govorile partizanske puške in z njimi uporno primorsko ljudstvo. Naznanile so neizprosen boj, naznanile so svobodo, ki je prihajala vsa blesteča, polna upov in pričakovanj, izza okrvavljenega obzorja.
Vse od takrat pa do osvoboditve, so bile v Brkinih partizanske enote. Neprenehoma so napadale fašistične posadke, iztirjevale vlake, izganjale italijanske kolone s slovenskih domačij in delavce iz gozdov. Fašisti so zapirali, požigali, ubijali. Zaman. Gibanje se je Urilo, organizacija krepila- partizanske sile podesetorile.
Brkinska četa, ki se je takoj po krvavi borbi na Nanosu v aprilu 1942. leta vrnila na svoje področje, je že tedaj štela 22 borcev. Vodila sta jo komandir Karlo Maslo in komisar Pvešern. Četa je o težkih pogojih borbe uspešno manevrirala in vzdržala. Bila je vseskozi aktivna. Eden največjih njenih uspehov tega obdobja je napad na postojanko v Mali Bukovici, kjer je bilo 30 italijanskih vojakov.
4. junija 1942 je četa likvidirala posadko v Merečah. Temu napadu so sledile strahovite represalije. Kazenske skupine škvadristov, kvesture in karabinjerjev so skupaj z močnimi oddelki redne vojske vdrle v bližnje vasi. lzropali so vse, kar so mogli nositi, drugo pa požgali. Vasi Bitnje, Kilovče, Poštenje, Malne, Mereče, Ratečevo Brdo so do tal porušili, prebivalstvo pa odgnali v internacijo.
Strahotna bilanca tega krvavega obračuna: ubitih 28 talcev, interniranih 462 oseb, požganil 106 hiš in 126 gospodarskih poslopij, 7 žag in 6 mlinov. Gmotna škoda, preračunana na današnjo vrednost, je znašala okrog 300 milijonov dinarjev, kar pa je le vrednost zgradb in se, če dodamo uničeni inventar, ta znesek potroji.
Toda ljudstvo je vzdržalo. O tem priča hitro naraščanje števila borcev, kar je omogočilo ustanovitev brkinskega- bataljona in končno številke, ki najbolj zgovorno pričajo o deležu ilirskobistriške doline v skupnem boju za osvoboditev. Dala je 3S00 borcev v NOV in nad 1500 aktivistov. Padlih o borbi 1215.
Ob teh dejstvih besede postajajo odvečne.
Toda rane, ki jih je prizadejal okupator, se celijo. Zrasle so nove vasi, začelo se je novo življenje. Nihče pa ne more vrniti mladih življenj. Za njimi je ostal spomin v tisočih domovini zvestih src. Nov rod, ki raste, nadaljuje njihovo delo, ponosen in krepak z mladostnim zaletom ustvarja novo družbeno skupnost. Praznujejo svoj praznik z zavestjo, da so izpolnili svojo dolžnost.
peíels k. funija 1»	rjummu ŠTEVILKA 10 DIN
Proti konen zime 1943 je prevzela primorska žena na svoja ramena poleg skrbi za vojsko še dve nalogi: mobilizacijo novih borcev in ustanavljanje slovenskih šol. Posebno druge naloge so se žene oprijele z vso ljubeznijo, saj jim je OF s tem izpolnila davno željo in hrepenenje.
LETO III. ŠTEV. 23
Ob teh velikih dogodkih se je silno razmahnilo politično življenje. Vsaka vas je imela odbor OF in celico KP. V vaških, kakor tudi v okrajnih in okrožnin odborih so bilo povsod tudi tovarišice, ki so se
ŠT JAK JE 1944. LETA GOSTOLJUBNO SPREJEL DELEGATKE 1. POKRAJINSKE KONFERENCE SPZZ
Primer] a
ga Prirnorja, da se zberejo in pogovorijo o svojem delu. Konferenca je JuanKo uspesno postavita stevUne naloge, saj so delegatke imele ogromne in dragocene izkušnje iz triletne borbe. V PO SPŽZ so žene izvolile ves dotedanji iniciativni odbor, poleg tega še zastopnico iz Trsta in zastopnico vojske, »kiepe Konference so delegatke prenesle na teren, kar je kmalu rodilo sadove: uspešno nabiralno akcijo, pri kateri so žene tekmovale, in slovesno praznovanje 8. marca, mednarodnega praznika žena. Po vaseh srečujemo žene, ki obdelujejo zemljo in samostojno vodijo gospodarstva, ker so moški šli v vojsko. Žene okrožja Brkini pa so ustanovile ciklostilno tehniko, ker so se zavedale, kako silno orožje je tisk v boju za človeka, za njegovo svobodo in pravice.
11. februarja 1944 je POOF izdal okrožnico, po kateri mora biti v vsakem okrožnem, okrajnem in vaškem odboru OF tudi zastopnica SPŽZ. Žene so sprejele tekmovanje, ki ga je razpisal IOOF: pomoč vojski in bolnišnicam, obdelava slehernega koščka zemlje, bojkot nemške aprovizacije, medsebojna pomoč v prehrani, mobilizacija vseh mo-(Nadaljevanje na 3. strani)
4. junija praznuje Ilirska Bistrica svoj občinski praznik. Ne praznuje ga prvič, čeprav je občinski ljudski odbor sprejel odlok o proglasitvi praznika šele letos. Uporno ljudstvo okoliških vasi praznuje ta dan že vsa leta po osvoboditvi, praznuje kot spomin na krute in težke dni, pa tudi kot spomin na svojo odločitev, svoj boj in zmago.
Prav te vasi, posejane okrog Ilirske Bistrice, skrite med krošnjami sadnega drevja ob vznožju slikovitih liolmov, so za osvoboditev veliko žrtvovale. Nad golorokim, nemočnim prebivalstvom je fašizem kalil svoj bes. Toda te vasi so bile tudi prve, ki so sprejele, hranile in podpirale, pa tudi dale prve primorske borce partizane.
V te kraje je prišel v jeseni 1941. leta tovariš Ervin Dolgan s svojo skupino. Od tu je doma narodni heroj Karlo Maslo, prvoborci Jadran, Tone Dolgan in številni drugi. V teh krajih so že 1941. leta spre-
sc je v dolgi dobi pet in dvajsetletne fašistične okupacijo klesala v borbeno ženo, prežeto z željo po narodni in socialni svobodi. Ko so se leta 1941 zgrnili nad nami najtemnejši dnevi naše zgodovine, so vztrepetala srca teh žena, ker so čutile, da se je treba zagnati v boj, ki jih bo dokončno reših vsega, kar jih je dolga let3 tlačilo in dušilo. In ko so zagrmeli naši prvi streli, so živo zaslutile tisti čas, ko jih ne bo več tesnila ponižujoča zavest izkoriščanega in tlačenega človeka. NOB jim je postala jamstvo za svobodo, za novo človeka dostojno življenje, ko se bo tudi žena osvobodila stoletnih in tisočletnih spon, ko bo rešila propadanja svoje otroke, dom in zemljo. Vedela je, da bo takrat ininil čas, ko je morala skrivaj učiti svoje otroke brati in pisati v slovenskem jeziku, da se bo res/la muke, ko njenim sinovom vsiljujejo fašistične uniforme in jih tlačijo v italijansko vojsko. Prav zato je verovala v zmago tudi v najtežjih dneh in nobeno delo ji ni bilo pretežko in nobena žrtev prevelika.
Naš upor se je prieei, čim je okupator stopil na slovenska tla, razvnel pa se je, čim je fašistični okupator zasužnjil še ostalo slovensko zemljo in začel divjati po nji. In od prvih začetkov so žene najaktivrieje sodelovale pri političnem delu in v množičnih akcijah. Že leta 1942 se pojavijo tudi prve partizanke, ki jih je čedalje več. Zlasti množično pa postane delo žena po vaseh in večjih središčih. Žene organizirajo posebne skupine, kjer se učijo nuditi prvo pomoč, zbirajo sanitetni material, obleko in hrano za partizane, organizirajo ljudsko posojilo, prenašajo literaturo, delajo v ilegalnih tiskarnah, skrivajo in negujejo ranjence, hodijo na množične akcije, kuhajo in perejo za partizane, pomagajo pri akcijah kot obveščeval-ke in kurirke, vršijo stražarsko službo ljudske zaščite itd. To so bili prvi začetki poznejše množične organizacije AFŽ.
Edinstveni primer množične vstaje je bil leta 1943 ob italijanski kapitulaciji, ko se je t ko jasno in odločno potrdila pravilnost poti, ki smo jo nastopili leta 1941 z odločnim oboroženim bojem proti okupatorju. Množična je bila takrat tudi pomoč žena, ki niso samo dovažale streliva in hrane od blizu in od daleč, ki niso samo samostojno ra-zoroževale italijanskih vojakov in mobilizirale na stotine novih borcev, ampak so doprinesle svoj delež tudi kot borke. S puško, bombo in mitraljezom v roki so se vojskovale na položajih in frontah, skupaj s svojimi moškimi tovariši so prenašale izredne telesne napore in bde izpostavljene neposredni smrtni nevarnosti.
v politično-organizacijskem delu n-sposobile za najodgovornejše naloge. Za žene Slovenskega Prirnorja je važna I. pokrajinska konferenca na Stjaku, ki je bila 2. in 3. februarja 1944. Organizacija SPŽZ, katere ini. ciativni odbor so izvolile že aprila 1943, je takrat prodrla že v večino takratnih 13 okrožij in tudi v okraje in vasi. Čeprav povsod ni bilo odborov, so žene organizirano delale za vojsko in za zaledje. Tako so tudi na množičnih sestankih izvožene delegatke prve pokrajinske konference resnično zastopale na tisoče zavednih primorskih žena, bile so pionirke osvobodilnega gibanja in prve primorske borke. In če navadno pišemo n takih in podobnih konferencah, nehote uporabljamo tolikokrat uporabljene izraze: konferenca je bila zelo pomembna, zelo je uspela in imela je veliko vlogo za nadaljnje delo in razvoj or. ganizacije. Toda čeprav se to zdijo obrabljene fraze, ki smo jih že tolikokrat uporabili v poročilih o poznejših konferencah, je dejstvo, da to drži za tiste prve konference, lr,i so bile za časa NOB.
Prav tako lahko zapišemo tudi za konferenco na Štjaku. Bila je pomembna že zato, ker je prvič v zgodovini omogočila ženam Slovenske-
SEJA OLO KOPER
reni so m iiraicp programi.
zdravljenju. Okrepi glede zaposlitve mladine.
OLO Koper je v scboto na svoji redni seji potrdil prvih 13 investicijskih programov, ki so jih predložila pcsamezna podjetja koprske^ okraja. To so prva podjec,a, ki so dosbj pripravila potrebne načrte in elaborate ter izpolnila druge pogoje, ki so potrebni za licitiranje investicijskih kreditov. Kaže, da bo investicijska graditev zelo raznolika, saj so že s prvimi predlogi zastopane sku-raj vse glavne panoge naše industrije.
Vsekakor pa je še prezgodaj govoriti o tem, katere vrste podjetij pokazujejo največ zanimanja za investicijske kredite iz okrajnega sklada. Med dosedanjimi so najmočneje zastopana podjetja prehrambene industrije, opažamo pa tudi povsem nove dejavnosti, kot je n. pr. lesna galanterija in podobno.
Razpravi o zaključnih računih podjetij in delu komisij, pri čemer so odborniki ocenili delo nekaterih kot površna in premalo odgovorna, na kar kaže predvsem neobjektivno poročilo o zaključnem podjetju »Elite«, je sledila razprava o poročilu sveta za zdravstvo.
OLO je v celoti osvojil predlog o razširitvi zakona o brezplačnem zdravljenju otrok do treh let, hkrati pa tudi zakonov, ki dajejo določene olajšave glede zdravljenja v bolnišnicah za tiste bolnike, predvsem iz vrst kmečkega prebivalstva, katerih dohodki niso dovolj veliki, da bi stroške zdravljenja lahko sami krili. Zakon se opira na višino davka. Tako n. pr. plača za bolnika iz družine, v kateri pride na posameznega člana 100 din davka, le 25 odstotkov bolniških stroškov itd. Prav tako je OLO sklenil razširiti zakon o zdravljenju šolskih otrok in članov kmetijskih obdelovalnih zadrug, ki plačajo 50 odstotkov bolniških stroškov.
Svet za zdravstvo je predlagal OLO, da sredstva iz viškov zavoda za socialno zavarovanje uporabi za nabavo opreme za bolnišnice in do-vršitev nekaterih investicijskih del. Višek je nastal zaradi preseženega fonda plač v posameznih podjetjih in odbor je zaradi tega odobril predlog Sveta za zdravstvo. Med drugim bo s temi sredstvi nabavljen nov
Živahna umetniška dejavnost v Kopru
V	prvi polovici junija bo v Kopru otvoritev dveh umetniških razstav. Razstavljata mladi kipar Pohlen Jože in slikar Birsa Viktor. Oba sta v Kopru že razstavljala. Pohlenova dela so vzbudila splošno pažnjo, kar potrjuje, da si uspešno utira pot Birso pozna tudi že širša slovenska javnost, zlasti po njegovih istrskih in jadranskih motivih, s čimer je nekoliko v sorodu s Pečaričem. Nedavni dve razstavi Sakside in Pečariča in pa dve najnovejši sta najboljši dokaz, da Se slovenski umetniki na Koprskem prav živahno udejstvujejo.
Zbornih za književnost in kulturo na Primorskem
V	prvi polovici junija izidejo v Kopru BORI, zbornik za književnost in kulturo na Primorskem. Okrog tega zbornika so se zbrali mladi m tudi starejši književniki in kulturni delavci iz Primorske. Govorica o tem zborniku kroži že delj časa. Za tako revijo, oziroma zbornik govon zlasti dejstvo, da je tudi na Primorskem mnogo mladega naraščaja, med katerim ne manjka niti takih, ki se po-svečajo književnosti, in končno z asti še dejstvo, da je povezava med kulturnimi delavci na Primorskem zelo pomanjkljiva. Zbornik bi lahko brez dvoma uspešno združeval tako mlade kakor tudi starejše kulturne delavce. Začetek je po našem mnenju tu Kulturni delavci na Primorskem bi morali zbornik podpreti bodisi tako da se nanj naročijo in pa tudi tako, da postanejo njegovi sotrudm-ki. Sedež zbornika (revije) je začasno pri Zvezi prosvetnih društev v Kopni. Cena posamezne številke zbornika znaša 100 din.
r
rentgen in dokončana bolnišnica v Piranu.
Razprava o poročilu posredovalnice za delo, kakor tudi poročilo sa mo sta pokazala na številne pomanjkljivosti in napake v jiolitiki zaposlovanja, kakor tudi odpuščanja delovnih moči. Nekatera podjetja Sploh ne upoštevajo predpisov. Pojavljajo se težnje zaposlovanja po »prijateljski« liniji in podobno in ne upoštevajo nasvetov niti urada za delo, niti občinskih odborov.
Resno postaja tudi vprašanje ml i-dine, ki je dokončala šolo in želi v razne poklicc. Teh mladincev in mladink je večje število. Naša industrija, trgovina in druge gospodarske panoge pa jih ne morejo sprejeti kot vajencc, ker trenutno nimajo tolikšnih potreb.
Seveda ni povsod tudi dovolj dobre volje in se posamezna podjetja raje obračajo vsepovsod ter iščejo kvalificirane moči, liprati pa ne razmišljajo o tem, da sama ustvarjajo mladi naraščaj in v te namene tudi nekaj žrtvujejo.
Da to vprašanje reši, je OLO sklenil omogočiti določenemu številu mladincev in mladink sprejem v razne industrijske in strokovne šole v Sloveniji ter določil tudi potrebno vsoto za vzdrževanje, odnosno delno kritje šolanja. Glede nepravilnih zaposlitev in odpustov je OLO določil, da posredovanja za delo pregleda, če so bile vse zaposlitve v zadnjem času, v duhu sklepov OLO, ki jih je sprejel na enem izmed prejšnjih zasedanj.
Po končanih razpravah o glavnih točkah dnevnega reda se je prijavil k besedi tov, Obad Dušan, odbornik iz Dekanov. Prikazal je pred OLO vprašanje živinoreje in poudaril, da v njihovem kraju število glav živine pada. Ker takšno stanje ni izjemno za Dekane, so se oglasili tudi drugi odborniki. Omenili so, da je eden od razlogov, čeprav morda ne glavni, sorazmerno nizka cena mleka v
GRAHOVO PRI CERKNICI
Vas Grahovo je bila med NOB občutno prizadeta. Pri bombardiranju leta 1943 so Nemci razrušili skoraj polovico vasi in pri tem tudi močno poškodovali vodovodno omrežje. Toda vaščani so v okviru obnovitvene zadruge in ob izdatni podpori ljudske oblasti, do danes svoja poslopja že povsem obnovili. Ostal je le vodovod. O tem vprašanju so Grahov.ani že večkrat razpravljali Izvolili so tudi poseben odbor in pričeli z obnovo vodovodnega omrežja.
Sklenili so, da bodo prispevali s prostovoljnim delom in na druge načine nad 1 milijon dinarjev. Za ostali znesek pa pričakujejo pomoč občinskega ljudskega odbora Cerknica. Prav pa bi bilo, če bi pokazala potrebno ravnanje tudi Lesno industrijsko podjetje Cerknica in Splošna kmetijska zadruga ter s svoje straai prispevala h kritju stroškov za gradnjo vodovoda.
Cestna uprava bi vsekakor morala načeti vprašanje razširitve mostu, ki jo zahteva velik avtomobilski prevoz, predvsem težkih kamionov, ki prevažajo les iz okoliških gozdov. Obnoviti bi bilo potrebno tudi stanovanjske hiše splošno ljudskega premoženja ter Gasilski dom, in vas Grahovo bi dobila mnogo lepše lice. Kmetijska zadruga je v tem pogledu z ureditvijo otroškega igrišča že nekaj storila.
Proizvodno podjetje gradbenega materiala
ILIRSKA BISTRICA
čestita vsem množičnim organizacijam in prebivalstvu Ilirske Bistrice k občinskemu prazniku, ki ga praznujemo 4, junija.
primeri z drugimi kmetijskimi proizvodi, zlasti vinu, kar odvaja kmeta od gojen>a živine. Na ta način pa nastaja tudi vprašanje gnojil, kar lahko dovede naše kmetijstvo v težak položaj. Upoštevati moramo namreč, da večji del zemlje intenzivno obdelujemo in vzporedno s tem seveda tudi hitreje inčrpamo. Umetna gnojila pa ne morejo nadomestiti hlevskega gnoja.
Tega bi se morali naši kmetje zavedali in gledati rentabilnost gojenja živine iz širšega vidika in ne samo skozi ceno mleka. Seveda na bodo potrebni gotovi ukrepi, da se stanje izboljša. Zato je OLO naročil komisiji za kmetijstvo, da to vprašanje preuči do podrobnosti ter na naslednjem zasedanju sporoči svoje ugotovitve in predlaga potrebne ukrepe.
»Partizana" v Idriji
TVD »Partizan« v Idriji je letos imel smolo z vremenom, v sredo pa je le vjel krasen dan, da je lahko imel tradicionalni nastop, ki je veljal obenem kot zadnja preizkušnja pred mladinskim festivalom v Tolminu.
Proste vaje je v štirih skupinah izvajalo 472 pripadnikov. Izvajanje v vseh skupinah je bilo zadovoljivo, čeprav smo pogrešali izpiljenosti in strumnosti pri vseh oddelkih.
Pri ostalih točkah se je vodstvo društva potrudilo, da bi letos pokazalo tudi nekaj novega. Vsekakor so bile zelo posrečene plesne vaje
»Dve nevesti« pri Sv. Anionu
Na pobudo tov. Kavška Dušana so ustanovili čežarani in Pobežani v okviru prosvetnega društva lansko leto dramski krožek, ki se je takoj lotil dokaj težke naloge. Člani krožka so si izbrali veseloigro Dve nevesti in se več mesecev marljivo učili. Začetek ni bil lahek, toda končno sta le zmagala pogum in trdna volja. Igralci so prav lepo izpeljali svoje vloge kljub številnim težavam in kljub temu, da doma
svečala dramski dejavnosti. Prav lepo sta izpeljala svojo vlogo tudi' Silvo Vatovec (Miha) in Nazarij Vatovec (Mlinarjev hlapec) in zlasti še Akna Vatovec (Liza), šerly (Napaljo) in tudi drugi niso mnogo zaostajali. Ta primer zopet dokazuje, da tudi na vasi ne manjka talentiranih igralcev, potrebna sta le šola in vežbanje. Sloga, ki so jo ob tej priliki pokazali Čežarani in Pobežani, je po našem mnenju

v»?	jt 'T.' •?
■ ' „V -J
- hmA
Golarjeva veseloigra »Dve nevestiPrizor iz 1, dejanja.
(nimajo niti odra, da bi na njem igrali!
Ko so se člani krožka že za silo naučili svoje vloge, jim je krepko priskočil na pomoč tov. Frelih Ev-gen iz Kopra, ki je igro dejansko tudi režiral. In res, minulo nedeljo, 30. V., so se naši ljudje pri Sv. Antonu, kjer so Čežarani in Pobežani gostovali s premiero, prav prisrčno zabavali in z burnim ploskanjem potrdili, da jim igralci in igra ugajajo. Pri stvari ima precejšnje zasluge tudi tov. Mušič Stojan, ki je tov, Kavšku pomagal pri vseh njegovih prizadevanjih. Složno delo je končno rodilo tudi lepe sadove!
V Dveh nevestah nastopa 10 igralcev in v tem primeru so bili vsi Čežarani in Pobežani in nekateri od teh zelo preprosti kmečki fantje in dekleta, ki niso do tedaj še nikdar nastopili na odru. Potreben je bil res izreden trud, da bi premagali težave, za katere bi ob začetku nekdo lahko dejal, da so nepremostljive! Uprizoritev pri Sv. Antonu smemo šteti med najboljše uprizoritve naših podeželskih dramskih krožkov. Cežaranom in Pobežanom, ki so se tako lepo pripravili, je zdaj odprta pot v vse naše vasi na Koprskem. Povsod jih bodo radi sprejeli in povsod bodo. z njihovo igro zadovoljni!
