ENAKOPRAVNOST "sxsr Oglasi v tem listu so EQUALITY Advertising | L_usPešni NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medlum j LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) APRIL 24, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 96 touja zahteva \ Turčije kontrolo Dardanel Jet*ka Rusija baje pred- ^ j,84 skupno kontrolo >č»je in Rusije, toda s hetnč«ja je odklonila ta ; Mlog. f ^QN,lT7prila. - Ino-/ ^ 1 diplomatski krogi poro->* it aie Nemčija zahtevala od 1 da J' slednja izro- I Qoltio vojaško kontrolo nad * ^ftelami in nad Bosporom. Je I je, da so nacisti ponu- ra i j^ji kos grške Trakije v ^ t- ijov,° 2a morske ožine, ki tvo- ni * tj^ v črno morje. ' bc * Wa zahteva od Turčije v£ t ^ega odgovora ter ji je d£ * 4ilaaZ,Umeti- da bo Nemčija k/ "ar zahteva, zlepa ali la * k V ■f ijeRpor°eila naznanjajo, da v< * '7U|sija izvedela za te nem- rc : J](j teve- je predložila Nem- d; 1 Sita ^ bi Nemčija in Sov-x >,ifr, ^nija izvajali skupno Ja I nad Dardanelami. -)c if\baje odklonila ta di V s Sovjetske Rusije. J1 JiizgredT ("Lindberghovem £ nastopu v N. Y.* i g' Ijj ca Je pretepla pikete, j Nastopili proti Lind- fe V govoru v New Zi rku. g LW YORK, 23. aprila. — V r Manhattan Centru h f g0Voril polkovnik Lind- č |l ^iij^očim so se pred stavbo b I ^gredi in pretepi med P Hin!?m in Piketi, ki so no- 13 | erghu sovražne napise. v ^ 'n >,iri ženske so bili Prete-5*>ilo ani in več izmed njih d », ^obitih do nezavesti, ko j [J i Pik'JaVil° med množico okoli '^teret°v' so nosili napise, F ' ^ 86 jG 0bS°jalQ Llnd" v "! % . nastop. Množica je pi- z % % l2trgala napise, zlomila k )'' ^ ti}-? katerih so bili ti na- 1 # 'ipyj'^jeni, ter pričela s te-> NjeCami Pretepavati pikete. 80 ^ih nad piketi: "Po- ' %;>, 6 od tu, ali pa vas ubije- < 1 llih i i ^ Sowrgh je v svojem govo- 1 / \ fltr, Vstopil, kakor običaj- / * k ameriški vladi in nje- 1 V °C1 Angliji, rekoč, da je : zaman in da Ame" 1 % tia 0 mogla ustaviti Nem- ] nJenem zmagovitem po- I Hkv, ' > ^ Boh Himen Nila 26- aprila se bosta jW* Mr. Rudolph Matko, ' -J^n Mr. in Mrs. Jacob I 771 Renwood Ave- in l ^alovec, hčerka Mr. S V p e Jalovec, 6424 Spil- 1% ' 0l>očna slavnost se bo ,a nevestinem domu v {VoPo^ine, nakar odideta ^CenCa na P°tovanJe-v Paru želimo ve naj- ^^^^em stanju. Pevski zbor Adrija v nedeljo I i treh popoldne 7NCERT Sl°v. drštv. domu VSA SLOVENIJA BO PRIŠLA POD ITALIJO V Zagrebu vlada veliko antiangleško in antiameriško razpoloženje. - Kdor govori angleško, je v nevarnosti, da bo ustreljen. GRABEŽLJIVI LOPOVI SO POPOLNOMA RAZ-ČETRTILI NAŠO ZEMLJO (Sledeče poročilo je prvo, ki*—s je dospelo v zunanji svet iz po- "M ražene Jugoslavije. Poročilo je poslal poročevalec Michael Chi-nigo, ki pravi, da je bil 38krat bombardiran in da je izgubil vse, kar je imel, toda je vesel, da je ostal še pri življenju). ne Nekje v Jugoslaviji, 23. apri- Pn la. — Del jugoslovanskega dru- se gega armadnega zbora, ki še ne ve, da je Jugoslavija položila o- VZi rožje, se še vedno bori vzdolž mj dalmatinske obali. m( Povsod drugod pa je okupaci- 20 ja Jugoslavije popolna. Osišče jo reže na kose, toda rečeno je, da se bo Hrvatska uprla preda-ji Dalmacije. mi 6,000 trupel izkopanih izpod Sr razvalin Beograda no Ob času, ko je bilo to poroči- m lo napisano, so izkopali izpod |al' razvalin mesta Beograda 6,000 |tel trupel. Nemci pravijo, da so iz-. gubili semo šest vojakov pri za- jzu vzet ju Beograda. p* Italijanski, nemški, bolgarski in madžarski diplomatje so zdaj *** zaposleni z razkosavanjem Ju-goslavije. Slovenija pripade Italiji ze Rečeno je, da bo dobila Ita- in lija nejvečji del dežele, vštevši P1 Črno goro, del žužne Srbije v bližini Ohridskega jezera, dal- ds matinsko obalo in vso Slovenijo, nJ izvzemši onega dela, kjer prebi-va nemška manjšina. b* Bolgarija pa bo dobila Mace- sc donijo in najbrže ostanek Srbi- d; je. P< Madžarski se bo dalo bivše 10 predvojno ozemlje. P! Hrvatska bo "neodvisna" dr- P1 žava, toda njene sedanje meje bodo znatno okrnjene. n: Pavelič v konferencah s svojimi n mentorji n Položaj v Zagrebu je še vedno ^ silno napet. Dr. Vladimir Ma- 0 ček, hrvatski voditelj, ima za S seboj še vedno 90 odstotkov hr- n vatskega prebivalstva. b Dr. Ante Pavelič, vodja nove s hrvatske države, se posvetuje n zdaj z italijanskimi diplomati, s prizadevajoč si omejiti ali pre- n prečiti okupacijo Dalmacije. n Hrvatje so silno nasprotni 0-kupaciji, dalmatinske obali po Italijanih in je rečeno, da so pripravljeni z orožjem v roki upreti se tej nameri. 1 1 V Zagrebu je zaznamovati sil- ^ ^ no antiangleško in antiameriško ^ razpoloženje. Vsaka oseba, ki bi . ^ govorila na zagrebških ulicah v ' angleščini, je v nevarnosti, da | ^ bo ustreljena. £ ^ Otvoritev gostilne i. John Sustarsic in Frank Hri-j- bar naznanjata vsem, da sta o- ] tvorila novo gostilno pod ime- ] nom Hecker Tavern na 1194 E. : 71st St. — Postregli vam bomo ; vedno z najboljšim pivom, vi- i nom in žganjem. Se priporočamo za obisk. Vile rojenice j Pri drlžini Mr. in Mrs. Albert Erbežnik, 1121 East 63rd St. so se oglasile vile rojenice ter pustile dvojčke, zale hčerke prvo-rojenke. Naše čestitke! 1 Nedeljska vprizori-tev drame "Norec" Pisec teh vrstic je videl že ekatero slovensko dramsko redstavo v Clevelandu, o kateri e je lahko brez pretiravanja eklo, da je bila sijajno podana, zlic temu pa mora reči, da je le lalokatera napravila nanj tako logočen vtis kot nedeljska vpri oritev tridejanske drame "No-ec", s katero je dramsko dru-tvo "Ivan Cankar" zaključilo i-;ralsko sezono 1940—41. Dra-la sama, katere avtorja pro-;ram ne omenja, je zelo hvalež- 10 odrsko delo, katerega vodil- 11 motiv je, da se vsak greh prej ,li slej maščuje in da morajo pri em često trpeti tudi nedolžni judje; vse, kar zahteva od re-iserja, je, da razdeli vloge, ki ih je samo sedem, med vešče i-fralske moči. "Ivan Cankar" je mel v tem pogledu izredno sre-o, kajti vlpge so bile v rokah | gralcev, ki spadajo v elitni kro-iek naših najboljših diletantov n ki so igrali svoje vloge takb prepričevalno, da se gledalec tuli za hip ni mogel iztrgati vtisu, la se odigrava neposredno pred ijegovimi očmi težka in pretres-jiva človeška drama. Ta vtis je _ 3il tako mogočen, da ljudje ni- j 30 mogli odtrgati oči od odra in 3a so tako napeto zasledovali potek dejanja, da je izostalo celo običajno govorjenje, ki le prečesto moti gledalca na naših < prireditvah. Naslovno vlogo "rlorca" Leona je igral Milan Medvešek naravnost pretresljivo prepričevalno. Njegovo igranje je vzbujalo kurjo polt in privabljalo solze v oči. V svoji silni bolečini mladega človeka, iz katerega hočejo j njegovi lastni domači po vsej si- ^ li napraviti blazneža, je bil tako . silen in iskren, da si gledalec ni mogel pomagati da ne bi z vsem srcem sočuvstvoval z nesreč-j* nežem, katerega je igral in da j, mu je moral pod vtisom tega ' (Dalje na 2. strani) PROTI SEDEČIM STAVKAM COLUMBUS, O., 22. aprila — Senat države Ohio je sprejel danes s 30 glasovi proti 0 predlogo, ki predlaga maksimalno globo $50 in 30 dni zapora za o-ne, ki bi sodelovali v "sedečih stavkah". Doma Z Želetovo ambulanco je bila pripeljena domov iz Glenville bolnišnice Miss Alice Bashel, 18913 Cherokee Ave. Prijatelji jo sedaj lahko obiščejo na domu. Želimo ji skorajšnje okrevanje. Poroka V soboto, 26. aprila se poročita Miss Gizella Zavasky in Mr. Henry Backowski v cerkvi sv. Vida ob 10. uri zjutraj. Nevesta je zaposlena že več let pri • Mr. L. Kushlanu, odvetniku v Slovenskem narodnem domu. P0ZIY NAŠI JAVNOSTI Prireditev "Jugoslovanskega večeraki