savne, smučišča, žičnice, je sinteza gostinskih, športnih, trgovskih in komunikacijskih uslug, skoncentriranih v privlačnem naravnem okolju. Razen slednjega Trebija nima ničesar. ODPLAVLJENE ILUZIJE V mrzli, pusti učilnici bivše šole, kjer smo posedali oni večer, je nenadoma vse navzoče prevzelo spoznanje, da pravzaprav ne gre za obstoj neke oštarije, temveč za usodo širšega okoliša, za blagor kakih 550 občanov, ki so ogorčeni in terjajo pravico. Čutijo se prevarane, oropane bleščečih iluzij, zabetoniranih v neizkoriščene stene zadružnega doma, in okradene sanj o bogatejšem »jutri«, ki jih je — podobno kot priljubljeno leseno kopališče — odnesla Poljanščica. »Ce izvzamemo Čvekanje, ni po dolini navzgor priplavalo ničesar,« zagrenjeno dodajajo. »Pač pa je marsikaj odplavalo. V četrt stoletja trajajoči stagnaciji smo se spremenili v miniaturno Kozjansko. Zaostali smo, hudo zaostali. Mladi odhajajo in iščejo zaposlitev v sosednjih Žireh, v Gorenji vasi, v Poljanah, v Škofji Loki. Na Trebiji zanje ni zaslužka. Ni industrije, ni obrti, ni nič. Kot nekoč smo samo potencialna turistična cona, rezervat, uvrščen v dno lestvice obetavnih območij, kjer ne smeš ne zidati, ne podirati...« Včasih dinamični, vitalni, napredni možakarji in žene so polagoma otopeli. Čutiti je apolitičnost in zaprtost vase. Ne verjamejo niti pisanim niti govorjenim pravljicam niti »častnim besedam« funkcionarjev, referentov, načelnikov in raznih poklicnih tolažnikov. Nezaupljivo poslušajo predsednika SZDL in vodjo sveta za zdravstvo in socialno varstvo, ki podpirata predlog, da bi v »palači« uredili dom počitka starostnih upokojencev. Tuhtajo in prem-levajo njune argumente, ki so v trenutni situaciji dejansko najtreznej-ši. Posvet je v glavnem zaključen. Organizatorji razprave zapuščajo prostor nepotolaženi, zagrenjeni. Slutijo globočino prepada, zajedene-ga med trdo realnost in kopico pobožnih želja. Izkopalo ga je 25-letno brezupno čakanje, 25 let zamujenih priložnosti, brv čezenj pa bi utegnili potegniti edinole milijoni, stotine milijonov dinarjev vloženih v nespo-četi trebijski turizem. Ampak milijonov ni, milijov zlepa ne bo. »Še n'kol ni Sora gor'skoz tekla!« pribijajo. Prisluškujem v temi to-nečim glasovom in ne vem, kaj bi rekel. Nazadnje poberem beležko, pozdravim in molče odklamam proč. Užaljeni ponos je pač najteže, potolažiti. I. Guzel j Strokovni analitiki kamniške občine so za sejo občinske skupščine pripravili oceno rezultatov resolucije o gibanju gospodarstva in družbenega razvoja občine Kamnik za letošnje leto in okvirna predvidevanja za prihodnje leto. Iz te ocene povzemam nekatere zanimive podatke o razvoju kmetijstva. V zasebnem sektorju kmetijstva bo letos za 4 % večja proizvodnja kot lani. Predvidevanja se niso uresničila na področju odkupa mleka, saj so računali, da ga bodo letos odkupili znatno več kot lani, odkup pa je ostal na enaki ravni. V občini je že 82 preusmerjenih kmetij. Letos so se lotili gradnje ali preureditve šestnajstih hlevov. Tako bo v občini že 68 sodobnih hlevov s poprečno 16 stojišči za govedo. Zgr dili so tudi hlev za vzrejo piščance -en tak hlev pa še gradijo. -j V občini so organizirane šl strojne skupnosti, ki skupno up rahljajo kmetijsko mehanizam v Letos so kreditirali 74 kmetov ^ znesku 2,6 milijona dinarjev. . občinskega sklada so sofinancirgg reprodukcijo živine, regresirale so obresti na kredite, dodeljevali s0, jn pendije učencem kmetijskih Šol . financirali druge pospeševalne aK je v kmetijstvu. , f. Stabilizacijski sklad pri gospoda ^ ski zbornici Slovenije je doseg dobre rezultate s premijami za P' nje govedi in plemenskih telic. i* zaradi teh premij redijo 30 $ P menskih telic več kot prej. J. Vid' Povrnitev škode, povzročene zaradi elementarnih nezgod Odborniki občinske skupščine Kamnik so soglasno sprejeli sklep, da se iz rezervnega sklada skupščine občine zagotovi in nakaže denar za škode, povzročene zaradi elementarnih nezgod v letošnjem letu: Za popravilo mostu prek Kamniške Bistrice v Stahovici bodo nakazali 40.000 dinarjev. Komunalnemu podjetju Kamnik 7600 dinarjev za čiščenje kanalizacije ob cesti Kamnik—Tun j ice. Krajevni skupnosti Kamnik 4000 din za regulacijo in poglobitev dna hudourniškega potoka. Krajevni skupnosti Pšajnovica 3500 dinarjev za poglobitev potoka in napravo kamnite škarpe v višini 0,70 m ter posip ceste z gramozom. Krajevni skupnosti Šmartno 1500 dinarjev za poglobitev potoka pri kamnolomu in posip ceste. Skladu za razvoj družbenih služb 4000 dinarjev za nujno rekonstrukcijo obcestnega ka-naia in izdelavo prehodov pri novi osnovni šoli Šmartno, tako da bo voda odtekala v novi cestni propust prek ceste Kamnik—Motnik v Nevljico. Voda je namreč doslej poplavljala okrog osnovne šole. Sedušaku Ivanu in Mariji Klemen iz Šmartnega vsakemu po 1500 dinarjev za odstranitev naplavljenega materiala na njihovem zemljišču. Francu Koncilju iz Vrhpolja 500 dinarjev za odstranitev zemeljskega plazu in čiščenje obcestnega kanala. Matevžu Galinu iz Kališ 500 din za izdelavo lesenih opornikov in nasut-je ceste na poti, ki pelje od ceste Kamnik—Gornji grad. Krajevni skupnosti Nevlje 4000 dinarjev za čiščenje kanala in popravilo ce-^ Tesn ice—Hrib in ceste Ol»ev Briše—Gornji grad. J. Vid«c V kamniški občini je obrtnih delavnic, 102 občana imata prijavljeno obrt kot postranski poklic. V občini je 4° gostincev in 53 avtoprevozni-kov. Letos se je na novo vklju" čilo v samostojno obrtno dejavnost 52 občanov, na novo so bili ustanovljeni trije g°' stinski obrati. Hkrati je v tem obdobju prenehalo z opravljanjem obrtnih in drugih dejavnosti 46 občanov, in sicer ** samostojnih obrtnih delavnic, 14 popoldanskih obrtnikov, gostinskih obratov in 4 avto-prevozniki. Vzroki za prenehanje obrtne dejavnosti so različni. Dvanajst obrtnikov je navedlo, aa od javlja obrt zaradi redne za* poslitVe, štirje zaradi upokojitve, dva zaradi preselitve P°_ slovnih prostorov. Kljub tem opažajo razmah obsega obrtn dejavnosti. Posebno, Če merimo vrednost opravljenega del samostojnih obrtnikov. TaK kot v drugih občinah tudi Kamniku opažajo, da nekater stare in cenjene obrti »izumirajo« (čevljarji, kovači, frizerji), medtem ko so druge v P°* rastu. J- Vidic . i; grd' Ob klavnici Mesarskega podjetja Jesenice so delavci SGP Sava zace,Zvb0 diti nove prostore za živino, ki čaka na zakol. Predvidevajo, da bodo • pokrili še pred zimo in jo ustrezno uredili. — Foto: B. B. - z zamudo občinske skupščine Vinko Gobec. N* predlog podjetja »Kamnik,« Titan in Stola so po dvakratnem gl®80^ nju odložili sprejem samoupravneg sporazuma o ustanovitvi samo pravne stanovanjske skupn°s _ Toda to ni bilo vsem odbornikom všeč. Dokazovali so, da so imele delovne organizacije dva meS^j. časa za posredovanje svojih preo logov oziroma pripomb na Pre*j sporazuma. Zahtevali so več odg vornosti in več resnosti pri obra^ navanju tako pomembnih aktov " sporazumov. __ Kmetijski referent inž. Miha r» šeren je obrazložil družbeni dogoV o ustanovitvi in financiranju km tijske zemljiške skupnosti nax°0 močju občine. Razpravljali so delu društev in tu je yzni» vprašanje, h kateri interesni sK"K nosti naj priključijo Ljudsko ten ko. Za zdaj bo ostalo tako kot je- J. Vidic Dolga seja Prvič po petih letih se je zgodilo, da ob določeni uri ni prišlo na sejo občinske skupščine Kamnik sklepčno število odbornikov. K sreči so nekateri zamudili le nekaj minut. Seja se je začela ob osmih dopoldne in je trajala do treh popoldne. Na dnevnem redu je bilo trinajst točk, vendar so se odborniki najdlje zadržali pri oceni o gibanju gospodarstva in razvoja občine Kamnik v letošnjem letu. Precej časa so posvetili pripravam za izvedbo referenduma v delovnih organizacijah za združevanje sredstev potrebnih za investicije v vzgojno-izobraževal-ne objekte. Referendum so razpisali za dobo petih let, delavci bodo o tem glasovali 20. decembra letos. Kamniška družbenopolitična in gospodarska aktivnost je usmerjena v uspešen izid referenduma, »saj s tem rešujemo problem šolstva in hkrati tudi gospodarstva, ker kadri prihajajo iz šol,« je dejal predsednik Berilo za vse in vsakogar Par ntii nt*A/l nt*a?nilrnm ramiK. mnin ClAitA^iin Mni U»» ^v/m . . _ i.J^ar dni pred praznikom repub-j*e so pri Slovenski izseljenski ftjjci izdali SLOVENSKI K0-^DAK 1974, enaindvajseto šte-l,ko tradicionalne revije, ki ljubitelji dobrega, zanimi-??a branja zmeraj znova zbudi bilo pozornosti, hkrati pa pred-ifivlja bogato popestritev sle-erie, bodisi javne bodisi zaseb-? knjižnice. Seveda ni name-le nadim rojakom v tujini, «aJ bo v njem našel kaj sebi primernega sleherni občan. Skupaj j. Ppilogo, stenskim koledarjem, rl8ar posebnost je dvanajstero ,eProdukcij čudovitih panjskih v°nčnic, prerašča v idealno no-,°letno darilo sorodnikom, pripeljem in znancem. Cena — 4 ^eriške dolarje oziroma ustrez-a vsota v dinarjih ali ostalih , alUtah — nikakor ni pretirana, yaJti 336 strani obsegajoče delo st a • e n sto publici- Uil» ' literarnih, kulturno-*<*niških in poljudnoznanstve-j h prispevkov, 15 fotoreportaž £ °el kup kvalitetnih barvnih in 0,no-belih posnetkov. Ugaja tudi .KU8na grafična oprema, ki sta ^.°J>ogatila zlasti Dragiša Mo-*jak, avtor slike Maribora na *u knjige, ter Ive Šubic, tvoji Hsb v uvodnem poglavju. ve , rna P°doba letošnjega Slo-j)0?S e8a koledarja pa bi ne bila po-dji- a> če se ne bi vsaj bežno pomu-n 1 ob objavljenih besedilih. Slednja j: ^reč posegajo v mnoge sfere živ-nJa in dogajanja znotraj in zunaj meja Slovenije. Naj kar brž povemo, da prihajajo izpod peresa različnih avtorjev, samih uglednih strokovnjakov, poznavalcev določenih področij človekovega snovanja, raziskovanja in ustvarjanja. Razmeroma veliko prostora so izdajatelji — razumljivo! — odstopili izseljencem, njihovim obiskom doma, njihovim društvom, problemom, ki jih tarejo, aktivnostim, jubilejem ipd. Nadalje zbuja pozornost vidni poudarek aktualnim družbenopolitičnim prizadevanjem v deželi (Zvone Dragan: Nova ustava SFRJ) ter delež člankov, posvečenih vlogi Jugoslavije v svetu. Precej vrstic obravnava zgodovinsko tematiko (J. Vujošević: Trideset let bitke na Sutjeski), gospodarstvo (Dušan Cerne: Crnogorske razvojne perspektive, Nande Žužek: S kom trguje Jugoslavija) ter posebej turizem in kmetijstvo (Mira Steg: Vojvodina bo spet žitnica). Za zamejce utegnejo biti privlačno čtivo portreti treh naglo rastočih inindustrijskih središč — Ljubljane, Maribora in Novega mesta, za vse druge pa številni poučni zapisi o slovenski etnografski dediščini, o demografskih gibanjih prebivalstva, o prvi avto cesti, o sistemu izobraževanja (Jože Zagore: Od male šole do doktorata znanosti), o slikarstvu na panjskih končnicah (študija dr. Gorazda Maka-roviča je objavljena v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku), o kmečkih puntih, o Dolenjski, Primorski in obalnih krajih republike, ci športu in lovu, o vlogi brniškega S spomeniki do kulturnega okolja . °govor s slikarjem in grafikom Jakom Torkar-o pomenu in namenu spomenikov — Spome-naj ne bi smeli biti preveč osebno oblikovani, saj so širšega družbenega pomena H^P.omeniki, posvečeni žrtvam 8V 0J.Ja> spomeniki kot simbol pOode, spominska obeležja — 8°d jih imamo, povsod so pri-lta * ^zraz in spomin na nekaj, Ha Pomeniki, posvečeni žrtvam 8V 0iJa» spomeniki kot simbol Pov e.». spominska obeležja — ka»8o.d jih imamo, povsod so pri-lta ' ,Jzraz in spomin na nekaj, Pet Je vtisnilo svoj neizbrisljiv Hjeat» kar je spreminjalo, dopol-^n *n iz°blikovalo našo se-Hja °®t» naša občutja, prepričajo » misli in hotenja. Spomeniki P°zabnih obdobij naše revo-in ®narne preteklosti, ki ne sme > " bo nikoli izbrisana in po-v s'J®na ne v naših mislih in ne He Ta preteklost, ki je obe-Nh v°dilo našega dela in lja 0t*njega ustvarjanja, se oživ-8hr./Uc'i s posebnimi simboli — p^eniki. prg^ ti spomeniki kot veren dokaz Oenj6 °sti imajo svoj poseben druž-smisel in pomen — naj bodo *gol:lto spomeniškega značaja ali Sebn dekorativnega. Ostajajo po-ka? 0 dražita umetniška oblika pri-VfJnja nekega dogajanja, zelo Fednega. ve(j ed Čudovitimi, umetniško izpo-in svojstvenimi spomeniki t)^. Pretekle dobe Zavzema v jeseni ? . °i Prvo mesto relief v dvo-skupščine. Idejno ga je graf-?Val in umetniško izoblikoval 8tv k Jaka Torkar, ki je za to svojo v0^tev prejel 1970. leta Prešerno-i-elig^grado. Sedem metrov dolgi Hijj .8 štiridesetimi figurami je tejL-n,k ustvarjal tri leta pod precej Pri^g ' Pogoji. Zgodovino naše NOB etka na reliefu od njenega za-fl0Ve\m revolucionarna pot našega lte,. se v okviru reliefa ne konča, z zadnjima figurama začenja. ofca 6 se z materjo in kmečkim ^en, . ' očetom, ki stopa v val t^fj ojnih stavk jeseniškega prole-v°jn Nadaljuje se z motivi iz e> od streljanja talcev do inter- Kulturna skupina Jutro d0 ri mladinskem aktivu samskih na Jesenicah že leto dni de-v^e kulturna skupina Jutro, ki pred-d0'n skrbi, da mladi v samskih t^0vih izkoristijo svoj prosti Čas p02a udejstvovanje na kulturnem pinr°fju. V enem letu so člani sku-f)riPravili več kulturnih pri-% .v in družabnih večerov. Poseb-Pt'v U8Pel() tekmovanje mladih va^ev z naslovom »Mikrofon je °^v'ru prireditev in proslav za Pfa so pretekli teden pri- hj(,v''i v delavskem domu na Jese-t>0(an recital »30 let naše republike«. recitala je bil na sporedu še atl ek jn nastop narodnega .s|(Uambla s pevci. Člani kulturne vj|j')lne bodo podoben večer pripravili za 22. december — dan JLA. J. Rabič . letališča, o spremenjeni pokojninski zakonodaji, o napredku ginekologije in porodničarstva in še o čem. Celovit prerez vsakdanjega utripa, stremljenj in hotenj malega naroda v vozlišču Evrope lepo zaokrožajo literarni in pesniški dodatki Toneta Svetine, Antona Ingoliča, Ele Pero-ci, Peroci, Branke Jurc§, Jane Mil-činski, Daneta Zajca, Branka Šom-na, Neže Maurer, Hermana Vogla, Toneta Kuntnerja, Lojzeta Krakar-ja, Maričke Znidaršič, Katke Zupančič, Avguštine Budja, Karla Rožan-ca, Marka Kravosa in Francija Stareta. Slovenski koledar se zdi kot močan žarek, ki osvetljuje trenutek sedanjosti v bivanju nekega ljudstva in ki prek nanizanih zapažanj skuša ujeti na papir tisto, »... kar je, kar b'lo je in kar bo«. Ce vemo, da razčlenjuje stvari, katerih sestavni del in sokreatorji smo, potem ga kaže nemudoma vzeti v roke. (I. G.) v I SOSKA t KRONIKA Od knjige do knjige Letošnja zbirka Prešernove družbe ponuja bralcu kvaliteten izbor iz del domačih, novejših in starejših avtorjev nacije, borbe in končne osvoboditve, ko mlad par stopa na začetek svoje življenjske poti. Ta relief nima čistega spominskega značaja, temveč opravlja dekorativno funkcijo, ki pa niti najmanj ne izgublja svojega pomena in namena. »Vaše delo se sicer ne omejuje le na oblikovanje spomenikov, pa vendar bi radi vedeli za vaše mnenje o umetniški vrednosti spomenikov v jeseniški občini in nasploh.« »Po mojem mnenju in prepričanju ima vsak spomenik svoj širši družbeni pomen, saj je postavljen za vso družbo in mora v nekem smislu tudi izpovedovati tako, da je za širšo družbeno skupnost sprejemljiv in dojemljiv. Odločno odklanjam .preveč osebno oblikovanje in postavljanje spomenikov žrtvam nasilja, terorja. Spomenik ne sme biti eksperiment, ne sme služiti samemu sebi in tudi umetnik mora biti kar najbolj izpovedno prepričljiv. Napravil sem nekaj spominskih obeležij in spomenikov, med njimi relief, ki ^e po velikosti moje največje delo. Prav zdaj se pripravljam na oblikovanje spomenika talca v Mostah pri Žirovnici, imam pa tudi že pripravljeno maketo petih talcev za spomenik v parku na Koroški Beli. To naj bi bila spoznavna figura, tri metre visoka in naj bi prikazovala pet. talcev. To so le spomeniki, ki naj bi jih v jeseniški občini dobili v nasledn jih letih.« »Kaj menite o spomenikih kot pomembnemu prispevku k ureditvi kulturnega okolja?« »Pri nas se nasploh še vse premalo zavedamo, kaj pomeni kulturno oblikovanje, ki naj dopolnjuje poslovna središča naših mest in krajev. Pri tem ne mislim le na spomenike, ki naj bi bili kot prikaz naše pretekle dobe, temveč tudi na spomenike, ki naj bi prikazovali našo sedanjost. Zal pozabljajo na kulturno okolje graditelji velikih blokov, pozabljajo gostinska in hotelska podjetja. S primerno hortikulturno ureditvijo in z-dopolnilom umetniškega ustvarjanja bi dali našim mestom vse drugačni, resnično kulturni videz in podobo. Brez likovnega, umetniškega dodatka pa je videti naše okolje zelo osiromašeno, revno in enolično.« D. Sedej Leto je naokrog in spet leži pred nami pet od šestih napovedanih knjig tradicionalne zbirke Prešernove družbe, ki jo tokrat, poleg Koledarja, sestavljajo še Kolarjeve »Snežne verige«, Tavčarjeva »Visoška kronika«, Alešovčeva avtobiografija »Kako sem se jaz likal« in Ribaričev »Ikarus leti v vesolje«. Oglejmo si jih nekoliko pobliže, kajti zares so vredne pozornosti. Ce začnemo pri KOLEDARJU, je treba reči, da ga bo vesel sleherni količkaj razgledani Slovenec. Izpod vešče roke urednika Miška Kranjca smo dobili zelo kvalitetno brošuro, katere naslovno stran (barvna podoba dr. Franceta Prešerna) in notranjost je opremil akademik Božidar Jakac, diapozitivi pa sb prispevek Marjana Fajferja. Izdajo Koledarja, natisnjenega v tiskarni CGP Delo v Ljubljani, je finančno podprla Kulturna skupnost Slovenije. Vsebinsko težo reviji dajejo — poleg čudovitih slikarskih reprodukcij — izredno tehtni publicistični »drobci« trajnejšega pomena. Prispevali so jih znani novinarji, komentatorji, književniki in družbenopolitični delavci, ki vsak zase razčlenjujejo nekatera poglavja aktualnih dogajanj v ožjem jugoslovanskem in v širšem svetovnem prostoru. Strnjenemu Sedejevemu pregledu življenja in snovanja letošnjega , gosta' Prešernove družbe Božidarja Jakca sledi članek Borisa Ziherla z naslovom »Jedra množične kulturne dejavnosti«, posvečen jubileju, dvajsetletnici obstoja PD. Potlej so po vrsti nanizani »Pravda zamejskih Slovencev« Draga Košmrlja, »Nova pomlad slovenskega kmetijstva« Jožeta Petka, »Evropska gospodarska integracija« Lojzeta Vezočnika, pronicljivo sivozeleno razmišljanje »Fragment« in in pesem »Trenutek«, oboje ,last' Franceta Vurnika, »Zavezniki se izkrcajo v Franciji« Božidarja Pahorja, »Ali Nemčija še obstaja« Slavka Frasa, »Palestinci, Arabci in nafta« Jožeta Plešnarja, »Vietnam« Mirana Šuštarja, novela »Drevored« Nade Gaborovič, dr. inž. Franceta Ahčina poglobljena ekološka študija »Človek in njegovo okolje po svetu in doma«, Dušana Kureta »Novi načini telesne vzgoje ali trim«, Lojzeta Filipiča zabeležka o Mateju Boru — šestdesetletniku, Emila Cesarja predstavitev lika Karla Destovnika-Kajuha ter dr. Bratka Krefta »Šandor Petttfi Pesnik svojega ljudstva«. (Zadnji trije zapisi sodijo v rubriko »Obletnice revolucionarnih pesnikov«). Bralno poglavje zaključuje »Kronika 1972-73«, ki jo je pripravil Jqže Dolenc. Kar zadeva literarno-prozni izbor, smo že skraja poudarili, da je založnik prižgal zeleno luč izključno domačim avtorjem. Ker Tavčarjevo VISOŠKO KRONIKO menda vsi dobro poznamo, ob njej ne bi izgubljali časa. Poglejmo raje nekoliko pobliže ostale tri tekste. Predvsem GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava Sodobna likovna prizadevanja na Gorenjskem III. V stebriščni dvorani Mestne hiše jelia ogled razstava IZVOR ČLOVEKA. Razstava bo odprta do 10. decembra. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici št. 43 je odprta stalna pokrajinska zbirka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in republiška zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih pa bo odprta razstava PARTIZANSKA SANITETA V SLOVENIJI. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi je razstava ilustracij ob Prešernovih pesnitvah. Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. ure razen ponedeljka. zbuja pozornost izpoved slovenskega trpina KAKO SEM SE JAZ LIKAL. Spretno podana štorija mladeniča priča, da Kamničana Jakoba Alešovca (1842-1901), ki sta mu kruta usoda in splet nesrečnih okoliščin preprečila narediti iz sebe pomembno osebnost (čeprav se je celo življenje »likal«), literarni teoretiki popolnoma neutemeljeno zapostavljajo, ignorirajo. In vendar marsikaterega mnogo bolj znanega mojstra peresa ne bi bilo treba biti sram opisa zgodb, člankov, humoresk in satir, s katerimi je Alešovec svoje dni navduševal občinstvo. Zal so številna besedila izšla v nemškfem jeziku, kar morda pojasnjuje (ne pa opravičuje) omalovažujoč odnos do moža, umrlega v skrajni bedi, v ljubljanski hiralnici. Zanimivo temo obravnava povest sodobnega slovenskega literata Marjana Kolarja SNEŽNE VERIGE. Osnovno dogajanje je preprosto, nezapleteno, in rabi le kot katalizator kopice žgočih problemov zdomstva, čigar naravo Kolar osvetli skozi izgubljene iluzije radijskega tehnika Albija. Le- ta, sit triletnega nepretrganega vdinjanja v kaste porazdeljenim Nemcem, obišče rodni kraj in razočaran ugotovi, da od nekdanje družinske idilike ni več niti sledu; mati gine v domu za ostarele; oče ji je obrnil hrbet in se na jesen življenja sprevrgel v postopača, zvodnika, pijanca in pohotneža; v gostilniški cipi fant osupel spozna nekdanjo sosedovo hči Majdo ... Poleg brezobzirnega izvoza naših ljudi v tujino pisec odkrito biča naraščajočo slo po denarju, ki tudi Slovencem ni prizanesla. IKARUS LETI V VESOLJE bo bržkone pritegnil zlasti vedoželjni mladi rod. Inž. Vlado Ribarič nas v poljudnem, zlahka razumljivem jeziku popelje v zgodovino letalstva in prikaže uspešna in neuspešna prizadevanja človeka, da bi posnemal ptice ter si podredil zračne višave. Oživi legendo o Dedalu in Ikaru ter prek pionirskih podvigov bratov VVright, Charlesa Lindberga in drugih prispe do obdobja silovitega razmaha letalske tehnike med zadnjo vojno. Izčrpno osvetli rojstvo in porodne težave reaktivcev, pojav raket, izbruh oboroževalne tekme in hladne vojne, vzpon civilnega letalstva, dosežke Vzhoda in Zahoda, osvajanje vesolja ter konča s pogledom v bližn jo prihodnost. Kot vidimo, je zbirka nenavadno pestra, bogata, prikrojena najrazličnejšim okusom. Napoved, da bodo naročniki Prešernove družbe nadvse zadovoljni, zato zagotovo ni tvegana. I. Guzelj LTH Škofja Loka Komisija za kadrovske zadeve pri svetu delovne enote livarna razglaša naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas: 1. več nekvalificiranih delavcev za priučitev na delovnem mestu PK tlačni livar, 2. več nekvalificiranih delavk za priučitev na delovnem mestu NK ročna čistilka Pogoji: pod 1. in 2.: nepopolna osemletka (najmanj 6 razredov osnovne šole). Kot poseben pogoj se določi poskusno delo za dobo 3 mesecev. Samska stanovanja so zagotovljena. Ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba podjetja LTH do zasedbe delovnih mest. Akademski komorni zbo? gostuje po vsej Gorenjski Akademski komorni zbbr iz Kranja je začel svojo novo sezono 1973/74 z uspešnim nastopom v Ajdovščini. Zbor ima letos v svoji sredi spet nekaj novih pevcev, tako da se je število povečalo na 55 pevcev, predvsem študentov. Zbor s tem uresničuje svoj osnovni koncept dela, in sicer privabiti v svoje vrste čim več mladih ljudi, ki ljubijo zborovsko petje. Poleg tega pa je poglavitna naloga vodstva zbora, ki je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru, da zbor priredi čim več koncertov in tako zborovsko glasbo približa širšemu krogu poslušalcev, in končno, da zbor zasede tisto mesto v kulturnem življenju mesta Kranja, ki mu pripada. Letos spomladi je imel zbor že nekaj koncertov po Gorenjski. V nadaljevanju gostovanj pa se bodo pevci tega zelo uspešnega zbora v soboto, 8. decembra, prvič srečali z občinstvom v Stražišču pri Kranju. Izbor partizanskih? narodnih in umetnih pesmi je tako bogat, da po- slušak-i z velikim zanimanjem poslušajo izvajanja zbora. V decembru bodo pevci gostovali tudi v Kropi. 15. decembra se bodo predstavili kroparskemu občinstvu. V Kropi obstaja že več let moški zbor, ki je že prejel Prešernovo nagrado in bo zato izmenjava izkušenj prispevala k boljši povezavi teh dveh zborov. Za zaključek letošnjega leta pa se bo zbor poslovil s koncertom v hotelu Prisank v Kranjski gori. Do konca leta je tako treba na-študirati še zelo pester program, kar pa ni tako lahka naloga. Toda mladi in obetajoči pevci in pevke zbora z veseljem in veliko voljo sodelujejo in tako napredujejo. »Pesem je treba približati ljudem,« pravi pevovodja Matevž Fabjan, ki že peto leto ' uspešno vodi zbor. Upamo, da bodo uspeli v svojih željah. M. K. Vse boljši uspeh osnovnošolcev Bilten Med knjigami NAD REPUBLIŠKIM POPREČJEM Šolsko leto 1972/73 se je za večino gorenjskih osnovnošolcev končalo uspešno, saj je izdelalo 96,9 odstotka učencev. V zadnjih petih letih je po primerjavi, ki jo je izdelal Zavod za šolstvo, organizacijska enota Kranj, odstotek neuspešnih učencev v minulem šolskem letu doslej najnižji. Še pred petimi leti na primer v letu 1968/69 ni izdelalo 7 odstotkov učencev. Učni uspeh osnovnošolcev na gorenjskih osemletkah je tudi nad republiškim poprečjem. Učni uspeh, to je odstotek učencev, ki so uspešno izdelali razred, raste po vseh šolah, je pa seveda tudi nekaj izjem. Tako je šolski uspeh v primerjavi s prejšnjim letom padel na osnovni šoli Tone Čufar na Jesenicah, na osnovni šoli Bled, v Boh. Bistrici in na Lipici. Slabše učne uspehe so dosegli tudi učenci na osnovni šoli v Zireh, pa tudi na osnovni šoli Heroja Grajzerja v Tržiču. Najboljši so bili po uspehu tretji razredi, za njimi pa drugi, najslabši pa sedmi in šesti razredi. V primerjavi s prejšnjim letom pa je učni uspeh slabši v drugem in pa v osmem razredu, v drugih razredih pa se je uspeh dvignil. 952 UČENCEV POPRAVNE IZPITE V šolskem letu 1972/73 je napredovalo v višji razred kljub negativni oceni 244 učencev, največ jih je bilo v tretjem in četrtem razredu. Popravne izpite je imelo 952 učencev ali 10 odstotkov, uspešno pa jih je opravilo 83 odstotkov učencev. Največ negativnih ocen so imeli učenci šestih in sedmih razredov. Med predmeti z največ nezadostnimi ocenami je na prvem mestu matematika, sledi slovenski jezik, tuj jezik in fizika. V RADOVLJIŠKI OBČINI NAJMANJŠI OSIP Na vseh gorenjskih šolah je osip iz leta v leto manjši. Če primerjamo minulo šolsko leto, ko je bil generacijski osip 23,2 odstotka, in šolsko leto 1968/69, ko je bil 39,8 odstotka, je napredek generacije, ki konča v osmih letih obvezno šolanje, vsekakor očiten. Med gorenjskimi šolami imajo šole v Radovljici najmanjši osip, šole v tržiški občini pa so še vedno na zadnjem mestu z najvišjim odstotkom osipa. V ostalih občinah pa je osip učencev v preteklem šolskem letu bil takle: Jesenice 22,6 odstotka, Kranj 25,7 odstotka, Škof-ja Loka 22 odstotkov. Na nekaterih osnovnih šolah pa je osip še vedno precejšen, saj presega 32 odstotkov. Posebno velik osip generacije je bil v preteklem šolskem letu na osnovni šoli Cerklje, in sicer 42,2 odstotka, na osnovni šoli Preddvor in na osnovni šoli Heroja. Grajzerja v Tržiču. Na nekaterih osnovnih šolah pa so uspehi ene generacije učencev izredni. Tako je osip učencev na šoli v Boh. Bistrici bil v preteklem šolskem letu le 6,8 odstotka, na šoli v ' Kranjski gori 10,4 odstotka, na šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki 11,9 odstotka, na šoli na Bledu 12,5 odstotka, šola v Žirovnici 17,5 odstotka, France Prešeren 18 odstotkov, šola v Zireh 18,9 odstotka itd. V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA LE 6 ODSTOTKOV UČENCEV V šolskem letu 1972/73 se je šolalo deveto in deseto leto 313 učencev, od tega je bilo uspešnih 289 učencev. Medtem ko je uspeh enega šolskega leta, kot je bilo to na primer preteklo leto, lahko zelo ugoden, pa se uspeh generacije dviga počasneje in ga kljub velikim prizadevanjem za ugodnejše prostorske ii\ druge učno-vzgojne pogoje v šolstvu ni mogoče spremeniti čez noč. Odsev slabših pogojev tako za učence kot učitelje v preteklih letih se vsekakor mora zrcaliti v uspehu generacije še nekaj časa. Uspeh generacije v preteklem šolskem letu je na Gorenjskem ugodnejši od republiškega poprečja. Za kar najmanjši osip na šolah pa bi morali odstraniti še več vzrokov, ki sedaj odločilno vplivajo na uspeh učencev. Dosledneje bi morali pre-šolati vse kategorizirane učence v posebno osnovno šolo, kjer bodo 'ahko ob svojih zmanjšanih zmožnostih uspešneje napredovali kot v „•dni šoli. Izkušnje tudi kažejo, da e učni uspeh učencev v podaljšanem bivanju zvišuje, zato bi moralo hoditi v te oddelke več učencev kot jih sedaj. Od 19.544 učencev jih je bilo v preteklem šolskem letu v oddelkih podaljšanega bivanja le 1174 ali 6 odstotkov. Organizacija teh oddelkov pa je seveda povezana s prostorskimi in kadrovskimi težavami. Poleg vsega drugega pa si bo za uspešnejše delo učencev treba prizadevati tudi z uvajanjem kvali- tetnejšega dodatnega pouka, z drugačnimi metodami dela, ne nazadnje pa je treba nenehno izboljševati tudi materialne pogoje za kvalitetnejši proces vzgojno-izobraževalnega dela na šolah. L. Mencinger Pionirska knjižnica v Kranju je v novem šolskem letu spet začela pripravljati bilten Med knjigami. Pred kratkim je izšla prva dvojna številka letošnjega zdaj že tretjega letnika biltena namenjenega predvsem mlademu obiskovalcu knjižnice. Bilten seznanja mlade bralce z novimi knjigami, ki jih je pionirska knjižnica kupila v zadnjem letu, z naslovi najbolj branih knjig in z nekaj številkami za ilustracijo, vendar pa kratko, nikakor ne dolgo, kar bi otroka lahko utrujalo ali rnu zmanjšalo pozornost. Nemalo pri tako učinkoviti informirano* ima tudi sama oblika biltena, P0' sebno še novost z vstavljenimi P°re zanimi listi. Letošnja številka biltena sezna"J mlade bralce na kratko v besedi in sliki z Ivanom Tavčarjem in hovim Vorancem. Stalna V Kranju živi in ustvarja pa Prf° stavlja tokrat Lučko Petrič in nje' roman Rumeni konj ter akadems^ ga slikarja Vinka Tuška. L Za odličen uspeh je treba veliko Gorenjski učenci osnovnih šol so v preteklem šolskem letu dosegli kar lepe učne uspehe, boljše kot leto prej. In prav je tako. Boljša organizacija pouka, lepe nove učilnice, sicer ne ravno povsod, nova sodobna učila in še marsikaj, vse to mora imeti poleg prizadevanj pedagogov in učencev samih le dobre rezultate. Seveda pa je treba za res dober učni uspeh še vse kaj drugega; razen sposobnosti in prizadevnosti tudi urejen dom, miren kotiček za učenje, veliko časa in pa razumevajoče in včasih že kar s precejšnjim znanjem podkovane starše. Tega pa vsi učenci nimajo, zato je odličnjakov navadno le nekaj, največ je takih, ki se drže zlate sredine, spet manj pa je slabih učencev. Da pa ne bodo o šolskih uspehih v lanskem šolskem letu govorile le suhoparne številke, smo poiskali nekaj odličnjakov z gorenjskih osemletk in jih povprašali zakaj v šoli dosegajo tako lepe uspehe. Pouk ima dopoldne, zato seC^erte knjigam po kosilu. Učenje mu vza^ dve do tri uri na dan, najd|je.;' presedi ob matematiki in zemljepis, »Če kaj ne razumem,« pravi Pa1; »mi pomaga sestrična, stareL, je od mene in že hodi v služE) • Tudi 'oče in mama bi mi pomagala, vendar so se tedaj, . sta onadva hodila v šolo, u10/-, kaj drugače učili. Če dobi" slabo oceno, zahtevata, da sn t še enkrat temeljito predela"1' Pavel meni, da bi dodatna poj11.", bila dobrodošla učencem pred j mi nalogami. Tudi ponavljanje sn z vsem razredom ne bi škodilo tu boljšim učencem. ekonomsko šolo, poklic pa bi si izbral s področja fizike ali kemije.« 6 J^ J^m Mojca Ropret je učenka 8. b razreda osnovne šole v Cerkljah. Njena mama ni v službi, zato Mojca in njen mlajši brat nista v podaljšanem bivanju in se seveda za šolo pripravljata doma pod maminim nadzorstvom. »Moje glavno delo je učenje,« pravi Mojca. Uči se nekaj ur popoldne, včasih več, včasih manj. S starši se lahko vedno pogovori o svojih uspehih ali tudi neuspehih v šoli. »Vedno skupaj ugotovimo, kaj je bilo vzrok neuspehu in poiščemo rešitev. Če je treba tudi inštruktorja, ga dobim,« pravi Mojca, ki je odličnja-kinja. Sicer pa sta ji pri srcu najbolj matematika in zgodovina pa še glasba in telovadba. V razredu so trije zelo dobri učenci, pa je zato med njimi kar nekakšno tekmovanje. Profesorji, tako pravi Mojca, vedno radi odgovarjajo na dodatna vprašanja, tako da je radovednost tistih, ki bi radi vedeli več, potešena. Za matematiko pa so pred kratkim ustanovili krožek in Mojca je tudi v njem. Vendar pa Mojca ne misli, da bi bila matematika tudi kasneje njen poklic, čeprav ji je zdaj kar pri srcu, bolj misli na pravo ali pa novinarstvo. Samo Krivic hodi zadnje leto v osemletko na Koroški Beli, učenje mu ne dela prav nobenih preglavic. Sicer pa sam pravi takole: »Za šolo se pripravljam vedno popoldne doma, ne hodim v oddelek podaljšanega bivanja. Učim se kako uro, ter takoj, ko pridem iz šole, opravim svoje obveznosti. Zato mi ostaja več časa za izven-šolsko dejavnost ter za prebiranje dodatne literature o fiziki, kemiji, zgodovini in deloma tehniki. Sem član kluba OZN na šoli in član šahovskega kluba. Pri učenju mi največ svetuje, mama, včasih tudi sestra. Zdaj v osmem razredu sem že bolj samostojen in si pomoč večkrat po-iščem tudi sam. V našem razredu je več dobrih učencev, vendar sem ie jaz lani dosegel odličen uspeh. Po osemletki se bom najbrž vpisal na gimnazijo" aH Tudi Boštjan Kuljič z osnovne šole na Bistrici pri Tržiču je učenec, ki mu učenje gre gladko. Vsa leta je odličnjak in se tudi do konca osnovne šole — zdaj je v šestem razredu — taki tradiciji ne namerava izneveriti. »Za učenje in pisanje domačih nalog potrebujem poprečno dve uri na dan, hodim pa tudi v glasbeno šolo. Naloge delam sam, le če sem v dvomih, grem k prijateljem. Naloge mi včasih pregleda tudi mama. Redno prebiram vsa obvezna čtiva, vsako leto pa se tudi potegujem za bralno značko.« Boštjan v razredu ni edini odličnjak, največ pa je, kot pravi sam, učencev, ki zdelujejo s prav dobrim in dobrim uspehom. O poklicu resneje še ni razmišljal, saj ima še dosti časa. Pravi, da bo mogoče šel v gimnazijo in postal učitelj ali profesor. Se v Škofjo Loko smo šli iskat odličnjaka. Med mnogimi uspešnimi učenci smo izbrali Pavla Jereba iz Frankovega naselja. Pavel obiskuje 7. b razred osnovne šole Cvetko Golar in ima do šole zelo kratko pot. Pavel ima že tudi poklicne ^ »Rad bi postal pilot. Nisem * k0 odločil, ali bi šel takoj v voja^, šolo ali pa bi prej končal g ^ nazijo in se potem šele vp»s0 akademijo.« Z učenci so se pogovarjali: L. Mencinger, L. Bogataj, J. Košnjek in D. Sedej Mojca Černe je učenka 8. razreda osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici in je že vsa leta odličnjakinja. »Učenje mi ne dela težav, le pri matematiki mi od časa do časa pomaga oče,« pripoveduje Mojca, ki poleg učenja najde čas tudi za petje v šolskem pevskem zboru. »Na dan se učim poprečno dve uri, naloge pa mi vzamejo več časa. Dodatne pomoči ne pogrešam. V šoli sem pozorna in si tako veliko zapomnim. Tovarišico za zemljepis kdaj poprosim za dodatno literaturo. Napišem referat in ga nato preberem pred razredom, v katerem nisem edina odličnjakinja, ampak nas je pet ali šest. Nasploh je v našem razredu precej dobrih učencev.« Mojca premišljuje kot skoraj vsak osmo-šolec tudi že o svojem bodočem poklicu. Verjetno se bo vpisala v gimnazijo in kasneje na ekonomsko fakulteto. » Ljubim « Ljubezen — čustvo, ki je vedno bilo in vedno bo izraženo v najrazličnejših oblikah in vsebinah. Čustvo, ki je večno. Bodisi kot nežno iskanje ali kot tipka bolečina; bodisi kot veselo in radostno razpoznavanje bodisi kot bolestno razočaranje; ali kot smeh ali kot jok; ali kot težko pričakovano snidenje ali kot neizogibna ločitev. Vsekakor ima ljubezen svoje posebno mesto v umetnosti. Posebno v besedni umetnosti. Slovenska ljubezenska lirika je resnično lepa. Slovenci smo vedno Folklorna skupina Saua Urara sprejme takoj klarinetista in harmonikarja Pogoji za sprejem: srednja ali vsaj nižja glasbena šola, veselje do igranja narodne glasbe. Kandidat dobi instrument pri skupini. Vse ostale informacije dobite vsak ponedeljek in četrtek na vaji folklorne skupine od 20. do 22. ure na osnovni šoli Simon Jenko (vhod zadaj). Odbor folklorne skupine znali zapeti visoko pesem lju l0t>N skemu čustvu; ljubezen kot izpovedi naših poetov je v(" j^i' dobila svojo najglobljo ume'i 'gj,. vrednost v prav ih mojstrovi' vedno petih in nikoli izpetih. (() Edinstveno in neponovljivo je naše ljubezenske lirike na'.'jj^i minulo nedeljo predstavil gle(! ^v ansambel na Jesenicah v oblik' v. tala, oblike gledališkega pre(1nj$k| ljanja, ki je bilo do sedaj za Jt,s .^rii' oder nekaj novega. Ob P''.tj s" sceni in režijski neoporečno* zazveneli verzi iz sedemdeseti |,0t smi naših pesnikov in pesnic v5v,t.t')' prepričljivo. Do kraja doz' pristno ljubezensko čustvo . ^ij lirikov je režiser Bojan 1'. povezal v smiselno celoto. so pesniki raznih generacij .'n.-'j|<0v nih sredin predstavljali svojo 1,1 najnežnejšem iskanju in SP( upih van ju, jo nadaljevali v dvornih- ^ in končali v bolestnem trpljerV neizogibnem koncu. ^jo V nekaterih recitacijah J1' jaču titi več pristnega, osebnega I nj|i janja, predvsem pri že iz igralcih jeseniškega amate^j^i) odra. Spremljava Bojana ^jn'1 na električnih orglah s slove"- ^ narodnimi napevi je ^ aJel v dobrodošla, saj recital ni zap' enoličje in dolgočasje. /fi"9 Bil je večer, nepozaben <.|jjyt' vsebinske mikavnosti, p rep J . ()iji izpovednosti, ki so ji dali jesniški recitatorji. ' D. " Kam na zimske počitnice? Silvestrovanje v Feld am See (Koroška), smuka v Dolomitih, pod Gross-Mocknerjem in v Zakopanih — to so letošnji »snežni aduti« škofjeloškega Transturista . Skozi mrzle dneve, polne snega 11 ledu, se da pretolči na več Jačino v: nekateri proste ure Preživljajo doma, ob topli peči, gnanem vinu, radiu in televi-lJ!>t medtem ko drugim bolj ^aja živahnejši počitek, pove-f®11 8 športom, sončenjem in relacijo. Za prve pričujoči zapis ®Jpak ne bo zanimiv. Raje naj , ?rnejo list in poiščejo rubriko, so natisnjene napovedi Poredov ter cene premoga, kurjega olja in drv. Ostale pa aoimo, da vztrajajo do konca in J>°tovijo, ali ni morda podjetje ^a®8turist v program zimskih K.8kurzij vključilo kaj, kar bi jva . v P°8tev tudi zanje. »Dina-l®nih duš« je namreč v vrstah j^prečnih Slovencev vedno več. .'&V resno nam že spodkopujejo L°Yes zapečkarjev, katerih naj-priljubljeno obuvalo so pokadi cunjaste copate. A preidimo k stvari. Uvod v bližnjo Transturistovo po-v.alno sezono bo predstavljal obisk W«xazne vasice Feld am See, leto-sca ob istoimenskem jezeru, ki leži g osrčju hribovite avstrijske Koroni' ®?a višini 750 metrov. Štiridnev-j>.. silvestrovanje v novem hotelu .?rntnerhof, združeno z drsanjem l'vijuganjem prek zasneženih po-pU, vzdolž 700-metrske vlečnice, Aatle 1150 oziroma 1070 din, odvisno tega, v kakšni sobi bi radi anovali. V ceno so všteti avtobusni j evoz v obe smeri (avtobus odpelje Ljubljane 29. decembra ob 15. uri Poldan), štirje polni penzioni in boHntVe voclnika agencije. Pač pa n 50 smučarji morali odriniti še Jal j njih 175 dinarjev, kolikor Jjajo tri celodnevne karte na žič-{ J!' Hkrati s prijavo je treba vpla-4ji300din akontacije. Sol i?