Po našem mnenju je najlepše igrala tov. Miranda Valentič (Mini-ca), ki odkriva resnični igralski talent. Pri njej moti edinole izgovor (mešanje sičnikov), kar pa ne bo težko odpraviti, posebno še, če se bo tov. Valentič še nadalje po-
najboljše jamstvo za bodoče uspehe!
Veseloigra Dve nevesti ni po vsebinski plati nič posebnega. Gre za neke stare kmečke motive, ki jih srečamo v preteklosti kjerkoli na kmetih. Po osvoboditvi 1. 1945 pa se je pri nas marsikaj spremenilo in zaradi tega se je treba potruditi, da poiščemo tudi kaj bolj sodobnega. Drži vsekakor, da so čežarani in Pobežani s svojo uspelo uprizoritvijo Dveh nevest napravili lep korak naprej v dviganju naše ljudske prosvete!	VS
Kake bodo praznovali v Ilirski Bistrici občinski praznik
Zc na večer občinskega praznika so v Bistrici predvidene spominske svečanosti ob spomeniku padlim borccm, polaganje vencev, govori, nastojM pevskih zborov. Prav tako so odkrili spominsko ploščo talcem, ki so jih zverinsko obesili na trgu leta 1942.
Za 4. junij pa je predvideno mesto zborovanja v Merečah. Tja bodo oclšli vsi delovni kolektivi in občani z godbo na čelu. Zborovanje se bo pričelo ob devetih dopoldne in bodo po slavnostnem govoru nastopile razne kulturne skupine, med njimi tudi orkester JLA.
V popoldanskem delu praznika so predvideni nastopi fizkultumikov, patrolne motodirke in kramarski sejem.
in simultani preskoki na godbo. Le škoda, da se je ta točka preveč raz-vlekla in tako izgubila na učinkovitosti. Orodna telovadba članov ni pokazala napredka, pri mladinkah pa smo gledali tudi že boljša izvajanja.
Maloštevilni vaditeljski zbor zasluži vso pohvalo in na vsak način večjo pozornost od strani naših predstavnikov, vendar pa ne moremo mimo dveh činiteljev, ki se ponavljajo iz leta v leto: prvič, da ni nujno, da na javnem nastopu pri posebnih točkah pokažejo prav vsi, kaj znajo in pri tem razvlečejo točko v nedogled in dolgočasje. Pri javnem nastopu se moramo ozirati na gledalce in ne na subjektivne želje nastopajočih, ker je namen nastopa propagandnega značaja in želimo, da pusti pri gledalcih čim boljši vtis. Preskoke so izvajali še v času, ko so že mladi gasilci izvajali svojo točko, člani so nastopali na bradlji, ko je polovica gledalcev že odhajalo.
Drugo pa sta red in disciplina. Vsi nastopajoči niso imeli predpisanih krojev, zato pa ni bilo potrebno, da so si nekateri ovili srajce okoli pasu ali pa si jih celo pritrdili preko zadnje plati. Dostopa-nje in odstopanje in a tem v zvezd korakanje je bilo daleč od vsake strumnosti in prav tako tudi disciplina med izvajanjem prostih vaj. Cemu sta morali biti obe vaditelj ici enostavno v civilni obleki, ko smo prepričani, da imata obe telovadni obleki? Pri prihodnjem nastopu bo nujno potrebno tudi omejiti prostor za gledalce od nastopajočih. Naj tu kratko karakteriziramo celoten nastop, kakor so ga izrazili gledalci: vse prav in dobro, le nekako preveč po domače je bilo vse skupaj.
Pohvaliti pa moramo našo mladinsko godbo, ki jo v Idriji vedno raje gledamo in poslušamo, zato ji je treba posvetiti vso pozornost in podporo.
L.S.
Dolenie pri Jelšanali
Prijazna je ta vasica. Hiše so lepo pobeljene, saj je vas ob glavni cesti Reka—Postojna. Prebivalci se bavijo s kmetijstvom, živinorejo in sadjarstvom. Ljudje so delavni, pridni in skrbni, le preveč so ozko-gledi.
Vaški vodovod obstaja, a ne odgovarja potrebam vasi. Potreben je temeljitih popravil, da bi odgovarjal zahtevam prebivalstva. Pa tudi druge težave jih tlačijo. Želijo si popraviti vaške, poljske in gozdne peti, urediti gnojišča, ki jim ob deževju škoduje, obenem pa voda odnaša najboljše gnojilo.
Takih problemov pa ne morejo reševati osebno, marveč bi jih lahko rešili le na ta način, če bi v vasi zaživele množične organizacije. Kot prva naloga bi bila, da ustanovijo vaški odbor SZDL, ki do danes še ni izvoljen, čeprav so vse vasi v območju LO te odbore že izvolile. Ti odbori so že začeli delati in u-speh se že kaže. Tudi za ostale organizacije velja isto. Te naloge stojijo pred njimi in jih bodo tudi izvršili, saj korist od tega bodo imeli le prebivalci vasi.
AVTOPODJETJE
„TRANSPORT"
ILIRSKA BISTRICA
čestita k občinskemu prazniku 4. junija vsem delovnim ljudem občine z željo za čimvečje uspehe pri bodočem delu.
¡OTüferc
©piPE
Pred nekaj dnevi je bila v Kopru letna občinska konferenca SZDL. Konference so se udeležili odborniki osnovnih organizacij SZDL, člani drugih organizacij in društev. Povabljeni so bili tudi zastopniki upravnih odborov delavskih svetov, ki se pa niso odzvali v celoti, saj mnogi njih soloh niso poslali svojih predstavnikov. Tov. Abram, predsednik občinskega odbora SZDL, je ob otvoritvi poudaril, naj konferenca predvsem posveti svoje delo vprašanju graditve komunalno skupnosti, kakor je podčrtal III, kongres ZKS.
Na naših sestankih stalno ugotavljamo pomanjkanje aktivnosti dobršnega dela članov SZDL, predvsem onih, ki imajo glede na njihove sposobnosti, vse možnosti, da bi uspešno izvrševali naloge SZDL, dvigali zavest in vzgojevali množice. Skrajni čas je, da osnovne organizacije SZDL začneio odločno vključevati te tovariše v politično delo v mestu. Ljudje, ki tega danes ne razumejo, ne razumejo osnovnega vprašanja nadaljnjega razvoja socializma, ne razumejo, kako se danes razvija razredna borba za uveljavljenje socialističnih idej in načel. Dovolj je, da temeljito preučimo poročilo tov. M. Marinka na III. kongresu v Ljubljani in drugi material kongresa, kjer bomo spoznali, da je komunalna skunnost državljanov že danes osnovna celica socialistične družbe, ki dan za dnem odpravlja ostanke starega razrednega sveta in nadomešča staro in preživelo z novimi družbenimi odnosi.
Tov. Jazbec Eojo, sekretar občinskega odbora SZDL, je podal organizacijsko poročilo, v katerem je podrobno analiziral stanje in delo osnovnih organizacij SZDL in društev v Kopru.
Kljub temu, da obstoj teh društev daje vsakemu posameznemu članu naše organizacije najširše možnosti, da se po svojih željah v njih udej-stvuje, ni dovolj zanimanja za to delo. V razpravo so posegli tov. Sokol, Caharija, Vremec, Zega Marija in drufi, ki so kritično analizirali delo društev, ZB in drugih organizacij ter poudarili naloge SZDL v današnjem času.
Dotaknili so se tudi nekaterih vprašanj delavskega samoupravljanja in dela SZDL pri nadaljnjem razvoju in krepitvi te oblike družbenega udejstvovanja.
Brez dvoma je konferenca uspela. Odvisno pa je od osnovnih organizacij SZDL, društev in organizacij, da mobilizirajo vse sile in uveljavijo načela nadaljnjega procesa družbene preobrazbe na tej stopnji socialističnega razvoja.
Zahvala tolminskim lijakom i
Pionirji in učitelji iz Bertokov, ki smo bili deležni najbolj prisrčnega sprejema v dijaškem domu v Tolminu ob priliki svojega šolskega izleta dne 30. maja izrekamo Upravi dijaškega doma in vsem dijakom najtoplejšo zahvalo.
Dragi naši Tolminci! Vaša ljube-bezen in gostoljubnost je pretrgala vse daljave, ki nas ločijo od Vas in tvorila v naših srcih nov občutek dragocenih spominov. Da bi le te urice, ki smo jih preživeli pri Vas ostale v neizbrisnem in tradicionalnem spominu, Želimo, da bi se te naše vezi tembolj povečale in razvijale v duhu graditve socializma ter vzklikamo velikemu našemu vse bolj se.razvijajočemu bratstvu.
Pionirji in učitelji iz Bertokov.
Zagorci na Krasu so igrali
Ob zaključku gasilskega tedna so imeli gasilci v Zagoq"u skupno z gasilci iz Knežaka gasilske vaje. Gasili so — sreča, da ni nič gorelol
Popoldne ob 4. uri pa so gasilci in gasilke izvajali igro »Dve nevesti«. Lepo so igrali. Poslušalci, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, so navdušeno spremljali potek igre in se pošteno nasmejali. Ob zaključku vsakega dejanja so igralci poželi odobravanje.
Igralci so zelo požrtvovalno ho-
dili na vaje, saj so nekateri delavci v zelo oddaljenem gozdu (10—15 km), drugi v Postojni in le malo jih je doma. Dekleta so bila zelo pridna, preskrbela so obleke, Id so jih dobile v domači in sosednih vaseh. Veliko so same sešile. Kdo bi hodil v Ljubljano po obleko, ki je tako daleč. Šla je marsikatera urica ponoči, namesto da bi se odpočili po težkem kmečkem delu. Malokdo pomisli, koliko sto ur gre, predno se spravi na oder takole igro.
Gledalcem bo igra ostala v lepem spominu, igralci pa bodo pozabili na težke trenutke, ostanejo jim naj v spominu le lepe urice in naj se v jeseni čim prej predstavijo zopet z novo igro, da jih bodo Zagorci veseli.	Frane.
V naši vasi imamo zelo delovno mladinsko organizacijo, ki se zanima tudi za kulturno-prosvetno delo. Dalj časa si je prizadevala, da bi našla primemo igro in končno jc izbrala delo Miška Kranjca »Pot do zločina«. To delo zahteva dobrih igralcev in tudi modernih prostorov, Zaradi tega ni bilo lahko, Toda z dobro voljo in vztrajnostjo tov. Mirka Tomažiča, ki je igro režiral, in naših mladincev so vse te težave uspešno premagali in 23. maj prvič nastopili na domačem odru.
Ljudje so bili z uprizoritvijo zadovoljni. Igralci so podali svojo vloge živo, vsebina pa je tudi našemu človeku blizu. Naši mladinci to lahko štejejo za poseben uspeh, saj so mnogi izmed njih prvič stopili na oder.
Naša mladina je uredila tudi svojo knjižnico, v kateri imajo okrog 150 knjig. Imajo svoje prostore, kjer v prostih urah igrajo šah. To je lahko za vzgled vsem tistim mladim ljudem, ki nekoristno tratijo čas po gostilnah, namesto da bi se telesno in duševno krepili z zdravo zabavo v zdravem okolju.	P.
kJHIp ...
mm^mmmm
Moth iz Pregarja v Brkinih
V torek je zasedal MLO Postojna in je kot glavno točko dnevnega reda obravnaval in sprejel družbeni plan ter proračun za letošnje leto. Občina Postojna ima za letos predvidenih din 50,049.000.— sredstev, s katerimi razpolaga. Sem seveda niso všteta okrajna in republiška sredstva, saj gre samo za gradnjo hotela iz republiških sredstev že v letošnjem letu 40 milijonov dinarjev.
LOMO je odločil od predvidenih sredstev nad 13 in pol milijona dinarjev za proračunske izdatke, skoraj 17 milijonov za proračunske investicije, 15 milijonov v sklad za gradnjo stanovanj in skoraj pet milijonov v sklad za obnovo gozdov na svojem področju.
Proračunske investicije bodo porabili za šole 1 milijon, za vodovod 4 milijone, za zdravstveni dom 4 milijone, za porodnišnico 2 milijona,
(Nadaljevanje s 1. strani) škth in prevzem njihovega aeia, priprave za volitve in prosvetno delo, predvsem šolstvo.
Pokrajinska konferenca prosvetnih delavcev, ki je bila 15. junija 1944 na Gačniku, je pokazala pomoč in uspeh žena šolstvu in pro-sveti sploh. Med nadzorniki in prosvetnimi referenti je bilo tri četrtine žena. Učiteljice so bile v 80% aktivistke SPŽZ. Žene so tudi pisale igre in pesmice za prireditve ter sestavke za liste. Ta oblika prosvetnega dela je pokazala, da je med ženami nmogo talentov.
II. konferenca PO SPŽZ je bila 22. in 23. iunija 1944. Zaradi odhoda moških v partizane so žene že marsikje samostojno gospodarile na posestvih, organizirale so delavne čete za medsebojno pomoč, pomagale, kjer je bilo pomanjkanje hrane najbolj občutno. Glavni sklep te konference jc bila politizacija žena. Žene so kandidirale na volitvah, bile v gospodarskih komisijah in odborih OF. Ko je bila izvedena popolna mobilizacija moških, so žene zavzele večino mest v oblastnih odborih, v. odborih OF in KP in jih dobro opravljale.
In ko so žene na terenu delale na političnem in gospodarskem področju, so se v vojski odlikovale borke in prav posebno bolničarke. Na Primorskem so žene tvorile polovico vsega bolničarskega osebja.
Žene so množično delale tudi v KK. To delo se je razmahnilo predvsem jeseni in pozimi 1941. Nekaj članic PO SPŽZ je zavzelo v PO RK vodilna mesta.
Po novem letu so žene začelo priprave in tekmovanje na II. kongres SPŽZ Slovenije. In ko so se pokazali prvi obrisi svobode, so žene sprejele nove naloge. POOF je sklical množično konferenco ženskih aktivistk 11. in 12. februarja 1945. Prihajale so žene iz vseh delov Primorske, potovale so s težavo, sc vračale, pa spet odpravljale na pot. Prišle so tudi tovarišice iz Trsta in Gorice. Poleg obnove starih skle-
pov in nalog so sprejelo še nalogo čimprejšnje ureditve življenja po osvoboditvi. Posebno priznanje za svoje delo so prejele, ko je komandant IX. korpusa Jože Borštnar odlikoval s kolajno za hrabrost 31 najboljših primorskih žena. Tudt sklepe te konference so žene izvršile na terenu.
Prve dni maja 1945 so se žene s podeželja sestale s svojimi sestrami iz Trsta in Gorice. Na vozovih in peš so prihajale v osvobojena središča, v nepreglednih vrstah s cvetjem in zastavami, pojoč borbene in narodne pesmi. S svojo borbo so postale žene enakopravni soustvarjalci v velikih nalogah in velikih u-spehih, ki so krčili pot veličastnemu cilju in svetli bodočnosti, ko bodo vsi živeli človeka vredno življenje.
Med 46.000 žrtvami, ki jih je dalo za našo svobodo Slovensko Prbnor-je, je mnogo žena, mnogo velikih in majhnih, znanih in neznanih junakinj, veliko zavestnih bojevnic za novo življenje, za novega duha, za polno in odgovorno osebno in družbeno življenje.
V soboto in nedeljo je bil v Tolminu tretji mladinski festival tolminske mladine. O njem lahko od vsega začetka ugotovimo, da je kljub slabemu vremenu uspel.
Ze navsezgodaj v soboto so začeli prihajati v Tolmin pionirji in mladinci, Dopoldne so imeli razna telovadna tekmovanja in nastope. Mnoga zanimanja pa jc bilo za šhhovsko simultaiiko, ki so jo odigrali v tolminskem parku. Proti 32 pionirjem je nastopil mojstrski kandidat Cu-derman, ki je dobil skoraj vse partije, razen nekaj remijev.
Kasneje popoldne so bile nogometne tekme, srečanja v košarki in odbojki. Kaže, da so se te vrste športa na Tolminskem dobro razvile in uveljavile., Posebno so se izkazala moštva EGS iz Cerkna in »Rudarja« iz Idriie, ki so odnesla največ zmag. Seveda ni šlo predvsem za blesteče rezultate, pač pa zato, da pokažemo, kako se je razvilo športno življenje pri nas, ki postaja vse bolj množično.
Zvečer je bila v tolminskem gledališču predstava »Sneguljčice«, ki
za protituberkulozni dispanzer 1 milijon in komunalna dela skoraj 6 milijonov.
Sklad za gradnjo stanovanj bodo uporabili za gradnjo štirih stanovanjskih hiš.
Velik del proračunskih investicij je tudi letos LOMO Postojna določil v kulturne in socialno-zdravstvene namene, kar vsekakor kaže na veliko skrb za dobro občanov. R. B.
ZVEZA BORCEV NOV NA POSTOJNSKEM ZGLEDNO SKRBI ZA OTROKE PADLIH
Na Postojnskem je okrog 440 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja — partizanskih sirot. Njim velja še prav posebna skrb organizacij ZB po terenu, zlasti pa okrajnega odbora ZB v Postojni. Otrokom je omogočeno šolanje in mnogi prejemajo štipendije. Omogočeno .jim je vključevanje v vse vrste poklicev, če so s šolanjem že končali. Dokler se ne bodo v življenju popolnoma osamosvojili, jim bo veljala največja skrb vojnih tovarišev njihovih padlih staršev.
Letos bo ZB poslala na počitnice na morje, na otok Krk okrog 300 teh otrok. Tam bodo ostali v treh izmenah dva meseca.
ZB je določila znatne podpore za vse te otroke, ki se šolajo. Tako bodo dobili oni, ki hodijo še v osnovno šolo, do 2000 dinarjev mesečno, nižji srednješolci do 3500, višji (višja gimnazija, učiteljišče, strokovne šole, trgovska akademija itd.) 4500 in končno študenti na univerzi in akademijah do 6000 din. To jim bo izdatna pomoč in vedeli bodo, da njihovi padli starši niso zaman darovali svoja življenja.	R. B.
jo je uprizorilo učiteljišče iz Tolmina. Zanimanje za predstavo je bilo zelo veliko, saj je bila dvorana nabito polna, mnogo pa jih je ostalo brez vstopnic.
V	nedeljo, drugi dan festivala, nas je spravila v nekaj minutah ^okon-cu idrijska rudarska godba. Ob sedmih so bile vaje pevskih zborov za dopoldanski skupni nastop. Nekaj pred deseto uro pa se je množica začela zbirati na prireditvenem prostoru pred tribuno.
Slavnostni govor jc ob tej priliki imel predsednik CK LMS tov. Tine Remškar, ki je poudaril pomen festivala, ki dokazuje enotnost naše mladine, hkrati pa je mladini čestital k njenemu prazniku.
Po govoru so nastopili pevsld zbori. To je bila največja prireditev dneva. Sodelovalo je deset pevskih zborov, ki so skupno zapeli 23 pesmi. Ljudstvo je najbolj navdušil pevski zbor glasbene šole v Tolminu.
V	okviru festivala je bila v Tolminu odprta razstava risb in ročnih del. Svoja dela razstavlja nad dvesto mladincev in pionirjev.. Posebno pozornost vzbuja oddelek, kjer so razstavljena dela gojencev čipkarske šole. Izkazal pa se je tudi dijak gimnazije Ruter Robert iz Zabč, ki razstavlja 12 svojih uspelih slik. Razstavo si je že prva dva dni ogledalo več tisoč ljudi.	I. R.
Kaj dela mladina v Sušaku
To je mala vasica, ki šteje 29 družin. Leži ob narodnostno slo-vensko-hrvatski meji.
Med NOB je vas veliko pretrpela; bilo je veliko zavednih ljudi, ki so cd vsega začetka sodelovali \ borbi proti okupatorju. Mnogo so jih pobrali fašisti ter odpeljali v zapore, od koder se niso več vrtni.li.
V	mesecu maju 1944 so Nemci po* žgaili skoraj vsa stanovanjska in gospodarska poslopja. Danes je vaj že 85% obnovljena, za kar se moramo zahvaliti maši ljudski oblasti. Vodovoda še mmamo, čeprav so strokovnjaki pregledovali teren in sestavili načrt za zgraditev. Vodo uporabljamo iz dveh virov blizu vasi, kjer voda teče dalj časa po umazanem jarku. V letnem času pa jo tu celo velikokrat primanjkuje. Iz higienskih razlogov je slabo, da uporabljamo tako vodo. Vaščani bi z veseljem prijeli za kramp in lopato ter -pomagali pri delu za vodovod.
V	vasici obstaja mladinski aktiv, ki šteje 28 članov. Sedanji aktiv ni tako močan, kot je bil takoj po "osvoboditvi. Mislim, da je tudi razumljivo zakaj. Prvotni -aktiv je štel večinoma mladince in mladinke, ki so bili prekaljeni v NOB. Mladina se ni ustrašila ruševin, ni se izmikala krampu ali lopati, kar danes na žalost -tu pa tam opažamo.
Mladina je bila zelo aktivna, vredna pohvale in nagrade. Polagoma pa je začela njena delavnost padati, kajti starih voditeljev ni
Harija pri Ilirski Bistrici
iskreno čestita vsem občanom k občinskemu prazniku 4. junija ter jim želi obilo uspehov za dokončno izgradnjo naše socialistične domovine.
bilo, ki bi znali mladino voditi po poti, in pa tudi oblika dela se je spremenila.
V	1953. letu smo zopet dosegli uspeh. Dekleta so obiskovala tečaj RK v Novofcračinah ter ga tudi z lepimi uspehi dovršila.
V	letošnjem letu pa se cibeta še več. V fehruarju so si izvolili odbor. Vsak član je dobil mladinsko izkaznico, značko ter vsi redno plačujejo članarino.