se bo vršila 216. aprila ob osmih zvečer v Music Hallu clevelandskega mestnega avditorija, bo za ugled vseh Jugoslovanov tako silno važna, da bomo, če se te prireditve ne bomo udeležili, v očeh naših ameriških prijateljev izgubili ves prestiž in vse simpatije, ki smo si jih pridobili tekom dolgih let našega tukajšhjega kulturnega, gospodarskega in civičnega udejstvovanja. Absolutno potrebno je, da se nas izmed 70,000 clevelandskih Slovencev, Srbov in Hrvatov zbere vsaj tolikb, da napolnimo dvorano, v kateri je prostora za tri tisoč ljudi. To smo dolžni prvič samim sebi, drugič naši nesrečni rojstni domovini, za katere dobrobit je prirejena ta prireditev, in, tretjič, smo to dolžni ameriški javnosti, ameriškim ustanovam in tukajšnjim ameriškim listom, ki so Jugoslovanom vselej tako prijateljsko naklonjeni in ki kažejo tudi zdaj toliko razumevanja in toplega sočustvovanja za našo stvar. Ne razočarajmo svojih ameriških prijateljev, ki nas poznajo kot svobodoljuben, de-* mokratičen in inteligenten narod, ki ve, kaj dela in kaj hoče! Če ne bo dobre udeležbe, si bo ameriška javnost to tolmačila, da smo popolnoma otopeli in brezbrižni glede usode naše stare domovine in da kot taki nismo vredni njihove pomoči in sodelovanja. Želeli bi, da bi mogli dovolj naglasiti važnost naše udeležbe, zato še enkrat pozivamo vso našo slovensko in ostalo jugoslovansko javnost v našem lastnem imenu kakor tudi v imenu vseh slovenskih bratskih podpornih organizacij, ki so sprejele v soboto na svojem zborovanju v Chi-cagu ono zgodovinsko izjavo, katero smo priobčili včeraj na naši prvi strani, da se udeležimo te prireditve v takem številu, kakor se nismo še nobene doslej! Z obilno udeležbo bomo utrdili vero ameriške javnosti v naš in naš narodnostni standard, s svojo odsotnostjo pa bomo podrli vse, kar smo kot Slovenci dolgih petdeset let gradili! Pridite po vstopnice v naš urad, in pridite takoj! Španija se noče P pridružiti osišču General Franco pravi, da je živilski položaj Španije akuten in da si zato ne P< more Španija dovoliti nobenih avantur. VICHY, Francija, 22. aprila. — Kot se naznanja, je general Franco zavrnil zahtevo nacijske vlade, da bi se Španija pridružila osišču ter sodelovala pri na- ~~ padu na Gibraltar. Gen. Franco je odgovoril na nemške zahteve, ! da je živilski položaj Španije ta-11 ko akuten, da se Španija ne mo- m 1 re spuščati v nobene vratolomr ^ ne avanture, španski zunanji n-minister Ramon Serrano Suner i je pripravljen, pridružiti Špani- , jo osišču, toda general Franco _ je odločno proti tej nameri in za Vl 1 njim stoji v tem oziru tudi vsa J1 armada. či j Ker so se izjalovile te name- ni _ re, ponuja zdaj Hitler Franciji d: 1 visoko ceno za njeno "prijatelj- v, stvo," preden prične s svojo ve- ^ liko ofenzivo v Sredozemlju. Francoski premier admiral p a Darlan bo odpotoval jutri v Pa- S1 e riz, kjer mu bodo zastopniki ri I nemške vlade povedali, kaj pri-.! čakujejo od Francije v pogledu J njenega "sodelovanja" z Nemči-jo in kaj ji bodo clali zato v zameno. __ _ c Seja g )- J r n Jutri, v petek, se vrši, seja \ /i društva "Zavedni sosedje", št. I 3- 158 SNPJ ob 7:30 uri zveper v t ri Slovenskem delavskem domu na š v Waterloo Rd. Člani so prošeni, c da se gotovo udeležijo. j Pet jugoslovanskih armadnih zborov še vedno v borbi Poročila naznanjajo, da je v boju proti Nemcem še vedno 400,000 jugoslovanskih vojakov, ki, niso položili orožja. » VICHY, Francija, 22. aprila. — Jugoslovanski diplomatski krogi naznanjajo, da se pet jugoslovanskih armadnih zborov, ki štejejo 300,000 do 400,000 mož, še vedno junaško upira Nemcem in Italijanom v srednjem delu države. Jugoslovanski diplomatski krogi pravijo, da sta se na severu vdala samo prvi in četrti jugoslovanski armadni zbor, do-čim se je ostalo vojaštvo umaknilo v kompakten štirikot v sredino države. Osem tisoč jugoslovanskih vojakov je pravkar hotelo prodreti skozi sovražne črte proti Grčiji, kar se jim pa ni posrečilo, kot naznanjajo isti viri. Poroka V soboto se poročita Mr. Vin cent Segulin, sin Mr. in Mrs. Se gulin iz Euclida in Miss Madeli ne Duncan, hčerka Mr. in Mrs Wm. Duncan. Poroka bo v cer kvi sv. Jeroma ob 10. uri zju traj. Poročna slavnost se bo vr , šila v Slovenskem društvenen , domu na Recher Ave. Mlademi paru želimo obilo sreče! SKORAJŠNJI KONEC VOJNE V GRČIJI IN NA BALKANU Iz Istanbula se poroča, da je bilo v grški vojni ubitih 70,000, ranjenih pa 200,000 Nemcev. \ ——♦—— NFA/in pravi m nA tmnn v *>a. urah v atfnah ATENE, 24. aprila. — V tej s starodavni prestolnici starodov- h nega ljudstva je bilo včeraj ne- p šteto alarmov, ko so nemški v bombniki napadali bližnjo oko- p lico Aten in je bila Akropola za- r vita v obldke dima, toda kljub vsemu temu in kljub novici, da č so grški kralj in člani vlade od- č potovali iz Aten na Kreto, je t prebivialstvo Aten stoično mirno. ) BERLIN, 23. aprila., — Nemške vojaške oblasti danes naznanjajo, da se je predala grška , anriada in da so Nemci uničili j angleško zadnjo stražo, ki je j krila odhod angleških in grških , armad skozi Termopile. i Boji v Termopilah ^ Nemška armada prodira zdaj , proti Atenam, ko se je prebila skozi Termopile, kjer so v dav- ] nih časih Leonidovi Špartanci < padli do zadnjega moža. < Neko italijansko poročilo na- ( znanja, da so bili Nemci odda- j ljeni še 35 milj od Aten, ko so pričeli Angleži z masnim vkr-cavanjem svojih čet, pusteč v , Grčiji velike množine vojnega , materiala. , Bomoarau-anje Pireja Nemški bombniki bombardi- i rajo Pirej, atensko pristanišče, da preprečijo vkrcanje Angležev in odplutje angleških transportnih parnikov. Nemci napovedujejo, da bodo vstopile nacijske divizije v Atene tekom 24 ur. 70,000 Nemcev mrtvih ISTANBUL, 23. aprila. — Tukajšnji diplomatski krogi so pre-• jeli danes poročila, da je padlo " v grški vojni 70,000 Nemcev, 200,000 pa je bilo ranjenih. v Nevtralni diplomatje, ki so do- j speli iz Rumunije, pravijo, da so - bolnišnice v Bukarešti prena- - polnjene z ranjenimi nemškimi i vojaki in da Nemci zasegajo - privatne hiše, kjer nameščajo - ranjence. 3 V Bukarešti je nastalo ob-i čutno pomanjkanje živil, neza- - dovoljstvo in sabotaža narašča-e ta. NABAVITE SI VSTOPNICE! Vso našo javnost nujno pozi-a varno, da se udeleži v soboto Ju-'i goslovanskega večera v Muzi-e kalni dvorani mestnega avdito-^ rija in da seže po vstopnicah, katerih cene so: $1, 75c in 50c. Vstopnice se dobe na sledečih -j naslovih: a Enakopravnost, Ameriška Do-r" movina, urad S. D. Zveze, 6403 St. Clair Ave., Mihaljevich Bros 6424 St. Clair Ave. Slovenski l" delavski dom na Waterloo Kd„ l" Hrvatski don na Waterloo Rd., 0 Hrvatsko dom 6314 St. Clair Ave., Slovenski dom 6818 Deni-v son Ave., Slovenski društveni a dom na Recher Ave., Slovenski dom na Holmes Ave., Slovenski narodni dom v Maple Heights, i- Stanley Ave., Slovenski narod-e, ni dom v Lorain, O. Jugoslovan-3- ski narodni dom v West Parku, 3- O., SN Dna E. 80. St., New-a- burgh, Nick Perei|cevich, 1374 i- East 40th St., (trgovina), Rev. m Glocar, 1561 East 36th St. in Blackvveli Night Club, 3809 Payne Ave. a- --- e- Asesment lo Jutri bodo pobirali tajniki v, društev asesment v spodnji dvo-h. rani Slovenskega narodnega do-o- ma na St. Clair Ave. ; Lastniki premogovnikov na jugu so potisnili zadevo zopet na mrtvo točko Delavska tajnica je izročila celotno zadevo v roke Narodnega obrambnega posredovalnega urada. — Rud-1 niški magnatje so vzeli s tem nase veliko odgovornost. oogovor NEW YORK, 23. aprila. — tc Lastniki premogovnikov na ju- s< gu so danes, in sicer zdaj že dru n gič, blokirali konferenco z zastopniki unije premogarjev..... 