^re tedne kasneje, v času 8kl • • Počitnic, so pri Transturistu organizirati nekaj zapored-u ..množičnih izletov v Misurino v Rujanskih Dolomitih, v Heiligen-s JJt in Dollach pod Grossglockner-8t 1 *"er v Zakopane, »zimsko pre-dn* Poljske. Trajali naj bi 8 j,il: Kandidati za Zakopane lahko tu l.rajo med petimi skupinami. V g^r,stični biser Visokih Tater, kjer 8K?te Čaka nešteto idealnih slalom-ljn veleslalomskih terenov, ^ Pica žičnic, skakalnica ter poseb-ri ft-. kraja, gorski vlak (proga meri v bod 0 1339 metrov>' bodo odrinili ^»si 25. januarja bodisi 1., 8., 15. t)0o februarja, in sicer v letalu ki zračno razdaljo do Krako-jt Premaga v dobri uri. Cena, v ^ ero vračunajo letalsko vozovnico pjjnjk—Krakow—Brnik, osvežilno *vt i? Poletom, letališko takso, °busni transport iz Ljubljane kow°ma iz škofJe Loke ter iz Kra" 6 p f. (ob odhodu in povratku), *lot en Polovični penzion, 200 p| Jpv »žepnine«, ogled mesta, brezin K uP°rabo žičnice za začetnike sj nonorar vodnikoma poljske in agencije, znaša 1540 ozi-s ^a 1640 din na osebo. Podobno je tja kom« v Misurino, le da naj bi sj. Popeljali turiste samo v dveh arjplnah (25. januarja in 2. febru-l?0o .*zdatek bo nekoliko višji — ,str din — vendar sta poleg potnih di skov vanj zajeta tudi sedem-pajV.n° bivanje v spalnicah s kodami ter neomejena uporaba drsališča in sistema sedežnic in vlečnic, speljanih po strminah Col de Varda (2400 m). Kar zadeva zimovanje v Heiligen-blutu in Dollachu, so predvidene tri ekskurzije: prva od 26. januarja do 2. februarja, druga od 2. do 9. februarja in tretja od 9. do 16. II. Interesentom je na voljo trojica različnih aranžmajev (variante A, B in C), prikrojenih znanju in spretnosti slehernega posameznika. Boljši smu- čarji se bodo bržkone odločili za aranžma A (1990 din), manj izvež-bani občani ter družine z otroki pa za B (1460 din) ali C (1560 din). Natančnejših informacij spričo pomanjkanja prostora ne utegnemo navajati, dobite pa jih — s prospekti vred — v poslovalnicah Transturista v Ljubljani, Šubičeva 1., tel. 20-188 ali 20-189, v Škofji Loki, na Bledu in v Radovljici ter v vseh pooblaščenih predstavništvih v republiki, (-ig) Izžrebani reševalci križanke za 29. november Za praznik republike smo objavili veliko nagradno skandinavsko križanko. Zahtevali smo le rešitev teksta k sliki. Glasi se: 29. november, praznik republike. Nagradne kupone nam je poslalo kar 1069 reševalcev. Poglejmo izžrebance: 1. nagrado (200 din) bo dobila Tanja Belina, 61240 Kamnik, Dijaški dom; 2. in 3. nagrado (po 100 din)Marko Bogataj, 64224 Gorenja vas, Dol. Dobrava 22, in Rezka Benedik, 64227 Selca nad Skofjo Loko, Strmica 2; 4. do 10. nagrado (po 50 din) pa bodo prejeli: Mojca Kalan, 64220 Škofja Loka, Virmaše 10, Ksenija Mače-fat, 64000 Kranj, C. Staneta Rozmana 9, Slavko Kimovec, 61217 Vodice nad Ljubljano, Repnje 47, Veronika Glavač, 64000 Kranj, Jama 19, Andrej Perne, 64000 Kranj, Mlakarjeva 24, Janez Meglič, 64290 Tržič, Dolina 5, in Anton Kocjančič, 64247 Zg. Gorje, Krnica. Nagrade bomo poslali po pošti. kamniška @ gorčica Zakaj otroci ne smejo na avtobus? Z Zgornjega Brnika hodi v cerkljansko šolo nekaj več kot% dvajset otrok. Do Cerkelj je dobre tri kilometre, zato v mrzlih in deževnih dneh starši otroke pošljejo na avtobus, da ne bi pešačili in bi pravočasno prišli v šolo. Avtobus pripelje iz Most in ima postanek na Zgornjem Brniku nekaj minut čez sedmo uro. Otroci na avtobus pogosto ne smejo vstopiti. V lepem vremenu se lahko vozijo. Če pa je slabo vreme in se živo srebro spusti pod ničlo, pa večkrat ostanejo na postaji. Šofer Milan Blaž jih ne pusti vstopiti, češ da je avtobus že prenapolnjen. Motijo ga tudi šolske torbe, ki delajo »drenj«. Brez pripomb pa lahko vstopijo na avtobus odrasli in tudi otroci, če so v spremstvu staršev. Dovolj prostora je celo za branjevke, ki se vozijo na trg s cekarji in košarami. Ker vozi avtobus na redni progi, menijo Brničani, imajo pravico do vožnje vsi. Tudi otroci. Ker se prepiri med šoferjem in šolarji vlečejo že vse od začetka šolskega leta, so zadevo že večkrat skušali urediti. Starši so se najprej obrnili na šoferja, kasneje pa tudi na Creino. Vendar so naleteli na gluha ušesa. Vse je ostalo po starem. — Če vozi avtobus Milan Blaž, morajo otroci v šolo peš. r Kam v primeru vojne? Ljudje smo že taki, da radi prelagamo svoje delovne obveze in naloge, ki ne terjajo takojšnjih rešitev, na jutrišnji dan. Se posebno lagodni, nezainteresirani in pasivni smo radi tedaj, kadar nam naše dolžnosti nalagajo določeno aktivnost kot pripravo na nekaj, kar se samo »lahko« zgodi. Vsaka naša naloga je zatorej označena kot »morebitna« in se nam zato zdi, da jo lahko opravimo manj odgovorno in uspešno. Da, priznajmo, tako smo nekateri hodili na sestanke splošnega ljudskega odpora, s takim prepričanjem in mišljenjem in tako bolj ali manj uspešno opravljali svoje naloge. Se več: mnogi odbori za splošni ljudski odpor' kljub opozorilom sploh niso delovali, celo svoje članstvo so sklicevali zelo poredko. Pri tem je beseda o organiziranosti znotraj takega odbora sploh čisto odveč, ker je preprosto ni bilo ali je bila zelo površna. Celo toliko so nekateri omalovaževali te organe na terenih, da se jim ni zdelo potrebno organizirati niti kurirske službe! Zadnji politični dogodki v svetu, vojna na Bližnjem vzhodu, je znova pokazala, kakšno resnično veljavo in pomembnost morajo imeti odbori za splošni ljudski odpor. Pokazala je na razne pomanjkljivosti, ki so bile takoj, v trenutku odkrite. Mnogi člani so se šele sedaj zavedali, do kam je privedla neaktivnost in kako obširen program dela pravzaprav sloni na odborih za splošni ljudski odpor. Pokazala je med drugim tudi na to, da so mnogi odbori delovali v zelo ozkem krogu ljudi, da niso vključevali številnih predstavnikov raznih društev in organizacij v kraju. Skratka, odbori so se zdeli kot zelo neučinkoviti v primeru vojne, kajti premalo so usklajevali svoje porgrame dela z drugimi, bili so prešibki, slabo organizirani. Se več: pri samokritičnem obravnavanju pomanjkljivosti odborov so lahko ugotavljali še več drugih pomanjkljivosti in naštevali težave, ki so se ob tem pojavljale in ki jih pravzaprav ne bi bilo, če bi delo odborov nemoteno potekalo in bi bilo — ne nazadnje — tudi primerno ovrednoteno, priznano in spoštovano. Zal se je tudi včasih dogajalo, da so nekateri člani odborov, sicer delovni in zavzeti, naleteli pri svojem delu na ovire, ker nekateri posamezniki niso upoštevali pomebnosti dela odborov za splošni ljudski odpor. Tudi prikrito omalovaževanje, ki se je kazalo v nepodpori in nerazumevanju onih, ki bi lahko pomagali, je nekako hromilo delo odborov. Bili bi do kraja krivični, ko bi svoje ugotovitve posploševali, kajti povsod le ni tako. Marsikje so odbori odlično organizirani, člani pa se docela zavedajo svoje odgovorne naloge in jo zavedno tudi opravljajo. Naj bo kot primer in obenem tudi lahko zgled delo in organiziranost enega najbolj aktivnih odborov v jeseniški občini, ki deluje na Javorniku in na Koroški Beli. Člani tega odbora so preizkusili učinkovitost svoje organiziranosti ob nedavnih dogodkih in izkazala se je za zelo dobro. Do kraja samokritični in dosledni so v temeljiti razpravi šeizpopolnilisvo j delovni program,saj se zavedajo svoje odgovorne naloge. Predvsem ne povzemajo slabega zgleda nekaterih odborov, ki se zapirajo v lastni krog, temveč poskušajo v obliki raznih nasvetov in navodil vcepljati ljudem na terenu temeljna načela obrambne vzgoje. Da bi si ustvarili neko sliko o mišljenju, navadah ljudi, so tudi na svojem terenu pripravili anketo, ki je vsebovala vprašanja o splošni pripravljenosti ljudi na morebitno vojno. Ljudje so odgovarjali na vprašanja: kam v primeru vojne, kakšna zaščitna sredstva imajo gospodinjstva itd. Pri pregledovanju anketnih listov so presenečeni ugotovili, da so ljudje vprašanja vzeli zelo resno, da so na vprašanja odgovarjali razumno in pošteno, kar vsekakor znova potrjuje, kako je delo odborov pomembno, potrebno in da zasluži vso širšo družbeno podporo. Darinka Sedej , Prenatrpani avtobusi Že dolgo časa vemo, da so avtobusi, ki vozijo delavce na delo v največje kranjske tovarne in seveda tudi drugod, prenapolnjeni. Prav nič lepo ni gledati stlačene potnike v vozilu, ki lahko odpelje šele potem, ko so z združenimi močmi zaprli vrata. Ne, ne Lenčkove mame nikoli nismo videvali na-/Kejane, niti droben drobcen nasmešek ni nikoli raz-Po te gnil njenih vedno trdno stisnjenih ustnic, ne ylžgal iskre v njenih motnih, vedno odsotnih očeh. edno v črnini stopa mimo nas s starim„ oguljenim kar jem in v pozdrav le prikima z glavo. Vedno bolj l odmika v svoj svet, tihi in samotni, otrpla od ®lečin usode. Nikoli več nikogar ne bo, ki bi jo p0»rnil nazaj. . Nanjo bi se lahko spomnila kdaj, mi je nekoč pjola uslužbenka Rdečega križa, obišči jo, poznaš jo, °seda ti je skoraj. Če ti bo odprla vsaj delček svojega rco in razkrila vsaj drobec svoje usode, boš lahko Qčutila, kaj je resnično trpljenje. Obup v črnini Obisk sem odlagala iz dneva v dan — zelo ne-P£lJetno mi je bilo spraševati jo o njenem življenju, SPl/enju in usodi. Morda zato, ker se Lenčkova ni nikoli posmejala in se je vedno ogibala vseh, 1 bi jo karkoli spraševali. Da, tudi to je žal resnica, o sem prestavljala srečanje z njo na kasnejši datum, da bo še najprimerneje za pogovor z njo neki r°l°Čen datum, praznik. Prišla bom k njej z izgovo-Ojn, da bi jo ob tem in tem prazniku rada predstavo, predstavila kot eno izmed naših neštetih parti-Onskih žena in mater, ki jih je prav vojna oropala aJdražjega in jih pustila v boleči osamljenosti. . Kako zelo naivna in preprosta je bila tedaj moja ^teel! Lenčkova mama mi je sicer odprla srce, a nje-e8a trnljenja se žal ne da opisati. Ko me je ob nje-fj^vedovanju začelo dušiti in je njena skromna 0lL.nJa postala kot kletka, mi je bilo skoraj žal l'ska. Ko ne najdeš besed tolažbe, ko obenem tudi da ne bi ničesar spremenile, povrnile ne upanja ne spokoja, se ti zdi, da je edino, kar moreš še storiti, le to, da napišeš trpljenje z veliko začetnico in čimprej čimprej odideš. Pa vendarle — Lenčkovo mamo je treba nekako predstaviti, čeprav že vnaprej vem, da se njene zle usode in trpečega srca z nobeno besedo ne da povsem predstaviti. Bila je — kot toliko naših mater in žena — oso vojno zvesta revolucionarnim idejam, tako da je, kadarkoli je le mogla, pomagala svojima partizanoma — možu in sinu. Sama, s hčerko v naročju, je preživela vsa vojna leta in tedaj živela za eno samo upanje: da se vrneta. Res sta se vrnila. Najprej mož iz taborišča, onemogel, ubit od prestanih strahot, za njim pa še sin. Njega, njenega Jožka so pravzaprav pripeljali, kajti bomba mu je odtrgala nogi. Vseeno — vrnila sta se! Z nadčloveško muko je Lenčkova mama preživljala invalida, hčerko in sebe. Tako nekaj let, dokler ni prvič otrpnila: sin ie umrl v bolnišnici. Ni preteklo leto dni, ko ji je odtekla druga srčna kaplja — hči se je smrtno ponesrečila. Lenčkova mama je nosila črnino in je nikoli ni nameravala odložiti. Nosila jo je tretje leto, ko je neke noči počil strel; z možem je izgubila vse. Sploh ni'več premišljevala , kako in ali je sploh to mogoče; samo otrpnila je, ob odprtem moževem grobu še zajokati več ni mogla. Da, čudna se zdi Lenčkova mama naši otročadi, čudna ženica, ki kot prikazen hodi skozi vas. Sosedje smo bili prijazni z njo, ko je še kazala nekoliko zanimanja za naše skrbi. Danes je ne ogovarjamo več, puščamo jo v samoti, kamor jo ie pahnila usoda, puščamo jo v trpkih spominih, kajti kaj več ne moremo. Le sočustvujemo, kaj bi drugega! Lenčkovi mami, tej toplo čuteči ženski, nekdaj dobri kot kruh, zdaj ne more nihče več pomagati. Ne samo da tak prevoz potnikov nima ničesar skupnega s kakim kulturnim prevozom, pač pa je tudi nevaren. Res da so sodobni avtobusi trdno grajeni, vendar pa nihče ne jamči, da preobremenjenost nekega dne ne bo povzročila hude nesreče. Razen tega pa sprejemanje prekomernega števila potnikov ni v skladu z 49. členom temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa. Problem so spet enkrat načeli na seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Kranj. Zavzeli so se za odločnejšo rešitev tega problema in to še prej, preden se zgodi kaka nesreča. Prevoz potnikov bi bil kulturnejši, če bi podjetje Creina uporabljalo za prevoz delavcev na delo več avtobusov, vendar pa podjetje pravi, da ima vozil premalo. Prometni organi za sedaj ne posredujejo. Če bi zahtevali, da se v vsakem avtobusu pelje na delo le toliko delavcev kot je sedežev, bi vsekakor nastala precejšnja zmeda, zamude, negodovanje. Skratka, kup težav. Ob sedanjem številu avtobusov bi bil izhod le v drugačnem delovnem času, saj bi avtobusi lahko tako prepeljali več potnikov. Na svetu so menili, da sta rešitvi le dve. Vse večje kranjske delovne organizacije, ki zaposlujejo največ delavcev vezanih na prevoz na delo, naj se dogovore za različen delovni čas. Druga rešitev pa je v tem, da bi dovolili prevoz še drugim prevozniškim podjetjem, če podjetje Creina nima dovolj vozil. O vsem tem se bodo dogovorili na skupnem sestanku s predstavniki delovnih organizacij in prevozniških podjetij. , L, M. , Kmetijsko gospodarstvo Skofja Loka je do nedavna v svojih trgovinah prodajalo kranjske klobase po 43 dinarjev za kilogram. Sedaj kranjskih klobas ni več, pojavile pa so se »slovenske« klobase — kilogram po 47 din! Ker gre očitno samo za spremembo v nazivu, predlagam KG Škofja Loka še en nov artikel — »jugoslovansko« klobaso. Glede na širši, bolj zveneč naziv jo bo lahko ponujalo kupcem po 51 dinarjev. Kaj pravite k temu, a.' O urbanizmu se v radovljiški občini veliko govori. Skoraj noben sestanek ne mine, da ne bi omenili te »kuge« modernega časa. »Kuge« zato, ker kljub uradnim poročilom, ki trdijo, da je Radovljica ena redkih občin, kjer so uspeli docela zatreti črno gradnjo, vem kar za celo naselje črnih stavb. Pred kratkim me je namreč pot zanesla na Ko-privnik in Gorjuše, torej v kraje, ki so spričo dragocenih spomeniško-1 arstvenih objek-tov tabu za novogradnje, adaptacije pa naj bi dovolili le izjemoma in na osnovi dobro pretehtanih načrtov. Zelo sem bil presenečen, ko sem zagle dal močno spremenjeno podobo starih naselij, ki so mi sicer dobro znana. Namesto idiličnih lesenih staj se zdaj gomili naokrog množica vikendov, o katerih domačini vedo povedati, da so zgrajeni »brez blagoslovov«. Na najbolj izpostavljenih, vzvišenih mestih stojijo in dominirajo nad okolico tako po svoji legi kot tudi po izbiri materiala. Prevladujejo moderni elementi iz salonita, betona, pločevine itd. Kaj pa oblast in njena poročila? Občinski organi si že precej časa zaman prizadevajo dobiti urbanističnega inšpektorja, ki bi končno malo pogledal naokrog in načel nojev-sko samozadovoljstvo uradnikov. Poleg tega so za epidemije črnih zidav krivi tudi neodgovorni prebivalci določenih predelov komune, ki vneto prodajajo senike in skednje za predelavo v počitniške hišice. Tole zgodbico mi je pred dvema dnevoma povedal dober znanec iz Kranja: »Kadarkoli zadnji teden pridem domov, v naš blok, zmeraj so radiatorji mrzli, zrak v stanovanju pa hladen kot v zmrzovalni skrinji. Z gorilci in kotli in kaj jaz vem s čim še je neprestano nekaj narobe. Da bi se vsaj malo od-tajal, sem poskusil že nešteto receptov, ki krožijo med prezeblimi strankami, a zaman. Niti telovadba, niti kopanje v vroči vodi, niti termoforji pod srajco na trebuhu in na hrbtu, me niso rešili kronične pre-mrlosti. No, in potem mi je nepričakovano pomagalo Podjetje za stanovanjsko in komunalnb gospodarstvo Kranj: prejel sem pismeno obvestilo, da bom poslej za centralno kurjavo plačeval 100 odstotkov več kakor i> preteklosti. Novica me je tako pogrela, da se še do danes nisem ohladil.« kotiček za ljubitelje cvetja izbrali smo Sem in tja po predalih vam lete kemični in navadni svinčniki. Če jih poberemo in vtaknemo v takle ljubek z usnjem prevlečen, bradat »kozarec«, bodo skupaj pravi okras nafii pisalni mizi. Dobe se v Skofjeloflki NAMI. Cena: 29,30 din . za vas 8 GLAS Sobota, 8. decembra 1973 -N Ajdova torta Potrebujemo: 25 dkg masla ali margarine, 30 dkg sladkorja, 6 jajc, 30 dkg ajdove moke, pecilni prašek in 3 del vina. Maslo ali margarino penasto umešamo, dodamo sladkor in rumenjake ter mešamo tako dolgo, da zmes naraste. Iz beljakov stepemo trd sneg. Ajdovo moko, ki smo ji dodali pecilni prašek, primešamo masi in previdno dodamo trd sneg. Zmes stresemo v namazan in z moko potresen pekač in počasi pečemo eno uro. Nekoliko ohlajeno torto polijemo s 3 del osladkanega kuhanega vina. V._ -- Napadalnost Najtežje od vsega doživljamo otrokovo nasilnost oziroma napadalnost in nanjo temu primerno tudi reagiramo. To otroško napadalnost začnemo opažati v tretjem letu starosti in jo potem srečamo v vseh starostnih dobah. Da pa bomo te vrste vedenja pri otroku srečali, moramo pri otroku zaslediti poleg osebnega občutka moči tudi določeno telesno zgradbo, saj za majhnega in drobnega fantiča komajda lahko pričakujemo, da bo postal pretepač. Te mladostnike često označujemo kot motene, težko vzgojljive kot nasilne. Dora-ščali so pri zelo šibkih odraslih, pogosto brez očeta, le ob . materah in starih materah. Ravno do teh so često napadalni, nasilni in sovražno razpoloženi ali pa postanejo v 10-gotnosti fizično grobi. Značilno za njihove matere je, da so pogosto zelo vznemirljive, razdražljive in prenagle in komaj sposobne nastopati mirno in odločno. Svojega otroka preplavljajo z očitki, nergaškimi opomini in razburjenim prepiranjem, ne da bi s tem dosegle pri lastnih otrocih spoštovanje po zaslugi svoje notranje trdnosti in umirjenosti. Otrokovo reagiranje v taki situaciji je odraz naravnega človekovega poiz-kušanja neugodje vrniti z neugodjem in na nasilnost, ki jo čutijo, reagirati s takšnim nasiljem. Hitro pa opustijo to svoje vedenje, če pridejo v okolje, kjer imajo opravka z notranje trdnimi in urejenimi osebnostmi. Pri čustveno izraziteje motenih otrocih pa imamo opravka z enakim pojavom kot pri mnogih odraslih, niso sposobni se pravi čas in umirjeno braniti pred napadi in se ubraniti groženj. Tako se na primer otrok ne bo znal postaviti v bran pred učiteljem zaradi neupravičenega očitka ali smiselno Oziroma v mejah reagirati na to, če se drugi iz njega norčujejo. Pride pa do • močne notranje napetosti, ki se ob navidezno nepomembnem povodu sprosti v obliki nasilne reakcije, s katero pa otrok močno prekorači meje smotrnega in upravičenega. Da bo otrok napadalnost v sebi premagal, psihoterapevti predlagajo, da dovolimo otroku streljati z otroško zračno pištolo na slike na zidu ali na svinčenega vojaka na kupu ' kock itd. Predvsem moramo biti v odnosu do njega trdni (ne trdi) in umirjeni v svojih stališčih in željah. Janez Rojšek, dipl. psiholog Tokrat črte na puloverju malo drugače. Iz svetlo rjave meftanice mohaira in sintetike je Angora spletla zelo lep ženski pulover. Crte: temno rjava, svetlo rjava, beige. Dobite ga v Klitinih trgovinah PLETENINE v Skofji Loki in VOLNA v Kranju. Nežno obarvano cvetje na takemle servisu za belo ali črno kavo vam bo vsako jutro kar samo od sebe pričaralo na jedilno mizo pomlad. Servis je izdelala zahodnonem&ka firma KAISER, dobi se pa v Murk i nem ELGU v Lescah. Cena: za belo kavo 528,90 din za črno kavo 320 din Če izbirate zimski plaAč zanj, poglejte Ae na Kokrin oddelek moAke konfekcije v GLOBUSU. V izredno bogati izbiri najdete tudi zelo lep model PESARO, izdelek konfekcije KROJ, Škofja Loka. Barve: siva, drap, rjava. Cena:1060 din 2e od nekdaj se nežni spol navdušuje nad krznom in se seveda, če le M0 ' oblači vanj. Letos je krzno zelo v modi in kar je še posebno razveseljivo, n sijo se vse vrste krzna, od najcenejšega do najdražjega ali pa umetno ^rZ.nJi kipa je praviloma rezervirano samo za zelo mlade tja do 20. leta. Lepo je & ^ zelo ceneno krzno, zato bodo pogumnejše z veseljem posegle po jakna'1 zajčjega krzna, ki nas bodo grele v mrzlih jutrih na poti v službo. Za el gantnejše večere pa tako krzno ni. Piše ing. Anka Bernard Vrtnice je bolje saditi jeseni /- Skoraj v vsakem stanovanju je večja vaza, ki jo radi postavljamo ali v predsobo ali v kak