Že na več sejah so izrazili željo po malem mladinskem domu,, kar bi bilo tudi izvedljivo. V takem prostorni bi našla mladina svoje zatočišče, kjer bi laže prebirala časopise, saj so naročeni na Mladino in druge časopise. Mladina ima veliko zanimanje za šah in odbojko. Imajo celo svoj radijski aparat, ki jim bi nudil v takem kotičku večji razgled v svetovnem dogajanju
P. I
Svetovni dogodki se niso v zadnjem tednu premaknili z običajnega mednarodnega dogajanja, ki že dalj časa traja m gre v glavnem za tem, da vsaka nasprotujočih si velesil pridobi na času. Če izvzamemo Titov obisk v Grčiji in še morda prvi uspeh ženevske konference, res ni bilo nič posebnega,
V	zvezi s tržaškim vprašanjem je te dni zasedal zunanjepolitični odbor Ljudske skupščine FLRJ. O tem nimamo še poročil. Zanimivo pa je, da se naši sosedje še niso lomirili glede Trsta. Oni pač 1-jejo vprašanje Trsta kaj enostavno, vežejo ga na druga vprašanja, ki so mnogo bolj pereča in ki jih poskušajo rešiti z izdatno ameriško pomočjo. Pri tem jim Trst služi kot argument za izsiljevanje. Vsekakor pa je občutiti o italijanski politični javnosti nekaj, kar bi lahko imenovali pobitost. To je seveda v zvezi z obiskom maršala Tita v Grčiji in s tem, kar je z obiskom zvezano. Balkanski pakt se spreminja v balkansko zvezo. To seveda italijansko vlado hudo peče.
Zanimivo je, kako so si v Italiji prizadevali, da bi preprečili balkansko zvezo. Niso uspeli. Italijanski listi deloma to priznavajo, kakor tudi priznavajo, da pomeni to neuspeh italijanske diplomacije na eni strani in zmago jugoslovanske politike. Kljub vsemu poskuša Italija ta neuspeh nekoliko zabrisati. Tako je na primer nenadoma poslala t; Atene svojega novega veleposlanika in uredila tako, da so vse formalnosti v zvezi's prevzemom mesta novega veleposlanika šle_ po najkrajši poti. S tem si skuša italijanska vlada zagotoviti pregled nad tem, kar se bo dogajalo v Grčiji ob Titovem obisku. Na drugi strani pa prav tako početje razgaljuje italijansko politiko, ki s takim ravnanjem prizna, da pomeni uresničitev balkanske zveze neuspeh.
V	Italiji so se poslužili vseh mogočih sredstev, da bi balkansko zvezo razbili. Toda so naleteli na največ-■/i odpor prav vri grških državnik h, ki so z vso odločnostjo zavrnili italijansko vmešavanje v jugoslovansko-grško-turške zadeve.
Druga važna zadev^ v tem tednu je delen uspeh na ženevski konferenci. Sporazumeli so se, naj bi se oie vojskujoči se stranki začeli po gajati za premirje in s tem v zvezi za začasno razmejitev.
Bolj zanimivo je morda dejstvo, da je Lanielova vlada ponovno v težki situaciji. Degollisti jo zapuščajo, tako je te dni odstopil minister za kolonije. Zlasti velik neuspeh pa je vlada doživela z odklonitvijo maršala luina, da bi prevzel vodstvo vojne v Indokini. Vlada je poskušala, da bi se znebila maršala luina s tem, da ga pošlje daleč v Indokino in se tako reši vojaškega voditelja, ki ga zlasti Amerikanci grdo gledajo. Maršal Juin bi t> Indokini propadel, kakor je doslej propadel vsak general, ki je tam vodil vojaške operacije. Vlada je računala s tem, a se je uštela, ker maršal Juin ni hotel sprejeti ponujenega mesta.
V nekaj vrstah
CASABLANKA. V Francoskem Maroku še vedno vre. Nemire poskuša zatreti policija s posebnimi ukrepi. Pred nekaj dnevi je izvedla obširne preiskave in preverila identiteto 2600 prebivalcev. Aretirali so 18 domačinov, drugih devet pa obsodili na zaporne kazni. Obtoženi so bili sabotažnih dejanj.
ATENE. Grško pokrajino Tesalijo je spet zajel nov potres, ki je trajal' 12 sekund. Vendar pa potresni sunki niso bili hudi, zato je povzročil več preplaha, kakor pa stvarne škode. človeških žrtev ni bilo.
NEW YORK. Pred nekaj dnevi je zletela v zrak ena velikih ameriških letalonosilk. Pri eksploziji je bilo ubtih nad 100 mornarjev, 200 pa ranjenih. Vzroki eksplozije niso zna" ni, domnevajo pa, da gre za nesrečo, ne pa za sabotažno dejanje.
PARIZ. Francoska vlada je sklenila vpoklicati 80.000 regrutiv cele šhiri mesece pred normalno predvidenim rokom. Ta ukrep je predla^ ga! vladi nacionalni ibrambni svet po posvetovanju s visokimi častniki, ki so prispeli z bojišča v Indokini.
V	Indokini trajajo še vedno boji, Iločiminh skuša pridobiti čimveč in si tako zagotoviti ugoden položaj pri sedanjih vojaških pogajanjih v Ženevi. Na drugi strani pa prav te dni sejejo v Ameriki predstavniki petih držav, ki naj bi sklenile novo obrambno zvezo na jugovzhodnem azijskem področju. Anglija, Francija, Amerika, Avstralija in Nova Zelandija naj bi tvorile tako imenovano Organizacijo jugovzhodno-azijskega pakta. Amerikanci upajo, da bodo ti razgovori morda le vplivali tudi na delo ženevske konference in bili nekak protiutež vietminškemu napredovanju.
Zelo zanimivo, kako se Amerikanci plašijo v Aziji, je dejstvo, da so te dni odkrili nek dokument, ki naj bi ga Kitajska vlada poslala Malen-kovu. V tem dokumentu svetujejo Kitajci Rusiji, naj bo previdna pri posameznih akcijah v Aziji, ker bi, če bodo uspeli izolirati Ameriko od Azije, najkasneje leta 1960 lahko priključili Japonsko, leta 1965 bi vstopila v njihov blok še Indija in po podpisu premirja v Indokini bosta pristopili k njihovemu bloku Tajlan-dija in Burma.
Seveda je to »odkritje« vzbudilo v ameriških političnih makartističnih krogih nemajhno razburjenje. Nekateri politiki so celo predlagali, naj bi Amerika zasula z atomskimi in podobnimi bombami ter tako popolnoma zbrisala življenje na preccj širokem področju. S tem upajo, da bi se lahko zavarovali.
Kaj hočejo Amerikanci z objavljanjem podobnih dokumentov? Nič drugega kot to, da bi psihološko pripravili intervencijo v Indokini.
Mirovni posredovalec Krišna Me-non je te dni odpotoval iz Londona in se vrnil v Ženevo. Kaže, da bo ponudil, da bi Indija prevzela nadzorstvo nad izvajanjem premirja v Indokini. Za to mirovno komisijo je več kandidatov. Vsaka stran pač postavlja svoje. Kaže pa, da se bodo le odločili za Indijo in morda še za Pakistan.
V	Ženevi so se pred sestankom vojaških predstavnikov Francije in Vietminha sestale komisije, ki so se sporazumele o postopku in še o manjših zadevah, kot na pr. o zamenjavi ranjencev in podobno.
Sovjetski zunanji minister Molo-tov je te dni nenadoma odpotoval v Moskvo na važen posvet. Poročajo, da so se najvišji politični in vojaški
predstavniki razgovarjali o sovjetsko-kitajskih odnosih. Politični opazovalci v Ženevi menijo, da bo Molotov ob povratku iz Moskve prišel na dan z novimi predlogi in poskusi, da bi našli način primernega sožitja med Zahodom in Vzhodom. Prav tako menijo, da se bo Molotov zavzel za sestanek »štirih«, ker bi na ta na-'čin obdržali živo aktivnost na diplomatskem področju.
Omenili bi še dva obiska v Ameriki. Prvi je obiskal Ameriko abesin-ski cesar Ilajle Selasie. Abesinski cesar bo letos na povabilo predsednika republike maršala Tita obiskal tudi Jugoslavijo. Cesarjevemu obisku t; Ameriki ne pripisujejo velike važnosti, ker je to le vljudnosten obisk in nima večjega političnega ozadja. Prav tako se mudi te dni v Ameriki turški ministrski predsednik Mende-rcs. Politični opazovalci menijo, da bo dobršen del njegovih razgovorov posvečen balkanski zvezi.
Še nekaj bi omenili. Na laburistično interpelacijo o parlamentu glede družin angleških vojakov, ki so mo-, rale po S. oktobru zapustili Trst in sedaj živijo v zasilnih barakah, je predstavnik obrambnega ministrstva odgovoril, da tako stanje pač ne more dolpo trajali. S tem je hotel povedati, da se vprašanje Trsta ne bo večno vleklo.
Obisk predsednika Tita v Grčiji
»Na povabilo Nj. veličanstva grškega kralja in grške vlade, ki sem ga sprejel z velikim zadovoljstvom, potujem v prijateljsko sosedno državo. Spremljajo me želje naših narodov, da bi ta obisk še bolj prispeval za vsestransko sodelovanje med našima državama ter trdno, trajno prijateljstvo kot porok miru in varnosti na Balkanu.
Vodilni ljudje vseh treh držav — Grčije, Turčije in Jugoslavije — se že dlje časa vztrajno trudijo, da bi dosegli na Balkanu takšen položaj, ki bi našim narodom zagotovil miren razvoj, varnost, neodvisnost in plodovito medsebojno sodelovanje. Ti napori so rodili do zdaj izredno dobre sadove, ki so odraz enotnih teženj narodov naših držav, se pravi teženj, da bi bil ankarski sporazum kronan s spremenitvijo v trdno zvezo.
Srečen sem, da lahko ugotovimo, da je glede tega gledišče odločujo-
čih vodilnih ljudi Grčije, Turčije in Jugoslavije enotno, tako da sedaj ni več nikakih upravičenih razlogov, da ne bi ustanovili te zveze, ki bo poroštvo za mir na Balkanu, pač p3 tudi dragocen prispevek k naporom za ohranitev miru na svetu.
Ne samo mene, tudi vse nas v Jugoslaviji, preseneča stališče nekaterih ljudi, ki se temu našSmu miroljubnemu in ustvarjalnemu delu nerazumljivo uplflajo in skušajo ovirati naše napore. Tu imam v mL slih predvsem neopravičljivo povezovanje te stvari z vprašanjem Trsta
Na koncu bi rad še enkrat povedal, da se zelo veselim, da bom imel priložnost ob obisku prijateljski Grčiji navezati neposredne stike z njenim narodom in njenimi vodilnimi osebnostmi.«
T.e besede je izgovoril predsednik Tito nekaj ur pred svojim odhodom v prijateljsko Grčijo. Iz njih veje iskrena želja naših narodov po še tesnejšem sodelovanju s sosednimi državami, po razširitvi in poglobitvi doslej doseženih uspehov in vzpo. stavitvi takšnih odnosov, da bosta varnost in mirno sožitje zagotovljena.
Po obisku v Turčiji, katerega sadove ni težko videti, je predsednik Tito odšel v Grčijo. Njegov obisk je logičen zaključek naporov narodov treh držav in pomeni definitivno utrditev mogočne zgradbe, ki bo oblikovana in uresničena v trojni zvezi — eni največjih pridobitev današnjega časa za ohranitev miru v Evropi in v svetu sploh.
Balkanska zveza pomeni čvrst jez, ld ga nobena agresija ne bo megla podreti. Prav zato pa ni nič čudnega, da tej zvezi nasprotujejo vse tiste sile, ki si laste na Balkanu gotove pravice za vmešavanje v notranje življenje balkanskih držav in gojijo teritorialno imperialistične težnje.
V te svoje podle namene so se naši sosedi poslužili vsega, kar njihova diplomacija lahko prenese. In tega je mnogo. Toda dobili so zaslužen odgovor. Izjava Papagosa in izjave drugih vodilnih osebnosti so razblinile njihova pričakovanja.
Trojna zveza postaja stvarnost, pa če to še tako bode sosede na nasprotni strani Jadrana. To dokazuje Titov obisk in sprejem, ki ga je doživel v prijateljski Grčiji.
V ponedeljek, 24. maja, se je v Sežani vršil izredno važen sestanek gozdarjev in ljubiteljev gozda ter gozdne flore sploh. In ni bila to nekaka plehka stvar, kakršnih smo ha žalost le preveč vajeni; na sestanku se je poskušalo resno in strokovno rešiti najtežje vprašanje našega Krasa.
In to vprašanje je v bistvu tole: (Gozd na našem Krasu propada. Skoraj neopazno sicer, pa s smrtno gotovostjo. Niti pogozdovanje današnjega merila ne zadostuje — zmeraj smo v paisivi. Več porabimo lesa, kot nam priraste. Kako bi mogli temu uspešno kljubovati, ne da bi pri tem zadeli na odpor prebivalstva, ki mu vsak sedanji igozdno-varčevalni ukrep v sedanjem času vsaj škoduje? Ne more se kraški človek ogrevati za tiste sanjaške ali abstraktne koristi, ki jih bo potomstvo deležno čez petdeset ali sto let. Kako bi torej naredili tako, da bi bil volk sit in koza cela?
Skoraj brezupno je to vprašanje. Treba je razmišljati o njem. V prejšnjih časih je kraški človek živel v veliki meri od Trsta in torej mu ni bilo nujno, da izčrpuje svoje borne gozdove. Potem je prišla satanska »visoka politika«, ki je v škodo obeh ločila kraškega človeka od Trsta. In ko bi to bilo vsaj komu krvavo potrebno! Dejstvo je, da Italiji ni Trst potreben; Italiji je Trst škodljiv, tudi če bi bil samo njen. Gotovo, veliko bolj bi ji bil škodljiv, če bi ne bil njen. Zato tak krik. če gremo še korak dalje, zato tak strah pred morebitnim pristaniščem v Kopru, ki bi bilo z železnico povezano z zaledjem ; zato taka togota pred povečanim prometom skozi reško pristanišče. ¡Sicer pa ni moj namen o tem modrovati.
FRANCE MAGAJNA:
Dejstvo je, da je ljudstvo slovenskega Krasa hudo prizadeto, ker nima več življenjskih vezi s Trstom. Siromašna in od vsega trpeča zemlja mu daje prepičle kose kruha. V skrajni sili se zateka po pomoč v svoj borni gozd, ('ki 'niti ne zasluži tega imena), in takorekoč reže iz njega skromne rezine, da se vsaj danes preživi, ne glede na to, da se zaveda, da s tem sam sebi uničuje to ubožno rezervo.
Bili so na sestanku naši najod-Hčnejši gozdarski strokovnjaki: ing. Vladislav Beltram iz Ljubljane, dr. Maks Wraber, tudi iz Ljubljane, ing. PetaT Ziani iz Zagreba in še drugi. Poleg domačih gozdarskih praktikov in celo veteranov (tov. Avgust Kafol) v gozdarski stroki, so se sestanka udeležili tudi tovariši iz Hrvatske Istre in zdi se mi, da tudi zastopniki Hrvatskega Pri-morja in Dalmacije.
V dolgih pa zelo zanimivih referatih so nam ti strokovnjaki kakor na dlani prikazali vso problematiko gozdarstva na Krasu Prave rešitve vseh neštetih vprašanj, ki jo sestavljajo, žal, nismo našli.
Dr, Wraber, ki ie kot botanik-znanstvenik, po mojem mnenju največji v Sloveniji, je v stranski panogi tudi gozdar-znanstvenik in kot tak velik zagovornik in braniteij gozda. V svojem živem referatu je takoj od začetka pribil tole resni-fco: Nemogoče je ustvariti človeku hekak raj, če pa je prisiljen bivati v kraju, ki mu je vsa prirOda skoraj ameraj sovražna. V ožjem po-tnenu torej: ne bo sd mogel Kra-ševec ustvariti lepega življenja, do-
kler bodo sovražne prirodne sile bičale deželo, v kateri je primoran živeti, pa naj bo še tako priden. Ta črnogledi pesimizem pa ni absoluten. Tudi prirodne sovražne sile je mogoče krotiti. Ko bi bile vse sedanje ničvredne kraške gcličave pokrite z gozdom, bi se na njih v zelo veliki meri ubijali učinki so-važne prirode.
Kras je v svojem bistvu čudovit poradoks. Prejema n. pr. razmeroma zelo veliko mero letnih padavin, pa ga navzlic temu. gnjavi malo-dane vsakoletna suša, ki mu včasih pokonča vse zeliščno zelenje, tako na polju kot na travniku in gmajni. Padavine niso namreč »pravično« razdeljene: v jeseni in pomladi jih je čestokrat preveč, v poletju, ob času največje pripeke, jih pa ni mesece dolgo; če pa so, so po navadi v obliki kratkih in silnih nalivov, ki več škodijo, kot koristijo. Da-lie; v gleda iz kraške zemlje apno na vseh koncih in krajih, njena več. ali manj rdeča prst pa je bogata na silikatni, na železu, na aluminijevi 'glini, na apnu pa zelo uboga.
Paradoks! Apno je namreč v vodi topljivo in vsak dež ga izsuši v globine, kajti kraška tla so rešeta-sta in »ne znajo ničesar prihraniti zase«. Rdeča kraška prst »terra ros-sa« je vlažna, gnebljiva kakor testo, naraste, ko se napije vode — ko je pa suha, ni rahla in v nalivih odteka voda od nje kot od betona. En sam odstotek apna jo tako zelo izboljša, da je zmeraj rahla in v največji suši porozna ko goba. Možno bi jo bilo izboljšati s posipanjem
apnenega prahu, prav nič ji pa ne koristi posipanje z apnenčevim peskom — peskanjem kakor pravimo — ker pesek zaradi pomanjkanja vlage ostane tak, kot je, se ne razkraja. Toda apneni prah, če ga je sploh mogoče dobiti, stane lepe de-narce — kje jih bo vzel kraški kmet! Tovariš ing. Beltram svetuje, da bi se poslužili sladkornega satu-racijskega mulja, ki je v napotje sladkornim tovarnam. Ta mulj ima v sebi malenkost kalija, še precej fosforja, v glavnem je pa samo apno. Vagon (15 ton) tega mulja, postavljen na postajo Sežana, bi stal okoli 9.000 dinarjev. Ni mnogo, toda treba je te tisočake odšteti Več gospodarjev skupaj? Kaj si bo posameznik pomagal z nekaj stoti mulja ! To bi komaj zadostovalo za njegov vrtec.
Nadalnji paradoks je v kraškem podnebju ali klimi. Ker je v območju morja, ga marsikdo prišteva med tople kraje, toda nikjer v vsej Sloveniji ne uniči ostra zima toliko czimin kot prav na Krasu. Kraških polj ne ščiti snežna odeja. Ledena kraška burja najde pot »do samih kosti« tudi skozi naj debelejšo suknjo.
Paradoks bi spet bil v dejstvu, da na Krasu ni pravih gozdov in vendar je kraška zemlja naravnost idealna za rast dreves. Kemična sestava prsti je odlična za drevje in v globinskih razpokah je sme raj dovolj vlažna. V hudih sušnih letih, ko je vsa drobna vegetacija požga-na, kljubuje kraško drevje kar odlično in je to zanj tudi nesreča, ker ga ljudje obsekavajo, da z njegovim zelenjem krmijo živino.
Burja je za slovenski Kras velika nesreča, čeprav marsikaterega »osveži« in »pomladi«, da je potem bolj poskočen. Zmeraj je škodljiva.
(Nadaljevanje sledi)
IZ RAZGOVOROV S PREDSEDNIKOM JLIN TAJNIKOM LO MESTNE
OBČINE
Pred občinskim praznikom, ki ga že več let slavijo nekatere vasi v občini Ilirska Bistrica in so ga letos uzakonili kot praznik celotne občine, smo obiskali predsednika ilirskobi-striškega občinskega odbora tov. Gustinčiča in v razgovoru, ki mu je prisostoval tudi tajnik .'tov. Matic, zvedeli marsikaj zanimivega o delu, načrtih in o možnostih razvoja občine.
Tov. Gustinčiča smo prav za prav iskali po vsej Ilirski Bistrici. »Pravkar je odšel s tov. tajnikom. Verjetno ga boste najlaže našli pri delili za nov vodovod«, nam pojasuuje to-varišica na odboru. »Z direktorjem komunalnega podjetja sta bila tu, a sta že odšla na drugo delovišče«, nam povedo delavci pri vodovodu. Ilirska Bistrica je namreč te dni eno sanio delovišče. Komunalna dejavnost je razvita, da je kaj. Vse dela, vse vre. Tov. Celigoj, ki je direktor komunalnih podjetij in je tudi sekretar oubčinskega komiteja, je prav tako človek, ki je povsod zraven pri delu, in spada v tisto vrsto ljudi, s katerimi imamo novinarji največje križe. Sicer pa ni niti potrebno, da govoriš z njim, o tem, kar bi rad zvedel od njega, se lahko prepričaš na več krajih v Ilirski Bistrici.
Okrog poldne smo imeli srečo in ujeli predsednika in tajnika ter ju naprosili za kratek razgovor. Takoj sta na to pristala, tov. predsednik nas je celo spravil v zadrego, češ da bi morali iskati razne podatke na licu mesta. Vprašali naj bi posamezne ljudi, delavce in druge, kjer bi
darstva v okviru občine, okraja, republike. Razumljivo je, da je tudi nekaj takih, lci vidijo samo sebe, vendar so to osamljeni primeri.«
»Kako pa kaj vaši delovni kolektivi upravljajo svoja podjetjaP«
»Pri tem bi bilo zgrešeno že govoriti o kakšni popolnosti. Tudi razumejo, kako se ustvarjena sredstva delijo. Ne bi mogli to trditi za vsa podjetja, večina je pa to že razumela. V začetku je bil zlasti odpor do občine, ker niso razumeli, da občina ni molzna krava, pač pa da mora skrbeti za stanovanja, za vzgojo njihovih otrok in za sto drugih stvari, ki so v zvezi, s knlhimim življenjem delavca. Imamo primere, da direktor le preveč komandira, tu se dalavsld sveti niso še uveljavili. Delavci se v teh podjetjih premalo brigajo, da so to dopustili (Zadružnik,Falersa). To se je v zadnjem času precej popravilo in se delavski sveti uveljavljajo. Pri delavskih svetili bi morali posvetiti več pažnje vzgoji delavcev. Strokovnjaki tudi premalo pojasnujejo vlogo delavskih svetov posameznim delavcem. Te pomanjkljivosti bo treba odpraviti«.