1 Delavska tajnica Frances Perkins je izgubila potrpljenje n i in menda tudi upanje, da bi se r . dosegel sporazum v štrajku pre- s mogarjev mehkega premoga, ki j traja zdaj že 23 dni, zato je iz- n ročila zadevo Narodnemu o- p brambnemu posredovalnemu od- t " boru za posredovanje. ; Tajnica je naročila temu od- z - boru, naj gleda, da se premo- ^ . govnike odpre. Rečeno je, da so lastniki premogovnikov juga sami zahtevali, da se podvzame ta |korak. Izjava delavske tajnice Delavska tajnica je rekla v - svoji izjavi med drugim slede-če: "Zdaj je jasno, da so se last-s. niki premogovnikov umaknili, od pogajanj in da se nočejo poko- j i- riti predsednikovemu predlogu,' > da bi odprli rudnike. Premogov-: n ni lastniki severa so sprejeli; u predsednikovo predlogo in prav ! tako so jo sprejeli člani unije, - toda to sprejetje je pogojno, da i- se odpre vse rudnike, ne pa sa-u mo one na severu." i- Velika, odgovornost delodajalcev !S Dr. John R. Steelman, načel-|e nik vladnega posredovalnega u-ie rada, je izjavil časnikarjem, da 5- so lastniki premogovnikov na ii jugu vzeli nase veliko odgovor-z- nost, ker niso hoteli pristati na 3- predlog predsednika Roosevel-I- ta." Cela zadeva je obtičala zdaj i- zopet na mrtvi točki. 3- ~ : '..........~ a- Mlad. pev. zbor :a na Waterloo priredi v nedeljo l KONCERT in spevoigro "Živi in mrtvi materi" >d in ! u i "Kranjski Janez v New v-j Yorku" eli j v S. D. D. na Waterloo Rd. av, Pričetek ob treh pop. je, | UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ' \ »ENAKOPRAVNOST« f Owned and Published by I THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. *** •231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 J Issued Every Day Except Sundays and Holidays Pi, raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..................—......................—-.....*5-50 < zh 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ........_..............................'.$1.50 v Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexici, za celo leto.....................................$6.00 cas «a 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 ogi Za Zedinjene države, za celo leto.....................................v.............................................$4-50 ^jj ta 6 mesecev......................................$2.50; za 3 mesece ..............................--------$1.50 Za Evropo, Južne Amerike ln druge inozemske države: ter £a celo leto .......................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 lis Bnterad is Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Oifice at Cleveland, Ja: Ohio, under the .Act of Congress of March 3rd, 1879. ._ do ____________ft NOV BOG NA OLIMPU Pod tem. naslovom objavlja "Plain Dealer" ured- sk SIC niSki članek, ki se glasi: so Uogovi, ki so živeli v antičnih časih na gori Olimp, tj< so blagoslavljali orožje Helenov (antičnih Grkov) ter j. jih inspirirali v njihovi misiji civiliziranja Sredozemlja. H« Zdaj pa je ta sveta gora v posesti sovražnika, čigar jvr voditelj se sam smatra za boga, za božanstvo filozofije,' ^ ki je mnogo bolj poganska in mnogo bolj brutalna kakor j sv je bila filozofija antičnih ljudi. Njegove oborožene horde j hrame preko hribov in potem zopet dol v ravni Tesalije, le podeč pred sabo moderne brambovee stare civilizacije, ki | ^ ji je zadala temelje klasična Grška. Toda poraza na Balkanu ne smemo smatrati kot I bj smrtnega udarca zavezniški stvari ali za konec upanja malim narodom v tem' delu Evrope. Nihče ne more za- gj nikali, da to ni hud udarec, in zakaj niso zavezniki • IV utrdili svoje fronte, ko so vendar vedeli, da drve proti ^ p jim nemške panzer divizije, to bo treba Še pojasniti. n Toda v razmerah kakršne so, bi prizadevanje, da j ,T se vzdrži nadaljno fronto v Grčiji, utegnilo morda dovesti! s< do izgube Egipta in Sueza. V tem slučaju bi grozil za- j h veznikom na obeh bojiščih poraz. Zato je še vedno upanje, da bo mogoče rešiti mnogo važnejšo fronto pri ': Suezu. 1 p Hitler je dobil s to zmago malo več kot strateško i s, pozicijo na Balkanu. Materialni viri, ki bodo Hitlerju tu na razpolago, so neznatni. Šele kadar bo in če bo dosegel 11 Iraq ali Baku, bo prišel do olja, katerega išče, oba ta dva j ^ cilja pa sta tako iz vojaš^ga kakor političnega ozira že j v nedosežni daljavi. ; s Sicer pa mu vsa njegova zayojevanja ne bodo v j i korist. Zdaj je dobil pod svojo "zaščito" dvoje na daljnih jr sovražnih dežel, Grčijo in Jugoslavijo, ki ne bosta pa-1f sivno sprejeli svoje usode. Dalje je še bolj zasužnjil ; Italijo, ki je zdaj večja dolžnica Nemčije kot kdajkoli j, prej za vse, kar je Nemčija zanjo izvojevala. Benito I j Africanus je danes tlačan Zeusa Adolphusa. Hitlerjevi .i sedanji uspehi obetajo še nadaljne sitnosti zanj. To novo j1 pogansko božanstvo je namreč prav tako osovraženo pri j j svojih zaveznikih kakor pri onih, ki jih je zasužnjil. KAKŠNO EVROPO HOČETA NEMČIJAJ1. IN ITALIJA V "Frankfurter Zeitung" je izšel članek, v katerem' pravi pisec, da je bila do vojne Evropa zgrajena na , načelu ravnotežja sil. To ravnotežje sil pa je sedaj od- l stunjeno. Nato naglasa list: "Predpogoj ravnotežja sil j3 bil evropski partikularizem (vsaka država, vsak na-1 i od za se, samostojen, avtonomen, federativen — op ur.). Izhodišče gospodarskega liberalizma je utvara, da se t alota pretvarja v lepšo skladnost, ako poedinec v po-olni svobodi razvija svoje lastne sile in zasleduje svoje i . istne koristi, med tem ko uspeh v resnici izgleda čisto drugače. Tako je tudi nauk o evropskem ravnotežju počival na mišljenju, da je 'trajen red mogoč samo tedaj, ako vsaka poedina država nosi odgovornost zase, V obeh primerih se je pokazalo, da celota zapade anarhiji, ako . posamezne moči niso zgrajene-- in povezane. Partikulari- j zem (samostojnost, avtonomija, federacija) ne more več postojati,' ker ni več v skladu z dejstvi. Evropa se je že i davno pretovorila v edinstvo. V bodočnosti more obstati samo, ako se tudi yredi enotno, ako bo organizirana in j upravljana kot enota. Namesto evropskega ravnotežja j stopi evropsko edinstvo in enotna evropska ustava. Države osi so nositeljice novega reda, kajti one so dovolj močne, tla prevzamejo evropsko odgovornost, tudi zato, j ker so že v svojih nacionalnih državah ustvarile po-j litične, socialne in gospodarske življenjske oblike nove Evrope." Z drugimi besedami: Nemčija in Italija hočeta, da bo Evropa "predstavljala gospodarsko, politično in socialno enoto, pod njunim ..vodstvom. Ker pa enotno vodstvo ne more biti v dveh različnih krajih, je vsekakor jasno, da bi to vodstvo nove', enotne Evrope bilo v Berlinu. Drugo je vprašanje, kaj bi z narodi in državami, ki bi bile slučajno drugačnega mnenja. Revija "Berlin-Rim-Tokio" odgovarja na to. da hočejo države osi pravično razmejitev narodov v Evropi in Aziji (najbrž tudi v I UREDNIKOVA POŠTA To in ono iz Sheboygana to ve Sheboygan, Wis. — že precej ar ht časa je minilo, odkar se je kdo n. oglasil iz sheboyganske našel- v. bine, pa saj vemo, kaj je vzrok p temu. Vsak raje čita in prebira (j liste kot pa piše. Zatorej hočem jaz-zopet malo popisati, kaj se v, dogaja v našem mestu. Kakor gj drugod ,tako tudi nam tukaj n Stric Sam ne prizanaša; vsak C( mesec pokliče več mladih fan-!]j tov v vojaško službo. Zadnja g: skupina je odšla 20. marca, in jj sicer 54 po številu, in med njimi j so bili tudi sledeči,slovenski fan- ^ tje: Frank R. Renko, Anthony J. Progar, Joe J. Weiss in Wil-liam