kot, kjer zakrije sicer preveliko praznino. Menjavanje vode v tako veliki vazi ni prijetno opravilo, čiščenje še manj. Pomagamo si lahko s polivinilasto vrečko, ki jo vtaknemo v vrat vaze, njen rob pa zavihamo in zavežemo na zunanji strani vaze. Zelenje ali rože bodo del vrečke na robu vaze dobro zakrili. V vrečko seveda na-lijemo vodo in morda dodamo še kak aspirin, da bo cvetje dlje časa sveže. Čez čas vrečko enostavno zamenjamo in zavržemo, vaza pa je ostala čista. Pekel na prestolu IV - V - VI (sedma, osma in deveta knjiga celotnega ciklusa »Prestol Matije Korvina«) V 4. knjigi romana »Pekel na prestolu« teče zgodba o kralju Vladislavu, ki je sredi zgodovinskih tokov in spletk nasledil umrlega kralja Korcina. Vladi-slav, presrečen, ker je Gordana sprejela njegovo snubitev, je prepričan, da je s tem dokončno porazil zvito Beatri-ce. Okoliščine pa zaobrnejo tok dogodkov v svojo smer: za Albertom Poljskim vdre v deželo le drugi sovražnik, Maks NemAki, in zasede precejlen kos ozemlja Kralj Vladislav ie znova v hudi stiski: nima ne denar/a ne vojske in tudi njegov svetovalec Akof Bakač mu ne zna več svetovati. Preostane mu samo Ae to, da sprejme predlog svojih ministrov in ae navidezno poroči Beatrice. S tem pride do denarja ^ vojake. Beatrice ne aluti, da jo je krav prevaral a poroko in ob večerih g* * % man pričakuje v avojem dvorcu. "P^L verjame, da ne zahaja k njej zato, * ima težave s poijako kraljico, ki >Z vgnezdila v njegov dvorec, dokler P naključju ne zve, da poljake kralji^ sploh ni v kraljestvu in da tudi nikoli £ Jiripotovala v deželo. Takoj zasuini. » e posredi Gordana; zakolne bo obema atrahotno maščevala. O nJfl nem maičevanju pa govorita 5- >n knjiga romana »Pekel na prestolu«' Nove tri obsežne knjige romana »Pekel na prestolu« veljaj vezano v platno 270 din. Kupite jih lahko tudi na trimesečno obročno odplačevanje po 90 din. V zbirki bo v celoti izšlo še 7 knjig. V prvi naslednji seriji bodo izšle tri knjige z naslovom Veliko sodišče I — II — III Knjige dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe' pismeno pa jih lahko naročite na naslov Državna založba Slovenije Mestni trg 26, Ljubljana Pravkar so izšle nove tri knjige romana Dokler tla ne bodo preveč zmrzovala v globino, še vedno lahko sadimo vrtnice. Sadike so pozno naprodaj, ker so jeseni dolgo v cvetju in jih zato pridelovalci običajno pozno izkopavajo. Vrtnice je bolje saditi v jeseni kot spomladi, ker se prek zime dobro ukoreninijo in spomladi že normalno rastejo naprej. Spomladi sajene pa so seveda za drugimi nekoliko v zaostanku glede rasti in cvetenja, saj korenine ne morejo še črpati iz zemlje dovolj vlage in z njo hranilnih snovi. Primejo pa se dobro tudi spomladi sajene vrtnice, le da-' Jih moramo dovolj zgodaj posaditi, ob sajenju pa osuti (s tem jih zavarujemo pred izsušitvijo) in prekriti z vlažno šoto. Zemljo za vrtnice dobro pripravimo. Prekopljemo jo najmanj 40 cm globoko ter pognojimo s preperelim hlevskim gnojem ali šoto. Ce ne gnojimo ob sajenju, pa lahko vrtnice kasneje prekrijemo oziroma obdamo s starim gnojem. Sadike tudi jeseni osujemo, da jih obvarujemo pred mrazom in izsušitvijo. Vrtnice jeseni ob sajenju ne obrezujemo, ker se rane v mrzlem obdobju ne zarastejo in se les na obrezanem mestu še posuši oziroma pozebe nekaj centimetrov. Vrtnice obrezujemo le spomladi. Prekrivanje vrtnic s smrečjem ni potrebno ter lahko celo škoduje ob otoplitvah vremena pozimi in zgodaj spomladi, ko pod to odejo vrtnice začno odganjati. Na Vrtnariji Zlato polje še vedno lahko kupite kvalitetne sadike vrtnic čajevk, nizkih mnogocvetnic in pritlikavih vrtnic za obrobke in grobove. Jabolčni sir Potrebujemo: kilogram jabolk, kilogram sladkorja, limono in pomarančo. Lepa zrela jabolka operemo in nastrgamo. Dodamo sok ene limone in pomaranče ter kozarec vode. Kuhamo na blagem ognju ob neprestanem mešanju. Ko se zgosti, dodamo sladkor in kuhamo naprej. Ko od kuhalnice masa odpada v večjih kosih, je masa kuhana. Maso razdelimo v modele, ohladimo in razrežemo na primerne kose ter shranimo. A DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Pisateljica in publicistka Marija Jurič-Zagorka (1873 do 1957), ki z vso pravico no»> vzdevek »jugoslovanskega DUmasa«, je postavila prip?' vedni ciklus »Prestol Matij« Korvina« v 15. stoletje, v ča». ko je na Ogrskem in Hrv®" škem vladal kralj Matija Kor-vin. Marta — Obleka je daljša, tako da so kolena pokrita, zapenja pa se spredaj na gumbe. Ovratnik je nekoliko večji. Rokavi so dolgi in"imajo manšete. Na prednji strani obleke je šest gub, ki se začenjajo že v prsni širini, -vendar so do bokov zaprte. Te gube kasneje lahko odprete, šiv enostavno odparate. Sedaj lahko nosite k obleki tudi pas. Mojca L. iz Kranja — Sem v tretjem mesecu nosečnosti. Rada bi imela obleko, ki bi jo lahko nosila čim dalj. Mogoče bi bil možen kroj, ki i)i se dal širiti, da mi ne bi bilo treba že sedaj nositi »preširoke« obleke. Blago imam že kupljeno in ga je dovolj za širši model obleke. SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM Vod lf 1 r®vno: 1. učenje, raziskovanje, 7. delavec pri phanju, 13. glasbena stvaritev z lažjo vsebino, iif^^folor, 16. oranie, 17. prvi ljubljanski škof, grof Sigmund, 19. spodnji del posode, 20 'atinski tielivzajanež, 22. ime beograjskega igralca Bulića, 23. neprijeten občutek, 24. majčken Ni ,6. vod-p* »>■ s kleščami, 27. teža embalaže, 28. ploskovna mera v Angliji in Severni Ameriki, JO. ročka; a smeti, 32. sto kvadratnih metrov, 33. kratica za Delavska univerza, 35. sultanov uradni avt' kraj v Epiru ob reki Arakhthos pod Pindskim gorovjem, 39. žlebič v deskah, v dogah, Iju^L tottiobilski oznaki za Zaječar in Daruvar, 43. gorovje na Sinajskem polotoku, v Egiptu, 46. 49. ba°Va'P° žensko ime, Ivica, 47. širna travnata ravan brez dreves v Španiji in Južni Ameriki, Ntj/^a 'Polnih kart, 50. duša umrlih pri starih Slovanih, 51. nuja, potrebnost, 53. stadion v Budim-59. reka v Južni Ameriki, 56. cenjeni mesni izdelek, 58. gorovje v Burmi ob Bengalskem zalivu, '"a, nagnjenje k serenju. Ifrrl« vr6ta ljudske igre z vlečenjem po liku, 2. icika, mlada kravica, 3. avtomobilska oznaka kinj °*evac, 4. kos celote, 5. že tako, tako in tako, 6. speleolog, raziskovalec jam, 7. predica, 8. juna-hov^.^ojka, 9. kratica za poletni mesec, 10. znak za kemično prvino litij, 11. v bibliji judovski du-"^to ^ ^raj v vzhodni Tasmaniji med rekama Macquarie in Južni Esk, 13. veliko pristaniško ^Ok V človek, ki roma, 18. gonjač pri brakadi, pri lovu s psi, 21. orodje za sekanje, 23. dier °Vnjak za statiko, nauk o ravnotežju v mirovanju, 25. veznik, tudi skala, čer, 29. v poetiki Pri Premolk v verzu med dvema stopicama, 31. vinska trta, del trsja, 33. italijansko ime za Devin Jolu, prazen up, slepilo, 36. angleški kemik in fizik, ki je uvedel znake za kemične elemente, °bl4fj| • sladek južni sadež, 40. obod slike, 42. dodatek k pogodbi, 44. ječa, zapor, 45. vrsta ženskega ^'^ran ^Ob'Ca l(roBle' 51- glas pri strelu, 52. kratica za aorist, 55. znak za kemično prvino natrij, M0* Pošljite do četrtka, 13. decembra, na naslov: Glas, Kranj, 2,'ja Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, din, 3.: 30 din. 7. balvan, 13. Slavnik, 15. obrežje, 16. tenis, 17. Lom, 19. Evita, 20. ata, 21. amarena, 24. gol, Iv0 27. anali, 28. bas, 29. staja, 31. Ansel, 33. stok, 34. O, 35. prid, 37. Livno, 38. uta, 40. racak, 42. okular- Posavje, 46. Ala, 47. pi, 48. Arat, 49. beda, 51. IC, 52. anabaza, 54. aleluja, 56. narava, 57. C»ftkij 8m° 85 rešitev. Izžrebani so bili. 1. nagrado (50 din) dobi Majda Trilar, 64240 Radovljica, Sr^Jeva 15; 2. nagrado (40 din) Aljo«a Šimenc, 64000 Kranj, Smledniška 58; 3. nagrado (30 din) "Jttie Sonja Biial, 64000 Kranj, Kebetova 18. Nagrade bomo poslali po pošti. Se ti ne zdi, da se letos 8nPa malo obira? — Si se malo prehladila, draga? Energija iz vulkana Avančinski vulkan na Kamčatki bo prvi vulk na svetu, katerega toplotno energijo bodo uporabili za pogon elektrarne. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je žarišče vulkana s temperaturo 600 stopinj Celzija komaj kilometer pod površino. Znanstveniki menijo, da ni več daleč čas, ko bo mogoče na široko uporabljati podzemno toploto našega planeta. Vse več nas je Statistika pravi, da se vsako uro rodi na svetu 7900 novorojenčkov. Če bo število prebivalstva tako hitro naraščalo, potem nas bo ob koncu tega stoletja že okoli sedem milijard. Ze od sedanjega števila ljudi na zemlji pa ena tretjina nima dovolj hrane, več kot deset tisoč pa jih na teden od lakote umre. Nekateri znanstveniki celo opozarjajo, da bo sredi tega desetletja kriza prehrane in naraščajočega prebivalstva največja. Zanimiv je podatek, da v Združenih državah živi le šest odstotkov svetovnega prebivalstva, potrošnja hrane v tej državi pa znaša okoli polovico svetovnih zalog hrane. Jugoslovanska razstava v Londonu V londonskem velikem imperialnem vojnem muzeju so pred dnevi odprli razstavo Jugoslovanska vojna umetnost. Petdeset jugoslovanskih slikarjev, kiparjev in grafikov razstavlja okoli 60 del na temo narodnoosvobodilne vojne od leta 1943 pa do danes. Umetne cigarete še ne bo Pred časom so angleški izdelovalci cigaret napovedali nov tobačni izdelek — cigareto, katere mešanica tobaka in celuloze naj bi bila veliko manj škodljiva kot klasična polnitev cigarete. Zdaj pa poročajo, da so cigareto iz omenjene mešanice umaknili iz poskusne prodaje in da bodo zdaj počakali na dovoljenje vladnega odbora za zdravje. Pod Kolosejem kopljejo Pri nedavnem izkopavanju pod rimskim kolosejem so arheologi našli lobanjo medveda iz 5. stol. pred našim štetjem. Arheologi menijo, da je medveda v areni verjetno ubil kak gladiator med,takrat zelo razširjeno zabavo vseh slojev v rimski državi. Arheologi menijo, da je pod kolosejem, ki je star okoli 2000 let, verjetno še precej ostankov preteklosti. Volk v Parizu Precej razburjenja je bilo, ko so odkrili, da v nekem pariškem parku že od septembra živi pravi volk. Ljudje se za žival niso posebno menili, saj je bila žival seveda podobna psu. Volk se je hranil z mačkami, sicer pa ni napravil nikomur nič žalega. Ulovili so ga pravzaprav lastniki ubogih mačk, ki jih je volk pospravil. Kasneje se je ugotovilo, da je volk pravzaprav udomačen, da je živel pri nekem lastniku kavarne. (43. zapis) Srečalo me je v preteklih dneh nekaj znancev in povedalo, da niso še slišali o učenem Simonu Robiču s skromne Senturske gore, o katerem je govoril naš 42. zapis. Seveda niso bili med njimi biplogi, botaniki — ti že vedo za Robiča — pač pa sicer šolani in razgledani ljudje, za Robiča pa le niso vedeli! gospod šimen Rad bi še omenil staro reklo, da nihče v domovini ni prerok. In tako so tudi Simona Robiča bolj poznali in cenili v tujini kot doma. Sicer pa je s pozabljanim podeželjem še vedno tako, kot je bilo nekoč, češ, odmaknjena provinca s svojimi ubogimi provincionalci! Naj organizirajo idealisti kje zunaj Ljubljane še tako visoko kvalitetno kul-. turno manifestacijo — osrednji slovenski dnevnik o tem ne bo poročal — provinca ga ne zanima... Kvečjemu, če bi bila to novica o uboju ali čem podobnem — to bo natanko poročal; ali o neki tretjerazredni rokometni tekmi, da o objestnih no-gometaških profesionalcih ne govorim. Kot v Robičevih dneh — tako še danes: sveta ignoranca čez vse, kar je s »podeželja« ... Sicer pa, kako pride šenturski »gospod Simen«, kot so farani ljubeče nazivali svojega župnika, do teh vmesnih premišljevanj? Sam se je sprijaznil z odmaknjenostjo od sveta! Visoko pesem o cerkljanskih krajih, posebno pa o Simonu Robič\i ie pred kakimi desetimi leti zapel brniški rojak Lojze Ilija, ki je v založbi celovške Mohorjeve družbe izdal knjigo v dveh delih. Njen naslov: »Gospod Šimen«. Ker že navajam ta vir, povem še, da je s simpatijo in strokovnostjo pisal oRobiču tudi Jože Krmelj (»Od Ilirije do Jugoslavije«, 1931) in pa seve Slovenski biografski leksikon (IX. zvezek, str. 114—115). Sicer pa pisane vire, na katere sem navezan, zaradi bralcev navadno ne navajam; poznavalci pa itak vedo zanje. Kar je pri znanstvenem članku nujno, to pri poljudnem zapisu postane vsiljiv balast. zanimiv Človek Kakšen pa je bil učeni Simon Robič po človeški plati? Vsekakor prikupen že ob prvem vtisu. Ni bil velik, bolj srednje postave. Vitek, rdečkast v obraz, nagajivih oči, na nogah pa vedno »kanone« (visoki togi duhovski škor-nji). Oblačil se je Robič nadvse skromno, saj si je celo slamnik sam napravil iz lusk smrekovih češarkov. Menda je tak slamnik nosil poleti in pozimi. Bil je kljub temu, da ie vedno ril po zemlji za žužki — malo preveč nagajivo so mu nekateri farani rekli kar »drekobrbec« — izjemno snažen. Živel je trezno, skromno, mnogo je pešačil. Josip Wester ga imenuje celo med začetniki slovenskega planinstva. Kajti Krvavška gora pa obe dolini — Bistriška in Kokrška — so bile Robiču do potankosti znane, tolikokrat jih je prekoračil po dolgem in počez. Po značaju je bil Simon Robič pravi Gorenjec: kremenit, odkritosrčen in nevsiljiv. Nikomur se ni prilizoval, tudi svojim cerkvenim predstojnikom ne. Hotel je, da bi bili tudi njegovi farani predvsem iskreni in pravični ljudje. V teh stvareh je bil mož nepopustljiv in po potrebi tudi hud. Znal pa je biti v družbi tudi šegav in šaljiv. Bil je dober pevec-tenorist in rad se je zato družil s prijatelji, kadar so peli domoljubne pesmi (bil je takrat čas narodnega prebujenja!). šenturska gora — petrograd Sloves Robičevega imena je segal daleč v zamejstvo. Tako je npr. petrograjski carski naravoslovni muzej naročil Robiču, naj mu pošlje določene vrste školjk in približno 400 vrst necvetnic s področja Senturske gore! Bil pa je Robič v stalnem pismenem kontaktu z znastveniki na Dunaju, v Berlinu, Londonu, Parizu in drugod. Svoie prirodoznanstvene članke in zapiske je Robič objavljal V Novicah, Slovencu in Dom in svetu; sistematsko znanstvene pa v Izvestjih deželnega muzeja in v Letopisih Slovenske matice. O Robi-Čevem delu in izsledkih pa so obširno in zelo pogostokrat pisali v svoje strokovne revije dunajski, graški in zagrebški znanstveniki. Kot izjemno spreten praktik je Robič bil tudi preparator. Tako hrani ljubljanski Prirodoslovni muzej 19 ptičjih okostij, popoln skelet medveda brlogarja (ki ga je Robič našel v Mokriški zijalki) in več zooloških in botaničnih zbirk. Kar pa je prodal, je šel izkupiček za dijaške ustanove. Sam denarja ni potreboval ... živ spomin Na Šenturski gori še živi spomin na starega posebneža — sicer tako priljubljenega gospoda Šimna. Se zdaj kažejo domačini gomilo kamenja, ki ga je župnik s svojimi rokami navalil na velik kup, vse skupaj pa zasadil z raznim trnjem — tu da je redil gade in modrase in jih potem razpošiljal po svetu. Tudi Robičev grob je še vedno lepo oskrbovan, zasajen, na nagrobniku pa čitljiv napis. Ta govori o tem, kako je pokojnik ljubil cvetje in naj mu zato vsevdilj rasto iz »grobne mu gredice«. Umrl je Simon Robič dne 7. marca 1897. Torej mu je bilo ob smrti 73 let. Bil je do zadnjega čil in zdrav — saj je živel visoko v gorah, ni mu bilo mar neviht in mraza. Knjig pa je imel Simon Robič neki toliko, da so jih po njegovi smrti kar na sedmih vozovih peljali v dolino. Spričo lepega spomina in oskrbovanega Robičevega nagrobnika si ne morem kaj, da ne bi pograjal Cer-kljanov: kako klavrno je vzidan Vavknov nagrobnik v desni steber pokopališke lope! Vavken — šolnik, glasbenik in dolgoletni župan — zasluži vse drugačen pomnik! C. Z. 'Jjp zoRMAN ' 67 Oraga moja Iza j^di Antonovo ime so nekoč prečrtali. v$j|jje bi bila gestapovčeva roka zastala pred njim, se mi je V tis? nora niisel, če bi se bil zlomil svinčnik ali če bi se bila hipu zatresla zemlja, bi bil trdi Anton nemara še K iv- na strahotna odgovornost... črtati imena iz seznama S tfeP0rtl'ni so me vznemirili, da sem stopil v Gašperjevo sobo ki je dotlej nisem poznal, z nejasnim občutkom ^eHi|e Zaradi nečesa, česar nisem storil. Se glas se mi je spre-vp0 in zaman sem se trudil, da bi se Gašperju nasmehnil p.drav. ^e,8arna je bila brezupno gola, brez preproge, ki uduši ko-v L* kakršne sem bil navajen pri Tinku, in brez naslanjačev, biP lahko posediš med prijetnim pomenkom in kakršni Ce'° v m°ji Pisarni. T11 Je bil sam les. Velika železna S>rr a P" steni, drugače pa samo les, zglajen od dolge rabe, »lirZe"' tuj' sk°raj sovražen. j^?,slil sem te že poklicati,« je rekel Gašper. 3 vsaj ni bilo treba pripovedovati, čemu sem prišel, ^di!« mi je pokazal na stol pred pisalno mizo. ni bilo vabilo prijatelju, stol me je spominjal na za-^ (j? klop, zato sem se počutil kakor obtoženec, in Gašper strani mize je bil kakor sodnik. Zamišljeno je obračal »a6 V P^api 'n ni dvignil pogleda, ko je vprašal: j/^a je bila tvoja sestra?« ^sot bi ne bil vedel. »iJi bi me,« sem rekel. »Že dva dni...« ^enda ne boš trdil, da nič ne veš?« i »m rn'rtl • • • pa ne morem verjeti.« V p ni oreš?« Soč a^Perjevem glasu sta bila prizanesljiv posmeh in vpra-nezaupanje... in prepričanje, da v resnici vse vem, da S^o prenarejam. U&e iVeda sem vedel. Tako ve bolnik za nevarno bolezen, Slo ° Zadnjega upa in čaka na tolažilne besede... saj ni tako Gašper ni izrekel takih besed. Največ je spraševal. »Kakšni ljudje so zadnje čase hodili v hišo?« »K nam prihaja malo ljudi,« sem rekel. »Kaj misliš s tem? Malo ...« »K meni nihče. Če pa pride kdo k domačim, se navadno ne zmenim zanj.« »Pa bi setahko.« »Čemu?« »Pomagal bi nam... če nam hočeš pomagati. Prav taki me zanimajo.« Seveda bi rad pomagal, zato sem iskal po spominu ... »Včasih kak znanec... Toda Novakovi nimamo dosti znancev.« ... Gašperja pa znanci niso zanimali. »Kaj je imela opraviti pri vas ženska... drugega februarja popoldne ... okoli štirih?« Drugega februarja? Na taka vprašanja rti mogoče odgovarjati. Ce bi si bil dogodke zapisoval... Očitno so jih nekateri zapisovali. Šop papirjev v Gašperjevi mapi, ki pa jih nisem mogel razbrati s svoje strani mize, je pričal, da so skrbno pazili na našo hišo in da so poročali Gašperju o vsem, kar so videli. »Katera ženska?« sem hotel vedeti. »Prav to te vprašujem.« Drugega februarja? Takrat je svečnica, mamin god. Vsakokrat je nacvrla za praznik krofov, kar je umrla, pa je Ana na ta dan prižigala svečo v Heisingerjevi grobnici... in krofe je cvrla Polona. »Nobene ženske se ne spominjam,« sem rekel. »Bil si doma.« »Pa res vse veš.« »Skoraj vse. Kar še ne vem, bi rad izvedel.« »Ze mogoče, da sem bil doma, a najbolj verjetno v svoji sobi.« »Ženska v ponošenem plašču ... s cekarjem ...« »Včasih sprašujejo za jajca ...« Srečal sem se s preiskujočim Gašperjevim pogledom in umolknil. Zavedel sem se, da se branim, ko se vendar nisem imel pred čim. »Ste se zmenili...« »Kaj?« »... kako boste odgovarjali?« »S kom naj bi se menili?« »Tudi tvoj brat seje izgovarjal na jajca.« »Jaz se nimam za kaj izgovarjati,« sem se uprl. Gašper pa, kakor da mojih besed še slišal ni: »Naslednji mesec se je ženska oglasila še dvakrat. Vsaj dvakrat.« »Ne spominjam se, da bi jo bil kdaj srečal.« »Nekatere stvari se brž pozabijo,« je zamrmral Gašper. »Kaj pa naj bi bila ženska iskala pri nas... če ni prihajala zaradi jajc?« »Kaj misliš?« Nič nisem vedel in nič nisem mislil... misliti tudi maral nisem, dokler ne izvem resnice. Gašper me je pogledal, uprl vame prst in z zadoščenjem povedal: »Pošto je prenašala, kaj pa drugega.« »Čigavo?« »Pipanovo. Od Jurija.« »Kaj pa ima ta ...« sem osupnil. »Ga niste šteli skoraj za Aninega ženina?« V Gašperjevem vprašanju je bil posmeh, ki mi je pognal kri v lica. »Jaz ga nikoli nisem štel... nikamor,« sem rekel. » S Sta-netom sta si bila prijatelja ... že ko sta bila ministranta.« »Kaj pa se potlej čudiš?« »Ker praviš ženin. Ana je bila še otrok ...