»Kako je pa z Bistrico v odnosu na sosednje vasi?«
»Ilirska Bistrica je središče velikega okoliša- sem težijo celo nekatere vasi sežanskega okraja (Pregarje) in vsa podgrajska občina gravitira v Bistrico. Ljudje sami govorijo o tem in so naklonjeni taki rešitvi. Prav tako ljudje iz občine Jelšane in Jab-laniea želijo, da bi se priključili bistriški občini, ker so njihove vasi

piiip		
lil	¡¡lit ylfc	
		
pH	¡¡¡¡S	i:. -
i	lil	V'"*
JHH
■MppH
i ^ v 4 ^liiflp
V mestu urejajo kanalizacijo
laže in bolj neposredno zvedeli, kar nas zanima. Kljub temu ie razgovor stekel neprisiljeno in sproščeno.
»Tovariš predsednik, bi nam lahko najprej nekaj povedali o rasli ljudske oblasti v naši občini in o perspektivah razvoja v komuno?«
»Sodelovanje državljanov pri utrjevanju ljudske oblasti se je od osnovanja občine sem 100 odstotno izbol-šalo. To lahko vidimo že iz razumevanja ljudi za zbore volivcev. Imamo zbore volivcev štirikrat letno z nad 75 % udeležbo. To je vsekakor dober rezultat. Predvsem je važno, da ljudje razumejo razne zakone, uredbe in odloke. Vsaka uredba se zdi v začetku težka, dokler se ne izkristalizira. Naši ljudje razumejo, da je vsaka nova uredba v njihovo korist, in jo sprejmejo z odobravanjem, čim razumejo, za kaj je izšla.
Ljudje zaupajo v oblast. Vse, kar jih tišči, povedo na zboru volilcev. Tako pride tudi do zelo dobrih predlogov in do posameznih izboljšav pri delu.
Odborniki izvršujejo popolnoma samostojno naloge, ki jim. jih nalagajo prav na zborih volilcev. Ljudje se predvsem zanimajo za sadjarstvo in živinorejo. Ne postavljajo pa teh stvari abstraktno, pač pa v celoti z našim gospodarstvom. Na zborih volilcev največ govorijo o konkretnih nalogah, tako na .pr. o vaški ureditvi, napajališčih, raznih kanalizacijah, popravljanju vaških poti, na zborih volilcev rešujejo vse vaške probleme. Zanimajo pa'se tudi za vse ostale probleme našega celotnega gospo-
precc" pasivne in bi tako ustvarili večjo gospodarsko enoto, ki bi v njej laže reševali gospodarske probleme teh vasi. Kasneje bo prišlo verjetno še do združitve tudi premske občine. Bistriška občina bi bila na ta način precej obsežna. Pogoji za uspešen razvoj te občinske skupnosti pa bi bili še boljši, če bi uspeli regulirati reko Reko, ker bi s tem pridobili lep kos prvovrstnega zemljišča, ki bi ga predvsem rabili za vrtnarijo glede na velikansko potrošnjo takih pridelkov .na Reki«.
»Tovariš predsednik, bi nam povedali kaj o gospodarskem razvoju v občini, ker že omenjate, da je občina bogata in da bi lahko še bolj izkoristili. vse možnosti za. njen gospodarski razvoj? Morda bi bilo najbolje, da začnemo kar pri industriji, ker je ta prav v Bistrici še kar razvita.«
»Če primerjamo industrijo s predvojnim stanjem, opazimo občuten napredek, ni pa veliko nove industrije. Na novo je začela obratovati samo tovarna lesonitnih plošč. Razni obrati, ki so bili tudi pred vojno v pogonu, so se preusmerili v glavnem v lesnopredelovalno industrijo. V perspektivi se bo naša industrija še bolj usmerila v proizvodnjo končnih izdelkov. Čeprav ima naš gozd še precej lesne mase, ga ne? smemo izkoriščati toliko, da bi se nam to poznalo. Poleg tega bomo pri iiroiz-vodnji končnih izdelkov v lesni industriji lahko zaposlili neprimerno več domače delovne sile. Tako je že obrat tovarne Javor začel s proiz-
vodnjo košar, zabojev in podobnih artiklov iz odpadkov furnirja. Isto dela tudi Lesni kombinat,«
»Ne bi bilo mogoče primerno urediti kako večje mizarsko podjetje?«
»Tega ne nameravamo, ker takih podjetij je na Primorskem že precej, naj omenim samo velikansko podjetje v Novi Gorici. Mi se bomo raje usmerili v lesne galanterijo, izdelavo krožnikov, podstavkov, nekaj podobnega, kakor je znana ribniška suha roba. Za take priizvode je veliko povpraševanje doma in v inozemstvu.«
»Kaj pa z ostalo, ne lesno industrijo?«
»Predvsem mislimo na industrijo gradbenega materiala. Za prihodnje leto smo predvideli gradnjo opekarne v Kosezah. Opekarna v Bukovici je zastarela. Povpraševanje za opeko pa je trikrat večje od njene zmogljivosti. Načrti za novo opekarno so že gotovi. Za letos je izpadla iz plana, ker so druge nujnejše stvari.
Poleg tega imamo avtopodjetje Transport, ki se je razvilo iz majhne delavnice. Danes ima že 20 vozil, urejeno garažo, izdeluje karoserijo, barvanje vozila itd. To podjetje se bo še lahko zelo razvilo. Posebnost in velik uspeh pa pomeni postopek za pridobivanje posebnega lepila iz kazeina. S tem lepilom — (tov. Matič je pri tem izvlekel iz svojega predala vzorce lesa in vzorec zlepljenih koščkov stekla) — lahko lepimo karkoli, tudi robove stekla. To lepilo, že proizvajajo. Tovarna, ki je šele v zametku, se bo razvila v močno podjetje, ki bo proizvajalo vinski kamen, mlečne kisline, sadne sokove, že omenjeno lepilo in razne druge izdelke. Na jesen bo tovarna že začela obratovati.«
»Že prej smo govorili o vaši lesni industriji in ste omenili, da imate lesa dovolj. Kako je na splošno z gozdarstvom v vaši občini?«
»Naš gozd res ni toliko izčrpan, da ne bi mogli izkoriščati za lastne potrebe,' vendar je naše vodilo pri gozdarstvu čuvanje gozda. Poleg tega smo se resno lotili pogozdovanja. To delamo iz dveh razlogov. Prvič, da povečamo naše gozdne površine, in zato, da spremenimo strukturo našega krasa. Iz sklada za pogozdovanje smo doslej toliko črpali, da smo lahko pogozdili okrog 30 ha goličav. Posebna komisija določa teren, Id naj bi ga pogozdili, ker je treba pri tem upoštevati, da moramo nekaj površine pustiti tudi za pašnike.«
»Prej ste omenili, da nameravate dati precejšen poudarek vrtnarstvu. Kako si to zamišljate in kakšne koristi pričakujete od tega?«
»Pri nas so za vrtnarstvo dobri pogoji. To smo upoštevali tudi v desetletnem planu razvoja gospodarstva, vendar da bomo lahko rešili ta problem, bomo začeli takoj. Posebno z regulacijo Reke bomo pridobili nad 40 ha orne površine. Reko, ki doslej poplavlja velike površine, bomo začeli regulirati prihodnjo leto. Z regulacijo Reke bomo osušili zemljišča na področju vasi Jasen, Kute-ževo, Vrbovo in vse do Zabič. Na področju teh vasi uničuje voda vse pridelke.«
»Vas ne moti, da zaradi klime ne boste imeli zgodnjih pridelkov, ki so na trgu najdražji?«
»Nas to nič ne plaši. Koper, Gorica in drugi kraji ne plasirajo svojih pridelkov na tržišča na Reki, v Crikvenici itd. Prav ti kraji pa rabijo ogromno vrtnarskih pridelkov prav v tistem času, ko jim jih lahko mi nudimo. Poleg tega je vprašanje zimskih kultur, ki prav tako dajejo odličen dohodek. Poleg lega pa je še važno za naše kraje, da ne bomo mogli nikoli zaposliti vse delovne sile, predvsem ženske, v naši industriji. In prav vrtnarstvo nam daje možnost, da bomo zaposlili čimveč ljudi.
»To so zelo zanimive reči. Prej ste omenili izdelovanje sadnih sokov. Ne bi mogli izvažati sadja samega?«
»Glede sadjarstva je brkinski predel eden najmanj okuženih po ka-parju. Vendar je prav zaradi slabih cest dovoz sadja v središča kaj tvegana reč. Največ sadja se tako pokvari in pride v poštev le še kot industrijsko sadje.
Pohvaliti je treba delo kmetijske
zadruge, ki se je s kmetijsko-sadjar-skim odsekom zavzela za sadjarstvo. Zanimanje za sadjarstvo pri ljudeh je veliko. Kmet ima od sadja le" dohodek, Zato kmetje pridno negujejo sadno drevje in ga čistijo ter škropijo. Prav tako sadijo mlado drevje. Upati je, da bo prišlo sadjarstvo na pravo poL Premalo pa je zanimanja za strokovno obdelovanje. Prav tako je premalo strokovnih predavanj o sadjarstvu. Nimamo tudi nobenega kvalificiranega strokovnjaka. V občini je sicer nekaj ljudi, ki imajo tudi kmetijske šole, vendar ne dajo od sebe tega, kar bi lahko. Res je, da se ponekod zanimajo za sadjarstvo učitelji, kar je zelo pohvalno. Kmetijska zadruga je iz svojih dveh drevesnic že posadila veliko sadnega drevja. Tudi kmetijsko posestvo v Mali Bukovici je posadilo 800 sadik v glavnem jablan in češpelj. Posestvo je kar lepo urejeno.
»Zvedeli smo, da nameravajo v brkinskem predelu urediti več sušilnic. Boste tudi vi katero?«
»Sušilnice so prav tale problem, kakor so ceste. Zaradi pomanjkanja teh in onih propade precej sadja. Kmet ne more vsega sadja posušiti, zato bi bile sušilnice kaj dobre in zaželene. Da bi temu odpomogli, pa nameravajo v občini Prem ustanoviti podjetje za sadno predelavo.«
»Prej smo govorili o tem, da ne boste pogozdili vseh goličav, ' ker morate imeti kaj tudi za paše in za živinsko krmo sploh. Pomeni, da dajete živinoreji precejšen poudarek. Kako je pri vas s tem?«
»Številčno ni živina porasla v odnosu na 1952., 1953. leto, če izvzamemo nekaj desetin, ampak je z dobro veterinarsko službo naša živhia precej napredovala. Vprašanje tuberko-lizaciie je rešeno, jalovost odpravljena. Kmetje se zanimajo za dobro plemensko živino, kar je razumljivo, ker ni vprašanje plasiranja mleka niti mesa. Pomanjkanje pa je plemenskih bikov, ker dva, trije, ki smo jih uvozili, ne zadoščajo. Mleko gre v mlekarne. Rabili ga bomo vedno več, posebno zaradi kazeina za novo tovarno. Potem je tu Reka.«
Razgovor se je precej zavlekel. Tovariš predsednik je moral na sejo nekega sveta. »Če me boste rabili, sem v sosednji sobi. Na vprašanje o komunalni dejavnosti vam pa lahko
HP*!*' H1111
i- .--;.™__SSKFm
Pil
«i s i |
* v *
- < K. * '^VS,.™,.,^

■S® 1 iiiMPfv; J
Spomenik padlim borcem v Ilirski Bistrici
odgovori tovariš tajnik, ki prav tako dobro pozna problematiko.«
»Bistrica je bila v komunalnem pogledu precej zapuščena. Odbor je imel velike težave. Začeli pa smo načrtno reševati komunalna vprašanja. V ta namen smo dali izdelati regulacijski načrt, ki je stal dva milijona dinarjev. Tako imamo osnovo in vemo, odkod začeti. Najprej smo uredili novo klavnico, ker je stara bila obupna. Zdaj urejamo kanalizacijo, ki bo zajela velik del mesta. Pri tem nam pomaga tudi vojska. V načrtu imamo ambulanto, olepševanje mesta, javno razsvetljavo v mestu in po vaseh.
Pereče je pri nas stanovanjsko vprašanje. Zidamo tri nove stanovanjske hiše, kar bo delno olajšalo stanovanjsko krizo. Hvalevredno je, da nam oodjetja pomagajo z materialom in na druge načine. Težave imamo zaradi pomanjkanja obrtnih mojstrdv. Zaradi tega imamo več nedokončanih stanovanj, ker gradbena podjetja sama ne zmorejo vsega. Obnova po vaseh je v glavnem končana, razen nekaj gospodarskih poslopij, ki še čakajo na zidarje. Vse vasi so že elektrificirane.
Ob koncu smo se pogovorili še o kultumo-prosvetnem delu. Tovariš tajnik je potožil, da je zadnje čase kulturna dejavnost nekako zamrla Imajo oa dober pevski zbor, ki je odnesel prvo nagrado v Postojni. Ljudje se posebno zanimajo za gostovanje -ostojnskega gledališča. V Bistrici imajo tudi večkrat razna predavanja. Ljudje se zanimajo za knjige, a knjižnica še ni zadovoljivo urejena. Tudi društva Svobode še ni.so ustanovili, pa čeprav bi imelo vse pogoje za uspešno delo. Imajo pa dobro mladinsko godbo, ki se je dobro postavila na noge.
Glede šolstva so rezultati pouka dobri, vendar je premalo stika med učitelji in učenci, posebno učitelji se premalo spuščajo v izvenšolsko delo.
»Ko smo se že o tolikih stvareh pogovorili, naj vam povem še nekaj o našem turizmu,« je nadaljeval tovariš Matič. »Bistrica ima vse pogoje za turističen razvoj. Take pogoje imajo malokje. Turistična tradicija je precej močna. Ljudje so hodili v Bistrico iz Trsta in z Reke. Glede olepšave mesta se posebno trudi novoustanovljeno turistično društvo. Uredili smo kolikor toliko hotel Zmaga, razne parke, bazen. Prihodnje leto nameravamo obnoviti še hotel pri parku. To je dejansko stara graščina, ki pa bo prenovljena krasno -služila svojemu namenu. Turizem je v Bistrici posebno važen glede na Opatijo in Reko. Posebno privlačna izletniška točka nad Bistrico so SvinŠčaki. Tam nameravamo letos obnoviti planinsko postojanko. Iz Bistrice je tudi krasen izlet na Snežnik.«
S posebno zahvalo smo se poslovili od tovariša tajnika in tovariša predsednika za prijeten in dragocen razgovor. Tovariš predsednik nas je ob slovesu povabil, naj bi si ogledali posamezna podjetja in delovi-šča, Z veseljem se bomo odzvali njegovemu vabilu. Odšli smo iz prostorov ljudskega odbora s prijetnim zadoščenjem in zavestjo, da so vo-lilci lahko ponosni na take ljudi, kot je predsednik Gustinčič, in mu zato mimo zaupajo vodstvo njihovega odbora.
" V pritličju na razglasni deski smo še prebrali odlok, ki proglaša 4. junij za občinski praznile Sirskobistri-ške občine. Delovnim kolektivom, kmetom in vsem občanom želimo tudi mi nadaljnih in še večjih uspehov ob njihovem prazniku.
Danes je Štjak mirna vasica, ki se z vrha hriba razgleduje po Vipavski dolini. Med vojno pa je bilo tam zelo živahno, posebno 2, in 3. februarja 1944., ko je imela Slovenska protifašistična ženska zveza za Primorsko svojo prvo pokrajinsko konferenco. Tudi sicer je bilo na Štja-ku razgibano življenje, saj je predstavljal majhno osvobojeno ozemlje, kamor so hodile na kratek oddih partizanske edinice, vipavsko vojno področje pa je imelo tam svoje delavnice in nekaj časa tudi sodišče. Doživeli so tudi borbe in težke dni vpadov Italijanov, Nemcev in čctni-kov. Ljudje v teh krajih so bili zavedni in borbeni, dosledni in vestno so izpolnjevali zaupane jim naloge. Skoraj bi lahko rekli, da je bil vsak tam živeči človek del naše skupne vehke borbe.
Najhujše dni so doživeli vaščani Štjaka in okoliških vasi 16. maja 1943. Fašisti so hoteli uničiti partizanski oddelek, ki je taboril v bližini Ravenj. Zlovešče so pribrneli tanki in kamioni, zaslišalo se je streljanje iz pušk in strojnic, vpitje ranjencev. Ko je tema zagrnila dolino, je vse potihnilo, partizani so se zaradi vehke premoči fašistov umaknili. Kljub temu pa so imeli fašisti več mrtvili in zato so se znesli nad civilnim prebivalstvom. Lotih so se barbarskega početja, ki so ga zmogli le oni — požiganja vasi in streljanja talcev. Popolnoma so požgali Ravnje, Selo in Gradišče, deloma Poljane, Razgure in Trebižane. Med moškimi so zbrali 12 talcev, ki so jih naložili na oklopni avto in odpeljali v sotesko Rase, kjer so jih ustrelili.
Koliko so žrtvovali, da se rešijo fašističnega jarma in dosežejo priključitev k Jugoslaviji, nam kažejo statistični podatki, ki so jih daii tudi mednarodni komisiji za Julijsko krajino in Trst: borci v NOV 103, padli v NOV 21, padli kot talci 15, internirani v Nemčiji 12, v italijanskih ječah 36, ubita od Nemcev 2, umrl v internaciji 1, v kazenskem bataljonu S2, požganih domov 39,
Danes so sledovi teh težkih časov in nreizkušenj zabrisani. Po osvoboditvi so se ljudje vrnili iz vojske, zaporov in internacije, zgradili so nove domove, dobili so elektriko in si ustvarjali boljše življenjske pogoje iz dneva v dan.
PRVA POKRAJINSKA KONFERENCA SPZZ ZA PRIMORSKO
Največji dogodek za Štjak je bila prav gotovo prva konferenca SPZZ, dne 2. in 3. februarja 1944. Ta konferenca je bila tudi izreden dogodek za vse primorske žene, ki so prišle sem s Krasa in Istre, Brkinov in Pivke, s tolminskih, bovških in cerkljanskih hribov, z Brd in Slovenske Benečije — skratka z vseh predelov Slovenskega Primorja. Majhna in prijazna vasica Stjak je sprejela drage gostje — najzavednejše slovenske žene in matere, ki so dale svojemu narodu največ, kar so mu mogle dati: kri svoje krvi. Od blizu in daleč je prihitelo okrog 200 delegatk, ki so skupaj preživele dva dni dela in načrtov, velikih doživetij in nepozabnega borbenega navdušenja.
Sestale so se žene, ki so verovale v zmago pravične stvari tudi v najtežjih dneh, čvrsto so si stisnile ob svidenju roke in obljubile, da bodo nadaljevale svojo začrtano pot.
»Skozi zasnežene in skoraj neprehodne hribe sem se prebijala, mimo sovražnih bunkerjev 111 zased,« je govorila tovarišica s severozahodnega predela.
»Po vodi sem bredla, skozi obroče ' sem se prebijala, obšla bunkerje in zasede, toda prišla sem,« je poročala druga.
Skoraj nisem mogla priti pravočasno, padle smo v zasedo, Nemci so ujeli ranjeno tovarišico,« so poročale.
Nobenih prevoznih sredstev niso
imele, potovale so od kurirske postaje do kurirske postaje, niti .vedele niso, kam jih pelje pot Toda vse so vedele, da gredo na konferenco, ki bo važen mejnik v njihovem delu. Imele so silno borbeno voljo in bile deležne toplega sprejema prijaznih primorskih vasi in zato je kongres čudovito uspel. Na njem je prišla do izraza vsa veličina primorske žene, ki je v borbi za svobodo našla svojo novo podobo in pokazala zrelost, ki se je marsikomu ki tega ni poznal, zdela skoraj neverjetna.
Prvi kongres primorskih anlifa-šistk je bil krona njihovega dotedanjega dela in kako vesele so bile, da se lahko dva dni svobodno gibljejo in govorijo ter da zborujejo v lepo okrašeni dvorani.
PRVI DAN KONGRESA
Delegatke in zastopnice SPZZ iz bližnjih in daljnih vasi so do zadnjega kotička napolnile prostorno dvorano, ki je bila okrašena z zelenjem, med katerim so se prepletali trakovi slovenske trobojnice. Na pročelju je bila slovenska in jugoslovanska zastava ter slika našega maršala in voditelja tovariša Tita. Po stenah si lahko bral napise: Živel tovariš Tito, Živela SPZZ, Živela naša nova vlada, Živeli naši partizani in podobno.
Ob deseti uri so žene pričele zborovanje. Mnogo ljudi je ostalo zunaj, ker v dvorani ni bilo več prostora. Predstavniki vojske so razvili zastavo in po dvorani je mogočno in slovesno zadonelo: Naprej zastava Slave. Solze sreče in zmagoslavja je izvabljala ženam slovenska pesem, ki več kot dvajset let ni smela glasno preko njihovih ustnic.
Nato je članica pokrajinskega od-
Tovarišica Angelca Ocepkova je izročila vsem zborovalkam pozdrave glavnega odbora SPZZ in borbene pozdrave ' žena iz Jugoslavije. »Prepričana sem,« je rekla tov. Angelca med drugim, »da dobro veste, da ne bodo prinesli svobode Primorski ne Nemci in ne domobranci, Vaša božična akcija, pri kateri ste nabrale 20.000 paketov za našo vojsko, zgovorno priča o veliki ljubezni, ki jo gojite do naše vojske. Danes ste prvič v zgodovini slovenskega naroda enakopravne, same odločate o svoji usodi.« je zaključila njen referat,
Nato je zborovalke pozdravil tov. Vilfan, ki je poudaril -vlogo žene v narodnoosvobodilnem boju in prinesel predloge in nasvete za nadaljnje delo. Povedal jim je o stanju na frontah, o prvih obrisih svobode, ki je že na vidiku, in o sklepih AVNOJ, ki je postavil novo vlado, ki ji načeluje maršal Tito. Znane ovacije »Ti-to, Ti-to« se dolgo niso polegle. »Begunska vlada je organizirala bratomorno vojno in pomaga okupatorju, zato v našo novo Jugoslavijo nima pristopa. Prevzele boste podpisno akcijo in vstopile v vsako hišo. Zavedati se morate, da ste enakopravne v borbi, zato prevzemite odgovornost v javnem življenju. Pomagale nam boste streti tistega, ld vas tlači 25 let, tistega, ki vas je zapostavljal in izrabljal vse življenje.« Njegove besede so našle pot v srca, vzklikanje se dolgo ni poleglo.