F. Fale, ki je ravnokar dovršil odvetniške študije na Mar- r/ quette univerzi. Vsem želimo j. i srečo in skorajšnji povratek k j. j svojim dragim. v V naši naselbini nam tudi bo- ^ | lezen ne prizanaša; veliko je v ljudi na bolniških posteljah, j j Kaj je temu vzrok? Morda ta ^ ! naš vlažni zrak, ker smo tako blizu Michiganskega jezera. Že-limo -vsem bolnikom skorajšnjega zdravja. Z delom gre precej na bol je. Marsikdo, ki je bil dalj časa ] brezposhi, ,je bil zopet klican, nazaj na delo, to pa zato, ker! < ; mladina odhaja k vojakom, da | se pripravi za obrambo njihovo ; i in nase- ljube nove domovine, za : I slučaj, da tudi nas zadene vojna j šiba. Upajmo, da bo Ameriki j j pod vodstvom preizkušenega ; predsednika Franklina I). Roo-t| sevella vojno zlo prihranjeno. POmislimo, kako srečni smo S mi tukaj v tej deželi, v naši no-| vi domovini, ko nam še ni treba trpeti lakote, uničenja in pre-i ganjanja, kar je danes delež i skoro vseh narodov na svetu. Ampak tudi Amerika že čuti | razburkanost ostalega sveta, . ! dasiravno se nahajamo daleč-od ; evropskega kontinenta in naše ! : ljube stare domovine. Kako se ! 1 nam smilijo oni tam preko mor-1 ja, naši starši, naši rojstni brat-i je in sestre, ki nikdar ne vedo, > J kdaj bedo topovi razdejali nji-• i hove domove in uničili življenje i njih dragih. ! "Ameriško slovensko združenje" apelira na vsa društva v J Sheboyganu in po drugih delih Amerike, da bi začeli razmotri-: vati, kako bi se moglo pomaga-1 | ti bratom in sestram onkraj j ! morja. Priporočljivo bi bilo, da | bi vsako društvo na svoji seji ~ ! ukrepalo o tem ter izvolilo svo-, jega zastopnika, nakar bi za-- j stopniki na skupnem sestanku . i izvolili odbor, ki bi vodil akcijo e j za pomoč naši rodni domovini. (V soboto 19. aprila se je vršila v Chicagu konferenca zastopni-e kov \'seh slovenskih bratskih or-o ganizacij v Ameriki, ki je spre-)- jela definitiven program po-možne akcij ev v tem oziru. Op. ^ ured.) Sedaj pa še nekoliko poroči- t° i la o aktivnost v našega "Sloven- i sko-anleriškega združenja." Na ;č zadnji seji je bilo sklenjeno, da priredimo plesno veselico s pev- {.j skim programom, ki se bo vršil 117. maja v FludernikoVi dvora-■11 ■ ni. Pevske točke bo prispeval naš ' pevski klub. Na tej zabavi bc tudi oddana krasna posteljna lj odeja. Vsi, ki se zanimate za q "Združenje," ste prošeni, da pri-j dete po knjižice in da razproda-v te čim več fistkov. Vse, kar bost« | storili za "Združenje," bo varr i v korist, kajti vi sami ste "Zdru-la žen je." Serviral se bo brezpla q- | čen prigrizek in postreženi bo 1 ste z izvrstno pijAčo. Naznanja se. da se bodo naše l) j seje vršile od sedaj naprej a Standard dvorani vsak, zadnj ki-----------3--- g< torek v mesecu. Udeležite se v velikem številu naše prihodnje ® seje, t. j. 29. aprila ob 8. zvečer, na kateri se ima ukreniti več važnih stvari. Vsi, ki še niste pri "Združenju," ste vabljeni, da se nam pridružite. n Ravno sedaj se vrši izpraše- Si vanje; za ameriško državljanstvo, in kako veseli smo, ko vidi- ^ mo ,kako veliko število Sloven- P cev bo zopet sprejetih v držav- P 1 janstvo .obenem pa hvaležni na- 11 ši domovini, ki nas vse brez raz- t( like sprejema pod svoje okrilje. " Hvaležni smo tudi učitelju g. E. P A. Hickey-u, ki se je toliko tru- z dil in s takim veseljem pri- t pravljal in učil naš narod. s Kakor je bilo poročano na s zadnji seji, smo dobili zopet ne- s kaj slovenskih knjig v našo či- r talnico. Rojaki in rojakinje so \ vabljeni, da segajo po njih, kaj- 1 ti čim večja bo zahteva po slovenskih knjigah, tem lažje j bomo dobili druge, nove knjige ' v čitalnico. < Pozdrav vsem Slovencem ši- | rom Amerike! < Mary Fale Kraljički bodo žvrgoleli i Maple Heights, O. — V ne- , ■! deljo 27. aprila, ob 4. uri po-, poldne, ima mladinski pevski 1 ; bor Kraljičin iz Maple Heights i svoj pomladanski koncert v Slo-l j venskem narodnem domu v Ma-i j pie Heights. 1 Ljubitelji lepe slovenske pesmi ste prav vljudno vabljeni, da se udeležite tega koncerta, ki bo pod spretnim vodstvom } nagega pesnika g. Ivana Zorma-na, in s tem pokažete, da ceni-v te naš trud in nam daste še več navdušenja in zanimanja za na-j še lepe slovenske pesmi. ( Za nedeljski koncert se Kra-^ Ijički. prav pridno pripravljajo e in učijo, da vap podajo kar naj-e lepši koncert. Na programu so .. lepe narodne Hn umetne pesmi, . kakor tudi sole in dueti. Vi pa ) napolnite dvorano Slovenskega i_ nar. doma v Maple Heights in s e tem nam boste poplačali za naš trud. j. Po koncertu bo prosta zaba-v va in ples, za katerega bo igral h Louis Simcnčičev orkester. Na-i- še kuharice in natakarji pa bo-i- do skrbeli za lačne in žejne, ij Na svidenje v nedeljo popol-a , dne ob 4. uri v Maple Heights, ji Vida Perušek, a- tajnica s,- -f- u NEDEMSKA VPRIZORITEV io DRAME "NOREC" (Nadaljevanje s 1. strani) la y ij. sočutja brezpogojno odpustiti r- celo njegovo zadnje, v resnici e- j blazno dejanje, ko brezobzirno o- uniči vso svojo okolico. Jelo, mlado dekle, v katerem .. je Leon našel svojega "angela, ki je neslišno prišel k njemu v trenutkih najhujše notranje j! stiske in ga potolažil" in ki je ^' bilo edino bitje, ki mu je ver-! jelo, ga je ljubilo in ga tudi za-* Igovarjalo, je krasno igrala Olga v'Mam, ki je bila v svoji vlogi mi-l)0 le, razumevajoče in ljubeče to-|!a lažnice tako ljubka-in prepriče za valna, da si je cloyek nehote za rj_ želel, da bi bil v koži nesrečne ia_ ga Leona in deležen njenih meh-;te ki h besed, toplih pogledov in ra-im hlih, boža jočih dotikov z roko . ■u. Tudi ona je v svojih nastopil la. čestno močno udarila na tist( >0- najbolj skrite strune v gledalče I vi duši, katerih drhtenje potiš tše ne srce v grlo in ovlaži oči .' . v Leonovega očeta, premožne nji ga trgovca Dobravca, ki se do 0 razume na poslovne zadeve, nanr 3er je pa naivna malomeščan- viti a duša, ki nima najmanjšega tošr zumevanja za zapletene viju- tak< 1 usode in človeške duše, je i- in ( •al Anton Eppich. Njegova sen oga ni bila lahka, toda odi- se i ■al jo je izvrstno,, tako, da člo- du, ik često ni vedel, ali bi se sme- kaj .1 njegovi naivnosti ali ga po- bod iloval, nazadnje pa se mu je pon imo še smilil. Tudi vloga Dobravčeve žene ne, ki je nekoč grešila, potem a skušala zatreti spomin na repovedano ljubezen z zatira- g] jem njenega sadu, Leona, ka-jrega navzočnost ji je zoprna i ga vsled tega preganja, za-ostavlja in tira v blaznost, je r ahtevala izredno igralsko moč ^ er jo našla V Berti Eršte. V . vojem strahu pred razkritjem . , tarega greha, v svoji mržnji do .. ina in v svoji bolečini, ki jo je ^ odilo spoznanje, da je bila pre- . 'arana iii da je s svojim gre- ^ lom priklicala pogubo nad svo- , . 0 družino je bila resnične? pre- , iričevalna, lepa in velika. Emo, Leonovo po poli sestro, Iražestno, neizkušeno in po lju- nii Dežni koprnečo mlado dekle je dil sijajno igrala Anica Čebulj, naj- sk lovejša senzacija na sloven- sv skem odru v Clevelandu. Anica lj£ poseduje resnijen igralski ta- * ient in njena igra je, bila vse- pr skozi dovršena. Višek svojih so zmožnosti je pokazala v sceni, ko kakor zamaknjena razkriva zg doktorju Kozini svoje dekliško sanje; v tej sceni je bila nepo- __ zabna. Zdravnika doktorja Kozino, Dobravčevega starega prijatelja in bivšega ljubimca njegove žene in Leonovega očeta, tega brezsrčnega, mefistovskega sla-dostrastnika Kozino pa je igral Rudy Widmar, o katerem je tu-že bilo izrečeno toliko pohvale, da je težko še kaj dodati. Svo- | jo vlogo je igral tako dovršeno, da je nazadnje najbrž mar-sikateri gledalec samo obžaloval, da mu ni bilo dano videti, kako je naposled sam postal žr- J tev svojih zločinskih spletk in naklepov in poginil od roke svojega lastnega sina. Manj pomembna, a potrebna je bila vloga Dobravčeve hišne. Igrala jo je Frances Tavčar, ki je bila dobra, ni pa mogla poka-jzati toliko ket drugi, ker ji njena vloga tog«, pač ni dovolje- I vala. Na splošno rečeno, je bila drama "Norec" sijajno podana j in je na navžoče napravila neizbrisen vtis. Pisec se pridružu- ( je mnenju tistih gledalcev, ki so i po predstavi menili,, da bi taka l vprizoritev ne delala nobene l j sramote tudi poklicnemu odru. t ; Občinstvo j .