« ... če je bila res. O sestrah se tako radi motimo. »Zadnje tedne pred koncem vojne je bil kuhan in pečen pri vas,« je rekel Gašper. »Ne verjamem, da zaradi Ane.« »Ne samo zaradi nje,« je rekel Gašper. »Taki imajo radi več želez hkrati v ognju.« Kako sem ga sovražil, Pipanovega. Drugače kakor Gašper. In dosti dlje, že takrat, ko Gašper še vedel ni zanj. Kako zoprna mi je bila misel, da je Ana z njim, v postelji, kakor je bila z menoj Vera ... ali Greta. »Tega bi nam morali vrniti po vojm,« sem rekel. »Jurijev brat nosi sutano. Takih niso vračali.« Ne, takih niso. Pa so napravili dosti hudega ...« »... in še bodo.« »Ano so zapeljali...« »... kakor vsakega,« je rekel Gašper. Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno a Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. Soba je bila temačna, čeprav so jo krasile rože, ki so bile povite v vence. Sklanjale so svoje glave, ker jim nihče ni prinesel vode. Stala sem ob mrliču. Njegov obraz je bil bled. Oči je imel zaprte, kot da spi in se bo zdaj zdaj vzdignil in jih odprl. Kaj ni bil to nekoč postaven mož, kije s svojimi rokami prestavljal gore? Morda, vendar zdaj ni sledu o njegovi moči. Kolikokrat sem mu zlezla v naročje in kolikokrat me je karal in rotil! Znal je biti prikupen in neznansko in neizmerno strog. Jutri ti bom igrala Obraz je razkrival starost in gube na Čelu so bile globoko zaorane. Ne vem, a zdi se mi, da sem zadnjo, kije najgloblja, zaorala prav jaz. Edino ob menije bil njegov obraz veder, brez skrbi in edino menije posvečal tisto trohico časa, ki ga je imel ob vsem delu. Poleg svojega dela in zemlje je naznansko ljubil glasbo. Ob večerih je posedal pri klavirju in njegove oči so sledile mojim prstom, ki so drseli po tipkah. Poslušal je vedno z resnim obrazom in ni se dal motiti od nikogar, ki bi mu hotel kaj povedati. H klavirju je sedel truden, a dvignil se je vedno zadovoljen, kakor bi mu glasba odvzela breme, ki ga je težilo ves dan. Solza mi je zdrsnila po licu in se dotaknila ustnic. Se včeraj je stal tu pred mano in me prosil, naj mu zaigram. »Danes ne morem, dedek. Jutri bom igrala ves večer,« sem mu rekla. Negiben je obstal in se zazrl vame. Hotel je skriti svoje razočaranje, pa vendar mu obraz ni lagal, kazal je občutke, ki so se pretekali skozi njegovo srce. »Si užaljen, dedek?« sem ga vprašala in povesila oči. nNasmehnil se je, se dotaknil klavirja in odšel. Drugo jutro ni več vstal. Spal je in se ne bo več prebudil. Zdravniki so ugotovili srčno kap, a meni je hudo pri srcu, ker vem, da mu poslednji večer nisčm igrala. Stopila sem h klavirju in odprla pokrov. Hotela sem pritisniti na tipko, pa nisem mogla, ker so mi prsti otrdeli. Tiho sem zaprla pokrov. Zadrževala sem jok, ki mi je povzročal bolečino. Nisem več mogla vzdržati. Stekla sem iz sobe in se spustila po stopnicah. Zazdelo se mi je, da nekdo teče za menoj. Obrnila sem se, pa ni bilo nikogar. Pognala sem se skozi vrata in tekla čez travnik. Noge sem le s težavo vzdigovala. Nazadnje sem se zgrudila. Na ves glas sem zajokala: »Dedek, jutri ti bom igrala!« Ida Kogovšek, 8. a r., Škofja Loka Prvi sneg in moja pot v šolo Prvi dnevi novembra so nam prinesli tudi prvi sneg. Ko sem se zjutraj zbudila, sem skozi okno pogledala na sosedovo streho. Vsa se je svetlikala, saj je bila posuta s snežnimi kristali. Tudi nobene ptice nisem videla in nekatera drevesa so kar čez noč izgubila pisano jesensko obleko. Ko sem se odpravila v šolo, sem opazila naše prelepe gore pod belo preprogo; le kakšna reber Stbržiča je kazila snežno gorsko pokrajino. Tudi smreke v bližnjem gozdu so bile posute s kristali prvega snega. In luže je prekrila tanka, prozorna plast ledu. Ko sem stopila na gladko ploskev, je pod nogami zahreščalo. Ledena skorja je razpokala in razpoke so oblikovale razne podobe. Vsa narava je bila tako lepa, da se je nisem mogla nagledati. Vsak moj pogled je odkril • katero meni do sedaj še neznano skrivnost narave. Pred šolo pa so učenci že imeli svoje drsališče in na njem so veselo trgali čevlje. Prerivali so se in vpili vsevprek. Nočni napad Bila je temna noč. Zunaj je še vedno naletaval sneg. Babica je praznovala šestdeseti rojstni dan, zato je na praznovanje povabila vse vnuke in vnukinje. Sedeli smo na zapečku in čakali, da nam bo babica povedala zgodbo. Babica je kmalu sedla med nas in nas najprej pogledala, kakor da bi hotela videti, če smo vsi, nato pa je začela pripovedovati. »Med vojno sem bila bolničarka v eni izmed mnogih kraških bolnic. Naša bolnica je ležala med strmimi pečinami, tako da je bil dostop mogoč le iz ene strani, ki pa je bil vedno dobro zastražen. Bilo je pozno popoldne in kljub poletju so bili večeri mrzli. V bolnišnico so prispeli ranjenci, ki jih je bilo treba obvezati ali operirati. Delo je bilo opravljeno šele pozno v noč in komaj so ranjenci polegli, se je že zaslišalo streljanje. Neki mlad partizan je sporočil v bolnico, da so stražo napadli Nemci in da se je treba umakniti. Partizani, ki so lahko hodili, so pomagali sestram in zdravnikom, da so ranjence znosili v bližnjo votlino. Straža se ni mogla dolgo upirati do zob oboroženi nemški skupini, ki se je kmalu prebila do prvih stavb. Nemci so besni iskali partizane in ker jih niso mogli najti, so zažgali barako za živila. Partizani v votlini so se tresli od mraza, a še bolj zaradi strahu, da ogenj ne bi osvetil votline in jih izdal. Nemci pa, ki so bili prepričani, da so se partizani umaknili po kakšni skrivni poti, so se jezni vrnili v dolino. In ko so jih skrile prve sence dreves, so »ranjenci prišli iz v:tline. Tisti, ki so bili težje ranjeni, so polegli po posteljah, drugi pa so pogasili še zadnje plamene. Ogenj ni naredil nobene škode, ker so živila prenesli v klet, saj so barako hoteli obnoviti. Ko je ogenj popolnoma ugasnil, so poskrbeli za ranjene tovariše, ki so jih branili. Mrtev je bil le eden, ki so ga naslednji dan pokopali.« Tako je babica končala svojo pripoved. Bila je srečna, da nam je lahko povedala nekaj spominov iz svojega življenja. Mi pa smo bili srečni, da imamo tako hrabro in zaslužno babico. Mojca Kolman, 7. b r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Tudi padcev ni manjkalo. Če jih ne bi zmotil šolski zvonec, bi najbrž še kar naprej trgali tudi hlače in ne samo čevlje. Škoda, da sem tako hitro prišla v šolo, saj bi vam lahko opisala še marsikaj zanimivega. Jožica Križnar, 7. b r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor s šolskih klopi V jesenskem večeru domov Rdeče sonce je pošiljalo zadnje motne žarke na razbeljeno zemljo. Visoki, zasneženi vrhovi so se utapljali v večerni zarji. Kakšen pogled! Ne bi ga mogel naslikati še tako dober slikar...! Po rodovitni zemlji so se stegovale dolge, skoraj temačne sence. Klop, klop, klop se zasliši z asfaltne ceste. Naložen voz in zgaran kmet sta jo utrujeno mahala s polja, osvetljena z zadnjimi koščki sonca. Izza kupa nakošene trave jes gledal razoran, zagorel, a vesel obraz. Kaj mislit Morda o lepi živini, ki ji pelje dobro hrano. Morda uživa v prečudoviti večerni zarji ali pa je vesel, da je iz zemlje izmozgal toliko pridelkat Ne vem. S stopnic sem se zastrmel v ženico s skrhanim srpom v utrujeni desnici. Nemo je strmela v svojo ppt, ' a nekajkrat ji je le pogled ušel na razkošno gorovje, oblito z večerno zarjo. Poslednji trop vrabcev, ki se je usedel na drevo, je zmotil tišino. Nikjer več žive duše. Rahel vetrič je zibal visoko travo, ki je še niso pokosili. Rdeče, rjavo listje je drug za drugim frčalo s skoraj golih dreves v sadovnjaku. Tišina. Skoraj mi je srce onemelo. Zagledal sem ob vznožju hriba meglo, ki je počasi, a trmoglavo lezla v mirno dolino, ki je ni več objemal pogled sonca. Zdelo se mi je, kot da so mogočni vrhovi klonili z belo glavo, ko so jih zapustili lesketajoči žarki. Trudni vrabci na golem drevesu so začivkali: »Kakšna krasota! Skoda, ker je sonce zašlo.« V njihovi bližini in večernem pokoju se nisem počutil osamljenega. Gosta megla se je neutrudno valila poti hišam. Začele so se prižigati prve luči. Mrak je legel na dremajočo zemljo. Brane M aren, 8. a r. osn. šole Komenda — Moste Pionirji o zraku 6. novembra ob sedmih zjutraj smo kranjski pionirji odrinili z avtobusom izpred kina Center. Po dobri urici vožnje smo po novi cesti prispeli do Postojn.-^ke jame. Ogledali smo si vse njene krasote: zastore, stalaktite in stalagnite ter človeške ribice. Po tej čudoviti jami smo se sprehajali dve uri. Potem smo se odpeljali proti Izoli. Tam smo si ogledali tovarno Mehano-tehniko. V njej smo videli proizvodnjo plastičnih igrač, telefonov, vlakov in malih šivalnih strojev. Bili smo zelo zadovoljni, saj marsikdo od nas še ni videl take tovarne. Ob enih smo prispeli v Simonov zaliv, kjer smo v hotelu imeli kosilo. Po kosilu je bilo nekaj časa prosto. Kopali smo se v morski vodi v bazenu. Popoldne smo imeli konferenco o očiščevanju okolja. V današnjem času je to velik problem, saj nas obkroža vedno več industrije. Pogovarjali smo se, kaj smo v šoli že napravili, kaj še bomo itd. Ob petih zvečer smo odrinili domov in ob osmih smo bili doma. Zelo smo bili veseli izleta in domačim smo skoraj v eni sapi hoteli vse razložiti. Mislim, da smo se mnogo naučili, da smo mnogo videli. Mat jaž Turel, (i. c r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Moj delovni prostor Živim skupaj z mamico. Imava samo eno sobo, zelo je majhna. V tej sobi imam omarico, v kateri so šolske potrebščine. Nimam pa posebne sobe, v kateri bi pisal domačo nalogo. Zato me obiski zelo motijo. Če imamo obiske, moram prenehati 4z domačo nalogo. Takrat sem zelo nesrečen, ker ne morem pisati nalog in se učiti. Zelo me skrbi, kdaj bom dokončal delo, ki sem ga dobil v šoli. Zato pišem nalogo takrat ko ni mamice, ker vem da obiskov ne bo. Boris Metelko, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Zemlja slovenska, te bom znal ljubiti dovolj Lepa si, o zemlja slovenska! Koliko lepot skrivaš v sebi in koliko ljudi se preživlja na tvoj račun? Bila si ponižana, potlačena in zaničevana, prepojena s krvjo in pokrita s trupli, a sedaj si lepa in čista kakor pomladno sonce, ki se vzdigne izza hribov. Da, prav tako si vstala iz ponižnosti in zaničevanja, kakor jutranje sonce. S teboj pa so se dvignifi tudi vsi ljudje, ki jim tako dobrotljivo deliš vsakdanji kruh. Ljubim te, dežela slovenska, a ne vem, če te bom znal ljubiti dovolj. Nisem še občutil domotožja po tebi, saj živim vedno s teboj. Ne vem, kaj se pravi biti pregnan v tujo deželo, govoriti tuj jezik in pozabiti na domovino. Navaden osmošolec sem, ki ne ve, kaj se pravi biti lačen, saj ima vsega na pretek. Toda upam, da te bom sedaj, ko stopam v življenje, še tako ljubil in bil navezan nate kot sem bil doslej. V svetu sloviš po svoji lepoti in dobrih, ljubeznivih ljudeh. Res so prijazni ljudje Slovenci, saj sprejmejo vsakega, ne glede na narodnost, vero ali raso. S svojo krasoto privabljaš v Slovenijo mnogo tujcev, željnih lepote. Poleg tega pa si priklenila nase mnogo ljudi, ki se ne morejo odtrgati od tebe, saj jim daješ zaslužek, čeprav je bila pot do njega včasih dolga in težka in je ponekod še danes. Mnogo ljudi hrepeni po tebi in mnogo jih je dalo že življenje zate. Ostani lepa in dobrotljiva kakor si bila do sedaj in obljubljam ti, da bom navezan nate in te bom ljubil z vsem srcem, liado Kikelj, 8. a r. osnovne šole Staneta Žagarja, Kranj Okraski za novoletno jelko, igrače in druga darila za torbo dedka Mraz^ novoletne voščilnice, skratka, vse za novoletno razpoloženje, za veselje otrok in odraslih ob novem letu že naprodaj blagovnici nama Škofja Loka SGP Projekt Kranj Odbor za delovna razmerja razglaša naslednja prosta delovna mesta: a) 4 strojnikov težke gradbene mehanizacije b)2 minerjev c) 3 žerjavarjev d) voznika viličarja Pogoji: pod a) K V delavec kovinske, elektro ali mehanske stroke, s p°" oblastilom za opravljanje tega dela; pod b) KV delavec s pooblastilom za opravljanje tega dela; pod c) K V elektrikar ali K V kovinski delavec s pooblastilom za opravljanje tega dela; pod d) K V delavec — šofer, s pooblastilom za oprav ljanje dela z viličarjem. Razglas prostih deloVnih mest velja do zasedbe delovnih mest. lesziizia Vam nudi 5% popust za vse vrste pohištva in bele tehnik plačano z devizami. Obiščite nas v specializiranem salonu ^ hinjske opreme na Titovem trgu v KranJu in novem sal6nu na Primskovem, kJer boste na 1200 kv. metrih razstavne P0' vršine našli raznovrstno pohištvo za vsa* žep. Posojilo brez porokov, dostava brez* plačna. Se priporoča lesnina , KRA radio r - T«'« poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 15 jn8;, JO (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. »dm«,'avajmo svet in domovino, 21.15 za i ™ ansambli zabavne glasbe, 22.20 Oddaja Vfto^^zseljence, 23.05 S pesmijo in plesom Odrasi°ber dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 ansamk.tako _ kako Pa mi- 1420 Majhni Če ,!, k 1 14 35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cveto-^HoH lepih melodij, 16.00 Pet minut 'ljubil 1605 S Plesnim orkestrom RTV Svet /®na- 16 40 Rezervirano za mlade, 17.40 °dda 17 50 S Pevko lreno Kohont, 18.00 «lovaJ .Pfogresivne glasbe, 18.40 Revija jugo-skih pevcev zabavne glasbe l905ji5pro«>-am 1973 £nar>ost in družba, 19.20 Splitsko poletje : ' ^-55 Iz slovenske poezije O nedelja 9. decembra 8.47 ci?, ro Jutro, 8.07 Radijska igra za otroke, j varigj ,'®dbe za mladino, 9.05 Se pomnite, to-»luja| f°-05 Srečanje v studiu 14, 11.15 Naši po-P0gJ' čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 PoPold 8 Poslušalci, 13.05 Nedeljsko športno *t)fav|.n®> 15.05 Naši poslušalci čestitajo in po-, HC'JaJo, 15.35 Z majnimi ansambli, 16.00 kitnj,??*« te?a tedna- 16-20 Melodije z veli-i7Vnirni orkestri, 17.05 Nedeljska repor-ftadjj .'-25 Popularne operne melodije, 18.00 l8'46 7,igra — W Weyrauch: Japonski ribiči, 19.0q c Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, .L,ahko noč, otroci, 19.15 Glasbene 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 ^•Ifii z nami, 23.05 Literarni nokturno, 0Jazzzavse fefProgram *®ik q o za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni mo-Cocitt NedelJski sprehodi, 12.00 Opoldanski KoOd' !3-20 Listi iz albuma lahke glasbe, 18.45 £°P integrali, 15.00 Nedelja na valu 202, Naši kraji in ljudje I9.ofeogr.un 1>o, ecerna nedeljska reportaža, 19.15 Igra-^ ste izbrali, 22.55 Iz slovenske poezije. I PONEDELJEK, 10. DECEMBRA ^aLC)aobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Hke Tet Pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta *«ijii j 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z 9l,8amkrma in na poti, 12.10 Z majhnimi '2.40 i?1' v studiu 14, 12.30 Kmetijski nasveti, v0taifT j'mi pihalnimi godbami, 13.30 Pripo-W Va,n, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 foneDP°flušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 vftiQHaydn: Simfonija št. 88 v G-duru, 16.00 '8.15 j >17.10 Koncert po željah poslušalcev, "tem«,. 8 glasba slovenskih avtorjev, 18.45 Jute » V 9, 1900 Lahko noč, otroci, 19.15 Mi-ScPM lrimi kovači, 20.00 Stereofonski operni Hitlr 2130 Zvočne kaskade, 22.15 Za °PevLJe Jazza' 23 05 Literarni nokturno, 23.15 VKe se vrstijo '^.frogram v.0ii , 9Jorama zvokov, 14.00 Nenavadni pogo-% Pop telegrami, 14.30 Glasbeni va-16 K Melodije iz- filmov in glasbenih re-Klt '7 Kulturni mozaik, 16.05 Slovenske po-S,:16-« Rezervirano za mlade, 17.40 Pota ^ja Kpspodarstva, 17.50 Z ansamblom Fran-'harja, 18.00 Izložba hitov, 18.40 S ples-^ Sestrom RTV Ljubljana 1?.05jiIpPOgram ' i1e8a Z zbor°vske zakladnice, 19.30 Iz mariborsko , u,d'a, 19.50 Večer umetniške besede: Slov ež> 20 35 Ozarjena noč, 21.15 Večeri 55lz i8*4'11 skladateljih: Matija Bravničar, ^^slovenske poezije ■ TOREK, 11. DECEMBRA >dij8Pbro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 I «kl j za 8rednjo stopnjo, 9.35 Zborov-h Nv ' a Matetiča Ivana-Ronjgova, 10.15 ftHL , J'fnega sveta, 11.15 Z nami dpma in na IHfel.i 0 Zvoki in barve orkestra Kurt l!Nči 1230 Kmetijski nasveti, 12.40 Z IMO o111 ansambli, 13.30 Priporočajo vam, d^o !r anJ.a z glasbeniki, 14.40 Na poti s Wa, joi'4^ Jurij Gregorc: Simfonietta za go-K°Kra — V. Zupan: Suženjski trg, 21.27 " 1 '1 r.-aJ« CP »Gorenjski tisk«, Kranj, I »ACa Moše Pijadeja 1. Stavek: CP »orenjskj tisk« Kranj, tisk: Zdru-tjuku P°djetje Ljudska pravica, "ferf ana' Kopitarjeva 2. — Naslov Moi ištva in uprav« lista: Kranj, prj Pijadeja 1. — Tekoči račun 5lii\„S1)K v Kranju številka s Ur^0-60l-10152 — Telefoni: glavni Ub^ ' odgovorni urednik in Hov®Va 21-190, uredništvo 21-835, nJ^arji 21-860, malooglasni in ro* ?niški oddelek 21-194. — Na-30 rf*na: ,etna 60 din- polletna o!?1' cena za 1 Številko 70 par. oproščeno prometnega davka po S^P^stojnem mnenju 421-1/72. Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Med novimi deli naših skladateljev Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Salz-burški festival 1973, 22.20 Božičeva glasba za pihala, 22.55 Iz slovenske poezije sreda, 12. decembra 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije — znani mojstri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 G. Verdi: Odlomek iz 4. dejanja opere Othello, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Igra violinist Vladimir Škerlak, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Iz repertoarja Slovenskega okteta^ 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 Pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 21.25 Lepe melodije, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevko Marjetko Falk, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Itad imam glasbo Tretji program 19.05 Trije mojstri zgodnjega klasicizma, 19.50 Seregej Prokofjev-Tatjana Nikolajeva: Peter in volk — suita za klavir, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Marijan Lipovšek, 20.35 Deseta muza, 20.45 Praški komorni solisti in čembalistka Zuzana Ružičkova, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije Četrtek, 13. decembra 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje, 15.40 Poje tenorist James King, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Kulturna kronika, 19.00 Lahko noč, otroci. 19.15 Minute z ansamblom Latinos, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Večer glasbe Janka Jezovška Drugi program 9.00-Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Iz jugoslovanske operne literature, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Stari zborovski mojstri: Jacobus Gallus, 21.00 Dunajski slavnostni tedni 1973, 22.30 L. van Beethoven: Sonata za klavir v c-molu, op. 111, 22.55 Iz slovenske poezije petek, 14. decembra 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Veliki zabavni orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Uroš Krek: Sonata za dve violini, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Dorka Ško-berneta, 20.00 Top—pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan, 12.40 Izletniški kažipot, 13.00 Panorama zvokov, 14.(K) Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 Solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — A. Artaud: Nebesnega oboka ni več, 20.00 Minute za Rameauja, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 22.55 Iz slovenske poezije 10. decembra jug. barv. CS film SUTJESKA ob 15.30 in 17.45, ital.-špan. barv. CS film PRIHAJA SABATA ob 20. uri 11. decembra jug. barv. CS film SUTJESKA ob 15.30 in 17.45, ital.