V imenu mladine je zborovanje žena pozdravil še tov. Damjan. Po-veličal je slovensko mater, ld je vzgojila take otroke, da z lahkoto prenašajo žrtve, ki jih terja naša borba in ki so pomagali podreti trhlo fašistično stavbo.
Sledila je razprava, ki je bila nad-
DRUGI DEL KONFERENCE
Ob tri četrt na dve so žene nadaljevale zborovanje. Politični referat je imela tov. Angelca Ocepkova. »Zena se bori kot borka, bolničarka in politična delavka ob rami svojega moškega tovariša in postaja z njim enakopravna. Leta 1941 sta bili pred nami dve poti: pot časti in pot hlapčevstva. Izbrali smo prvo,« je relda med drugim. Orisala jim je našo borbo, nastanek partizanskih edinic, ki so zrasle v mogočno narodnoosvobodilno vojsko. Pripovedovala je zborovalkam o prvi konferenci SPZZ Slovenije ,ki je bila leta 1943 v Do-bmiču na Dolenjskem. Podala je kratko in jasno sliko o delu naše vlade AVNOJ.
Tovarišice so sledile referatu z največjim zanimanjem. Tišino so
Spominska plošča padlim talcem o Rasi pod Štjakom
Zora Rupena - Katja, torka PO SPZZ za
prca sekre-Primorsko
57 > V	-« ."i ' r:
,1 'v^jsgig^. V -i
Stara šola v Štjaku, kjer je bila konferenca
bora SPZZ tov. Nataša pozdravila vse navzoče. Konference so se udeležili predsednica SPZZ tov. Helena, zastopnik in član POOF PKKPS za^ Primorsko tovariš Vilfan in sekretar Poverjeništva ZKM, član pokrajin-; skega odbora ZSM za Primorsko tov.k Damjan in sekretarka pokrajinskega odbora SPZS za Primorsko tovarišica Zora Rupena - Katja, ki jo je poslal dobrega pol leta prej CK KPS, da spontano, izredno množično in požrtvovalno delo žena poveže v enotno organizacijsko obliko, da ustanovi SPZZ.
Katjino poročilo na konferenci je pokazalo, da so dosegle žene na Primorskem v nekaj mesecih organiziranega dela presenetljivo lepe uspehe. Naša misel je prodirala v vedno večje število trgov m vasi, aktivizi-rala vedno nove- žene. Velike količine nabrane hrane, obleke, obutve in sanitetnega materiala ter visoke vsote darovanega denarja so pokazale, da okupatorju ni in ne bo uspelo ne pridobiti in ne_ ustrahovati naših žena in mater. Na sestankih in v bralnih ter diskusijskili skupinah pa so se žene izobraževale in tako so lahko prevzemale vedno težje naloge ter omogočale odhod moških v partizane,
vse živa. »Takrat je prišla do izraza vsa borbenost in vse hrepenenje naše žene, ld je pokazala, kako čuti z našo borbo, kako je politično zavedna in zrela,« piše tovarišica Katja o vtisih s konference v II. štev. »Slovenke«. Dva in petdeset let stara žena, mati dveh padlih partizanov, je
•©krajinski odhor ???/<■
z p. Primorsko«
prekinjali le vzkliki in ovacije. K razpravi, ki je sledila, se je oglasilo 28 tovarišic. Prva je spregovorila mati-junakinja: »Tudi jaz sem mati treh partizanov. Dva sta mi že padla. Naj ne bo matere, ki bi dala svojega sina našim sovražnikom.« Oglasile so se tudi druge, vse, kar so povedale, je bilo stvarno, in življenjsko. »Sedem otrok imam,« je rekla tovarišica s Krasa, »vse sem dala na razpolaga naši vojski. Tudi svojega mladoletnega sina.« Stara kmečka žena je rekla, da nočemo ne Lahov, ne Nemcev, ne bele garde, ampak hočemo naše partizane. »Živela naša mati,« je zadonelo po dvorani. Soglasno so sklenile, da morajo vsi moški v partizane, žene pa bodo doma prevzele vse delo, dospodarsko in politično, na svoje rame.
Sledile so volitve. Iz\ oljen je bil ves dotedanji iniciativni odbor, za častno članico je bila izvoljena tudi na splošno željo mati-junakinja. Ob zaključku so zborovalke vzklikale tov. Titu,, da je njegovo ime odmevalo od vseh strani. S pesmijo »Naprej zastava Slave« so se zborovalke razšle.
KULTURNI DEL SPOREDA
Zvečer je bil kulturni del sporeda, ki so ga pripravile same tovarišice, Na sporedu so bile deklamacije, ple-
si in zbome recitacije. Tovarišice s pivškega okrožja so s simbolično zborno recitacijo »Nabrusimo kose« prikazale povezanost delavca in kmeta v skunni borbi. Prav presenetile pa so s plesom »Federativna Jugoslavija«, kjer je vsaka plesalka v narodni noši predstavljala eno izmed naših republik. Neizbrisno je ostala vsem v spominu tovarišica iz Trsta, la je v prekrasni narodni noši dekla-mirala Gregorčičev »Naš narodni dom«. Po dolgih letih se je sprostila slovenska beseda, plavala po dvorani in trkala na vsa srca. Mešani zbor ajdovskega okrožja je brezhibno odpel venček narodnih pesmi, tovariši pa so uprizorili drugo sliko Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Tovarišica s Krasa je z mehkim glasom zapela pesem »Slovenka sem«, dve Trža-čanki pa »Temna noč se je storila« in »Mi smo ubežniki, mi smo izgnanci«. Deklamirale so tudi Gregorčičevo »V pepelnični noči« in Aškerčevo »Mi vstajamo«. Program je zaključil samospev tovarišice s Tolminskega »Sonja«. Celoten spo-. red ni bil samo dokaz delavnosti žena in njihove želje po slovenski besedi, bii je tudi dokaz, da se fašizem, ki je tod gospodaril dolgih 25 let, ni dotaknil srca primorske žene.
DRUGI DAN KONFERENCE
Dne 3. februarja se je raznesla vest, da gredo proti. Štjaku Nemci, Zagledale so jih izvidnice Južno-pri-morskega odreda, ki je ščitil konferenco. Vsi gostje na Štjaku so se takoj umaknili na varno, prebivalci so počistili dvorano, kjer je bilo zborovanje, posDravili so po hišah, kjer so delegatke kuhale in kjer so spale, v pičli uri ni bilo nikjer več poznati, da je bila tu pred kratkim navdušena in zavedna množica, ki je odnesla s kondference mogočne vtise. Štjak si je zopet nadel svoj vsakdanji videz. Dokler pa je še trajala konferenca, so vsi zvedeli veselo novico o uspeli partizanski akciji med Komnom in Rihenberkom.
SKLEPI IN SADOVI KONFERENCE
Takrat, v času konference na Štjaku, se je vsa Primorska pripravljala na mnogo težkih nalog: na popolno mobilizacijo, na prve volitve v odbore ljudske oblasti, na ljudsko posojilo, na ustanavljanje slovenskih partizanskih šol, knjižnic in pevskih zborov. O vseh teh nalogah so razpravljale žene, ld jim je bil do pred kratkim delokron: omejen na gospodinjstvo in na delo na kmetiji. Največji uspeh konference pa je bilo prosvetno delo žena, ki se je potem tako zelo razcvelo po vsej Primorski.
Zene so dokazale, da jih je NOB dvignila in postavila na mesto, ki jim pripada, saj so sklepale o vseh gosDodarskih in političnih vprašanjih z neverjetno zrelostjo. Pokazale so,
da so vredne zaupanja in sposobne doprinesti velik delež k naši borbi in bodoči izgradnji nove socialistične domovine.


Angelca Ocepek je imela na š ' konferenci politični referat
Tovarišica D r o 1 e Milka, doma iz Rakulka pri Postojni, sedaj bivajoča v Sežani, pravijo ji tudi Milka iz Istre, pripoveduje o razvoju organizacije žena v Slovenski Istri takole:
Ob kapitulaciji Italije sem se vrnila iz fašističnih zaporov, že po nekaj dneh sva se srečali na relejni stanici P 3 s tovarišico Katjo Rupena, prvo organizatorko AFž na Primorskem. Povedala mi je, da moram iti na politično delo — organizirat žene v organizacijo AFž v takrat na novo osnovano Istrsko okrožje. Kot 22-Ietno dekle sem se čutila, da ne bom kos ¡zadani nalogi ; mislila sem si, kako 'bom j az ženam-materam na vasi, ki imajo gotovo več izkušenj, pripovedovala, da je organizacija potrebna, da je skupno delo učinkovitejše in uspešnejše. Nisem veliko pomišlljail-a, zavedala sem se, da moram postavljeno nalogo izvršiti, saj jo je pred mene postavila Partija, tista Partija, ki je povezala vse jugoslovansko ljudstvo v enoten boj proti Skupnemu sovražniku. Krvoločno pest okupatorja so še prav posebno Občutili ti kraji v 25 letih zasužnje-vanja.
Šla sem. -Ni mi bilo žal. Hodila sem od vasi do vasi po Istri, orga-
nizirala žene v organizacijo AFž in kaj kmalu žela uspehe. Kmalu sem vedela za vse stezice, ki so vodile v vajsi -k mojim ženam. Videla sem, koliko poštenosti in delavnosti je v teh preprostih istrskih ženah. Spočetka so ibiie nekoliko nezaupljive, skrivale so ena pred drugo, če je katera napravila kaj za partizane, a kmalu so odvrgle od sebe to nezaupljivost, ko so videle, da je večji uspeh v organiziranem delu. Množično so se vključevale v organizacijo AFž in redno prihajale na sestanke, kjer smo se pogovorile o vseh političnih in- gospodarskih vprašanjih vasi. Kajti žena na vasi je morala biti obenem .tudi gospodar, saj so po večini bili možje in sinovi v vrstah partizanov, ali pa so jih fašistični zločinci odvedli v svoja taborišča. Razumljivo, da od za^ čteka ni šlo vse gladko. Kaj čudno se je zdelo ženi, ko je ibila prvič na sestanku, morda cedo izvoljena v odbor, da sme tudi ona nekaj povedati ali predlagati. Toda, kmalu so postale samozavestnejše, zavedalo so se, da tudi one prinašajo prav tako velik -delež v skupni borbi, čeprav so bile vse do tedaj zapostavljene v javnem in političnem življenju. Pojasnjevala sem jim, da je potrebno o sestankih voditi evidenco. Skrbno so mi potem pošHjaie zapisnike o svojih sestankih na določeno mesto. En ko sem videla, s kakšno ljubeznijo in požrtvovalnostjo so žene izvrševale zadane naloge, iskreno povem, da mi je po-
Primorsko, ki je bil izvoljen dne
:e n.
an j
V Pokrajinskem odboru FPZZ za
i o a /< ro tovrri^ioe t	,
TajniStvo : tajnica tov, Katja D;»a. H-Jda in Anica. OlJnine j tovariše Orana - Brkini, 8jjcla_- irrt, ,
Jl keaniea, 'l^nna - Tolmin, Planinka - BenefHja,
a a'-jun*Wn3a to tem - Pivka, HuJa - Krn, ----JMknttbodo vključena tovarišice
vanja udeleSl^e» '
Kt
Ajdov@Sia enja - Pivka»
iz okroSij» ki se niso zboro=
fašizmu - svobodo narodu
jja -položaju
dne
Y
Boli. -i" O
Za Pokrajinski odbor tajnica t
St
SPZZ za Primorsko s
a-

Faksimile spremnega pisma Katjinega referata o delu pokrajinskega odbora SPZZ in poročil o prvi pokrajinski konferenci na Štjaku
oooc®©e®íxi©»®oo»e®®oesxío
že v drugi polovici 1941. leta, ko se je pričelo osvobodilno gibanje tudi v Brkinih, imamo že prve tovarišice, ki pomagajo ilegalno, kot so n. pr. sestre Maslove in druge.
V začetku 1942. leta je osvobodilno gibanje zaj elo vse Brkine. Že med prvimi simpatizerji OF imamo vsepovsod vključene -tudi žene, ki seveda pomagajo materialno pri zbiranju hrane, prenašanju literature, posebno pa pri kurirski službi.
Po vse večjem razmahu osvobodilnega gibanja so Italijani .pričeli z aretacijami. Posebno mnogo so odpeljali mošikh v specialne bataljone in so tako veze med vasmi držale brkinske žene. Organizacija OF je v Brkinih zajela 1942, leta sleherno vas in, če ne moremo govoriti o organizaciji AFŽ, je že 1942. leta ogromno žena vključenih v OF. Po vaseh so že postavljeni odbori OF in v vseh odborih je precej tudi žena-. Vse več in več žena se vključuje v OF, kjer pomagajo materialno. Posebno pa so se žene pokazale pri širjenju literature OF ter pri dobivanju novih simpatizerjev.
Ko je v jeseni 1942. leta prišel v Brkine tov. Rudi Brkine (Mahnič), je politično delo v Brkinih dobilo res pravi polet. Po vaseh so bili množični sestanki, na katerih je tovariš Brkine podrobno obrazložil pomen OF in NOB. On je vključil v aktivno delo OF mnogo žena, postavljen je bil okrožni odbor OF, kjer je bila tudi že vključena ena žena, prav tako je bilo v vaških in rajonskih odborih, v katerih je veliko število tovarišic, mnoge so sekretarke vaških in rajonskih odborov OF. Dobro se spominjam, da je tovariš Brkine večkrat rekel, da ni nikoli verjel, da se bo v Brkinih toliko žena vključilo v delo OP ter da so 7,elo vestne in aktivne pri izvrševanju zadanih jim nalog. V jeseni 1942. leta že zabeležimo, da so bile med prvimi sprejete v KP tudi tovarišice. Vse bo-lj in bolj se žene v Brkinih vključujejo v OF ter razumejo pomen borbe, kar se
je še posebno pokazalo v začetku 1943. leta, ko so mladi fantje, ki bi morali v italijansko vojsko, odšli v partizane in imajo pri tem veliko zasluge žene in matere. Na spomlad 1943. leta je bilo mnogo tovarišic sprejetih v KP. Ko je bil postavljen prvi okrožni komite in rajonski komiteji KPS, imamo v njih kot članice tudi žene in celo tudi sekretarke rajonskih komitejev in osnovnih organizacij. Poleti 1943. leta so osnovali okrožni odbor SPŽZ za Brkine. Odbor je štel 7 tovarišic. Ena od najvažnejših nalog odbora je bila obiskati sleherno vas, se povezati z odborom OF, sklicati vse žene, obrazložiti pomen organizacije ter skupno izvoliti vaške odbore, ki naj vodijo delo med ženami na vasi. Obenem smo iz vsake vasi pritegnili tovarišico v rajonski odbor SPZZ. Uspeh je bil velik. Do novembra 1943. leta so bili izvoljeni vsi vaški odbori (70) in 13 rajonskih odborov, žene so se množično vključevale v organizacijo. Spominjam se, da smo na nekem sestanku ugotovile, da imamo nad 3.000 članic. Ob razpadu Italije, ko so tovariši množično odhajali v partizane, so tovarišice prevzele zelo važne naloge na terenu.
Ko je prišla tov. Katja (Rupena Zora), sekretarka SPZZ, smo imele več sestankov po vaseh in pa razširjen sestanek okrožnega odbora ter rajonskih. Posebno aktivno je organizacija žena delala pri ustanavljanju slovenskih šoli Do novembra 1943. je bilo v Brkinih odprtih 56 slovenskih šol, največ po zaslugi žena. Tudi nalogo poučevanja so prevzele žene, ker učiteljskega kadra ni bilo dovolj.
Ko pa so prišli Nemci, je bil teror vse večji, požigali in ropali so dnevno. Tudi takrat je organizacija SPZZ zbirala obleko, denar in druga sredstva ter pomagala prizadetim družinam. Po vseh vaseh so bile tovarišice odgovorne za prvo pomoč in v ta namen je SPZZ organizirala po rajonih kratke tečaje, že
v decembru smo organizirale zbiranje paketov za naše partizane. Na tisoče paketov je naša organizacija poslala naši vojski. Januarja 1944. se je v Brkinih vršila prva okrožna konferenca SPŽZ v vasi Celje in se jo je udeležilo nad 200 žena. Prišle so tudi delegatke iz Slovenske Isbre, Trsta in Reke.
Na konferenci so poročale tovarišice iz rajonskih odborov, določili smo smernice za bodoče delo ter izvolile delegatke za pokrajinsko konferenco (izvoljenih je bilo 7 tovarišic). Iz poroči^ je razvidno, da so se žene po vaseh redno tedensko sestajale in se pogovorile o nalogah. 8. marec so žene proslavljale v sle-(Nadaljevanje na 11. strani)
stala organizacija AFž od vseh najbolj pri srcu.
Moj teren je bil kaj obsežen. Saj se je Istrsko okrožje raztezalo od rozine preKO fo.dgorja—iiuzeta—To-
polovca—šmarij—Izole — Kopra — —škofij—Boljunca—Socerba — Be-ke—Petrinj — nazaj do Klanca. Precejšen del tega področja spada sedaj pod Tržaško ozemlje. Organizirala sem terenske odbore AFŽ po vaseh in jih povezovala v rajonske odbore AFŽ. Po potrebi sem sklicevala rajonske odbore AFž, da smo preko teh članic prenesle naloge na terenske odbore in od tu na žene same.
Prvi odbor AFŽ je organizirala tov. Katja Rupena v vasi Gabro-Vica v Istri, in sicer v prvih mesecih .po zlomu Italije. Prva tajnica je bila Krašovec Jožefa, članice pa Kimec Marija, Borut Angela in Ivatnčič Lucija.
Januarja 1944 je bil organiziran terenski odbor AFž v vasi Trsek, kjer je v začetku vršila vse -posle tajnica Kozlovič Vida, pozneje pa je bilo postavljenih v terenski odbor še nekaj članic.
Februarja 1944 je bil postavljen terenski odbor AFž v vasi Kubed. Prva tajnica je bila Vidali Zofija, članice pa Udovič Karolina, Jako-min Romana, Udovič Marija in še nekatere druge, za katere nimam podatkov.
Januarja 1944 je bil organiziran tudi terenski odbor AFž v vasi Be-zovica, prva tajnica je bila Cunja Marija, članica pa Ogrin Marija.
Februarj-a 1944 je bil organiziran terenski odbor AFž v vasi Krnica. Prva tajnica je bi-la Rodela Dragica, članice pa Montanič Angela, Jenko Emilija, Kocj-ančič J-ustina.
Aprila 1944 je bil organiziran terenski odbor AFŽ v vasi Rakitovec. Prva tajnica je bila Rožac Marija, članice pa Žigante Marija, Rožac Karla in žigante Joianda.
Aprila .1944 je bil organiziran terenski odbor AFž tudi v vasi Za^ zid. Prva tajnica je Ibila 'Pečar Antonija, članici pa Rožac Marija in Marsetič Ka-rclina.
Aprila 1944 je bil organiziran terenski odbor AFŽ tudi v vasi Ko-zloviči. Prva tajnica je bila Lovre-čič Marija, članica pa Bučaj Viktorija in Lovrečič Francka.
Maja 1944 je bil ustanovljen terenski odbor AFŽ v vasi Beli kamen—Poletiči. Prva tajnica je bila Rakar Ana, članice pa Franca Kar-mel-a, Franca Roža in Tuljak Štefanij a.
Julija 1944 je bii ustanovljen terenski odbor AFŽ v vasi Podpcč.
(Nadaljevanje na 9. strani)


• -
ser
* .... , . ' ■ - 1'vJv.v ^ í ¿ríVS-v^v-V-.'ii*4'
■ W&JSSRMpwN® ■ ••
é il tw^ -^ ■ ':" Í
^/mmm.
Po navadi je Matija vstajal zelo zgodaj; poleti že ob treh, kajti ¡mučila ga je nespečnost. Ko si je nabasal na rame najnujnejše stvari in vzel nekaj kave v termovko, je stopil dol do morja in vrgel stvari na barko. Tako je storil tudi tisto poletno jutro, Iki je bilo tako čisto, kot da bi ga dež spral .ponoči. Breg 'se je že kazal s svojimi zelenimi vinogradi lin cipresami, ki. so rasle kar povprek po strmi rebri nad iportičem, in njegova kočica, ki je stala skrita tam v bregu, se je, na levi strani rumeno zasvetila, ko je iznad Kontovelja pokukalo parvo sonce. On pa je zrl daleč na morje, na veliko sinjo ponjavo, ki je -bila podobna razliti svetlobi, iin tam daleč, .proti jugu, so se pokazali medli obrisi istrske obale, piranski stolp pa se je že svetil v rumenem soju. Rad je gledal to sliko, ni se mu zdela enolična, čeprav je vsak dan gledal vanjo. Vedno je odkril na njej kaj novega -in počutil se je zadovoljnega in tudi čas mu je hitreje minil. Imel je že sedemdeset let, pa ven-

I
dar se je počutil še mladega in 'čilega. Leta ga niso zjedla in še vedno si je upal sam na morje, pa tudi svoj vinograd v brega: si je sam obdelal; kadar pa je prišel v družbo mladih, se mu je obraz raztegnil od zadovoljstva, zdelo se mu je, da je tudi sam še tako mlad in da je bilo komaj včeraj, ko je( panočaval. Pa ni bilo tako, moralo je biti, ker si je tako dopovedoval.