- bilo tako navduše- c no, da je bilo na moč radodar- -| no z aplavzom in je igralce ponovno klicalo pred zastor. Igro je režiral Josip>Skuk, ki zasluži, da se mu čestita, prav : tako kakor igralcem in dram-skemu društvu "Ivan Cankar."" Mojster odra je bil France Žagar, ki je svojo nalogo vešče opravil. Pred kratkim nabavljena nova, okusna scenerija je | tudi pripomogla k boljšemu u- 1 cinku. : Med dejanji, sta nastopila John Čeh s "primorskim dija-jlektom' ' in Toni Podobnik s j pevskimi točkami tfer s svojimi i nastopi olajšala težko atmosfe-; ro tragike, ki jo je ustvarjala i- ! gra. ( • f. f ■[V Poset je bil dober. Predstavo ; je obiskalo okrog pet'sto ljudi, kar je fiilo spričo lepega spomladanskega vremena, ki je va-bilo ljudi vc.vna deželo, mnogo i Naj še omenim, da je bila ! slovenščina naših mladih, tU ro-' i jenih igr alcev, ki so imeli 'večino ! vi eg, prav lepa in malone brez-1 hibna, kar je vplivalo posebno blagodejne., i Po predstavi sem slišal, da se Afriki), da hočejo voditi in urejevati, ne pa osvajati in j tiranizirati. — "D. P." (Komentar k tej lažnivi filozofiji si ustvarite sami.) • .. t cmerava dramo "Norec" pono- g^® iti v Pittsburghu za časa le-! A ošnje konvencije SNPJ. Potem- jl| akem se pittsburškim rojakom jg n delegatom SNPJ obeta kra-lP^ ien užitek. Želeti pa bi bilo, da ie igra ponovi, tudi v Clevelan-lu, v novembru ali decembru, tajti tudi tu je mnogo ljudi, ki Dodo veseli, če jim še enkrat ponudi prvič zamujena prilika. Ivan Jontez f-t» i ■ i Kako je rimski vojskovodja Julij Cezar j • a i • • dve osvojil Anglijo iz _ i Znani šahovski mojster Alje- že hin, ki je po rodu Belorus, objavlja v nekem nemškem listu^ lje izhajajočemu v zasedeni Fran-ciji, tole; se "Bil sem v carski vojski ka- Je petan. Ko so vzeli, oblast boljše-viki, so me v Odesi prijeli kot sli bivšega oficirja in člana stare Tr plemiške rodovine. ja^ Ko so me odvedli v jeco, so vg mi sporočili, da je Trocki odre- ^ dil, naj me ustrele. Bil sem ^ skrajno obupan. Hodil sem po vg svoji ceii gor in dol ter razmiš- ^ ljal, kako bi se mogel rešiti. jJ * Nekaj dii potem sem slišal D pred svojo celico korake in igla-sove. Prepričan, da je prišla moja i rc zadnja ura, sem že videl v duhu, m kako me bodo ustrelili.. Vrata so m Poveljnik m rc :■.■■■ ' • : . . ' ' '/.".v :: 1 ............... Kapitan Olaf N. Hustvedt, ki - ga vidimo na gornji sliki, je bil s 3 imenovan za poveljnika nove * a bojne ladje "North Carolina." * e Poveljnik stoji pod 16-palčnim ] i. topom, katerih ima bojna ladja 1 i- devet. E _1___i Pregled zaklonišč ' io Mrs. A. Drexel Biddle, zena z- ameriškega poslanika pri ev-io ropskih vladah, v izgnanstvu, je pravkar pregledala nekatera an-se gleška zaklonišča v Londonu. ŠKRATI Jakob: "To je strašno, dva tedna se moja žena zC L ^ iz Dalmacije ..." jfiž Melhijor: "Kako dolgo P F >. že na letovišču?" d£fi ,- Jakob: "Jutri se šele 0 1 'vlje • • •"______M h l" • v' J Si !0 variš Trocki bi hotel s ^ J } e" grati šah." Nato je PoioZ'celi| m mizico pred oknom moje k 1° šahovsko desko. Vedel se^ S" dal3e ^asa, da je imel ^oc j , lo rad šah in da je med ™ p ^ al Dunaju, v Berlinu, Cu"^ J a" Londonu igral cele noci j J Medtem ko so postavi'1 ^ ja ! re, je Trocki nepremično-^ j ; u, me ogledoval. Nato je b ^ jli f so meni in ko sem ga vPraSnlj f l — želi bele ali črne figur;. ^ 1 molče pokazal, da prepusC'; ^ | ro meni. Odločil sem se z^jj in tako se je začela naJz''i -f ( vejša partija šaha v Ijenju. eD tre Sicer se nisem niti za _ ^ jA nutek med igro zmedel sem, da je bil^> od nje 0 ^j*, ali ostanem živ ali ne. nisem, ali mi bo Trocki jj stil, če zmagam jaz ali če on. Zato sem večkrat dal možnost, da bi me prek'os ^ L. me je pogledal, a ni reke I " sar. _ je«;1 Nato sem si dejal, da J ^ imno, če premišljam, :l ampak sem igral tako, terjal položaj, in sem ^V Trocki me je pozdravil ^ Drugo jutro so mi ueLico listino s podpisom ^ ga. Bil sem prost in sein zapustil Rusijo." osemdesetletNI^,,' Meseca februarja je Pra ki 80-letnico i svojega rojstva ^ sta slovenskih slavistov ' ^ n.e tija Murko, univerzitetnimi a >> fesor v pokoju. Jubilant lim v Pragi, je eden največji? (j -a iskovalcev slovanskih jeZl $ ' 1 slovstev, učenjak svetovneSj^f- __vesa ter Slovenec, ^ : in Slovan z dušo in te}&°]y VS£KARKOtI ' potrebuje se oJ zooozdr^,^ bodi izvlečenje zob, P° v ^ zeb in enako lahko dobite^ ^ še polno zadovoljstvo P^. ^ - i Župniku, ne da bi zgubili P / / dosti časa. Vse delo je j kadar v^.n čas pripušča-i ni naslov: n 6131 St. Clair Av2' ti vhod na 62. cesti ■> i ol/ IKnauscvo pos» j -;----— Im i n k 18 * V^SU** fyava jugoslovanskega poslaništva v Washington!!, D. C. toT presbiroa v Washita11.^8 naproša za objavo lzjave g. poslanika Foti-""Z'rom na vesti o kapitala J^oslovanske vojsjie mi L aolžnost nalaga izjaviti, da i^^ičan, da bosta jugo-LSki kralj in vlada nada-%tj Proti tiranu, ki hoče Vse» kar je vsakemu od ^ :^Vetejše. Oni bodo ostali Stj °m sv°hode in neod-i J' *er se bodo borili z vse-j^, v'> in če potrebno tu-tn naše domovine. /, j J Ja dva tedna sta samo sodelovanja Jugosla-|V skap»i borbi demokrat- , je ,.Ztln'ja za načela civilizaciji J začetni fazi, namesto i- naroda, ki bi sodeloval pri iz- 'o gradnji nemškega novega reda, ] i- sovražnik bo našel samo razru- j i- šene kraje in narod, ki bo na 1 »i vsakem koraku pokazal svojo ] [a mržnjo in sovraštvo tlačitelju: J j- Jugoslovani so v tej prvi fa- < i- zi zelo drago plačali odbrambo :e svoje časti in neodvisnosti, toda < d osišče je še huje plačalo svoj ] li kruti in neizzfvani napad. Jugo- : 1- slovanska vlada in narod bosta i e- z neomajeno odločnostjo nada- 1 i- ljevala boj do končne zmage ob i strani Anglije, bratske Grčije j ter vseh drugih zaveznikov, a v io pričakovanju moralne in materi- ^ alne podpore velike ameriške de- ] mokracije. < i" Kraljevski poslanik, o Konstantin Fotič. f '07 A T? C- X i'It A 1 P0ZIV JUGOSLOVENSKEGA POSLANIŠTVA # SHfNGTONU, D. C., DATIRAN 10. APRILA 1941 A Dor■ -v / do i VTl kraljevskem poslaništvu vas vljudno naproša, sjr J S »j fe na vidnem, mestu in v prvi idoči številki objaviti sle-1 pr, Pr°ylas jugoslovenskega poslanika Fotiča našim' ga i % ^setyencem radi pomoči napadenemu jugoslovenskemu' mj ^ težkih časih, kadar so mnogi naši amerikanski ge] V°sebno pa Amerikanci jugoslovenskega porekla iz-1 ze; I Mr v čim večji meri priskočijo v pomoč jugoslovenske- \ -je i C" V domovini, ki se bori za svoj obstoj, ter da ublaže '— t Ni! tVprjenie' Amerikanski rdeči križ nam je takoj prvi dan; i S ^ ^ojo pomoč ter takoj poslal v Jugoslavijo kot prvi svoj , t' ^ Sanitetni materijal v vrednosti enega milijona dolarjev, m 10\ '^'f '1 Se7n> da sem bil tolmač čustev vseh naših organizacij, l| J ^ 1 Posameznikov v Zedinjenih državah, ko sem se Ameri- & jI1, Hoj. u rdečemu križu zahvalil v imenu našega naroda tu in v 0 C1 sa ve iko pomoč in sodelovanje. Jaz mislim, da je sedaj j j ^Tenotek, da naš narod tukaj zbira po svoji lastni inicija- Ijj V Za Pom°č Jugoslaviji in s tem pokaže pred celim ™ 1, * fe '8 Posebej v Ameriki, kako velika je njegova ljubezen do % flj * i'jd °*"°vine. Gospod Norman Davis, predsednik Amerikan- || $ fc^ e°ega križa, se je sam ponudil, da ta velika dobrodelna t| $ Ve mestni odbori sodelujejo v tej akciji, da se 9 $ hjj in najboljši način pošlje pomoč. Pa tudi naše narod- j ' 1 ^ ' n^6 °3^oma posamezniki zamorejo po svoji lastni inicija-i || 1 Io in organizirati to akcijo. Vsi doprinosi, kateri se! 11*8 ijj,..način zbirali, naj se pošiljajo Amerikanskemu rdeče-1 til " 'ln posebej označijo, da so namenjeni za jugo'slovensko ''iJl!