-špan. barv. film PRIHAJA SABATA ob 20. uri Tržič 8. decembra amer. barv. film UMAZANI HKRO.JI JUKK ob 18. in 20. uri 9. decembra amer. barv. film UMAZANI HEROJI JUKE ob 17. in 1!». uri 11. decembra amer. barv. film BOTER ob 17. in 20. uri Kamnik DOM 8. decembra japonski barvni film TAJNI AGENT 101 ob 18. in 20. uri 10. decembra jug. barv. CS film SUTJESKA ob 20. uri 11. decembra danski barv. film ŠOLA ZA ŽENINE ob 18. in 20. uri Krvavec 8. decembra amer. barv. film VITEZI RULETE ob 1<). uri 9. decembra jug. barv. CS film SUTJESKA ob 20. uri Podnart 9. decembra jug. barv. CS film SUTJESKA ob 15.30 Šenčur 11. decembra jug. barv. CS film SUTJESKA ob 19. uri Skofja Loka SORA 8. decembra franc. barv. risani film LA FONTA I NOVE BASNI ob 18. uri, amer. barv. film KRALJ DŽUNGLE ob20. uri 9. decembra amer. barv. film KRAIJ DŽUNGLE ob 18. in 20. uri 11. decembra slov. barv. film BEGUNKC ob 20. uri Železniki OBZORJE 8. decembra jug. barv. film KAKO UMRETI? ob 20. uri 9. decembra franc. barv. risani film LA FONTA I NOVE BASNI ob 17. uri, franc. barv. film VDOVA COUDERC ob 20. uri Radovljica 8. decembra ital. barv. film VIVA DJANGO ob 18. uri, franc. barv. film VARUJ SE PRIJATELJEV ob 20. uri 9. decembra nem. barv. film INSPEKTOR PERRAK ob 18. uri, amer. barv. film C'RNl IZZIV ob 20. uri, ital. barv. film VIVA DJANGO ob 16. uri 10. decembra ital. barv. film BRONTE ob 20. uri 11. decembra ital. barv. film SABATA, KONEC JE S TEBOJ! ob 20. uri Jesenice RADIO 8. in 9. decembra amer. barv. CS film LETALIŠČE 10. in 11. decembra amer. barv. 'CS film BRATA MAŠČEVALCA Jesenice PLAVŽ 8. in 9. decembra amer. barv. CS film BRATA MAŠČEVALCA 10. in 11. decembra amer. barv. CS film LETA LISCE Kranjska gora 8. decembra amer. barv. CS film V SLUŽBI NJEGOVEGA VELIČANSTVA MRAKljembra amer barV film MKSTO V Javornik DELAVSKI DOM 8. decembra ital. barv. CS film LOV ZA ZLATOM 9. decembra amer. barv. CS film V SLUŽBI NJEGOVEGA VELIČANSTVA, amer. barv film TOLPA GOLA YOUNGERJA IN JESSE JAMESA rozinček jurko tonka NOVO mehko pecivo iz druiine ffi&duf Praktično pakirani kolački so primerm za enkratni obrok doma, na izletu, potovanju, v gostinstvu .otroško varstve -nlh ustanovah in šolah žito-LIUBLIANA TOZD GORENJSKA poročili so se V kranju Poniž Denis in Herman Bogdana, Jekovec Janez in Komove Olga, Semrl Anton in Sollner Bojana, Ribnikar Peter in Pagon Cvetka, Sink Jožef in Lotrič Antonija, Stare Ivan in Javornik Marija, Frantar Janez in Gašpirc Kristina, Urankar Stanislav in Vodnik Marija, Gros Vitomir in Ravnič Romana, Markovič Konrad in Udir Ana,. Krajni Franc in Strmak Marija, Strupi Pavel in Zrilić Nada, Urbane Anton in Skalič Ivana, Naglič Miro in Marušić Boža, Petrič Lovrenc in Košnik Marija, Podgoršek Ivan in Ogorevc Vera Marija, Modrijan Franc in Novak Marija V škofji loki Jesenovec Drago in Hafner Margareta, Klo-Ikivs Pavel in Golob Marija, Primožič Janez in Krajnik Mihaela, Krek Franc in Kokelj Marija, Bogataj Janez in Oblak Anica, Likovič Franc in Jesenko Ana, Sifrer Maks in Jurčič Jožefa v tržiču Pernuš Jožef in Knific Marta, Bole Miklavž in Kokalj Sonja kino ■ l""r/i so Kranj CENTER 8. decembra jug. barv. CS film SUTJESKA ob 15, 17.30 in 19.45, premiera franc. barv. filma POLICIJSKO IZSILJEVANJE ob 22. uri 9. decembra jug. barv. CS film SUTJESKA ob 14.30, 16.45 in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma SEKSUALNO SPOZNANJE ob 21.15 10. decembra Iranc. barv. film POLICIJSKO IZSILJEVANJE ob 16., 18. in 20. uri 11. decembra franc. barv. film POLICIJSKO IZSILJEVANJE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 8. decembra amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. uri 9. decembra amer. film NAJBOLJ NEUMNI DNEVI STANLIA IN OLIA ob 10. uri, amer. barv. film VALDEZ MAŠČEVALEC ob 14. in 18. uri, amer. barv. film PORTRE T NIMFO-MANKE (ni primeren za mladino!) ob 16. uri, premiera ital.-špan. barv. filma PRIHAJA SABATA ob 20. uri • » % v kranju Nišič Dušan, roj. 1925, Poljanšek Jože, roj. 1908, Kalinšek Angela, roj. 1893, Rakovec Frančišek, roj. 1906, 1'oklukar Jožefa, roj. 1897, Kleindinst Alojzij, roj. 1899, Cuderman Peter, roj. 1891, Rozman Peter, roj. 1891, Petemelj Miroslav, roj. 1932, Žibert Franc, roj. 1886, Senk Ivana, roj. 1889, Zupane Helena, roj. 1893, Grašič Helena, roj. 1893, Štrukelj Matija, roj. 1904, Čop Marija, roj. 1885, Markelj Roza, roj. 1908, Ca ter Rok, roj. 1913, Mihelčič Frančiška, roj. 188-1, Jane Mihaela, roj. 1911, Dagarin Jernej, roj. 1890, Zupan Janez, roj. 1905, Lušina Jožefa, roj. 1911 v škofji loki Dolinar Ana, roj. 1891, Alič Frančiška, roj. 1893, Košir Terezija, roj. 1904, Gostinčar Karo-lina, roj. 1882 v tržiču Cater Rok, roj. 1913, Mokorel Angela, roj. 1897, SvegeI Valentin, roj. 1888, Tišler Andrej, roj. 1898 sobota. 8. decembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 12.55 Nogomet Partizan : Čelik — prenos (RTV Beograd), 17.25 Po domače z ansamblom Janeza Jeršinovca in planšarji, 17.55 Obzornik, 18.15 Daktari — serijski barvni film, 19.05 Moda za vas — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik. 20.30 Zabavno glasbena oddaja, 21.25 Pravnuki — barvni risani film, 21.50 Poročila, 21.55 Colditz — serijski barvni film, 22.45 TV kažipot (RTV Ljubljana) nedelja, 9. decembra 8.40 J. Hašek: IVigode dobrega vojaka Svejka — barvna oddaja, 9.40 Po domače ob meji — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo), 11.00 Otroška matineja: Otroci naše šole, Enciklopedija živali, 11.45 Poročila, 11.50 TV kažipot (RTV Ljubljana), 14.55 Košarka Železničar : Radnični — prenos (RTV Sarajevo), 16.25 Zlata pirueta — tekmovanje v drsanju (RTV Zagreb), 16.45 Za konec tedna (RTV Ljubljana), 17.05 Zlata pirueta — nadaljevanje (RTV Zagreb), 18.00 Moda za vas — barvna oddaja. 18.10 Poročila, 18.15 Retrospektiva jugoslovanskega filma: V' sobote) zvečer, 19.45 Barvna risanka, 20.(K) TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.40 Filip na konju — serijska oddaja (RTV Beograd), 21.25 Jazz na ekranu (RTV Ljubljana). 21.40 Športni pregled (JRT), 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) ponedeljek, 10. decembra 9.10 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.40 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15.55 Nemščina — ponovitve (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — nonovitev, 16.1,5 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Kurir Gregec — lutkovna serija, 18.15 Obzornik, 18.30 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.45 Barvna risanka. 20.00 TV dnevnik, 20.35 A. Hieng: Gluhi mož na meji — TV drama, 21.50 Kulturne diagonale, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) torek, 11. decembra 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v Šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Peter Klepec — narodna pravljica. 18.00 Risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Od zore do mraka: V senci pilotov, 19.00 Šolska TV: Nova matematika, 19.20 Vietnam — 2. del beograjske barvne oddaje, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Pogovor o dnevu človekovih pravic, 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi — TV nanizanka, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) sreda, 12. decembra 8.20 TV v šoli (R TV Zagreb), I1.(X) TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Otroci naše šole — serijski film, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 48.30 Na sedmi stezi, 18.50 Marksizem, 19.20 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah (RTV Ljubljana), 19.15 Kozmetično ogledalo — barvna oddaja (RTV Zagreb), 20.00 TV dnevnik. 20.35 vilm tedna: Nežnost — sovjetski film, 21.45 loterija E 08 4) •o " S L. O Vi u 0 34350 96310 31570 466750 26!J420 71 3491 (>721 67651 '40301 190241 I972HI 52 12 862 87302 30842 61462 52842 493 50433 • 09263 <»9583 521573 525273 04 14 34 4 IK84 73004 c •5 Z ■o «> c« ~ N XI «9 "O 10 600 800 800 5.(MM) 5.000 20 200 6(M) 1.000 1.000 60 6(M) 6(M) 800 5,000 10.000 30 40 50 600 800 6 ec » 5 4, S b O Cfl.* 295 33935 84205 98785 52105 577195' 005255 26 8856 20086 08416 45196 039506 37 97 77 87 67537 159437 075797 8 14918 33978 62518 437218 591318 609 519 19089 25389 06009 352769 c ■5 o, Z "S.* •o 4) M .ti N X> ®.S »S TJ 80 600 600 800 800 5.1 MM) K).(MM) 20 3(M) 1.000 1 .(MM) 1 .(MM) 5.IMM) 20 20 30 30 l.(MM) 5.000 10.000 10 6(M) 8(M) 1.000 5,0(M) 10.0(M) 80 100 600 800 1.000 5.(MM) Glasbeni nokturno — I. Petrić: Musique con-certante za klavir in orkester, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) Četrtek, 13. decembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina. 10.45 Nemščina (RTV Zagreb). 11.00 Francoščina (RTV Beograd). I 1.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina — ' ponovitvi (RTV Zagreb), 16.00 Šolska TV (RTV Ljubljana), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.30 Iz slovenske književnosti — S. Jenko: Jeprški učitelj, 18.05 Obzornik, 18.25 Shane — serijski barvni film, 19.15 Delavska TV tribuna, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi: 400 tisoč voltov, 21.30 Nevarna srečanja — barvna nadaljevanka TV Sarajevo, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) 0 d i petek, jt i 14. decembra 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.0»» Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan: Bohinjska Bistrica — 2. del. 18,15 Obzornik, 18.30 Rekreacija: savna. 18.40 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Kratek film in Naš ekran, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Nenadoma lansko polet je — ameriški film, 22.25 Poročila, 22.30 Umetnost in človek — barvna oddaja (RTV Ljubl jana) ta teden na TV Nedelja, 9. decembra, ob 18.15: V( SOBOTO ZVEČER — domači film; režiser Vladimir Pogačič, v gl. vlogah: Radmila Radovanović, Milan Srdoč, Pavle Vujisič; Veliki in mali ter V soboto zvečer sta filma, ki sta v profesionalnem smislu režije med vsemi jugoslovanskimi filmi najbolj obdelana, še danes pa ju uvrščamo tudi med najučinkovitejše. V soboto zvečer je omnihus treh zgodb. Vse tri so nekakšne filmske »črtice« novel. Prva govori o mladem zakonskem paru v hudi stanovanjski stiski, druga o osamljenem strastnem ljubitelju boksa, tretja pa o prebujajoči se ljubezni. Sreda, 12. decembra, ob 20.35: NEŽNOST — sovjetski film; režiser Eljer Išmukamedov; Film odlikuje svojevrstno razpoloženjsko vzdušje, ki ga v zahodni kinematografiji zastonj iščemo. Je izrazit predstavnik nekakšnega poetičnega realizma. Sestavljajo ga tri zgodbe, povezane z istimi liki. Poleg izjemno občuteno izpovedanih zgodb velja opozoriti na eksotično okolje in na to, da nam ta premierni film predstavlja v najlepši luči docela neznano, vendar izredno zanimivo uzbeško kinematografijo. Petek, 14. decembra, ob 20.35: NENADOMA LANSKO POLETJE — ameriški film; režiser Joseph L. Mankievvicz, v gl. vlogah: Elisabeth Taylor (na sliki), Katherine Hep-burn, Montgomery Clift; VVilliamsove drame predstavljajo za takšnega mojstra kot je Mankiewicz pravo poslastico. Jasni, dognani dialogi z elementi modne psihoanalize so kot nalašč za dramo, v kateri je obilo možnosti za igralske ekshibicije. Elisabeth Ta.vlor je odigrala v tem filmu eno svojih najpomembnejših vlog. I-Ved-stavlja lik duševno neuravnovešenega dekleta, ki naj bi jo operiral mlad strokovnjak za možganske operacije. Le-ta pa si izbere drugo metodo zdravljenja; v pogovoru z dekletom odkrije vir njene prizadetosti in na koncu skupaj začneta novo življenje. trzni pregled jesenice Solata 8,50 do 20 din, špinača 8,50 din, korenček 3,5») din, jabolka 5 do 6 din, pomaranče 6 din, limone 12,80 din, Česen 35 din, čebula 4,50 din, fižol 12,5») do 17 din, pesa 2,80 din, ohrovt 5,50 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,45 do 1,63 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 »liti. orehi 48,30 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 1,80 do 2,50 din, kislo zelje 4,2») din, kisla repa 3,40 din, krompir 2 din, cvetača 8,50 din kranj Solata 10 din, špinača 12 din, korenček 4 din, slive 10 din, jabolka 5 din, česen 30 din, čebula 5 do 6 din, fižol 12 din, pesa 4 din, kaša 10 din, žganje 30 din, hruške 80 din, kokoši 30 din, med 32 din, ajdova moka 10 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1,80 din, surovo maslo 30 din, smetana 18 din, orehi 50 din, skuta 16 dih. sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, krompir 2 din tržič Solata 7 din, korenček 7 din, slive 10 din, jabolka »i do 8 din, mandarine 10 din. limone 15 din, česen 30 din, čebula 6 din. fižol 14 din, pesa 4 din, kaša 10 din, banane 8 din, smokve 10 din, grozdje 10 din, hruške 6 do 8 din, ajdova moka 16 din, jajčka 1,80 din, surovo maslo 28 din, smetana 18 din, orehi 50 din, klobase 6 din, skuta 9 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 5 din; krompir '2,50 din s Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. osebni avto AUSTIN 1300 DE LUX, letnik 1972, s 35.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 8000 din; 2. osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1972, s 14.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 5000 din; 3. osebni avto VAZ-LADA, letnik 1973, s 7600 prevoženimi kilometri, začetna cena 36.850 din; 4. osebni avto MAZDA 1500, letnik 1970, s 77.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 13.200 din. Ogled je možen vsak dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 12. decembra 1973, do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj , Oživljeno delo Ljudske tehnike Organizacije, krožki, klubi in društva Ljudske tehnike v jeseniški občini si prizadevajo, da bi posebno šolski in delavski mladini posredovali čimveč tehniške kulture. Zaradi pomanjkanja denarja šolskih krožkov Ljudske tehnike delujejo na Jesenicah samo krožki na osnovni šoli Prežihov Voranc in na Železarsko izobraževalnem centru, povosd drugje pa kljub velikemu zanimanju za krožke delo nikakor ne more zaživeti. Manjka tudi strokovnega inštruktorskega kadra. Foto klub Andrej Prešern je v jeseniški občini najstarejša organizacija Ljudske tehnike in bo v prihodnjem letu slavil 50-letnico prizadevnega in uspešnega dela. Skupaj z drugimi klubi na Gorenjskem bodo za prihodnji občinski praznik organizirali gorenjsko razstavo fotografij. Filmska skupina Odeon pa se pripravlja na VII. mednarodni festival amaterskega filma. Vsekakor bo delo krožkov Ljudske tehnike lahko zaživelo le, če bo jeseniška temeljna kulturna skupnost skupaj z delovnimi brganizacijami pokazala več razumevanja za tehnično izobraževanje mladine ne le na Jesenicah, temveč tudi v drugih krajih jeseniške občine, kjer . je zanimanje veliko. U. 2. TRIM steza v Škofji Loki Škofja Loka bo prihodnji teden dobila svojo TRIM stezo, prepo-treben rekreacijski objekt, s kakršnim se ponašajo že številni slovenski kraji. V torek, 11. decembra, ob 15.30 naj bi jo končno odprli. Dolga je približno 2,5 kilometra in zelo razgibana, saj teče čez travnata pobočja onkraj gradu ter skozi gozdiče iglavcev in listavcev. Ima 12 vadbenih mest, opremljenih z različnimi športnimi orodji in pripravami, (-ig) Sejem rabljene smučarske opreme v Stražišču Vedno več je smučarjev, zato je tudi vedno več potreb po nakupu smučarske opreme. Šolsko športno društvo Lucijan Seljak v Stražišču bo v ta namen organiziralo v soboto, 15. decembra, od 8. do 12. ure v avli šole sejem rabljene smučarske opreme (smuči, palice, čevlji, smučarska oblačila). Vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite sejma, tako kot prodajalci ali kupci. SŠD Lucijan Seljak Drsališče v Šenčurju V nedeljo bodo odprli v Šenčurju novo drsališče, ki bo velika pridobitev za Senčurjane in prebivalce okoliških krajev. Zgradili s*> ga mladinci in športniki pod vodstvom Ivana in Joža Sodnika in meri nekaj manj kot 1000 kv. metrov. Drsališče bo razsvetljeno, poskrbljeno bo za glasbo in garderobo. Kadrovska komisija osnovne šole Cvetko Golar Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto kuharice za nedoločen čas Pogoji: priučena ali kvalificirana kuharica s prakso v šolski kuhinji. (entral GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ Tudi letos smo za vas pripravili prijetna silvestrovanja v naših hotelih in restavracijah: V hotelu BOR in GRAD v Preddvoru: Cene: — v restavraciji hotela BOR 210 din — v GRAJSKI KLETI in KEGLJIŠČU 150 din Posebna priložnost za zaključeno družbo v LOVSKI SOBI hotela GRAD 150 din Rezervacije sprejemamo v hotelu ali telefonično št. 45011, 45080, 45097. V hotelu KAZINA na Jezerskem: 160 din 180 din 200 din Ugod ne avtobusne zveze, rezervacije tel. 44007. V hotelu EVROPA v Kranju: 170 din Na voljo imamo tudi ležišča, tel. 21-123. V restavraciji PARK v Kranju 180 din Restavracija je lepo preurejena, tel. 22-511. Pričakujemo tudi vašo rezervacijo. Obrtna zadruga g . ^ - ^ ^ ? iL MENGEŠ - SLOVENIJA objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje splošnega oddelka 2. administratorja Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: višja upravna šola z opravljenim strokovnim izpitom in nekaj let delovnih izkušenj; pod 2.: končana dveletna administrativna šola in nekaj let prakse v tej stroki. Pismene ponudbe naj ponudniki naslovijo na gornji naslov do 15. decembra. Nastop dela s 1. januarjem 1974 ali po dogovoru. V novembrski reklamni akciji veletrgovskega podjetja KOKRA — Kranj so I/D A kl i kJl* izžrebani in nagrajeni KKANJ naslednji prodajni bloki: VstiuUL Globus, Kranj: Dekor, Kranj: 393, 413, 415, 481, 490, 491, 3989, 3990,*3993, 3994, 3997, 4000, 4004, 4010, 4040, 4041, 4042, 4050, 4058, 4068, 4069, 4076, 4077, 4078, 4083, 4090, 4095, 4101, 4103, 4108, 4111, 4119, 4120, 4123, 4136, 4146, 4148, 4156, 4566, 4598 (4139), 4658, 5997, 5999, 6001, 6016, 6063, 6106, 6108, 6129, 6130, 6150, 6154, 6166 878, 3764, 3765, 3770, 3787, 3803, 3815, 3826, 3850, 3851, 3857, 3874, 3885, 3929, 4052, 4053, 4069, 4073, 4075, 4077, 4078, 4086, 4104, 4110, 4113, 4114, 4117, 4119, 4134, 4136, 4137, 4158, 4164,4167,4171 Slon, Žiri: c-02-3399, c-08-3399, c-10-3399, c-13-3399, C-15-3399, C-15-3399, C-31-3399, C-36-3399, A-06-0989 Manufaktura, Gorenja vas: 2-G V, 3/M-GV, D 26-1983, D 35-1983 Cenjeni potrošniki! S predloženim prodajnim blokom lahko nagrade — kuhinjske baterijske ure — dobite v prodajalni, kjer ste ga prejeli. %crhwu ~ * Veletrgovsko podjetje Kokra KranJ obvešča cenjene potrošnike, da itn? zaradi redukcije električne energ\je nekatere poslovalnice do nadaljnjega odprte od 7.30 do 17. ure — v Kranju: DEKOR — na Bledu: BLED, GRAD — na Jesenicah: KOKRA — v Škofji Loki: METKA — v Gorenji vasi: MANUFAKTURA — v Žireh: NOVOST, SLON, ŽIROVKA — v Metliki: KOKRA, KRANJC — v Tržiču: MOJCA V običajnem delovnem času od 7.30 do 19. ure pa poslujejo v Kranju: oddelki veletrgovskega podjetja Kokra Kranj v globusu in BLAGOVNICA ter poslovalnice: GORENJC, TEKSTIL, MOJ0 CA, LIPA in URA. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ za jesensko-zimske dni nudim0 toplo posteljnino in žepne robe? v prodajalnah Kranj, Kamnik in Tržič. Splošno gradbeno podjetje Projekt in gradbeno podjetje Gradiš pripravljata zemljišče za gradnjo stanovanj v novi stanovanjski soseski na Planini pri Kranju. Do konca prihodnjega letu bosta podjetji zgradili 400 novih stanovanj. Sicer pu je v novi stanovanjski soseski predvidenih 1400 novih stanovanj. — A. 2, —Foto: F. Perilun. JLs# iHlk Sobota, 8. decembra 1973 12 Jkli oglasi: do 10 besed 15 din, 8®*a nadaljnja beseda 2 din; naliki imajo 25 % popusta. Nepla-•nih oglasov ne objavljamo. Prodam l0PRrodam ELEKTROMOTOR, io m ' zamenjam za 5 KM. Jan-Mravlja, Sv. Duh 88, Škofja Loka t> . - 6871 L^>dam PRAŠIČA za zakol, tež-200 kg. Hlebce 16, Lesce 6724 t>ne potrošnike izdelkov §/arne EMO iz Celja obve-p^1110« da je na novo odprt je tLr°^ni servis za širše območ-*ranja pri Jožetu Gregorcu, Hraše 26, 61216 Smlednik ; \ odam KRAVO, ki bo drugič te-S ® ena vhodna VRATA in ku-1 FAKTOR. Voglje 77, Šenčur 6973 J*t KRAVO simentalko, de- % aesecev brejo. Gole, Zasip 65, \]tM 6974 Prodam televizor RR NIŠ v®f ^. ^atorjem in sobno anteno ter cajKEL. Hafnarjeva 16, Kranj 6975 PRAŠIČA za zakol. Ba-P,.n. 6976 V am PRAŠI CA za zakol in HU ° OPEKO špičak. Zg. Bitnje ^ 6977 r0tJam motorno ŽAGO. Naklo 45 6978 KRAVO za zakol. Repnje «aice 6979 Prodam lepo KORENJE, 400 do 500 kg. Jerman, Visoko 17 6980 Prodam PRAŠIČA, težkega 120 kilogramov. Naslov v oglasnem oddelku 6981 Prodam suha DRVA. Zadraga 15, Duplje 6982 Prodam JABOLKA. Jama 8 6983 Prodam SMUCE in SMUČARSKE ČEVLJE št. 36 in otroške DRSALKE št. 35. Informacije po telefonu 23-100 od 15. ure dalje 6984 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Osterman, Luže 2 6985 Prodam KRAVO, devet mesecev brejo. Sp. Bela 8 6986 Ugodno in poceni prodam s 6-me-sečno garancijo: filmsko kamero CINEMAX SUPER 8 mm, filmski projektor BRAUN FP 30 SUPER 8 mm, avtomatik. Ponudbe pod šifro »Super8« 6987 Prodam mlado KRAVO s teletom in eno leto starega BIKCA ter dvo-brazdni traktorski plug. Podbrezje 31, Duplje 6988 Prodam KRAVO pred telitvijo. Vaše 19, Medvode 6989 AGREGAT za proizvajanje električne energije - BOSCH, 1,6 K V proda Tereon Joža, Kranj, C. kokr-škega odreda 10, tel. 22-386 6990 Prodam SINGER stroj, nepogrez-ljiv z okroglim čolničkom. Kokrica, C. na Brdo 66, Kranj 6991 Prodani PISALNI STROJ, znamke TOPS, nov ŠTEDILNIK na trdo gorivo in 12 metrov polcolskih vodovodnih cevi. Posavec 13, Podnart 6992 Ugodno prodam KUPERSBUSCH peč. Dolžan, Cankarjeva 25, Tržič, telefon 50-423 6993 Prodam KAVČ, kotno OMARO in raztegljivo mizo s štirimi stoli iz orehove korenine. Kranj, St. Žagarja 21 6994 Prodam dobro ohranjen pogrezljiv šivalni stroj PFAFF. Kranj, Staneta Žagarja 21 6995 Prodam VOLA, 450 kg težkega. Rovte 9, Podnart 6996 Prodam KONJA in KRAVO po izbiri. Luže 46 . 6997 Prodam KRAVO, ki bo tretjič teletila, in TELIČKO — simentalko. Polica 2, Naklo 6998 Prodam plemensko TELICO in vprežni ZGRABLJALNIK ali zamenjam za 150 kg težkega prašiča. Ribno 27 6999 Prodam PRAŠIČA, 120 kg. Zalar, Doslovče 14, Žirovnica 7000 Prodam pomivalno korito (švedsko). Telefon 22-914 7001 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK za polovično ceno. Črnivec 18, Brezje 7002 Prodam ŠTEDILNIK na žaganje, novo VATO za odeje in »GAŠPER« na drva. Sp. Duplje 85 7003 Prodam KONJA, 17 let starega, dober za kmečko delo. Cena 7400 dinarjev. Prešern Rado, Vrba, Žirovnica 7004 Prodam dobro ohranjeno HARMONIKO, znamke »VELK MI-STER«, 48-basna. Robič, Žirovnica št. 87 7005 Prodam KRAVO po izbiri. Mu-hovc, Žirovnica 9 7006 Prodam moške SMUCE »OTTO-SCHE PLASTIK«, palice in okovje po ugodnr ceni. Senčar Franc, C. JLA 5, Kranj 7007 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Luže 21 7008 Prodam KRAVO — simentalko — s teličkom, vajeno vožnje. Pogačnik, Otoče 21 7009 Prodam KRAVO po izbiri in zimska JABOLKA. Jama 3 7010 Prodam TELICO, ki bo v kratkem telila. Visoko 39 7011 Prodam dvobrazdni traktorski PLUG. Vrba 31, Žirovnica 7012 Prodam rabljeno zakonsko POSTELJO. Humar Danica, Šorlijeva 9, stan. 2, Kranj 7013 Prodam plemenskega VOLA in JABOLKA. Olševek 50 7014 Prodam PRAŠIČA in OSLA za zakol. Zadraga 17, Duplje 7015 Prodam dvoredni poljski IZRU-VAC KROMPIRJA in enoosno KI-PER prikolico. Poljšica 3, Podnart 7016 Prodam SLAMOREZNICO z verigo in s puhalnikom ter PUHAL-NIK za seno. Sp. Bela 11, Preddvor 7017 Prodam mlado KRAVO za zakol. Krničar Jože, Mevkuš 7, Zg. Gorje 7055 Prodam rabljene dekliške DRSALKE št. 35. Vulin, Gosposvetska 19, Kranj 7056 Prodam 5 kub. metrov smrekovih PLOHOV. Zg. Brnik 7, Cerklje 7057 T Kmetijska zadruga Bled l*na stalno na zalogi reprodukcijski Material za kmetijstvo in gradbeni material — opečne izdelke bomo imeli tudi v zimskem času — sprejemamo tudi naročila za prihodnjo sezono — zagotovite si pravočasno gradbeni material se priporoča KZ Bled tel. 77-425 Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega. Breg 5, Komenda * 7058 Prodam suhe smrekove PLOHE. Apno 1, Cerklje 7059 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Klemene, Glinje 1, Cerklje 7060 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Apno 10, Cerklje 7061 Prodam 2 PRAŠIČA, težka po 150 kg. Velesovo 18, Cerklje 7062 Prodam KRAVO, ki bo konec decembra teletila. Lahovče 20, Cerklje 7063 Prodam plemenskega VOLA. Lenart 4, Cerklje 7064 Prodam PRAŠI CA za zakol. Sp. Brnik 33, Cerklje 7065 Prodam TELICO za pleme ali dopitanje. Apno 7, Cerklje 7066 Prodam K KAVO za zakol. Stiška vas 12, Cerklje 7067 Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega. Cerklje 65 7068 Prodam hitro-šivalni stroj PFAFF in emajliran ŠTEDILNIK na drva. Ogled od 13. ure dalje. Alič Milka, Breg 39, Kranj 7069 . Prodam dve LUTZ-ove PEČI. eno za 400 din, eno za 600 din. Česen Marica, Sp. Brnik 73 7070 Prodam PRAŠI CA za zakol. Stra-hinj 7 7071 Prodam KRAVO — simentalko po prvem teletu. Miklavc Ciril, Ljubljanska 5, Škofja Loka 7072 Prodam TELICO — simentalko, tik pred telitvijo. A. Kosel, Mišače 11, pri Otočah 7073 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tenetiše 25, Golnik 7074 kupim Kupim 40 kg »špeha«, sedaj ali pozneje. Korče Marija, Kebetova 20, Kranj 7034 vozila AUDI 60, letnik 1968, poceni, prodam. Možno plačilo s kreditom. Mo-kič, Alpska 94, Lesce 6933 SIMCO 1000, letnik 1968, prodam. Šumi, Kranj, Savska cesta 32, telefon 21-798. Ogled vsak dan od 15. ure dalje 6934 Ugodno prodam TRAKTOR s kosilnico in plugom. Bukovica 4, Vodice 6962 Ugodno prodam avto VW, letnik 1967. Zadnik, Šempetrska 49, Kranj 7018 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1964. Jelar, Britof 158 7019 Prodam VW, mali keson ali zamenjam za osebnega. Naslov v oglasnem oddelku 7020 Nujno poceni prodam ŠKODO, letnik 1967. Golob, Medetova 1, (Mladinski dom) 7021 Prodam zelo dobro ohranjen VW 1300, letnik 1968. Informacije Vovk Mirko, Bled, tel. 77-741 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen avto ZASTAVA 750, letnik 1968. Ferlin Slavko, Senična 22, Tržič ' 7023 Prodam TRAKTOR STEYR, tip 188, 28 KS. Traktor je v zelo dobrem stanju, registriran. Ogled možen na domu vsak dan v popoldanskem času. Gregorij Jože, Podkoren 96 7024 Kupim lahke, avtomobilske zavorne BOBNE za gumi voz. Peter-nelj Jože, kovač, Jezerska c. 82, Primskovo, Kranj 7025 Prodam karamboliran avto ZASTAVA 750, po delih. Fon Ivan, Breg ob Savi 64, Kranj 7026 Prodam popolnoma novo ZASTAVO 101, še neregistrirano. Kern Jq|e, Srednja vas 24, Šenčur 7027 Prodam ŠKODO po delih. Lesce, Čopova 1 7028 Prodam ohranjen FIAT 850, registriran do decembra 1974. Pristov, Vrba 18 7029 Prodam RENAULT 10, letnik 1966, za 14.000 din, tudi na ček. Ko-vor 82, Tržič 7030 ZASTAVO 750, letnik 1970, gara-žiran, prodam. Moša Piiade 48/1, Kecman ' 7031 Wofe£„(frad Podvin" Podvin pri Radovljici telefon 75543 telex 34568 yu Podvin Restavracija v grajski pristavi pester izbor gostinskih storitev, domače špecialitete. Za vas igra in vas zabava trio Šani vsak dan od 19. ure dalje. Posebni prostori in dvorane za organiziranje poročnih kosil in primerni za druge družinske svečanosti. Pripravljamo delovna kosila in večerje za vaše poslovne prijate lje. Ustrezni prostori za raznovrstne seminarje. Solidna postrežba — zmerne cene! Za vaš obisk se priporočamo! Prodam avto ŠKODO po delih. Legat, Selo 33 7032 Po ugodni ceni prodam PRIKOLICO za motor. Partizanska 15, Škofja Loka 7033 Prodam TOVORNI AVTO TAM 4500, karamboliran, registriran do oktobra 1974. Gajser Miro, Savska c. 3, Kranj 7075 Prodam avto A MI 8, star štiri leta. Dr. Mezeg, Cerklje, tel. 42-050 7076 Prodam E. M. Z., 150 ccm, skoraj nov po ugodni ceni. Poženik 20, Cerklje 7077 Prodam karamboliran OPEL-REKORD 1700 L. Sp. Brnik 5, Cerklje 7078 zaposlitve Oddam enosobno STANOVANJE mlajšima upokojencema v bližini Radovljice. Ponudbe pod »Gorenjska« 6939 Oddam lepo opremljeno SOBO starejši ženski na Gorenjskem. Ponudbe pod »Soba« 6940 Oddam ogrevano SOBO v Kranju za predplačilo. Ponudbe pod »Samski ali študent« 7035 Oddam opremljeno, ogrevano SO,-BO, najraje študentu. Naslov v ogl. oddelku 7036 V Kranju oddam SOBO in KUHINJO, najboljšemu ponudniku. Ponudbe pošljite pod »Možno takoj« 7037 Na STANOVANJE vzamem dve delavki. Naslov v oglasnem oddelku 7038 Oddam opremljeno SOBO dvema fantoma. Naslov v ogl. oddelku 7039 Prodam STANOVANJE, 42 kv. m Kranju, najboljšemu ponudniku. 7040 posesti Oddam GARAŽO. Stražišče, Šempetrska 48, Kranj 7047 TRIPLEX GARAŽO pri Vodovodnem stolpu zamenjam za garažo na Zlatem polju. Kidričeva 23 7048 Oddam NJIVO v najem, veliko 3,5 arov, ob cesti Podreča—Mavčiče. Podreča 23 7049 Prodam HIŠO, HLEV, dva SADOVNJAKA in malo POSESTVO na Mišočah št. 7. Ogled vsak dan pri Boštjančiču Ivanu, Mišoče 8, Kamna gorica 7050 Prodam ali oddagri v najem GARAŽO v pritličju triplexa pri nebotičniku najboljšemu ponudniku Prezelj, Nazorjeva 2, Kranj, telefon 21-196 7081 Kupim staro HIŠO nekje na Gorenjskem. Plačam takoj. Tome Marjan, 61356 Dobrova pri Ljubljani 7082 izgubljeno V okolici Medvod se je izgubil pes VOLČJA K z imenom Tarzan. Prosim vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov: Rozman, Skokova l, Kranj 7051 stanovanja najdeno Dekle išče opremljeno SOBO, lahko tudi neopremljeno, v Škofji Loki ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Nujno« 7079 Sprejmem sostanovalko na STANOVANJE. Smledniška 35, Kranj 7080 SUPER TEAM alpina ski show Našla sem žensko črno KOLO. Dobi se na naslovu: Staneta Rozmana 11, Kranj 7052 obvestila ROLETE — lesene, plastične in žaluzije, naročite pri zastopniku Špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610, ali pišite, pridem na dom 6636 ROLETE — plastične mini, v boru, macesnu vam izdelamo za okna z zunanjo montažo. Ponudbe pod »Jamstvo« 7053 EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA »ZDENKA« Preddvor 4 (pri Lombar). Čistimo vse vrste tkanin, semiš, jančka, odeje, zavese. Rok čiščenja 2 dni. Se priporočamo! 7054 prireditve MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako soboto MLADINSKI PLES, prieetkom ob, 19. uri. Igra ansambel »TURISTI«. Vabljeni. 6724 MLADINSKI AKTIV NAKLO, priredi v soboto 8. 12. 1973, ob 18. uri PLES. Igra ansambel »MANUAL«. Vabljeni! 7083 GOSTILNA »PRI MOSTU« Škofja Loka, sprejme v službo pol-kvalificirano kuharico, oziroma dekle ali ženo, ki ima veselje do gostinske kuhinje. Dva dni v tednu prosto. Za samske stanovanje preskrbljeno 6942 Sprejmem DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku 7041 Iščem žensko za VARSTVO enoletnega otroka, popoldan do 20. ure. Bergelj, Škofjeloška 19, Kranj 7042 Mlademu dekletu, 15 do 17 let, ki je v službi in ima veselje do šivanja, dam hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Poleg se lahko priuči šivanja. Prodam 2 šivalna stroja, dobro ohranjena, s cikcak, električni štedilnik TOBI in pomivalno mizo. Valant, Golnik 45 7043 KRAJEVNA SKUPNOST ŠK. LOKA razpisuje delovno mesto finančnega knjigovodje, s skrajšanim delovnim časom. Delovni čas, osebni dohodek in nastop dela po dogovoru. Pismeni ponudbe poslati do 15, decembra 1973 7044 Upokojenki nudim sobo za manjšo pomoč pri GOSPODINJSTVU. Kranj, Cankarjeva 15 7045 Iščem skrbno in zanesljivo VARUHINJO za O-mesečnega fantka. Ponudbe pod »Relacija Zlato polje—Center«. 7046 s sodišča Grabež nad 100.000 din I*red okrožnim sodiščem v Kranju se je uvedla preiskava proti Francu Grudnu, staremu 33 let, prometnemu tehniku pri podjetju Creina v Kranju. Osumljen je kaznivega dejanja grabeža in kaznivega dejanja ponareditve in uničenja uradne listine, knjige ali spisa. Franc Gruden se je pri podjetju Creina zaposlil leta 1967, delal pa je kot vodja prometne operative. Med njegovimi delovnimi dolžnostmi je bilo tudi sprejemanje denarja od šoferjev ali od naročnikov za prevoze. Od tega denarja si je osumljeni Gruden v letih od 1969 pa do septembra letos, ko so ga odkrili, postopoma prilaščal večje vsote. Listine za opravljene prevoze kot so blagajniški prejemki, prevoznice, tovorni listi in potni nalogi, pa je skril v predalu pisalne mize in jih ni izročil računovodski službi. Na zaslišanju pri preiskovalnem sodniku je Franc Gruden dejanje priznal. Kriminalisti kranjske UJV so odkrili okoli 200 strank, od katerih je Gruden vzel denar za opravljene storitve, vendar ga blagajni ni odvedel. Vsota prilaščenega denarja naj bi bila 104.531 din, vsekakor pa bo točnejše dejanje osvetlila še preiskava. Kradla v hotelu Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo zaradi kaznivega dejanja velike tatvine Mehmedalija Jasikoviča, starega 26 let, iz Bjelinje in Nevludina Belkića, starega 28 let, prav tako iz Bjelinje. Junija lani sta oba obtoženca prišla na Jesenice, da bi si tu poiskala delo. 2e kmalu zatem pa sta na Bledu zagrešila več kaznivih dejanj in bila zanje obsojena. Vrhovno sodišče pa je sodbo, ki se je nanašala na kaznivo dejanje velike tatvine na škodo angleškega državljana J. D. v hotelu Kompas na Bledu, razveljavilo, tako da je bilo obema obtožencema potrebno še enkrat soditi. Konec junija lani se je Mehmedalija Jasikovič povzpel po požarnih stopnicah hotela Kompas na Bledu na streho hotela, od tam pa do balkonov. Splazil se je v sobo angleškega državljana Johna Drivverja in ukradel dva fotografska aparata, 20 zavojčkov cigaret ter usnjeno potovalko, vse skupaj v vrednosti 500 din. Obtoženi Belkič pa je stal v neposredni bližini hotela in stražil, da bi Jasikoviča lahko pravočasno opozoril na nevarnost. S temi predmeti sta nato odšla z Bleda, vendar pa so ju miličniki prijeli še preden sta lahko ukradene stvari prodala. Obtoženega Jasikoviča ja sodišče obsodilo na leto dni strogega zapora, Belkića pa na pet mesecev zapora, ob upoštevanju pravnomočne sodbe okrožnega sodišča Kranj iz leta 1972 pa je sodišče Jasikoviču izreklo enotno kazen dveh let in pol strogega zapora, Belkiču pa eno leto zapora pogojno za dobo treh let. Pri odmeri kazni Jasikoviču, ki so mu sodili v odsotnosti, saj je avgusta lani iz zapora pobegnil, je sodišče upoštevalo, da je bil zaradi podobnih kaznivih dejanj že večkrat kaznovan, vendar kazni niso imele nanj nobenega vpliva. Pri obtoženem Belkiču, ki je že bil tudi kaznovan, pa je sodišče med olajševalnimi okoliščinami upoštevalo, da ima družino in da je njen edini hranilec. S ceste v drevo V četrtek, 6. decembra, nekaj pred 6. uro zjutraj se je na cesti prvega reda v jeprški gmajni pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila italijanske registracije Jonsef Alkhatib iz Ljubljane, star 27 let, je vozil proti Kranju z neprimerno hitrostjo, cesta pa je bila nekoliko spolzka. Zaradi tega je njegov avtomobil v blagem levem ovinku zaneslo v levo s ceste v drevo. V nesreči je bil huje ranjen Voznik Alkhatib, njegov sopotnik Jožef Miklavčič iz Ljubljane pa lažje. Oba so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 10.000 din. Zapeljal v hišo Na cesti drugega reda v Mojstrani se je v sredo, 5. decembra, ob 20. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Brzovič (roj. 1949) iz Lesc je peljal od Mojstrane proti Peričniku. Pri hiši št. 42 v Mojstrani je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v desno in v hišo. Pri trčenju je bila sopotnica Marina Vovk z Jesenic huje ranjena in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. Voznik Brzovič Je vozil vinjen. Škode na avtomobilu je za 12.000 din. Veletrgovina Živila Kranj oglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. KOMERCIALISTA v komerciali podjetja 2. ADMINISTRATORKO v tajništvu podjetja 3. NATAKARJA v restavraciji Globus Kranj 4. NATAKARJA v mlečni restavraciji Kekec Kranj Pogoji: Za navedena prosta delovna mesta se poleg splošnih pogojev zahteva še: pod 1.: višješolska izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj; pod 2.: administrativna šola, znanje strojepisja; prednost pri izbiri kandidatov bodo imele kandidatke, ki obvladajo tudi stenografijo; pod 3.: kvalificiran natakar; pod 4.: kvalificiran ali polkvalificiran natakar. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v kadrovsko službo Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6 v 15 dneh po objavi oglasa. »Jezni mladeniči« Prav svojevrstno so praznik republike proslavili trije mladi Kranjčani, vendar pa jim bo proslavljanje, še bolj pa posledice, ostalo dobro v spominu. V četrtek, 29. novembra, so se namenili na mladinski ples v Naklem. Ko je bilo plesa konec, so zavili še v gostilno Marinšek na vino in rum. Verjetno so ob pijači pozabili na zadnji avtobus okoli 23. ure. Ni kazalo drugega, kot da bodo morali v mrazu peš do Kranja. Jezni, ker jim je avtobus ušel, korajžni zaradi popitih maliganov, so jo mahnili kar po cesti prvega reda proti mestu, med potjo pa, da bi se ogreli, so preizkušali moči na cestno prometnih znakih in na snežnih kolih kot da bi bili ti krivi, da so zamudili zadnji avtobus. Kot je kasneje ugotovilo Cestno podjetje, so polomili 19 snežnih kolov za označevanje ceste ob visokem snegu in poškodovali pet prometnih znakov. Uničevanje je takoj opazila patrulja prometne milice, ki je vse tri razgrajače povabila v službeni avtomobil in bi, če se ne bi peljali naprej v službenem miličniškem avtomobilu, verjetno šli razbijat tja do kranjske avtobusne postaje. Še dobro, da vsi občani niso jezni na tak način kot so Branko Prahar, Iztok Plementaš, oba stara 18 let, in pa 17-letni vajenec V. D. Fantom je bilo seveda, potem ko so se streznili, žal, pa so rekli, da bodo škodo poravnali. Cestno podjetje v Kranju je že popravilo poškodovane prometne znake, pospravilo polomljene snežne kole, novih se ne da namestiti, ker so tla zamrznjena,, račun pa bo poslalo- na naslov »jeznih mladeničev«. Postaja milice pa je vse tri ovadila občinskemu javnemu tožilcu zaradi kaznivega dejanja uničenja, poškodovanja in odstranitve svarilnih znamenj po čl. 260 KZ. L. M. Tapetništvo Radovljica dobavlja in montira uvožene švicarske karnise, izdeluje in dobavlja zavese po individualnih naročilih. Oblaga tla s tapisomi in PVC oblogami. Sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela. Lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se priporočamo Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE K R A N J IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Dotrpela je naša nepozabna žena, mama in babica Mihaela Jane roj. Jelene Pokojnica leži v mrliški vežici v Kranju, od koder jo bomo prepeljali v soboto, 8. decembra, ob 15. uri pred cerkev v Radovljico. Od tam bo ob 15.30 pogreb na tamkajšnje pokopališče. Za njo žalujejo: mož Janez, otroka Janko in Mihela in ostali sorodniki V Kranju, 6. decembra 1973 Konfekcija MLADI ROD KRANJ Pot na kolodvor 2 objavlja prosto delovno mesto tajnice Pogoj: ekonomski ali administrativni tehnik. Pismene prijave sprejema splošni sektor. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kmetijska zadruga Škofja Loka sprejme uslužbenko za delo v knjigovodstvu za določen čas (6 mesecev) Zaželeno je nekaj ustrezne prakse. Nastop dela takoj. Rumeni pasovi Na nekaterih ljubljanskih ulif označbe na cesti, moramo pr0 rflz-pas spremeniti. Seveda se neta|(oj vrščamo že v križišču, pač Pa . ^ ko križišče prevozimo. Najp ^ prepričamo, če je pot prosta * dalo in levi kot), nato spre"1«^ smeri nakažemo z levim kazalcem. Ko zavozimo na Pr?., 0 j), pas (na sliki je označen s pri' smerni kazalec izključimo-peljemo nekako do položaja o fV nega na sliki z a, se najprej " po\ čamo (ogledalo, desni kot), *e LgiH1 prosta, vključimo desni f' na kazalec in če je prosto, zavoz'^o. prometni pas za naravnost m Ce vozimo naravnost, seveda „i ko pripeljemo na ta pas. kazalec izključimo. Če pa ja desno, smerni kazalec pustin«- ne utripa, dokler zavijanja v des končamo. vo^0' Ce vozi po rumenem pasu ki ima pravico voziti po njern. V^ moramo (nekako v položajui ag sliki) počakati, dokler ProrTVg'no n' za naravnost oziroma za v j^nil1 prost. Levo zavijamo po c\k pravilih. Velja 14 Zahvala Ob smrti sestre in tete Mince Čop kuharice v pokoju se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnice Golnik in g. župniku za cerkveni obred, poslovilne besede, izraze sožalja in pevcem za ganljive žalostinke. Najlepše se zahvaljujemo tudi domu upokojencev na Planini za izpolnitev njenih želja, in vsem, ki ste jo počastili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči sorodniki. Kranj, 3. decembra 1973 Delavska univerza Tomo Brejc Kranj razpisuje prosto delovno mesto za določen čas vodje izobraževalnih oblik za področje družbenega izobraževanja Pogoji: višja izobrazba politološke, ekonomske ali pravne smer1 z najmanj triletnimi izkušnjami na podobnem delovnem mestu Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Požar . ceptr* V torek, 4. decembra, popoldne je začel goreti kombi v garaži ^ slepih v Stari Loki. Najprej so se zaradi eksplozije odprla garažna vra11 pa se je začel valiti iz garaže. Požar so takoj začeli gasiti z gasilnimi dokončno pa so ogenj ukrotili prostovoljni gasilci iz Škofje Loke. da je ojjenj nastal zaradi samovžiga na akumulatorski bateriji v m vozila. Škode je za okoli 20.000 din. , Zaživela Poskusna šola plavanja Kot vse kaže bo poskusna ®°la plavanja v Kranju še Pred koncem tega leta pol-zaživela. Izvršni odbor '®meljne izobraževalne 8kupnosti Kranj je na svoji *adjnji seji seznanil svoje ^lane s poročilom plavalnega kluba Triglav o nedavni akciji znanja plavanja na kranjskih osemletkah in •klenil prispevati finančna sredstva za nastavitev še e&ega plavalnega trenerja poskusno šolo plavanja, ker je dela za enega samega Veliko preveč. Tako.bo Kranj poleg Zagreba in Beograda edino ^esto v Jugoslaviji s poskusno-šolo plavanja. V tej s°li se bodo najmlajši plavalci naučili plavalnih ve-in če bodo imeli ^®8elje, se bodo vključili *udi v plavalni klub. V to ®olo lahko namreč hodijo le Plavalci, saj je za neplaval-Pe globoka voda zimskega bazena bolj malo primerna. Novembra je posebna ko-?ll8ija, ki so jo sestavljali «dravnik, trener in člani *luba preverila znanje plavanja pri 1320 otrocih pr-*ih, drugih in tretjih razredov kranjskih osemletk, v kratkem pa bodo preverili ^avalno znanje še pri otro-osnovne šole na Kokri-Testiranje otrok, izmed katerih bi izbrali plavalce, j preplavajo lahko 25 me-pa je pokazalo, da ®lika večina otrok ne zna Plavati. V prvih razredih je 8 odstotkov neplavalcev, v J'rugih 74 neplavalcev in v petjih razredih 57 odstotkov neplavalcev. Vseh ne-P'avalcev pa je bilo 74 od-totkov. Če pa se upošteva ®e otroke v občini, pa se Javilo neplavalcev dvigne °a več kot 80 odstotkov. . To so vsekakor številke, ^'.jih doslej nismo poznali, otroci v tolikšnem šte- j še niso bili testirani, ^animivo pa je, da se odsto-iek neplavalcev viša v šo-ki so bolj oddaljene od J^fttra, od plavalnih baze-y°v in od zimskega bazena. ®®kakor ne bi smeli dopu-. *> da bi ostalo plavanje Privilegij mestnih otrok in Pa otrok staršev, ki otro-omogočajo počitnice »? morju ali kje drugje, jer se otroci lahko nauče P'avanja. Oddaljenost od , ®>)tra pa sploh ne bi smela ^»ti vzrok za neznanje pla-. a^ja. Že naslednje leto se odo verjetno številke o ^'avalcih in neplavalcih ^emenile, če se bo uresni-KUa napoved, da bo letni ^anjski bazen ogrevan že »naju. Topla voda pa bo ®veda omogočila izvedbo ®le vrste plavalnih šol za g®J,*ilajše, pa tudi za starej-oh P°uk ne bo kot sedaj d u 8en 0<* vremena« Se bolj J^rodošel pa bi bil seveda '8ki zimski bazen. poskusni plavalni šoli j'a val nega kluba Triglav jJ trenutno trudi s 146 otro-8 en trener, v kratkem pa ^ ttiu bo pridružil še drugi. od8tvo kluba tolikšnega Jemanja ni pričakovalo, m *?a Pa seveda veseli in za niso odklonili niti 1* lga otroka- bo traJa-l tednov in se bo končata.*0* redne šole. Junija odo učenci eksperimental-® Šole nastopili na osnovnošolskem prvenstvu Kra-i najboljši posamezniki hf.oodo vključeni v plaval-V^lub Triglav. Oba naslova za Kondor Minulo nedeljo je bilo v telovadnici osnovne šole na Trati pri Škofji Loki občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za mladince in člane. Udeležba je bila skromna. Največ uspeha je imel organizator tekmovanja Kondor iz GodeŠiča, ki je zmagal v članski in mladinski konkurenci. Vrstni red — člani: 1. Kondor I, 2. Kondor II, 3. Prosveta, mladinci: 1. Kondori, 2. Kondor II. J. Starman V Zbiljah so ustanovili nogometni klub Zaradi izrednega zanimanja mladine za nogomet so v Zbiljah pred dnevi osnovali nogometni klub Jezero ter za predsednika upravnega odbora izvolili Miša Korošca. Vadili in igrali bodo na igrišču osnovne šole v Smledniku. V naslednji sezoni se bodo že vključili v tekmovanje. w 'fr Športno društvo Color V tovarni Color v Medvodah so ustanovili samostojno športno društvo. V kegljaški, nogometni in strelski sekciji je že doslej delovalo nad 120 zaposlenih, ustanovili pa bodo še šahovsko, smučarsko, namiznoteni-ško, planinsko in rekreacijsko sekcijo, s čimer bodo v društvo vključili še več članov delovnega kolektiva. -fr Kranjčana Naglic in Bevc najboljša V Zenici so se v okviru proslav dneva republike pomerile invalidske reprezentance Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije v streljanju z zračno puško in v kegljanju. Največ uspeha so imeli invalidi Slovenije, saj so v ekipni uvrstitvi zasedli obe prvi mesti. Lep uspeh med posamezniki pa sta zabeležila Kranjčana Naglič in Bevc. Bivši reprezentant v streljanju Naglič je prepričljivo obračunal s svojimi vrstniki z zračno puško, Bevc pa se je izkazal v kegljanju. Vrstni red posameznikov — zračna puška: 1. Naglič (Slovenija-Kranj) 182 krogov, 2. Vršaj (Sloveni-ja-Ljubljana) 177, 3. Bricman (Slo-venija-Slovenj Gradec) 173; Ekipni vrstni red: 1. Slovenija 532 krogov, 2. Bosna in Hercegovina 499, 3. Srbija 469, 4. Makedonija 438. Kegljanje — posamezno: 1. Bevc (Slovenija-Kranj) 451, 2. Vidmar (Slovenija-Slovenj Gradec) 424, 3. Mitar (Slovenija-Ljlibljana); Ekipno: 1. Slovenija (Bevc 451, Vidmar 424, Mitar 403, Lešnik 392, Bavdaž 367) 2039, 2. Srbija 2012, 3. Bosna in Hercegovina 1948, 4. Makedonija 1431. -dh Strelsko x tekmovanje v Mojstrani Krajevna organizacija ZRVS Dovje—Mojstrana je preteklo nedeljo organizirala strelsko tekmovanje z zračno puško za pokal Janeza Mraka. Poleg tega je tekmovanje sodilo v okvir prireditev ob krajevnem prazniku in dnevu JLA. Nastopilo je deset ekip krajevnih organizacij in društev. Rezultati — ekipno: 1. krajevna organizacija ZRVS, 2. strelska družina Janez Mrak, 3. mladinski aktiv, 4. gasilsko društvo Dovje, 5. planinsko društvo itd; Posamezniki: 1. Mirko Rabič, 2. Aleksander Mrzlečki, 3. Franci Kotnik, 4. Zvone Hrastar, 5. Srečko Koren itd. J. Rabič gorenjska nogometna liga LTH gorenjski prvak Sviede,i° ->e bila v škofJi Loki Vthtekma gorenjske nogo-LTH : Korotan, ki se je v r1 SkSr®čanju konfala s 3:1 v ko-°fJeločanov. Na registracijo Nva, 8e je pritožil Korotan in tek-komisija je odredila novo »l H \ 1 8e končala spet z zmago iSa H , at s 5-'2- Lestvica jesen-takale V P°dzvezni ^UP Pri članih LTH 98 1 0 37 : 11 17 Alples 9 6 2 1 25 : 10 14 Lesce 934 2 18 : 11 10 Bled 93 3 3 16 : : 18 9 Bohinj 9405 11: : 25 8 Naklo 93 1 5 16 : : 25 7 Britof 93 1 5 14 : : 20 7 Korotan 9 2 2 5 20 : 23 6 Šenčur 9225 13 : 19 6 Jesenice v 914412: 20 6 P. Novak TIP 125 PZ 750 M 750 L Z —101 1300 1300 L 1500 F Malopr. cena fcco Ljubljana 53.509,70 27.694,35 29.028,35 49.997,40 46.618,35 49.550,35 57.893,35 Pri nakupu za devize dinarska protivrednost deviz 45.930,80 44.150,75 41.343,80 43.924,20 48.152,40 Prevoz din 680,— 680,— 680,— 680,— 680,— dobava takoj 10% popust za devize j Slovenija I avto Zima je otresla s svojega plašča le nekaj snežink, pa Se te je veter spihal z gričkov, kjer se dričajo otroci. r— -T N • Košarka Kranjska gora 10. in 11. januarja Najvažnejši mednarodni prireditvi v alpskih disciplinah bosta tudi v novi zimi v Kranjski gori in na Pohorju. 13. pokal Vitranc, ki velja za evropski pokal, to je tekmovanje v slalomu in veleslalomu, bo 10. in 11. januarja v Kranjski gori. Najboljše tekmovalke sveta pa se bodo v novi sezoni pomerile v slalomu in veleslalomu na 11. pohorskem pokalu, ki velja za svetovni pokal in bo na sporedu 25.' in 26. januarja na Pohorju. Izmed ostalih mednarodnih prireditev v alpskih disciplinah velja omeniti še tekmovanje na Slemenu, ki bo 8. in 9. februarja (memorial Predraga Heruca). Na Popovi Šapki bo 1. in 2. marca 18. Šarplaninski kup, 22. in 23. marca pa na Golteh pokal Golte, kjer bo tekmovanje v veleslalomu in slalomu za ženske. Kovinotehna : Triglav 57 : 58 V nadaljevanju tekmovanja v zimski republiški košarkarski ligi za mladince je mlado moštvo Triglava tokrat gostovalo v Celju, kjer so po ogorčenem boju premagali svoje vrstnike Kovinotehne. S to zmago se je Triglav s štirimi točkami skupaj z Mariborom zasidral na prvem mestu na lestvici. Izidi II. kola: Kovinotehna : Triglav 57:58 (23:31), Rudar : Domžale 61:52 (28:28), Vrhnika : 2KK Maribor 79:82 (46:33), Marles : Slovan w Meso Kamnik zahtevajte v naših trgovinah pristne domače krvavice in pečenice 64:78 (31:32), Olimpij a : Ilirija 51:51 (44:43), prekinjena. Lestvica: Triglav 2 2 0 117:104 4 Maribor 2 2 0 164:158 4 Olimpija 1 1 0 100: 48 2 Vrhnika 2 1 1 173:163 2 Ilirija 1 1 0 99: 67 2 Rudar 2 1 1 108:111 2 Slovan 2 1 1 126:164 2 Kovinotehna 2 0 2 124:157 0 Domžale 2 0 2 133:155 0 Marles ' 2 0 2 143:160 0 STARA NAVADA — ŽELEZNA SRAJCA, DOBRA NAVADA — PAVLIHOVA PRATIKA Pari prihodnjega kola: Triglav : Vrhnika, Ilirija : Domžale, Slovan : Rudar, Maribor : Kovinotehna, Marles : Olimpija. -dh Ob dnevu republike je tovarna Sava iz Kranja odprla na La-borah novo skladišče. To ni klasično grajena stavba, temveč velik šotor. V njem je 1000 metrov površine. Šotor nima nosilne konstrukcije. Platno drži pokonci zračni pritisk, ki ga ustvarjajo s posebnim agregatom. Za skladišče pod šotorskim platnom so se v Savi odločili predvsem iz dveh razlogov: cenejše in hitrejše gradnje. Vsa dela, vključno s pripravo zemljišča, postavljanjem šotora in opremljanjem skladišča, so trajala le nekaj več kot dva meseca. Stroški so znašali 800.000 dinarjev, klasična gradnja pa bi veljala vsaj 1,400.000 dinarjev. Ob rednem vzdrževanju platnena . streha, ki so jo uvozili iz Zahodne Nemčije, lahko vzdrži vsaj deset let. (Ib) — Foto: F. Perdan Franc Klemenčič, 54 let, iz Spodnje Besnice: »Vsako zimo me rado zebe, posebno takrat, ko grem v gozd po les. Letos pa sem se v teh mrzlih dneh bolj skrival za pečjo. Če bo mraz naredil kaj škode na posevkih? Mislim, da ne bo hudega, ker zemljo pokriva tanka snežna odeja. Ce pa te ne bi bilo, bi zemlja zmrznila in z njo tudi ozimnica. Bolj nevaren kot jesenski, je spomladanski mraz. Posevki ž.e ob prvih otoplitvah začno odganjati in če pade srebro pod ničlo, se lahko na mladi rasti naredi nepopravljiva škoda.« L. Bogataj Nenavadno skladišče Aleksa Rozman, 56 let, iz Čirčič: »Takega mraza v začetku decembra Se ni bilo. To pravijo tudi starejši ljudje. Spominjam pa se, kakih 12 let mi je bilo, zelo hudega mraza Nov Šeširjev obrat pri Brežicah Ob dnevu republike je tovarna klobukov Šešir iz Škofje Loke odprla nov obrat v Stari vasi pri Brežicah. To je prva industrijska delavnica v teh krajih. Ko bo proizvodnja stekla' s polno zmogljivostjo, bo v njem zaposlenih 40 ljudi, predvsem žensk. Ta teden pa že dela 12 delavk. Izdelujejo kape iz blaga. Do polne zasedenosti delovnih mest bodo vsako leto priučili še nekaj novih delavk. Zakaj se je Šešir odločil, da postavi obrat tako daleč stran od matičnega podjetja? Kot je povedal direktor Miro Pin-terič, so se za ta korak odločili iz več razlogov. Na Loškem že več let primanjkuje delavcev. Će bi odprli obrat nekje v občini, bi morali delavce poiskati v manj razvitih področjih. Prihajanje delavcev iz drugih krajev pa je zvezano z velikimi stroški, saj jim morajo najprej preskrbeti primerna stanovanja, pojavljajo pa se tudi številni socialni problemi. V okolici Brežic pa je delavcev dovolj. Dovolj zgovorno to trditev dokazuje že podatek, da je iz teh krajev na delu v tujini prek 1500 delavcev. Mnogi med njimi bi se radi zaposlili v domačem kraju. Pobuda za ustanovitev obrata je pravzaprav prišla od občinske skupščine v Brežicah. Otroke iz Stare vasi so prešolali v Brežice in šola je ostala prazna. Ker pa v teh krajih najbolj primanjkuje delovnih mest, so se odločili, da v njem uredijo industrijski obrat. Od več ponudnikov je najbolj ustrezal Šešir. Poleg šole mu je občinska skupščina odstopila tudi 4000 metrov zemljišča okrog stavbe. Na pomoč je priskočil tudi zavod za zaposlovanje, ki je prispeval del sredstev za priučevanje delavcev. Seveda je bilo treba šolo povsem obnoviti in vanjo postaviti stroje. Koliko jih bo to veljalo, pri Šeširju za zdaj še niso točno izračunali, ker vsa dela še niso končana, čeprav je poizkusna proizvodnja že stekla. L. Bogataj Proslava na Dobravi Tudi na Srednji Dobravi pri Kropi so počastili dan republike. Na večer praznika je mladinski aktiv pripravil proslavo, že 27. novembra pa je bila slavnostna seja odbora krajevne organizacije Srednja Dobrava. Na seji so najstarejšega člana komunistične partije in krajevne organizacije zveze borcev Ivana Križnarja imenovali za častnega predsednika odbora zveze borcev na Srednji Dobravi. A. Vidic Čestitki Na sredini seji radovljiške občinske skupščine so odborniki izrekli priznanje in čestitko Vladimiru Pavšiču-Mateju Boru, ki je letos za dan republike dobil priznanje Avno-ja. Zahvalo in priznanje pa so odborniki izrekli tudi vsem, ki so sodelovali in delali v pripravah na ustanovitev temeljne, telesno kulturne skupnosti v občini. Samoupravni sporazum v Merkurju V četrtek dopoldne je bila v delavskem domu v Kranju slavnostna seja delavskih svetov novoustanovljenih temeljnih organizacij združenega dela podjetja Merkur Kranj. Ob tej priliki so proslavili tudi 27-letnico podjetja in podpisali samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v trgovsko podjetje Merkur, vele-železnina Kranj. A. Ž. Pri podjetju Kovinar na Jesenicah, kjer skrbe za odstranjevanje snega mestnih ulicah, na cesti v Planino pod Golico, V Javorniški Rovt in na j ne, so se letos dobro pripravili. Za pluženje snega imajo že pripravljene* pluge, dva na tovornjakih, enega na kamionu samonakladalcu. Pred krat"1 f so kupili velik traktor, na katerega bodo montirali srednje velik rezkar' katerim bodo odstranjevali sneg s pločnikov in ga nakladali na tovorni Za odstranjevanje snega bodo tudi odslej uporabljali manjši rezkar in ? nakladalca. Plan za pluženje in odvažanje snega so s povečanimi zmo&J1 strni tudi ustrezno dopolnili. — Foto: B. Blenkuš Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščin občine Kranj VABI NA PREDAVANJE ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL iN DRUGE UDELEŽENCE V PROMETU. R Predavanje bo v nedeljo, 9. decembra, ob 9.30 v dvorani kina CENTb*1 v Kranju, Stritarjeva ulica 1, in sicer: 1. Vozniki pozimi predaval bo Volodja Tkačev, psiholog na zavodu SR Slovenije za varstvo pri delu, 2. Nekatera vprašanja s področja prometne varnosti v ten» času t Predaval bo Marjan Metljak, strokovni sodelavec za prometno varnos pri skupščini mesta Ljubljana. Predvajani bodo tudi prometno vzgojni filmi. Navadno je najbolj mrzel mesec januar. Letos pa je zima -pohitela. Snega je res nasula komaj nekaj centimetrov, je pa toliko huje pritisnil mraz. V začetku tedna je živo srebro padlo v nočnih oziroma jutranjih urah kar na dvajset stopinj pod ničlo. Tako nizke temperature v začetku decembra so nenavadne celo za vre-menoslovce, ki so brž pobrskali po zapiskih. Ugotovili so, da je bila najbolj mrzla zima v našem stoletju leta 1929. Mi pa smo vprašali tri občane iz okolice Kranja, kdaj jih je najbolj zeblo. Franc Bajželj, 79 let, iz Stražišča: »Najhuje sem se premrazil leta 1929. Zaposlen sem bil pri Gorjancu, ki je bil tedaj eden od kranjskih lesnih trgovcev. Na .štacjonu' smo nakladali deske na vagon. Ker so bile različne širine, smo morali vse premeriti in jih sortirati, zato je delo napredovalo zelo poiasi. Naš delavnik je bil dolg 12 ur. Začeli smo ob šestih zjutraj, ob šestih zvečer pa smo nehali. Če se prav spominjam, so tedaj namerili tudi 30 in več stopinj pod ničlo. Zato smo lahko delali le kratek čas, nato pa smo se morali pogreti pri ognju, ki je kar naprej gorel v baraki. Sibirski dnevi so trajali približno pol meseca. Velikokrat me je zeblo tudi tedaj, ko sem bil še otrok. Mislim, da so bile zime takrat bolj mrzle. Po dva meseca se niso odtajale ledene rože na oknih.« po novem letu. Otroci sploh nismo smeli ven — bili smo slabše oblečeni in obuti kot so otroci danes. Če me je v teh dneh kaj zeblo? Niti ne! Mene zelo redko zebe. Ko sem v ponedeljek prodajala pletenine na kranjski tržnici, sem še kvačkala zraven.« ril 1 Vedno, kadar sem goV°rtno. njim, je učinkoval sveže, P^Ljiih Tudi tokrat. Zaradi dolgih, cr ^ las in deškega nasmeha mu ^ človek ne bi prisodil 32 let. ^o, govoriti, se izraža jasno, nata11^ kakor večina intelektualcev na v ^ življenjskih moči, ki točno ve,'rili hočejo, kaj so in kaj bodo še st \ Očitno je pri izbiri poklica srečno roko, saj so odrske zanj nekaj podobnega kot za P zrak in za ribe voda. , . ^i, Janez Povše, rojen v Ljuov je prišel v Kranj k Prešernov« , gledališču v začetku leta 1972- ^ po letu 1967, ko je diplomira j, AGRFTV, je bil svobodni nje-Profesorji so že kmalu opažu1 figovo nadarjeno: d: dobil je štip^dij. jo in odpotoval na dodatno b sko izpopolnjevanje k poljskim j( strom Talijine umetnosti. * zdaj uradno dramaturg in ' »Doslej sem sodeloval PrlA zoritvi šestih različnih Pre,u0\ Reči moram, da je v kakršen je naš, užitek delati, prav volji in prizadevnosti i£r tehnične ekipe in uprave ter sp ^ kulturni situaciji v Kranju 1 ^ Gorenjskem gre pripisati ail cijo, ki smo jo dosegli v zadnjern ^ dobju. Prvi pogoj za uspeh je pretehtana programska politi * t(jCij. zadostna kvaliteta interpre ^ Le ta nam omogoča prodirati slovenski prostor, ga °PozorltlhijaflJe hkrati pa zagotavlja P°&a Lfifl0 stikov doma, zagotavlja n sa fle utrjevanje ugleda med ožjim, hiši zvestim občinstvom. Eno brez druge& daje trajnih rezultatov, ena plat mora dopolnjevati drugo.« ^ ji O dramaturškem vidiku problema je povedal naslednje: »Gledat1 ^g zmeraj odvisno od odziva ljudi. Seveda skuša tudi vzgajati, vendar ' $ pravšnji repertoarni izbor lahko že vnaprej zbudi zanimanje in simFJ-potencialnih obiskovalcev. Slovenci, kot vemo, neupravičeno gojim0 sodke do svojih dramatikov in poveličujemo tuje. Te predsodke bomo, ur nekoč premagali, prerasli...« . ptu^ In je dodal, da pomeni »odkritje« Cankarja prelomnico, ki n velfi napoveduje začetek novega. Cankarjevo ime privlači gledalce, s čimer ^o dramatik zares postaja ljudski. Obenem pa je nekakšna zaščitna zn visokega nivoja predvajanega dela. , ^ ' No, poglavitni razlog, da smo obiskali Janeza Povšeta, tiči v U". oziroma v dramatizaciji znanega romana Toneta Svetine, katere uprizoritev je bila v torek, 4. decembra, zvečer. Povše tokrat nastopa režiserja. . plaV^ »Pripričan sem, da je dramska priredba Ukane ohranila vse P°P i,Sfiot'' značilnosti predloge: izredno pronicljivost, neposrednost in kompje ^g se barvitost orisp. najbolj tragičnih dni slovenske zgodovine. Izogibali s ^ poenostavitvam, ki bi utegnile privesti do črno- belega slikanja dogo dR ' je docela nesprejemljivo. Vsaj 8 ključnih oseb prikažemo tako natan ostanejo obiskovalcem globoko v zavesti. In osmero vzporednih nosilcev zgodbe, je za oder skoraj rekordna številka.« hatef^ Ugodne ocene so najlepši kompliment Povšetu, so priznanje, ob k ^ je menda odveč kakršnakoli naknadna pohvalna beseda. ,