Ko je odvezal barko 'in Odveslal, je občutil neko olajšanje in vesla so mu lahkotno odrivala vodo, da je barka drsela po vodi kot list. -Ni šel dosti daleč, nekaj več kot kilometer Od obale. Vedel je, kam bo vrgel trnek in kje bo največ ujel. Poznal je kraj, kjer so čeri bile skrite nizko pod vodno površino in kjer so se skrivale -ribe, in tjakaj je hodil vedno lovit, kajti po dveh urah je že prislužil dan. Z eno roko je ponavadi lahkotno veslal, da je -barka le počasi drsela približno v vedno istem krogu, z drugo pa je držal vabo. To pa vse tako nagonsko, da se je lahko prepustil svoj'im mislim ali pa se zazsrl v breg, kjer je stala n-a samem med cipresami in trtami njegova koča. Poznal je zemljo in morje, vzrasel je z njima in ni se bal ne kraških skal in niti morskih globočin. Kadar so ribe pocukale za vabo, se je zbudil iz svojih misli in- napeto pričakoval, če se too katera ujela. .Včasih jih je videl, kajti morje je toil-o ponavadi kristalno in morsko dno je mi-gotalo pod njegovimi očmi in nevoščljiv je ¡bil, če mu je katera ušla, ko je spoznala zanko.
Tisto jutro se mu je pripetila neljuba nesreča. Niti sam ni vedel, kako se je znašel v vodi. -Slišal je vpitje in Sum in potem se mu je barka prevrnila. Nepričakovano je čofnil v vodo in Toke so mu nagonsko pomagale, da je ostal na površini in čim se je zavedel, za kaj gre, ¡je videl, kako je pred njim v temo rezal valove večji ribiški čoln. Bilo je še zgodnje j-utro in on je lovil brez luči, čeprav je sonce že ožarilo daljne vrhove, čoln se ni ustavil, najbrž ga niso videli, on .pa je bil ves v vodi in čoln mu je bil prevrnjen. 'Skušal je zavpiti1, pa ga niso slišali in tako 'je ostal sam sredi morja. Spiva se mu ni zdelo tako hudo, le klel je nase, da se je tako neumno zaposlil s svojimi mislimi, in čolnarje, ki so ga prevrnili. Mislil je, da ga 'bo že kdo opazil, saj so ponavadi vedno križari.li ob obali policijski čolni, pa ga ni nihče opazil, in jelo mu je postajati mrzlo. Slekel si je vrhnjo obleko in se oprijel za prevrn-jeni čoln in ga skušal počasi porivati proti bregu, a .breg se mu je zdel tako daleč, nedosegljiv. Mraz ga je vse bolj tresel in niti pri najboljših močeh ni bil, kakor si je vedno mislil. Po kavi niti. ni mogel biti. Nekako strah ga je začelo postajati, a sam sebi si ni hotel verjeti, .a kadar je pogledal v vodo, se mu je zdela -sovražna in nevarna. Čeprav se je že videlo dno mu je tisto pisano migobanje vlivalo nek strah pred neznanim, bal se je, -da bi -morda moral leči na dno med alge, in začel je razmišLjati o sebi in o smrti. Tucli prej je večkrat o tem mislil, pa si je 'kmalu izbi! iz glave, a niti tako strašno se mu ni zdelo. Sedaj pa so ga zapuščale moči in vedel je, da ga bo konec, če ne zdrži, in vedel je tudi, -da bo težko zdržal, da se njegovih nog prijemlje krč in da ga telo ne uboga. Pred njim pa, samo nekaj sto metrov, je -breg in njegova hiša v zeleni bražini. Do brega -mora prilti, toliko moči bo ja zbral. In jezen je bil, ker ni bilo nikogar v bližini, da bi ga videl, moči pa ni imel, da hi klical. -Z-a hip je pomislil, da bi bilo bolje, da pasti barko, ki mu je bila dvojno breme, -in da prosto zaplava proti obali, pa se je premislil. Barka mu je no-stala rešitev, kajti dokler se bo zanjo -držal, je gotov, da ho zdržal, čeprav je ni mogel obrniti na pravo stran, ker ga noge niso mnogo ubogale in ne bi uspel splavati, čeprav -mu je -manjkalo samo nekaj sto metrov. In porival se je tako, meter za metrom, z veliko muko, in čudno se mu je zdelo, da ga obliva znoj; pravi znoj, kajti čutil je, kako ga zapušča telesna toplota in mu je vse bolj mrzlo, 'da je ves drgetal od mrzlice. Uspel je priti na sto metrov od poitiča in bil je tako slab, da niti usten ni mogel odpreti, da bi zaklical na pomoč, čeprav je vide", druge ribiče, ki so se pripravljali na lov. Začel je omedlevati in bil gotov, -da je z njim končano, če ga niso videli. Hotel pa ie še živeti, življenje se mu je zdelo v tem trenutku največ. Pred oči so mu prihajali nešteti prizori iz mladosti, ki so se odvijali s strahovito naglico, da jim sam ni mogel slediti, vse se mu je zdelo zmešano, toda ena stvar mu je izhajala iz -tega — življenje. Naprej pa ni mogel, utegnil je še slišati, kako so rekli v bližini:
»Glej strelo, to pa je Matija! Hitro.,.!«
Zbudil se je komaj opoldne v svoji koči- in sonce je sijalo skozi okno, zrak je bil soparen in gost. Iz vinograda je dišalo in tudi ciprese -so širile -svoj opojni vonj. Matija ni niti vedel, kaj se je z njim zgodilo. Zdelo se mu je, da je imel le hude, hude sanje. Pri njem ni bilo nikogar, po-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Koprsko občinstvo je preteklo sredo pozdravilo že sedmo premiero koprskega gledališča v letošnji sezoni. Tokrat smo gledali dramo v treli dejanjih »Brez tretjega« hrvatskega pisatelja Milana Begovi-ča.
Reparfcoar slovenskega gledališča v Kopra v letošnji sezoni je vseboval v glavnem le lažja dramska dela, predvsem komedije in ljudske igre. Zato smo bili nemalo presenečeni, ko smo izvedeli, da nam bo gledališče tokrat predstavilo Milana Begoviča. Ta znani hrvatski pisatelj, čigar dela so igrali poleg vseh jugoslovanskih tudi skoraj vsi svetovni odri v Evropi in Ameriki1, je napisal celo vrsto težkih, psiholoških dram. Tematika njegovih dram je materinstvo, patriotizem, spolnost, sila podzavesti v človekovem doživljanju.
»Brez tretjega« je konverzacijsko-psihološka drama in vsebuje problem ljubosumnosti Profesor matematike Marko Bairid se po osmih letih ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni vrne k svoji ženi v Zagreb. Nekateri dogodki oh njegovem prihodu domov pa mu dajo slutiti, da mu žena ni več zvesta, da ga je varala. Na tej moževi ljubosumnosti je Begovič zasnoval svojo dramo »Brez tretjega«.
Brez vsakih zunanjih odrskih efektov, (kot jih je bilo polno pri vsebinsko približno enaki Frelihovi drami »Vrnia se je«), a vseskozi močno notranje doživljenje, razdvojenost, čustvenost in malo pretirana ljubosumnost, to so odlike te težke drame. Ker pa nam vse dejanje na odru posredujeta le dva človeka, mož Marko Barič in njegova žena
Ljubljansko mestno gledališče y Kopra in Piranu
Mestno gledališče iz Ljubljane nas je te dni spet "obiskalo. V nedeljo so Ljubljančani gostovali v Piranu, v ponedeljek pa v koprskem gledališču. Obakrat so se nam predstavili s komedijo »13 jih bo« malo znanega francoskega dramatika Marc — Gilbert Sauvajona. Vsebina komedije je v glavnem vražjever-nost mlade ugledne pariške gospe Madelleine Viillardierove. Na Silvestrov večer je namreč povabila k sebi na večerjo več svojih prijateljic in prijateljev. Malo pred večerjo pa je ugotovila, da je povabljenih točno 13. Ker je v tej številki videla nesrečo, si je ves večer prizadevala, da bi spremenila to številko: zdaj je iskala novega gosta, zdaj se je hotela znebiti enega od tistih, ki so že bili zbrani v spre-jemnici. Toda nikakor ni uspela, če je eden prišel, je odšel drugi in obratno. Vedno jih je bilo trinajst.
Da pa zgodba ne bi bila dolgočasna, je pisatelj vanjo vpletel še drugo zapleteno zgodbo: prav na ta Silvestrov večer je prišla v hišo iz daljne ameriške deželice Santa Ro-salina, tudi bivša ljubica Madellei-niinega moža in ga hoče odpeljati s iseboj. Na koncu se seveda vse srečno konča. Publika in igralci so zadovoljni — da je že konec.
Komedija je precej povprečna, grajena na poceni humorju in efektih. Razumljivo je, da iz nje niti režiser Jože Gale niti igralci niso mogli dosti napraviti, še najbolj so' ugajali France ^reseMik, Alenka SveteLova in Janez Rohaček,
Tugo
Matija
(Nadaljevanje = strani)
tem pe začutil spet tisti glas kot zjutraj in pred Oknom je videl, kako se sušijo njegove mOfcre cunje in vedel je, da je bila resničnost. Hotel je vstati, pa je videl, da nima več moči, da se je v njem prelomilo, da ni več isti kot snoči. Čutil je, da se je mnogo postaral, bolj v enem dnevu kot celo življenje, in težko se mu je storilo. Gledal je ven na morje, ki se je tiho bleščalo pod bregom in se širilo do obzorja, videl je tam v daljavi piranski stolp ln videl je bele jadrnice, kako so prešerno drsele po sinji gladini. Za hip je videi 'tudi samega sebe na svoji skromni barki, kako uspešno kljubuje morju, toda saimo za hip, kajti začutil je, da ne bo mogel več na morje, in .bilo mu je skoraj žal, ker ni utonil.	PH
Giga, zahteva ta drama od obeh igralcev in režiserja veliko študija, poglobitve in seveda dosti odrskega znanja.
To težko psihološko-konverzacij-sko dramo je za oder pripravila Majda Skrbinškova in je .bil to tudi njen režiserski debut v gledališču. Popoln uspeh .predstave je pokazal, da se je Skrbinškova resno poglobila in do potankosti preštudirala vsak idetajl drame.
Dogajanje na odru se je odvijalo brezhibno v, lahko rečemo, do sekunde preračunanem tempu. Iz obeh igralcev, Janeza Klasinca in Marge Filčeve, je znala režiserka izvabiti maksimum tako, da sta zar-res lahko ustvarila tisto moreče vzdušje, ki je bilo potrebno in ki je gledalca držalo v napetosti od začetka do konca. Režiserski debut Majde Skrbinškove je popolnoma uspel.
V vlogi Gige in Mamica sta tolmačila Marga FilčeVa in Janez Kla-sinc. Ta izredno težka drama daje igralcema velike možnosti, da poka-žeta vse sposobnosti. Filčeva in Kla-sine sta v tej premieri to tudi dokazala: svoji vlogi sta odigrala — brez pretiravanja — odlično. Filčeva je pokazala v svoji vlogi toliko čustvenosti in topline ter — v tretjem dejanju — tak preobrat, ko za-sovraži Marka, da je Vrav gotovo ustvarila najboljši lik v svoji gledališki karieri. Janez Klasinc je imel — zaradi svoje mladosti — še težje delo od Filčeve. Ljubosumnost, sentimentalnost, okrutnost in bru-
talnost so v njegovi igri prišle do popolnega izraza. Poleg tega pa je odllilčno obvladal) odrski prostor. Igra Marge Filčeve in Janeza Kla-s'inca je bila v posameznih situacijah tako pretresljivo doživeta, do-gnana in mojstrsko zaigrana, da jima moramo zares od srca čestitati.
Veliko je doprinesla k uspehu predstave .tudi izredno lepo pripravljena scena, ki jo je s pomočjo gledališkega kolektiva izdelal Janez Klasinc.
Ta sedma .premiera je gotovo ena najuspelejših stvaritev mladega koprskega gledališča in mu služi v čast. Koprsko občinstvo, ki se predstave žal ni udeležilo polnoštevilno, je režiserja in oba igralca na koncu nagradilo z dolgotrajnim aplavzom, z željo, da ga še razvesele s tako uspelimi predstavami. Tugo
Tudi s Koprskega so odšli delegati iz posameznih Svobod na II. kongres Zveze delavskih prosvetnih društev, ki se je začel v soboto v Celju in se zaključil v nedeljo. Prav je, da se tudi mi nekoliko pomudi-mo ob tej priliki pri tem pomembnem kulturnem dogodku.
Leta 1952 so se samoiniciativno začela snovati med našim delavstvom, posebno v večjih industrijskih krajih prosvetna društva, ki so si nadela naslov »Svoboda« — po zgledu predvojnih takšnih delavskih društev, ki pa so se tedaj, v pred-aprilski Jugoslaviji, morala ilegalno uveljaviti in se boriti za pravico svojega obstanka. Razveseljivo je bilo to dejstvo, ta pojav med našim delavstvom, da se je tudi v novi, socialistični stvarnosti zavedlo svojih nalog ter ni pozabilo na pomen, ki ga
KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA IZ LJUBLJANE
Glasbena Matica v Trstu je priredila 19. maja 1945 v Avditoriju svoj XI. koncert. Tokrat je bil na sporedu »Koncert komornega orkestra iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Karla Rupla. V prvem delu je orkester izvajal Correlija Sarabando, Gigo in Badinerie, Bachov Koncert za dve violini in godalni orkester v
Marga Filčeva (Giga) in Janez Klasinc (Marko) t; Begovičevi drami
»Brez tretjega«.
Veliko se piše, Se več govori o pravilnosti ali nepravilnosti, ustreznosti ali neustreznosti naših krajevnih imen. Živimo na ozemlju, kjer je zaradi zgodovinskega razvoja, še bolj pa zaradi šovinističnega preimenovanja naših krajev od strani Italijanov, tukaj marsikatero krajevno ime nejasno, nerazumljivo, neizdelano ali pa sporno. Mnogo je že bilo razprav o tem, kako reslavizirati imena na nesnorno slovenskem ozemlju, ki so jim pa tujci v času svoje vladavine vtisnili pečat tujega zvoka in nam tujega, često povsem nerazumljivega pomena. Kdaj in kako bomo po naše imenovali kraje, kakor so Anka-ran, Go/go, Semeclela, Valdoltra, pa tudi Izola, Koštabona, Portorož, — da smo označili samo majhen del imen krajev le koprskega okraja!
Vsekakor je problem krajevnega imenoslovja zlasti v Slovenskem Pri-morju in v Istri, marsikdaj prilično delikatnega značaja. Prav za to pa je potrebna ravno na tem področju — rekli bi — neka zavednost in zavest-nost, 'neomahljivost, značajnost in doslednost. Vsega tega in še marsikaj drugega pa je v veliki meri manjkalo sestavljalcem »Avtobusnega voznega reda za Slovensko Primorje in Istro 1954«, ki ga je izdal Turistični biro« v Ljubljani. Lična knjižica s prikupnimi platnicami, ki je izšla v nakladi 8000 izvodov, je imela za izdajatelja verjetno dober finančen efekt, ker ima poleg 14 strani voznih redov nič manj kot 34 strani oglasov, slane pa v preprodaji izvod 25 din. Vse to je bilo treba povedati, da bo še bolj razumljiva vožnja vseh tistih, ki smo knjižico kupili in se na prvi pogled zgrozili oh zares strahotnih navakah v zapisu krajevnih imen.
Predvsem se je treba vprašati, če je prav, cla je u voznem redu tiskano Kopar namesto Koper. Če je napisano Rijeka in ne Reka, je to morda opravičljivo. Vsi mi pravimo sicer: Reka, na Reki, toda mesto leži dejansko na področju LRII in bodi tedaj, kot je natiskano v našem voznem redu: Rijeka. Toda Kopar je za nas na vsak način napačno in se ■mora pravilno glasiti: Koper.
Naselje v štanjelski občini se imenuje Čipi, čipnje, ne pa Čiplje. Ka-čiče pri Divači so v voznem redu Kačiče, Kastelec pri Črnem kalu je nerodno imenovan Kaštelac, Namesto Klanec v (herpeljski občini) stoji v voznem redu. pogrešno enkrat Klanci (str. 6, 7), enkrat pa Klanac (str. S). V sežanski občini je lepa, starodavna vas Kazlje. Ljubljanski »Turistični biro« jo je spačil in jo naziva Kozlje.
Na 11. strani nas pelje vozni red iz Divače skozi Lokve v Sežano. Naš tujsko prometni urad ne ve tega, on ne pozna tega kraja, ker ga imenuje Lokve. Na Slovenskem pa imamo Lokve pri Čepovanu, Lokve o črnomaljski občini in Lokve pri Dobrni-čti na Dolenjskem. Mišljeni kraj pri Divači va niso Lokve, temveč je Lokev. Pri Materiji pa je vas Markov-ščina, ne: Markovčina, kakor je t) voznem redu zgrešeno postavljeno.
Med Rižano in Črnim kalom je Mostičje. To staro ime je v ljudstvu domače. Pravimo: Na Mostičju, je pa tam zares most čez Rižano in se na Mostičju od ceste Rižana — Črni kal odcepi ccsta za Kubed in Buzet. V
d-molu ter škerjančevih Osem skladb za godalni orkester. V drugem delu je orkester izvajal Griego-ve Srčne rane in Pomlad te Dvorža. kovo Serenato za godalni orkester.
Najbolj je ugajal poslušalcem Bachov koncert, kjer sta nastopila solista Jelka Stanič—Krekova in Albert Dermelj. Oba violinista smo v Trstu že slišali in sta nam tudi tokrat samo potrdila svojo visoko muzikalno kvaliteto.
JUGOSLOVANSKA KNJIŽEVNOST MED ITALIJANI
Krog tržaških Slovenk v Trstu prireja občasna predavanja, ki so na višini vsake ljudske univerze. V četrtek 20. maja 1954 je predaval o prevodih del jugoslovanske književnosti v italijanščini univ. prof. Umberto Urbani, ki je sam znan slavistični delavec v italijanski prevodni književnosti. Prikazal je pre-rezno prevajalsko delo italijanskih prevajalcev počenši od opata For-tisa pa do najnovejših prevodov sodobnih slovenskih, hrvatskih in srbskih književnikov. Nekateri teh prevodov so imeli v Italiji večji knjigotrški uspeh, -n. pr. prevod romana »Nečista kri« srbskega pisatelja Bora Stankoviča. Mnogo prevodov, zlasti lirike, je še razstresenih po rasnih italijanskih revijah. Najpomembnejše prevodno delo vsega italijanskega prevajalstva iz slovenske književnosti pa je Salvinijeva zbirka prevodov slovenske lirike pod naslovom »Zimzelen in rožmarin«, ki je pred nedavnim izšla v Rimu.
je nekoč zavzemalo delavsko kulturno udejstvovanje v političnem življenju slovenskega ljudstva. Se daleč ni res, da bi takšna delavska prosvetna društva, kakor so se v najhujših razmerah predvojnega časa pojavila v naših proletarskih revirjih, danes v naši novi družbeni ureditvi ne imela nikakega pomena več in pravice do obstoja. Kulturno življenje na Slovenskem je v zadnjih letih včasih zavzemalo kaj čudne oblike. Imamo pojave čistih zapadnih kulturnih tokov, ki se skušajo uveljaviti, čeprav je jasno, da so to osamljeni slučaji in da nimajo nobene gospodarske ali politične osnove za svoj razvoj. Vendar se čujejo pogosto kritike na račun našega kulturnega življenja, češ, kako smo zebknili na primitivno stopnjo in kako nimamo nobenih velikih kulturnih pojavov več. Res je, da tudi v kulturni dejavnosti — podobno kakor v gospodarstvu in drugod — šele iščemo primernih oblik dela. Res je, da tudi nimamo kakih izrazitih kulturnih pojavov, freba pa je iskati uspehov naše km. rame revolucije drugod. Naše stremljenje v zadnji letih ni šlo za doseganje izrednih viškov v posameznih kulturnih in drugih panogah javnega življenja, temveč se je razraščalo predvsem v širino. Naše revolucionarno geslo je bilo; Knjigo in izobrazbo najširšim ljudskim plastem.
In v kolikor smo izgubili iz vida ta
cilj naše kulturne revolucije, skušajo prav nova delavska društva spet vnesli pravega duha in usmerjenosti v kultumo-prosvetno delovanje.
II. kongres Zveze delavsko prosvetnih društev v Celju je skušal dati prikaz uspehov in napak v dosedanjem dveletnem delu društev. Uspehi vsekakor niso majhni. Po številu ima danes Slovenija 131 Svobod. V njih so večidel zastopani delavci. Delo se vrši v igralskih družinah, v pevskih zborih, v predavanjih itd. Nekatere Svobode so organizirale posebne politične krožke, v katerih naj bi se člani izpopolnjevali v ideološkem študiju in obvladanju, težjih družbenih problemov.
Svobode bodo morale bolj paziti na ideološko čistost svojib programov in pri izbiri dramskih komadov, kar se je dostikrat omalovaževalo. Treba je dvigniti predvsem kvaliteto nastopov —- to je najaktualnejša naloga delavskih .prosvetnih društev. Pritegniti moramo več mladine v aktivno udejstvovanje ter jo na tak način odtrgati od Škodljivih zabavišč.
Skratka — Svobode morajo postati žarišča nove, resnične, delavske kulture.
H.
voznem redu stoji trikrat pravilno označena avtobusna postaja: Mostičje. Enkrat pa je ta postaja neustrezno, neljudsko imenovana: Odcep na Buzet, drugič zopet: R. Buzet, pri čemer je neumljiva kratica R„ če ona ne pomeni: razpot ali razpotje, toda v tem primeru se človek začudeno vpraša, zakaj ta neenotnost, ta zmedenost, cla imenujejo namreč v istem voznem redu isti kraj enkrat Mostičje, enkrat Odcep na Buzet in enkrat pa Razpot Buzet?
V občini Podgrad je vas Obrov. V voznem redu je napačno nazvana: Ohrovo. Ob Soči so v voznem redu Prava kot Prave. Ta lepi naš kraj imenujejo tako tudi Italijani in Nemci. Vas Povir pri Sežani ima kaj lepo slovensko ime. Ime je pa oskrunjeno o voznem redu, ki piše: Pavir.