¥fCjnaslov ie American Red Cross, for Yugoslav Relief. |cl A jj..1 nai se pošiljajo, bilo mestnim organizacijem Rdečega i 0 centralni organizaciji v Washingtonu. Imena daroval- \ M Posameznikov, bilo organizacij, in veličina iznosa se objavljala v naših in aDierikanskih časopisih. J.'fwg'aj^ki rdeči križ bode te doprinose vporabljal edino za || jugoslovenskemu narodu, a v sporazumu oziroma s m j, Jugoslovenskega rdečega križa in jugoslovenske ogromno število naših amerikanskih prijateljev se je P' fl^'iNoCJa tren°tka pridružilo tej akciji. Radi tega jaz se s P1 [0t°am do vseh naših organizacij in posameznikov, Pio ' ^''bov in Hrvatov, da čim složnejše in aktivnejše n oziroma v rokah naših velikih narodnih podpornih 1 r^fWjjg ^ tb v prvi vrsti v rokah Jugoslavenske katoliške ^e<^note (Ameriške bratske zveze), Kranjsko slovenske : •a^l^e . 'lednote, Slovenske narodne podporne jednote, Hrvatske! iov?? | i, 0Jednice, Srpskega narodnega saveza, naših katoliških i pi. i\elr°nia srbske pravoslavne eparhije. Izjave in telegrami / t1< in '{a> hrvatskega in srbskega izseljeništva so bile za naš ! naše "a na**° vladO velikega pomena in so globoko segle v ''"'ff naro^a onkraj morja ter jih bodrile in podprle, da ij^J^j jnaPadalcu in skupno šli v boj-za naše pravice■ Danes | VVlJ^t Va*a Pom°č v veliko tolažbo, ko bodo čuli, da je j "i telj) |"J!?f;js. ° z°pet priskočilo njim v pomoč, da se ublaže rane in j ''■f/ l^fop' ^ počenja sovražnik nad našim narodom. Danes moment, ko slovensko, hrvatsko in srbsko iz-, V'ltf'V ireba edinstvenp da pokaže svojo ljubezen do starega L'-' h v velikem narodnem in humanitarnem zanosu pri-P' xnU"loč jugoslovenskemu narodu v njegovi borbi za svo- 1 p Jy f % A) iCzavisnost, a v istem mahu v borbi za dostojanstvo 1 >1 eŠipa. \ I Kraljevski poslanik Konstantin Fotič. Zasedeni Belgiji gro- ^ zi prava lakota d Hooverjeva komisija, ki, je 1 preučila razmere v zasedeni Belgiji, je prišla do zaključka, da ^ bo na belgijskem ozemlju v kratkem nastopila prava lakota. Komisija pravi v svojem poročilu med drugim: Po 15. februarju v Belgiji hu- r do primanjkuje moke in kruha, si ker so zaloge pšenice in žita v sploh izčrpane. Že doslej so bila ti mesta v Belgiji tri dni na teden lj brez kruha. Nemška okupacij- k ska oblastva so poslala v Bel-;gijo le neznatne količine živil, i . Količine živil, ki se odmerjajo " v Belgiji, so danes najmanjše v ■ Evropi in ljudje dobe komaj drobec tega, kar jim pripada na papirju. Krompir je mogoče kupiti le pod roko na tako imenovanem "črnem trgu". V mestih ga sploh ni mogoče dobiti. Zaenkrat se še dobi malo _ . sirovega masla, a kmalu bo izšla prepoved za izdelovanje sirove-,ga masla, ker bo treba dajati mleko otrokom, da ne bodo zabeli umirati od lakote. Jajca so \ ,zelo draga, posušena zelenjava i je razprodana. Tudi ostalih ži- Izkušnje v džungli ' L^l l? i j 5 I , Major R. E. Randall je bil o prisiljen izsekati si pot skozi s panamsko džunglo 25 milj daleč, ko je moral s pomočjo pa-, dala skočiti iz svojega pokvar-j jenega letala. \ Kon+esf v Clevelandu ■i- Od 23. do 26. aprila se bo 0„ vršil v Clevelandu kontest za ;o Roller Skating šampijonstvo. Na [gornji sliki je Miss Harriet Neilson, ki ima mnogo upanja Ič. na zmago. TTfc T\ *T • vil je v deželi zelo malo, pred- i: vsem hranil, ki so potrebna za r doraščajoče otroke. f --s Usmrtitev enega so- ^ vražnega vojaka sta-v ne 3,000,000 din j - t Ameriški senator Bone je iz- v računal, koliko stroškov ima I sovražnik, da pokonča enega so- s vražnega vojaka. Seveda je pri | s , tem upoštval količino uporab-1 ~ ljenega tvoriva, kajti vsaka " krogla še ne ubije. Tudi bombe VVVVVVVA^.VWVVAWVWW. SLOV. DEL. DOM; 15335 Waterloo Rd. * priporoča: 1 z Kegljišča in balincarske ] prostore ] Točilnica: ' Vsak petek se servira okus- ^ no ribjo pečenko j Godba in ples j ' Vsako soboto imamo najete izvežbane godbenike ] Domača zabava za vse PODPIRAJTE SVOJO , USTANOVO! vjuulmjuuuvaaajuiajuuvuuuia/ 1 T in granate, ki so drage, ubijejo or ražmerno malo ljudi. Senator je d) pri tem ugotovil, da se je cena1 zr smrti v teku stoletij spremenila. I je Bolj ko je človek postajal pro-jp< sveti jen, dražja je bila smrt v,d< vojni. 0( Ko je živel rimski vojskovod- _ ja Julij Cezar in so njegove če- , te premagale sovražnika po ' vsem tedanjem svetu, je moral — porabiti tri četrtine dolarja za smrt sovražnega vojaka. Za ča-1 Jsa Napoleona, ki se pe morilno SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Uradniki za leto 1941 so sledeči: predsednik Frank Baraga, , 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik John Krasovec; tajnik j Frank Bavec, 1097 East 66 St. Henderson 9183; blagajnik in zapisnikar John Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki John Mlakar, John Lokar in John Sterle. = Seje se vršijo vsako tretjo | sredo v mesecu v S. N. Domu,1 št. 4 staro poslopje. Društvo sprejme nove člane od 16 leta do 45 leta s prosto pristopnino ter zdravniško preiskavo. Društvo plača $200.00 smrt-nine in $7.00 na teden bolniške podpore za $1 mesečnine. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se , obrnite na društvene odbornike, j ' orožje že izpopolnilo, se je cena dvignila na 3000 dolarjev. Po-,'zneje je narasla na 5000 dolar-! jev. V 20. stoletju pa se je kar j početvorila. V vojni od leta 1914 ' do 1918 je poskočila že na 20,-000 dolarjev. Zdaj pa ko imamo še vse dru- gačne morilne priprave, mora nasprotnik plačati kar 50 tisoč dolarjev. Od Cezarjevih časov pa do danes se je cena smrti povišala za skoraj 67 krat. Nobena potrebščina se od tistih časov ni tako podražila. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" Za najboljši Sunfast in Waterproof STENSKI PAPIRggi^ i GOLO SEBI \ STENSKI PAPIR Pfl ' lUflliPftPEB J Vprašajte vašega \ I/ ca ali dekoratorja za:Old^^f/gj^^^^g^^ Gold Seal vzorčno knjigo THE H. BLONDER CO. Razstavljena soba: Prospect pri E. 40th St. HE. 3560 Tri trgovine za vašo udobnosti 2695 E. 55 St. — 10613 Superior Ave. — 2538 Lorain Ave. ji.'«..>.'v..ii l i ....... i '»iii ii 1 ' ■ ------ DELA KOT CAR le dosti reči, ki bi jih radi naredili tako j—ako bi imeli malo odveč denarja NA PRIMER: Kupili bi nov ali rabljen avtomobil; popravili dom; poslali sina ali hčer v college; plačali dolg v trgoVitli, zdravnika ali bolniške račune; davke, zavarovalnino, itd. , Morris Plan ceneno posojilo preskrbi gotovino za vse to in tudi za druge koHstne namene ... pomaga vam, da izvršite vaše načrte takoj ... in plačate nazaj izposojeni denar ita lahka odplačila. Morris Plan, ki ima 23 let'izkušenj v osebnih posojilih, prihrani vam dosti sitnosti in odlašanja. Večina Morris Plan posojil se izposluje v enem dnevu. Morris Plfein "čenetai" čekovni račun prihrani vam čas in denar. MORRIS PLAN BANK 921 HURON ROAD lice Rd. in Meadowbrook Blvd.—14006 Kinsman Rd.—Detroit & W. 117 St. KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite td tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pbuk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnilk. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Ncaročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik IME: ___________________________________- NASLOV:________________________________ Zastopnik: _______________________________ Plačal $_____c____ Diie_____________19___ ^ ; ' • > " r--^ NOVICA,.. ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi drUge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312. i Lahko jo sporočite našim zastopnikom JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 Poglejte, predno skočite! jZaradi vaše udobnosti in denarnice, spomnite se to, da ko mislite o novi kuhinjski peči, je 1941 plinska peč tako naprej od par let stare plinske peči kakor je 1941 avtomobil naprej od starih "horseless carriages." IN—moderna plinska peč ima vse avtomatične posebnosti, vse udob-nosti in izboljšanje nudi od katerekoli peči in tudi vi dobite štiri važne vrednbsti samo s plinom: nizka prva cena, gorkota, ki ne potrebuje nadomestitve, najnižje stroške operiranja in manj časa v kuhinji zato, ker plinska gorkota je hitra, e Nova plinska peč je resnično moderna, lahek in edin nizek cenen način za kuhati. Boste videli zakaj, ko boste videli moderno plinsko peč pri vašemu trgovcu ali pri Gas Company. HE EAST OHIO GAS COMPANY ■■ ---— U A r D H\1> IT A n T II TI A P P Y ČRNI BRATJE Merrivale je nejevoljno skrčil pr obrvi. "Saj je vse, kar ste pred- j tei lagali, prav lepo, a oprostite mi, J sti dragi gospod Moravec, da vam pr moram še enkrat ponoviti: ne'H< moremo vedeti, ali ni vse to'gc morda kakšna past. Moramo bi- še ti previdni. Res, gospod Mora- ti. vec, ne gre drugače, kakor da vc končno odločitev preložimo do pc večera." "No, Moril," je rekel Merri- in vale, ko sta pozneje črna brata M sama sedela v drugi sobi. če "S<$i in povej mi odkritosrčno, kaj mislič o vsej tej zgod- Fi bi." k£ Morril je dolgo premišljeval, sv preden je oklevaje začel govoriti: "I "Če hočem govoriti resnico, g; moram reči, da sem enkrat ali ki dvakrat zasumil, da si je Moravec vso zgodbo izmislil." p< "Morili, ti prekašak samega te sebe!" je vzkliknil Merrivalle d< zbadljivo. "Ko je Moravec go- či voril o svojem predlogu, sem jaz n istotako sumil, da nekaj ni v re- ni du." g "Ti torej misliš, da je vse sa- č< mo prevara?" "Tako sem prej mislil", je pri- n znal Merrivale. "Zdaj pa se mi S1 zdi, da bo le nekaj res." Z] "Kako misliš?" "Ker nisem spal v času, ko si p ti leno posedal po stolih, dragi k Morili, temveč delal, sem marši- S' jtaj dognal. Spominjaš se, da je t: Moravec mimogrede rekel, da si p je bil tisti Ralph Hollister na- n jel stanovanje pod svojim ime- č nom nt 68. cesti. To sem si do- s bro zapomnil. Take podrobnosti j, so včasih važne ..." t "Ne razumem te prav ..." v "Veš takoj po pogovoru s g Moravcem sem telefoniral na ; poštni urad, pod katerega telefonsko območje spada tudi 86. v cesta, in v eni minuti izvedel, da r je res bival na tej cesti neki c Ralph Hollister in imel prav t kratko časa svoj telefon. Morili je priznavaje prikimal. 1 "S tem", je nadaljeval Mer- j rivale, "so sicer Moravčevi po- j datki potrjeni, toda ne vemo se, j ali je ta Hollister oseba, kateri , bi smeli zaupati. Odkrito priznam, da sem glede Hollistra ze- . lo nezaupjljiv. Moravec je pri- | povedoval, da mu je Hollister • pomagal skriti ladijski tovor, j Kako je bilo mogoče, da ne bi j bil Hollister izvedel, kaj je po- ; magal Moravcu skriti? Zakaj . je Moravec sploh potreboval pomočnika? To je vendar čisto , nerazumljivo." "Prav tako mislim tudi jaz." "In kako more biti Moravec prepričan, da se bo Hollister po petih letih spomnil, kam je dal repel jati ladijski tovor, o ka- i ;rem ni niti vedel, kaj je pred- 1 ;avljal? Seveda ve Hollister za rimer in nedvomno obstoji med 1 bllistrom in Moravcem neki do-ovor, neki naklep. Toda kak- 1 ;n? Ta negotovost me zelo mo- 1 . Imam občutek, da se mi za-oljo tega Moravca zibljejo tla od nogami ..." Dolge minute sta oba molčala : 1 tuhtala. Nato je izpregovoril lerrivale počasi in poudarjajo- e: "Frančiška mora priti sem! 1 'rančiška mora izvleči iz njega, aj je na vsej zadevi. Imam že voj načrt ..." Morili je skomignil z rameni. No, in če ne dožene ničesar zle-a, če Moravec res tako misli., akor nama je govoril?" "Mislim", je rekel Merrivale ločasi, "da tudi taka ugotovi-ev ne spremeni mnogo na za-levi. Čedalje bolj sem prepri-an, da je George Caldwell-Mo-avec vse preveč pretkan in lam nevaren človek. Mislim, da ;a zaradi tega ne bomo spravili lez mejo." Postalo je popoldne. V poseb-lem stanovanju tretjega nad-itropja sta Barnes in Ward še :meraj stražila gosta-jetnika. Bilo je izredno lepo popoldne )roti koncu novembra. V širo-cih žarkih se je vsipala sončna svetloba v sobo. Milo se je svetila temna politura mize sredi prostora v primeri' s kričeče migljajočimi barvami nekoliko šudne obleke, ki jo je imel na 3ebi stražar Ward. Tiho je tiktakala ura. Zdelo se je, kakor bi bilo to tiktakanje ure edini šum v vsej hiši. Toda mir je bil težak, poln še neznanih možnosti in nesrečo obetajoč. Negibno je stal George Caldwell ob oknu. Dve uri je bil neumorno hodil iz sobe v sobo, od okna do okna. Bil je kakor ujet tiger, ki je še v polni moči. Najprej sta ga Barnes in Ward skrbno opazovala, a ko nista pri njem ničesar sumljivega, videla, je njuna pozornost počasi otopela. Govoril ni Moravec še z nobenim izmed njih. Ura je odbila petnajst, še tri ali štiri ure pa se bo Allan Walker vrnil iz Chicaga. V tem času je treba še mnogo storiti, kajti povratek Walkerja mora neogibno dovesti do usodnega zaključka, do odprtega boja. Če ne bo končal tega, kar še mora storiti do Walkerjevega prihoda, ne bo preostalo drugo kakor uporaba repetirne pištole s tulečimi dumdumskimi naboji. Nato je gledal skozi okno. Na prečni cesti, ki je v oddaljenosti kakih 60 metrov tekla desno ob treh posamno stoječih hišah, je pi bila zaposlena skupina brzojav- k nih delavcev. S čedalje večjo pozornostjo je opazoval može. d Morda lahko naglo napiše listič in ga vrže skozi okno, da ga s bo veter morda zanesel prav do mož. Ko se je ozrl po obeh svojih stražarjih, je nekdo potrkal n na vrata. k Ward je odprl. Neki možak, očitno eden izmed stražarjev na k hodniku, je stal poleg mlade da- f me, v kateri je Moravec takoj k spoznal zagonetno Francis. 