Zdaj pa Sečovlje, poznani in gospodarsko velevažni kraj koprskega okraja! Po našem voznem redu kaže, da boj zaradi imena, ki naj ga ta kraj končno obdrži, še ni dobojevan. V uradnem listu, v upravnih listinah in sploh se ie povsod Se davno začelo dosledno pisati: Sečovlje. Naš vozni red rabi za ta kraj tale imena: enkrat Sečjole, večkrat Sičjole, nekajkrat Sičole in enkrat kar: Sicciole. Večje konfuznosti in neorientiranosti, pa tudi neodpustljive malomarnosti si ni moči predstavljati na področju, ki ga tu obravnavamo. Dalje so v voznem redu Senadolc v senožeški občini napačno imenovane Senoclole, naselje So. Jernej d občini Portorož je enkrat pravilno zapisano Sv. Jer-
1
ne j, štirikrat pa spakedrano italijanski: S&. Bartolj. Šared nad Izolo so■ imenovali samo s italijanskim nazivom: Saredo. Med Branico in Goča-mi ob cesti so Trebižani, ne Trebi-žane, kakor je v voznem redu napačno postavljeno, in pri Sežani je vas Žirje, a ne Žirije.
Kaj hočemo s tem, kar smo napisali, povedati? Nič drugega kot tole: Ne bodimo površni ali lahkomiselni, ko gre za to, da ohranimo našim krajevnim imenom njihovo pristno, slovensko lice. Saj je znano, da imamo slovanski narodi krajevno imenoslovje dosti izrazitejše, bogatejše in pestrejše, kot ga pa imajo drugi neslo vansk i narodi. Tudi problem7 krajevnega imenoslovja je za nas pomemben, važen. Najdemo pa žali-prav na tem področju povsod še vedno remnogo napak in pomanjkljivosti. Saj smo že oni dan v Primorskem dnevniku brali (da omenimo samo ta primer), da so bile smu-ške tekme v »Camporosso v provinci Tarvisio«. Ta Camporosso pa so slovenske Žabnice pri Trbižu v kanalski dolini, ki je od pradavnine slo-venska. Druga tekma je bila po pisanju istega lista na »Morite Cannin«, to je pa naš slovenski Kanin, nad slovensko Rezijo in slovenskim Bovcem, prelepa gora, ki jo ob jasnem vremenu celo in čisto, kot nobeno-drugo, vidimo prav iz Kopra. Moramo započeti boj proti grajanim ne-dostatkom in nepravilnostim. Vozni red, o katerem smo pisali, naj izgine; z našega tržišča in iz prometa!
(Nadaljevanje = strani)
Prva tajnica je bila Bordon Marija, članici pa Bajt Ana in Primožič Ar.gela.	t
Julija 1944 je bil ustanovljen terenski odbor AFŽ tudi v vasi Smok-vica. Prva tajnica je bila Stare Marija, članice pa Babic Marija, Stare Ana, Stare Angela, Knez Karla, Knez Mirka, Karlovič Antonija, Ba-bič Ana in Babic Karla.
Julija 1944 ie bil ustanovljen terenski odbor AFŽ tudi va vasi Butari—šukljani. Prva tajnica je bila Sukljan Antonija.
Septembra 1944 je bil ustanovljen terenski odbor AFŽ za vas Dol. Prva tajnica je bila Koojančič Marija, članici pa Franca Ana in Rihtar Ana.
September 1944 je bil ustanovljen tudi terenski cdbor AFŽ v vasi Kor-tine. Prva tamica je bila Stare Jožefa. član ee pa Cah Marija, Primožič Mila, Koojančič Marija in Ka-ioi Ana.
Se veliko ie bilo terenskih odborov AFŽ v vsem predelu istrskega okrožja, žal nimam za ostale na raz poiago podatkov in imen. Saj lahko rečem, da so bile žene organizirane v sleherni istrski vasici. Včasih sem prišla v vas že dopoldne, obvestila, da bo zvečer sestanek, na to pa pomagala tej ali oni ženi pri delu na polju. Neštetokrat se je zgodilo, da so prišle žene iz vasi na njivo ali v vinograd, kjer sem delala jaz. Pripovedovala sem jim zgodbe iz partizanskega življenja, o grozodejstvih, ki jih povzročajo fašisti nad poštenim slovenskim ljudstvom, o delu žena v sosednih vaseh, budila v njih narodno zavest vlivala jim borbenega duha. Zvečer pa smo se zbrale skupaj na sestanku, se pogovorile o vseh nalogah, tako političnih kot gospodarskih in si zadale sklepe. V začetku, ko žene še niso znale partizanskih pesmi, sem jim po končanem sestanku sama zapela »Cr.nolasko« ali »Nabrasimo kose«; niti dihniti si niso upale, tako so bile navdušene nad njimi. Takoj so se jih naučile tudi one in smo potem skupno zapele. Veselo so se vrnile na svoje domove z novimi nalogami, z veseljem in požrtvovalnostjo so se lotile dela in tekmovale med seboj. N. pr. zadale so si nalogo, da bodo napravile akcijo zbiranja paketov, da bodo z njim obdarile borce ob kakem prazniku, če jih je zbrala •ena vas 30. jih je druga 35, nobena ni hotela biti med zadnjimi. Pa ne samo to, žene na vaisi so bile tiste, ki so skrbele za redno preskrbo vojske, zbirale so hrano in sanitetni material ter ga nosile na položaje, žena je bila tista, ki je vršila obveščevalno službo, razpečevala partizansko literaturo, prenašala pošto od javke do javke. žene so zbirale municijo in orožje in ga z veseljem oddajale borcem. Niso bile reijlke žene, ki so prikazale svojim možem in sinovom, da se je treba vključiti v oboroženo borbo, če se hočemo otresti tujčevega jarma in, ko so ostale same, so krepko zagrabile za delo ter pomagale druga drugi, pri tem pa še vedno našle čas za politično delo- in vzgojo svojih otrok ter same sebe. Kdo od partizanov, ki je hodil po Istri, se ne spominja požrtvovalnih in dobrih aktivistk — žen kot Andrejašič jViarje in Miha-lič Antonije ter Povh Ivane iz Oci-
sle; Bolčič Milke, Metlika Ije, in Petrinja Ade iz Klanca; Memon Marije in Pečar Pepce iz Prešnice; Sik Justine iz Rižane; Sever Viktorije iz Stepani; Ivančič Ančke, Kermec Marije in Angele Žerjal iz Gabrovice; Novak Marije iz Ospa; Cepak Gizele in Cepak Marije iz Čepka; Cilke, Ide in Rože iz Ceza-rij; Marije Požar, Sancin Zore in Volčič Marije iz Beke; Roje Marije iz Praprovca; Sirca Marije iz Pisari ; Ogrin Cilke, Silve, kurirke Pali-ska Severine iz Sočerge, katerim se ni nikoli stožilo vstati sredi noči, če
Skup:na mladink in aktivistk. Slikale so se spomladi leta 1944 na ' Štjaku.
je potrkal na okno partizan, žena je vstala in ga prisrčno sprejela in pogostila. Nikoli niso odklonile naloge, ki jim je bila dana. In takih žen je bilo v Istri na stotine in stotine, sai je bilo ljudstvo, v celoti na strani Osvobodilne fronte, če pa se je našel kak izrodek, je ljudstvo samo obračunalo z nj im ali pa ga privedlo na pravo pot.
Med najbolj delavnimi organizacijami AFŽ so bile v Gabrovici, Podgorju, Kubedu, Petrinjah, Ka-stelcu in na Beki. Povedala bi samo nekaj stvari o njihovem delu.
Vsakomur je ^nano, da je bila vas Gabrovica ena najbolj aktivnih med borrbo. Saj je utipela zatradi tega ogromno materialno škodo, ko je bila do tal požgana v letu 1944. žene so se tu prve povezale v organizacijo in se enotno borile proti skupnemu sovražniku. Lahko rečem, da je bila Gabrovica zibelka partizanskega življenja v Istri. Ko je gorela Gabrovita, so fašistični zločinci vrgli živo v ogenj mater dveh partizanov Ivančič Marijo. Hotela se je rešiti iz ognja in oteti življenje, pa so jo krvoločniki ponovno zgrabili in vrgli v ogenj. Bila je stara 70 let.
Žene vasi Podgorje so bile zelo delavne in požrtvovalne. Niti na sestankih niso držale rok križem, pač pa pridno pletle nogavice za partizane, nekatere .pa predle na kolovrat, da je šlo delo hitreje od rok. Pri tem pa pazljivo poslušale, kaj se na sestanku razpravlja. Njihova tajnica je bila ena najbolj agilnih
h*' '	gtj'		.vlJ''""?
			^ >.' %Vl'y Vi
		¡¡lllp".	H" j 9H|
			
		MM HHP llBil ^TV^H!	
		gf ^ JfflM^	j§! i
		siPlfiM	
		»¡¡gf- _ 'JH	
v okolici. 2ene so poskrbele, da je bila na razpolago vedno kuharica — zadolžile so Andrejašič Jožefo, ki je skrbela, da niso bili lačni mimoidoči borci in aktivisti.
Požrtvovalna in delavna je bila terenska in obenem tudi rajonska tajnica iz Petrinj tov« Petrinja Karla. Pri njej je dobil sleherni borec zatočišče. Imela je tudi skrit bunker, kjer je bila literatura in pošta vama pred sovražnikom; v sili pa se je lahko zatekel vanj tudi aktivist. Tudi druge žene iz Petrinj niso stale ob strani, temveč so se prav dobro izkazale pri vsaki akciji in dosledno izvršile vse naloge, ki jih je prednje postavila organizacija. Kdo ne pozna Pečur Justine in Marnje, Cergolj Rozailije in še drugih, ki so bile vedno pripravljene pomagati vsakomur.
Prav tako je bila delovna organizacija AFŽ v vasi Kastelec. Tajnica Marija Andirejašič, ki je bila obenem tudi članica rajonskega odbora AFŽ, je bila zelo požrtvovalna in delovna; njena hiša je bila na razpolago borcem ob vsaki uri. Njene žene so bile prav tako pripravljene vedno pomagati. Svoja obroka je vzgojila v poštena državljana. Tudi po osvoboditvi je požrtvovalno sodelovala pri socialistični preobrazbi vasi. Pred dobrim letom jo je smrt prerano ugrabila naši skupnosti. Tovarišiea Marija je bila svetal vzgled žene, ki se je celo svoje življenje borila za boljšo bodočnost.
Terenski odbor AFŽ v vasi Kubed je tovarišiea Milka vzpostavila v cerkvi. Sila neprimeren prostor, bi kdo rekel. Ali one so se čutile tam najbolj varne, drugi so mislili, kako te žene. pobožno molijo, v resnici pa so si izvolile svoje vodstvo, se pogovorile, kako bodo .kar največ pripomogle naši vojski. Bila je to ena zelo delovnih organizacij.
Prav posebno pridne so bile v vasi Beka. Vse žene so bile povezane v organizacijo. Imele so tudi zasilno bolnico pri tovarišici Sancin Mariji, kamor so se lahko zatekli ranjeni partizani po prvo pomoč.
žene niso hotele biti na zadnjem1 mestu tudi pri kulturno^prosvetnem delu, ki je kmalu pričelo prodirati v istrsko vas. Saj so čutile potrebo po lepi slovenski1 besedi, ki jim je bila zabranjena četrt stoletja. Sa^ me so se učile slovenskih pesmi in recitacij ter z njimi nastopale na odrih. Posebno so se žene zavzele za slovenske šole. Težko je bilo rešiti ta problem, ker ni bilo na razpolago prostorov, in še teže je bilo z učiteljskim kadrom. Tudi ta problem so rešile žene. Poiskale so v vasi primeren prostor za šolo, oziroma učilnico, najboljšo tovarišico ali tovariša iz vasi pa so postavili za učitelja na množičnem sestanku, Strokovnih ali, bolje rečeno, poklicnih učiteljev — Slovencev, je bilo tedaj v teh krajih malo. Uspehi so bili kmalu vidni, mnogo je k temu pripomogla izredna požrtvovalnost učnega kadra pa tudi starši so se vedino zanimali, kako je z njihovo šolo.
Brez dvoma so istrske žene doprinesle svoj delež k osvoboditvi jugoslovanskih narodov. Tega se tudi zavedajo in so ponosne na svojo organizacijo, Rade se še vedno spominjajo prijetnih uric, ki so jih preživele skupaj, ko so kovale načrte, kako bi napravile to in ono, da bi čimveč prispevale k skupni stvari.
Prve pokrajinske konference AF2 za Primorsko na štjaku so se udeležile za Istro Miilka, Mira in Anka (Ivica) ter še Ida, Cilka in Roža iz čežatrij.
DELO ŽENA V NOB IZ VASI KOMEN
Kot vse žene na Primorskem, tako tudi žene v Komnu niso zaostajale v borbi za svobodo. Dvignile so svojo pest .proti italijanskemu fašizmu in njegovim pomagačem.
V	času pet in dvajset let fašizma, so možje iz Komna večkrat sedali V zaporih, kajti s svojimi akcijami ■so dokazali, da se nočejo podrediti fašistični diktaturi.
Ko so začele .pokati prve partizanske puške, so njihovi odmevi naleteli na pravilno razumevanje tudi ' v Komnu. Ljudstvo je razumelo, da je napočil čas, ko se bo lahko osvobodilo tujega jarma.
Začeli smo organizirani boj. Tovariš Maks je leta 1942 skupno s tovarišico Vero (zaročenko pokojnega Pinka Tomažiča) sklical nekaj žena. Sestanka so se udeležile: Volčič Justina, Cotič Zdrava in Ko-vačič Rozi. Zaradi našega političnega boja proti fašistom so Italijani jeseni 1942 aretirali 9 oseb, med njimi 3 žene. (Volčič Justino, Cotič Milko in Čebule Viktorijo). Kljub terorju se žene v Komnu niso •ustrašile. Bile so obveščevalke, kurirke, borke, intendantke itd.
Ob kapitulaciji Italije 1943 so partizani napravili pohod na Komen. Pred vasjo smo se vsi zbrali in jih pričakovali s cvetjem in za-stavami. Komandant tov. Branko Kodrič je pozval sovražnika, ki se je potikal okrog Komna, naj se preda brez ognja. Tudi tokrat se je odzvala žena in nesla Kodričevo pismo sovražnikovemu komandantu.
Leta 1943 ¡smo žene v Komnu proslavile svojo organizacijo AFŽ. Pobudo za ustanovitev te organizacije je dala Colja Pavla-Ovetka. Sesta^ jaie smo se Tedno in sprovajale v življenje naloge, ki nam jih je dajala OF. Potrebna navodila smo dobile tudi na rajonskih sestankih. Pri delu našega odbora AFŽ pa so se posebno odlikovale: Bandel Pep-ca, Rudež Bernarda, Godnič Ivanka in Polda, ki je bila tudi upravnica .italij anskega- zapora.
Posebno uspela je bila naša nabiralna akcija za ranjene borce. Naše žene so se masovno odzvale in prispevale vse, kar so mogle. Na žalost pa je bila ta akeja zadnja. Dne 14. februarja 1944 je pridivjal sovražnik, oropal in požgal vas ter odpeljal v nemška taborišča 325 prebivalcev.
Po končana vojni smo se vračali med svoje porušene domove, žene smo postavile zopet svojo organizacijo, kjer smo pridno delale. Ena najvažnejših nalog, ki smo si jih postavile, je bila postaviti šolo in pričeti s poukom. Začasno smo uredile .prostor v bivših italijanskih zaporih. V šoli je prostovoljno učila tov. Ivica, deklice pa je poučevala v ročnem delu Godnič Marija.
Ker je bila vas porušena, je bilo treba veliko prostovoljnega dela in truda za obnovo. Tudi tokrat smo bile žene med prvimi.
Kovačič Rozi
MOJE ŽIVLJENJE IN DOPRINOS V NOB
Rojena sem bila v Otaležu, občina Cerkno 24. IV. 1920. Oče je bil zidar, umrl je, ko sem imela 9 let. Skrb za številno družino 6 otrok, je padla na mater. 'Živeli smo v slabih razmerah. Bratje in sestre so se razkropili po svetu za kruhom. Ob pričelku vojne sva bili sami z materjo doma. Klicu OF sva se takoj odzvali.
V	organizacijo OF sem vstopila junija 1942 in postala tajnica va-' jonskega odbora OF. Leta 1943 sem
Slika s I. konference žena »Baški rajon« oktobra 1943 na Policah.
dne 5. in G. junija 1954
5.	junija ob 18. uri:
Nastop godbe LM iz Ljubljane in igralske skupine IX. korpusa — Pozdravni govor — Film »Vesna« in barvni »Okroglioa« — Ples in zabava na prostem.
6.	junija ob 10. uri:
Otvoritev proslave — Govor tov. Vide Tomšičeve — Pozdravi zastopnikov, delegatk iz Trsta, pionirjev — Pojo združeni pevski zbori sežanskega in goriškega okraja, vmes recitacije članov GSP — Odkritje spominske plošče, ti. junija ob 14. uri:
Koncert godbe LM, pevski zborov, gojencev nižje Glasbene šole iz Tolmina in nastop igralske skupino IX. korpusa. Po koncertu zabava, ples.
VJ7
kljub temu, da sem morala pustiti mater samo doma, stopila v ilegalo kot okrajna aktivistka za Cerkljansko, v začetku leta 1944 sem bila članica Okrožnega odbora OF za Idrijsko. Tedaj sem se udeležila konference na Štjaku. Potem sem bila 9 mesecev v NOV, vršila sem funk-ciio bataljonske sekretarke mladine v I. bataljonu XVI. brigade Janka Premrla, dva meseca pa sem bila brigadna sekretarka.
Zaradi naporov, prestanih v NOV (ob napadu v Baski grapi sem zašla v nemško zasedo;, iz katere se mi je po dveh dneh z največjim naporom posrečilo uiti) in kot aktivistka sem dobila živčne napade. Iz vojske sem bila tedaj odpuščena in delala dalje kot okrajna članica INOO za Cerkljansko in dva meseca kot članica INOO za Sevemo-primorsko okrožje. Potem sem morala zaradi popolnoma oslabelih živcev domov na zdravljenje.
V KP sem bila sprejeta 1. maja 1943, sprejel me je tov. Stucin Jaka-Cvetko. Bila sem sekretarka celice v Otaležu. Posečala sem 10-dnevni partijski tečaj, ki se je leta 1943 vršil na Vojskem. Bila sem članica okrožnega komiteja KP za Idrijsko in pozneje okrajnega komiteja KP za Cerkljansko.
Med borbo sem posečala 14-dnev-ni politični in 10-dnevni upravno-po-litični tečaj. Leta 1946 sem dovršila z uspehom IV. socialno-politični tečaj v Ljubljani in bila nameščena
¡¡¡¡¡¡P
¡111 ' llips
Golob Zofija - Mira iz Cerkna
kot otroška vzgojiteljica v Mladinskem domu v Št Petru na Krasu. Zaradi slabega zdravja sem to službo opravljala samo mesec dni in se zopet vrnila domov. Doma mi zopet ni kazalo biti, zato sem se po posredovalnici za delo zaposlila v Idriji pri okrajnem gospodarskem odseku.
Januarja 1946 mi je umrla mati. Na dom se je vrnil brat in ustanovil svojo družino.
Sprejetega dela zaradi bolezni nisem mogla vršiti. Živčni obolelosti se je pridnižila še kostna tuberkuloza hrbtenice. Poslana sem bila v bolnišnico v Ljubljano in Rovinj, kjer sem se zdravila 4 leta. Od tam sem s trdo hrbtenico odšla v Invalidski dom v Ljubljano. Priznana mi je bila 60 odstotna invalidnost z mesečno invalidnino.
Golob Zofija-Mira
Vozni red vlakov
Vozni red posebnih vlakov, ki bodo vozili na proslavo na štjaku, in sicer do železniške postaje Štanjel (železniška postaja in čas odhoda vlaka):
1.	Raki.tovec — 505, Zazid — 5.14, Podgorje — 5.23, Prešnica — 5.30, Herpelje — 5.40, Rodik — 5.51, Divača — 6.15, Sežana — 6.35, Krap-lje 6.45, Dntovlje — 6.51, prihod v Štanjel ob 7.00.
2.	Avče — 4.45, Kanal — 4.54, Anhovo — 4.59, Plave — 505, šent-maver — 5.15, SOlkan — 5.22, Gorica — 5.36, Šempeter — 5.42, Vol. Draga — 5.48, Prvačina — 5.56, Steske — 6.05, Branik — 6.15, prihod v Štanjel ob 6.33.
3.	Rakek — 4.35, Postojna — 5.00, Prestranek — 5.09, Pivka — 5.17, Košana — 5.27, Gornje Ležeče — 5.34, Vreme — 5.40, Divača — 5.53, Sežana — 6.15, Kreplje — 6.26, Du^ tovlje — 6.33, prihod v štanjei ob 6.45.
(Češka pravljica) Gospod Prašil je prepotoval skoraj ves svet. Njegovo največje veselje pa jc bilo, če je mogel komu pripovedovati o raznih prigodah s svojih potovanj. Vsakdo ga je rad poslušal. Eno njegovih zgodb pa je bilo res vredno poslušati. Nekoč je potoval po severnih pokrajinah. Imel pa jo le enega spremljevalca — svojega zvestega konjička Semika. Na njem je prijahal v pokrajino, ki je bila vsa pokrita s snegom. Daleč naokoli ni bilo videti niti vasi niti drevesa. Kamor je seglo oko, povsod se je belila le snežna planjava. Ko se je začelo že precej temniti, je Prašil začel misliti na počitek. Prej pa je vzel iz torbe precejšen kos kruha, ki sta fci ga razdelila s Semikom in ga pojedla s slastjo za večerjo. Nato je privezal konjička h kolu, ki je molil iz snega, nedaleč od tod je razgrnil
vas pod snegom, tako da je molela le ost. iz snega, ki jo je imel Prašil za kol, h kateremu je bil privezal konja. Topel veter je sneg tajal, in Prašil se je pogrezal vedno bolj k dom, dokler so ni znašel na trdi zemlji. Konj pa, Ivi je bil privezan, je obvi-sel v zraku. Da tam ni prebil bog ve kako prijetne noči, si lahko misli vsakdo. Nestrpno jo čakal trenutka, ko naj bi ga Prašil zopet rešil iz tistega neljubega položaja.
Toda kako? Kdo pa bi si upal zlesti h konici stolpa, da bi rešil ubogega konja?
Ker pa je bil Prašil že iz mladosti prebrisane glave, si je znal takoj pomagati. Potegnil je iz torbe pištolo, pomeril in prestrelil vrv, s katero jc bil konj privezan. Semik je bil rešen.