2 Mož je precej slišno zašepe- d tal Barnesu: n "Gospodar je naročil, da morata vidva, ti in Ward, storiti j, vse, kar bo zapovedala gospo- g dična Francis." f n Ženska se je obrnila k Morav- t cu, ki je precej presenečeno strmel vanjo. j "Poslali so me, da se o neki reči pomenim z gospodom Cald- g wellom", je pojasnila. "Barnes t in Ward, prosim vaju, da čaka- r ta zunaj na hodniku. Vrata ni s treba zakleniti. Če vaju bom potrebovala, bom pozvonila." j Šofer Barnes je dvomeče gle- s dal zdaj žensko, zdaj jetnika, \ nato pa je le ubogal. ^ "Prav, gospodična. Zaradi t varnosti vzemite moj revolver." Francis se je nasmehnila in -pogledala Moravca. "Ne verjamem, da mi je orožje potreb- 1 no." ' j Barnes je še okleval. "Tudi , prav, gospodična. Toda ostanite | vsaj v bližini zvonilne naprave." Zdaj se je zvonko nasmejala. "Gotovo. Toda nikar se ne boj- ( te, Barnes. Torej vi in vaš tova- j riš ostanita, prosim, zunaj, pri < vratih." : Možaka sta šla in ženska se je , previdno splazila k vratom ter prisluškovala. Slišala je samo zamolklo, nerazumljivo mrmranje. Nato je stopila spet v sredo sobe in si zbrala stol, ki je bil v Moravčevo presenečenje e-nako oddaljen od zvonilne naprave in vrat. "Prav gotovo naju ne bosta slišala", je še zmeraj smehljaje rekla Moravcu. Ta si ni prav nič prizadeval, da bi skril svoje začudenje. "Mislim ... ne razumem čisto." S prijazno kretnjo ga je povabila, naj se vsede blizu nje . . . "Takoj boste razumeli, zakaj sem dobila dovoljenje za pogovor z vami. To dovoljenje pa sem si izposlovala le zato, ker vam moram povedati nekaj zelo važnega, in ..." pri tem je začela šepeta je govoriti, "nobeden izmed onih drugih ne sluti, kaj vam bom povedala. Toda sedite vendar, gospod Caldwell. Zelo malo časa imava. Moravec je sedel njej nasproti. "Oni so me vprašali", je šuš-ljala vsiljivo, "kaj bi bilo treba storiti z vami. Ne moremo se namreč odločiti glede vas. No, 1 jaz sem jim rekla, da bi rada še ENAKOPRAVNOST prej govorila z vami, preden se š< končno odločijo." "A tako", je rekel Moravec si dvoumno. p "Da. Upam, da ne boste po- k skušali pobegniti." z! "Ne. Prav gotovo ne." v "To je prav. Mislim, da bo p najin pogovor za naju oba zelo koristen." F Moravec je krčevito ugibal, z kaj je ženska hotela od njega, u Nekaj ga je v njenem načinu, d kako je prišla k njemu, motilo. Zlasti se mu je zdelo sumljivo, li da je oba stražarja tako brez a nadaljnega poslala proč." F "Mislim, gospod Caldwell", ga b je ženska pogledala od pet do j1 glave, "da niste preveč navduše- b ni za pogovor z menoj. Če je j g tako, vas nočem nadlegovati." d "Nikakor ne, gospodična", ji s je zatrdil presenečen. 2 "Vem", je rekla, pogledavši g ga odkrito v oči, "da ste in da še r boste slišali o meni neugodne c reči. Upam pa, da niste in ne bo- j ste vsega verjeli." j'' Opazoval jo je zamišljeno, js Napravijala je vtis dobrega oku- r sa, celo vtis izrecne odličnosti. s Vtis, ki nikakor ni ustrezal nje- I govim prejšnjim predstavam o č njej. "Mnogo reči gotovo ni res", s je rekel, da bi jo bil pomiril. r "Veseli me, da ste to rekli. ^ Veste, rada bi se z vami pome- I nila . . . Saj ne boste smatrali za ^ vsiljivost, če vam zastavim ne- c 1 kaj osebnih vprašanj." "Ne." j £ "Potem mi pa pojasnite, pro- 1 sim, kaj si obetate od tega, da ; ste prišli sem", je silila vanj. ] ! "Vem, da so vam jo bili strašno 1 zagodli. Štiri leta ste zaradi njih j ! odsedeli. To se ne da več popra- 1 ' viti." 1 ' Moravec je zmajal z glavo. < ' "Nikar se govoriva o tem. To- : " da kaj bi mi prav za prav radi i povedali?" Francis se je sklonila bliže k " njemu. Njene oči so se bliskale in v šepetu je zvenel njen glas i 1 še bolj zagrizeno: j "Kaj naj vam povem? Zakaj 1 sem prišla k vam ? Ker se mi je \ prav tako zgodilo . . . Prav tako, gospod Moravec. Rada bi I zbežala tem zverem ... in jim l vrnila milo za drago . . . Toda s prej moram biti prosta ..." 1 Pogleda obeh sta se srečala, t Prestrašena pa je ženska opa- s žila, da so bile njene besede brez ( učinka. Poskusila je svojo vlogo dalje igrati. 1 "Dolga leta so me strahova-li . . . Večkrat sem hotela proč, 1 a so me imeli v svoji oblasti. 1 Razen tega pa sem morala skr- i beti za svojo mlajšo sestro, ki < je študirala. Zanjo sem potre- i bovala denar. Moja sestra je u- ! gledna in se bo gotovo kmalu i dobro omožila. Zanjo, le zanjo sem ostala pri tej družbi .... Zdaj pa ne maram več . . . Mnogo vem o tej družbi, gospod Moravec . . . gospod Caldwell. Midva bi skupaj lahko ..." Njegove oči so neprestano zrle vanjo. Pri njenih zadnjih besedah pa je nastalo v njih porogljivo svetlikanje, zaradi česar je nehala govoriti. Ni ga preslepila. Morala si je priznati, da jo je spregledal. "Nikar si ne prizadevajte, gospodična Francis," je rekel Moravec tiho. "Kakor ste prej rekli, vem nekaj o vas, in sicer prav toliko, da so mi vaši posli v Družbi črnih bratov zadosti dobro znani." Francis je hotela nekaj reči, a Moravec je spet mirno nadaljeval : "Vem^prav dobro, zakaj ste prišli k meni. Vendar klub vsemu menim, da' ste podzavestno govorili resnico. Bojite se, zle slutnje imate, pa vas vse sili k begu iz Družbe črnih bratov, čeprav si tega zavestno ne priznate ..." Francis se ni niti na videz pokazala ogorčena spričo takšnih besed. Stvarnost mirno izgovorjenih Moravčevih besed ji je i vzela oblast nad živci. Gledala ---------—■ » wmmrnm" je k tlom in je komaj premaga- 1 la solze. Moravec pa je nadalje- ] val: i 1 "Žal mi je za vas, gospodična ' Francis, da ste v Družbi črnih ] bratov. Resnično mi je žal. Zato ! smatram za dolžnost, da vam j rečem tole: Če hočete zapustiti 1 to druščino, morate to takoj storiti. Še danes, še to uro. O-didite iz te hiše nemudoma . . " Vsa zmedena je Francis vstala s stola. ''Obstanek Družbe črnih bratov, gospodična Francis, ni več vprašanje tet, mesecev ali dni. Samo še nekaj ur bo ta družba obstojala, gospodična Francis. Samo še nekaj ur ... To vam lahko rečem, ne da bi škodoval sam sebi, zakaj če boste to povedali svojim tovarišem, vam ne bodo verjeli ..." "Toda, toda jaz . . . " Besede so se ji ustavile. Trenotek nato je planila iz sobe, ne da bi bila pogledala Moravca. Ko se je pozno popoldne vr- • nila v hišo, je našla Friderika • Merrivalea čisto izpremenjene-, ga. Njegov obraz je bil mrliško , bled in majhne, blesteče se znoj- ne kaplje so mu pokrivale čelo. , Njegova roka se je tresla, ko je . naklepal vrata za njo. "Mogoče je, da je vse izgub-' ljeno," ji je šepetaje rekel; "Mor j da nas bo konec. Jakoba so da-1 nes dopoldne zasledovali!" Ženska je ostrmela: "Kaj?" "Zasledovali so ga," je ponovil Merrivale hrope, "brez kakš- ., - f iega vidnega povoda, 1(0 ^ j po pošto." Nadaljeval je M ne je: "Opazil je moža » \ ro lahko pomeni, da je jI pod policijskim nadzors ^ Sploh lahko pomeni to vs ^ ^ goče. Nič več ne vem. ' storim!" Trava naprosi l Prodajamo Washingt°n p(j travo na jarde. ZglaSlt® J. Hrovat 23001 Ivan Proda se H .. • NaW v hiša za dve družini. $ se na* Kelso Ave. zaPaC% 140 ulice. — Je v dobre" nju in hiter kupec j° $5,600. H MATT PETROVIH , 253 East 151 St. KEnmore o. Naprodaj f i Proda se zaradi zmerni ceni grocerijo in ^ tesno trgovino v Col1 / ' Dobro obstoječa trgov ^ Vprašajte na 146lQSar^ Naprodaj . Proda se gostilna, kj $ pivo, vino in žganje- ^ derno urejen prostor. -"* jjjJ slov pokličite HEn^^' Išče se dekle ali žensko za « ) pravila. Plača $10 na se J* sobo in hrano. Vpraša 17202 Grovewoo^A^^^ NAZNANILO da Vsem cenjenim prijateljem in znancem naznanjam0' smo otvorili novo gostilno pod imenom HECKER TAVERN 1194 East 71st St. vin0 s Pri nas vam bomo vedno postregli z dobrim pivom, 0 in žganjem ter z dobrim prigrizkem. Se toplo pripor°c za obilen obisk. Odprto do 2:30 zjutraj. JOHN SUSTARŠIČ in FRANK HRIBAR J __j__a^S^^ _00__n^n ~ m_? C_H!_nniL — N°WfijS ^ 11 Mi m naredite vašo kuhinjo v VSE-ELEKTRICNO J\ po rekordni nizki ceni! x\Ap J^OTOVO ste želeli, da bi imeli kdaj vse-električno kuhinjo _ —kuhinjo neprekosljive lepote in udobnosti, narejeno za \ večjo učinkovitost in varčnost. Vi gotovo veste iz izkušnje, da — je električni refrigerator v oddelku sam zase—ne morete shajati v • brez njega. Sedaj dodajte še električno peč in imejte bistveno "T vse-električno kuhinjo. Električna peč, edina peč, ki kuha z 1 ČISTO GORKOTO, bo naredila vašo kuho čista in varčna kot \ električno luč—vam omogoči pripraviti boljša jedila po nižji ceni. Kupite sedaj, ko imate kompletno zalogo, da izberete nove -V 1941 modele. Kupite sedaj, da vam lahko takoj pripel ja jo. • KUPITE SEDAJ PO DANAŠNJIH NIZKIH CENAH! ZlecbUcal Jleacfue Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312