Veselo je zarezgetal, na tleh je bi) z enim skokom in zopet z veselim rezgetom pozdravil svojega gospo-, darja.
Seveda je še marsikdaj padlo toliko snega, da so se v njem izgubilo cele vasi, toda toliko, kakor v tej prigodi gospoda Prašil, ga pa ni naprašilo do zdaj še nikdar.
Preden začnem odgovarjati na vaša pisma, vam moram povedati, da me zelo čudi, da ste se v tako majhnem številu odzvali, k našemu tekmovanju. Nekateri pa me celo sprašujejo, kaj morajo napraviti, da hedo prišli v poštev. Preberite tisto številko Slovenskega Ja^ drana, ko sem razglasil novo tekmovanje, pa boste takoj vedeli. Upam tudi, da se bodo «lavinski in prestranski pionirji mirno pogovorili, kam spadajo tiste hiše v Kočah in rešili svoj' spor brez mojega vmešavanja. Drugič vam bom povedal tudi nekaj o spisih in pesmicah, o risbah, ki jih pošiljate. Zdaj pa k odgovorom! žal pa danes ne bodo pršil vsi na vrsto, ker imamo, kot vidite, manjši prostor kot na^ vadno.
Zopet sta se oglasila naša stara znanca iz ZATOLMINA. Gotovo ste že uganili, da sta to NADA in RADKO SAVLI. Nada pravi, da ni pisala, ker je imela veliko učenja, toda ne toliko, da ne bi kljub temu zvesto prebirala naš kotiček. Zelo so ji všeč pravljice HERFART BRANKE iz Postojne. Ali bereš, Branka? Tudi Radko se opravičuje, da tako dolgo že ni pisal. Tudi pri
"OxSty
svoj plašč, pod glavo je položil sedlo, ki mu je služilo za blazino, nato se je na to preprosto posteljo ulegel in zaspal. Ponoči se je vreme naglo izpremenilo. Namesto mrzlega severnjaka je pihal topel južni veter, in v njegovem prijetnem šelestu je Prašil spal tako lepo, da se je prebudil šele drugi dan zjutraj, ko je bilo sonce že davno na nebu. Toda, ej! Kaj je to? Ali se je zgodil čudež? Prašil se je oziral naokoli začudeno in si ni mogel pojasniti te nagle iz-premembe. Po snegu ni bilo niti sledu, Pred njim je ležala blatna vas, on pa se je prebudil ravno na pokopališču. Kaj pa konj? Kje je njegov konj? Iznova se je oziral na vse strani, toda po konju ni bilo ne duha ne sluha. Pa je zaklical iz polnega grla: »Iiola, hej, Semik, kje si?«
Nedaleč od njega, toda visoko v zraku, je Semik žalostno zarezgetal. Prašil je dvignil oči in glej! Svojega zvestega prijatelja je opazil, kako se je vzpenjal h konici cerkvenega stolpa in si zaman prizadeval, da bi pretrgal vrv in nekako prišel k svojemu gospodarju. Zdaj šele se jo Prašilu v glavi zabliskalo in je prišel na to, kako se je ta zadeva prav za prav pripetila, Zvečer je bila še cela
Moja mati se je rodila o majhni kmečki hiši kot drugi otrok. V hiši je vladala beda in revščina. Stara mama je preživljala številno družino s tem, da je pobirala po več ur oddaljenih vaseh živež ter ga nosila prodajat v Trst. Sama si ni privoščila grižljaja kruha. Včasih je dobila pri kakšni družini košček ajdovih žgan-cev. ali ječmenovega kruha. Dasi je bila zelo lačna, je zavila skromni dar v kos papirja in spravila v žep za otroke, češ da jim je prinesla piškotov. Za izkupiček prodanega blaga pa je kupovala obleko in obuvalo.
Izbruhnila je prva svetovna vojna. Stanje se je še poslabšalo. Zaslužka je bilo malo, revščina velika. Da bi pomagala staršem, je hodila vsak dan na goro Vrenščico plest bodečo žico za strelne jarke. Za to težko delo je bila plačana eno krono na dan.
Šele šestnajst jih je štela, ko je morala spoznati, kako težak in grenak kruh je v tujini. Oče in mati sta jo dala služiti v Trst k neki italijanski družini. Obleka iz debelega platna, težko okovani čevlji in prazen vojaški nahrbtnik so vzbujali po mestu veliko pozornost in šušljanje. To je bilo vse njeno imetje. Z italijanskim besednim zakladom pa tudi ni bila nič na boljšem. Besedica »ši«, to je bilo vse, kar je znala in razumela. Po dveh letih službovanja se je vrnila domov komaj živa-kajli 5 dkg kndia in polenta iz čr-vive moke sta ji bila dnevna hrana. Pozneje je službovala v Opatiji po raznih hotelih in v Sežani.
Leta so tekla, mama se je omožila. Prišla ie druga svetovna vojna. Očeta so fašisti odpeljali v internacijo.
Mati pa je sama ostala o osamljeni čuvajnici z menoj in bratom, ki je bil star komaj eno leto, ko so odpeljali očeta. Trdo je morala garali podnevi na majhnih njivicah, ki si jih je sama uredila, ponoči pa je prala in krpala vojakom, da je zaslužila nekaj lir. Morala je premagati velike napore. Stalne skrbi in delo so ji prezgodaj nekoliko ukrivili hrbet in zgodnja slana ji je pobelila lase. Njene od dela trde in žuljave roke so mehke in blage, ko nas z njimi boža. Njena ljubezen in topli pogled rjavih oči, ki prodre v dno človeške duše in gane še tako trdo skorjo največjega zakrkneža, nas skrbno spremlja na vsakem. koraku življenja.
Cenim in ljubim to ponosno ženo, ki ni klonila težavam, in s ponosom bi dejala slehernemu človeku: »Glejte, to je moja mati!«	S. B.
So hišice nekje: njih stene kamnite niso ne lesene in kakor drug nobeden hram
so danes tukaj, jutri tam. . ★
Ob cesti, v vrtu so in lesu zeleni listi kras drevesu. Katero lepo pa drevo brez listja je bilo in bo?
Glava je — a brez oči in brez ust in brez klobuka in prav nič ne krvavi, ko odreže jo stric Luka.
REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE ČAROBNA LIKA: I — 1) Bevk, 2) etan, 3) vasi, 4) Knin; II — 1) krom, 2) raca, 3) ocet, 4) mati.
nas je veliko več dežja kot sonca, ljubi moj Radko, letos imamo pač smolo. Kakor v dim iz tvojega pisma, ti je kemija zelo p.ri srcu in mogoče boš nekoč še znamenit kemik. Toda pazi, da se ti kdaj pri poizkusih kaj ne ponesreči. Vajina spisa, ljuba moja Nada in Radko, pa bom objavil.
Po dolgem času se je oglasila spet ŠTEPANČIČ MARICA iz TRNOVEGA pri Ilirski Bistrici ter poslala rešitev križanke. Upam, da bo drugič tudi kaj napisala. Za rešit-
'i^^/ii;:> ^... fš? . S
Ki'-jAW,*,-
Narisala LILIJA DRAGVŠKA, uč. l.a razr. osn. šole v POSTOJNI
ve, draga Marica, ne žrebamo več, pač pa nagrajujemo dobre sestavke.
Rešitev pionirske križanke je poslal tudi KOROŠEC LADO iz CAJNARJEV. Opisal nam je svoj rojstni kraj štrukljevo vas, ki je bila med vojno porušena, pa gradijo zdaj lepe, nove hiše. Povabilu pa bi se prav rad odzval, ljubi Lado,, saj imam v Cajnarjih veliko dobrih znancev in prijateljev. Ko bom utegnil, prav gotovo pridem!
UMER MARCELA iz ROJ CEV pri Marezigah je poslala dva spisa. Toda, kakor si gotovo tudi sama videla, draga Marčela, sem podoben spis o vrečici slovenske zemlje že objavil. Piši kaj drugega, kaj delate v šoli, kaj v ponirski organizaciji, o svojih doživljajih in podobno. Risbico bom objavil. Upam, da se boš še oglasila!
Ljubke račke nam je narisal LI-POVŽ VOJKO iz POSTOJNE. Pošilja nam tudi lepe pozdrave in upa, da bo videl svojo sliko v našem kotičku, žal mu želje ne bom mogel izpolniti, ker je med risbo tekst. Drugič nariši bolj strnjeno!
Pisali so nam pionirji iz POD-NANOSA. LAVRENČIČ BOŽA in ZVANUT SONJA, učenki 5. razreda osemletke, pišeta, da so jih obiskali naši pisatelji in pesniki. Pionirji so jim podarili šopek rož in se jim zahvalili za obisk. Naši književniki pa so jim brali svoja dela. Učenka 1. razr. TROŠT VIDA pravi, da ji je bila najbolj všeč pesem, ki jo je brala naša pesnica Lily Novy, »Pa zakaj«. Ista pesem ie ugajala tudi FERJANCIČ MAJDI.
Lepo okrašeno pismo mi je poslala še FURLAN SILVA iz 5, razreda. Silvi je bila najbolj všeč Bevkova povest o borbi, posebno pa jo je veselilo, da je spoznala naše ustvarjalce. Bevkova zgodbica o Drejčku je najbolj ugajala tudi PEZIRC MARJANU, učencu 2. razreda.
VELLKONJA ANDREJ iz DOBRA VELJ nam je pisal o njihovem uspelem koncertu. O tem smo pisali že v naši prejšnji številki v rubriki »Od Triglava do Jadrana«. Upam, da bo Andrej še kaj pisal.
Pionirji iz ZAGORJA na Krasu mi pošiljajo lepe pozdrave, prav tako pionirjem iz Jurišč. Op:sali so nam svoj izlet v Palčje in na Juri-šče. Objavil bom posebej. ŠOREC BOŽO je poslal še risbo o nabiranju smole.
Po dolgem času je priromalo pismo tudi iz SV. TROJICE. Včasih so se pionirji pri Sv. Trojici redno oglašali, vsak teden sem dobil kup njihovih pisem in rešitev. Zdaj pa so zeio .redki gostje. Zelo me je začudilo tudi, da se že prejšnjega našega tekmovanja niso udeležili, pa tudi zda.j nič ne pišejo, kako in kaj mislijo. No, LAH ANTON nam je le ostal zvest in se od časa do časa spomni strica Mihe. Poslal je dva lešnika, risbo in spis. Objavil bom, ko pride na vrsto. Upam pa, da se bodo oglasili tudi drugi naši znanci, saj so bih včasih med našimi najpridnejšimi dopisniki.
iz SOLKANA se zopet oglaša KO. MEL NATAŠA, učenka 2. razr. osn. šole. Nataša pravi, da so veseli, ker bo letos imela njihova mladinka škarabot Marija to čast, da bo o-sebno predala tovarišu Titu pozdrave slovenske mladine. Tudi ČU-3ELJ DUŠAN je iz Solkana in piše, da stanuje ob cesti, ki pelje ob Soči v Kobarid. Z okna vidi solkanski most in prešteva vozove in vlake, ki peljejo čez njega. Ta mesec bodo solkanski pionirji šli na izlet v Brda in tega se že zelo veselijo. Gotovo bodo pisali, kako so se imeli!
i» - .. - ■ .' < •
.! '■■ '
NA PLANINAH — narisala ŠAJN LUČKA, uč. 5. razreda iz Novokra-čin pri Jelšanah
BOJAN ŠINKO |J 1
4. poglavje
KRIMINALNI INŠPEKTOR JE V ZMOTI
Nekega jutra je gospodi ¡rija dr. Bloomsteeda, ki je po povratku lepe pevke iz bolnice skrbela za njen telesni blagor, že navsezgodaj prebudila mladega zdravnika in ga prikraj-šala za najmanj dve uri spanca.
Njena varovanka, ki jo ie vse dni tako skrbno varovala pred številnimi častilci, je ponoči brez sledu izginila z vso svojo prtljago, ne da bi zapustila kakršno koli sporočilo!
Dr. Bloomsteed ni mogel verjeti njenim besedam, saj mi opazil sinoči na lepi pevki in njenem obnašanju niti ¡najmanjše spremembe, ki bi govorila v prid tako nepričakovanemu odhodu neznano kam. Priznati si je moral, da je imelo bivanje lepe Dolores :n njenega sostanovalca v iSydneyn, še bolj pa slednjega skrivnostno izginotje pred tedni, pečat precejšnjo zagonetnosti. Zanj pa je bilo vse skopaj zaradi pevkine lepote zavito v neko romantično tančico. Še sinoči je bil prepričan, da se bo pevkin sostanovalec, za katerim je toliko žalovala, prav tako nenadno zopet pojavil, kakor je pred tedni izginil. Toda sedaj, ko je pod plaščem noči izginila tudi pevka, je svoje prvotno mnenje temeljito spremenil.
Do odhoda v bolnico, kjer je služzoval, jc bilo časa še na pretek. Zato . je povabil svojo gospodinjo v avto in odbrzel proti delu mesta, kjer je še včeraj v svojem bungalovu bivala lepa pevka iz »Nočne zvezde«.
Toda nič drugega ni mogel ugotoviti kot izpraznjeni Omari, s katerih so izginili tudi vsi njeni kovčki.
Take zadrege dr. Bloomsteed v svojem življenju še nI doživel, najmanj pa v Sydneyu, kamor je prišel s trebuhom za kruhom in po daljnem svetu hrepenečim srcem iz Man-eliesterja, kjer se je rodil kot sin neznatnega tekstilnega teh. mika. Tudi sosedje pevke iz »Nočne zvezde« mu niso pomagali iz zadrege. Zmajevali so z glavami in molče odhajali po svojem poslu. Kakor on, tudi oni niso našli nobene razlage za vso •j skrivnostno dogajanje v bungalovu zagonetnega mladega para v svoji neposredni soseščini.
Globoko zamišljen se je odpeljal dr. Bloomsteed v bolnico v upanju, da se bo pevka med dnevom oglasila, ali vsaj poslala četudi skromno sporočilo.
Zvečer je moral dr. Bloomsteed ugotoviti, da je bilo
njegovo upanje zaman. Ves (lan so sa nadlegovali poročevalci sydneyskih listov, ki so hoteli od njega zvedeti podrobnosti o življenju lepe pevke in vzrokih njenega bega.
■ -ni so t:!-. n&r»
e »span
ska« pevka iz »Nočne zvezde« pobegnila neznano kam iz .gotovih vzrokov. Nekateri so sumničili, da gre za reklamni ,trik.
^ Dr, Bloomsteed je bil v svojih odgovorih zelo redkobeseden. Izjavil pa je, da gre po njegovem mnenju prej za ugrabitev iz njemu neznanih razlogov, kakor pa za beg.
Njegova izjava je bila seveda olje na ogenj novinarske radovednosti, pred katero ga je rešila zdravniška konsulta-olja, ki ji je moral po službeni dolžnosti prisostvovati.
Popoldnevniki in večerniki so prinesli prva poročila o skrivnostnem izginotju »španske« pevke iz »Nočne zvezde« na prvih straneh in pod mastnimi naslovi, nekateri pa so objavili celo njeno sliko. Različnih ugibanj in sumničenj je kar mrgolelo, kaj otipljivega pa ni bilo najti v Sydney skih časnikih niti naslednje dni, dokler je bilo izginotje lepe pevke v ospredju zanimanja javnosti.
Poklicna vnema sydneyskih časnikarjev v lovu za senza-cijami je rodila le ta uspeh, da se je vmešala v vso zadevo kriminalna policija. Neki bulevarski listič je namreč zapisal, da je bila lepa pevka vohunka neke tuje obveščevalne službe in da je pobegnila iz Sydneya zato, ker je sodelovala pri umoru mladega moškega, s katerim je dopotovala v Sydney in z njim nekaj Pasa bivala pod isto streho. Toda tudi policija je lahko ugotovila le to, da pevka iz »Nočno-zvezde« ni bila Španka, temveč Mehičanka s pravim imenom Dolores Armendariz in da je prispela v Sydney skupno z ameriškim novinarjem Stuartom Masonom, Iti je pred njenim živčnim slomom brez sledu izginil.
Pri tem bi tudi ostalo, če se -nekega dne ne bi pojavil na policiji bradati morski volk s »Cecila«, s katerim se jo zopet mudil v sydneyskem pristanišču in iz častnikov izvedel za skrivnostono usodo obeh svojih nekdanjih potni-Ikov. Časnik, ki mu je prišel v roke, je objavil na prvi stra-ni tudi sliko črnolase lepotice, ki mu je svoj čas na »Ce-cilu« hudo vznemirila kri, kakor doslej še nobena pripadnica njenega spola.
Z njegovo izjavo pa policija ni mogla odkriti Amerike-To, da sta se oba pogrešanca vkrcala pred časom na njegovo ladjo na otoku Bali, koder je bilo po mnenju krimi-
12120880
SOBOTA, 5. VI. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave; 14.15 šport doma in po svetu; 14.40 Pojo slovenski operni pevci; 17.30 Poje zbor CDJLA iz Beograda; 18.15 Zabavni orkestri igrajo za zidano voljo; 21.00 Melodični ritmi; 21.30 Izbrano cvetje z domače grede; 22.00 Naši kraji in ljudje: Tolmin.
NEDELJA, G. VI. 54.: 8.15 Slovenske narodne; 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Vesela nedelja; 9.15 Mladinski tednik; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraji in ljudje: Tolmin; 18.30 30' veselih ritmov.
PONEDELJEK, 7. VI. 54.: 11.00 Skladbe nordijskih skladateljev; 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave; 14.30 Obzornik; 14.40 Pojo zbori s tolminskega okraja; 17.00 Veseli ritmi; 17.30 Medjimur-ske pesmi in makedonska ora; 18.15 Glasbeni mozaik; 22.30 Plesna glasba.
TOREK, 8. VI. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave; 14.30 Kulturno življenje na Primorskem; 14.45 Poje moški kvintet »Niki Štri-tof«; 17.00 Male skladbe velikih mojstrov; 17.30 Ob obaJli Jadrana — dalmatinske in črnogorske narodne pesmi; 18.15 J. Heydn: Simfonija štev. 101; 18.40 Igrajo domači ansambli; 20.001 G. Verdi »Aida«, opera v 4 dejanjih; 22.30 Plesne melodije.
SREDA, 9. VI. 54.: 11.00 MlaJdin-
Kratka analiza
(Nadaljevanje š 7. strani)
heini vasici in ob tem je bil zaključek akcije zbiranja za bolnice. Iz Brkinov smo odpremili mnogo vozov sanitetnega materiala, rjuh, peciva, suhega sadja, sladkorja, itd. Vse več in več žena se je vključilo v odbore OF, gospodarske komisije, komisije za kulturo in .prosvato, kjer so aktivno delale. Spomladi 1944 so bile razpisane volitve v NOO. V pripravah nanje je mnogo delala tudi SPŽZ. Vršile so se konference in sestanki, ženam smo obrazložili, da kot enakopravne lahko volijo in so lahko tudi izvoljene. Organizacija je tudi pomagala pri sestavljanju kandidatnih list in pri tolmačenju volilnega pravilnika.
Volitve so potekale zadovoljivo, veliko število tovarišic je bilo izvoljenih v vaške, rajonske in okrožni odbor. Mnoge tovarišice so bile predsednice in tajnice vaških odborov ali rajonskih in so v odborih vestno in aktivno delale.
Organizacija se je vsak dan bolj krepila, konference so bile tudi v krajih, kjer je bil okupator, postavljeni so bili budi odbori.
Ko je bilo razpisano posoj ilo Svobode, je organizacija SPŽZ mnogo pomagala.
V letih 1944 in 1945, ko so moški vse bolj odhajali v partizane, so žene vršile odgovorne in težke naloge in lahko rečemo, da so žene v Brkinih mnogo doprinesle v NOB.
Kapov Marija-Orana
ski festival v Tolminu; 11.30 Odlomki iz priljubljenih simfonij; 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14.40 Slovenski samospevi in operne arije; 17.00 Iz operet in filmov; 18.15 Za vsakogar nekaj; 21.00 S knjižne police: I. Potrč »Na kmetih«; 21,30 Simfonične pesnitve; 22.30 Zabavna glasba.
ČETRTEK, 10. VI. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave; 14.30 žena in dom; 17.00 Igra orkester Werner Mtiller; 17.30 Iz zakladnice jugoslovanskih narodov; 18.15 C. Franck: Simfonične varija-cije; 18.30 Glasbena kronika; 18.40 Poje slovenski vokalni oktet; 22.30 Plesna glasba.
*
Okrajni ljudski odbor Koper je izdal naslednjo odločbo o popustih za nedeljske povratne karte za vse ko-ristnike okraja Koper.
I.
Dovoljuje se 40% popust za nedeljska povratna potovanja na veljavne prevozne tarife na naslednjih avtobusnih progah.
A)	Proga avtopodjetja »Slavnih«, Kover:
1.	Pban — Ljubljana — Piran z odhodom v soboto popoldne iz Pirana in povratkom v nedeljo ob 23.30 uri v Piran namembne postaje: Postojna in Ljubljana.
2.	Koper — Bovec — Koper v nedeljo ob 20. uri in to za namembno postaje: Most na Soči, Tolmin, Kobarid in Bovec.'
3.	Koper — Umag — Koper z odhodom v nedeljo ob 6.30 uri iz Kopra in povratkom v Koper ob 20.45 in to z odhodom tudi iz Izole in Portoroža.
4.	Koper — Portorož — Koper za vse nedeljske proge.
B)	Autotrans Reka:
1. Koper — Reka — Koper (preko Opatije) z odhodom v soboto nopoldne in povratkom v nedeljo zvečer do vseh namembnih postaj; Kozina in naprej do Reke. C) Avtopromet Gorica:
1. Koper — Solkan —- Koper z odhodom iz Kopra v soboto popoldne in novratkom v Koper v ponedeljek dopoldne na vse namembne postaje: Divača in naprej do Solkana.
II.
Skupine članov Planinskega društva Koper, ki potujejo v skupinah od najmanj 5 članov do Črnega ka-la in naprej do Divače in Sežane se dovoljuje 50% popust na veljavne prevozne tarife za vse proge v tej smeri z odhodom iz okraja Koper in to pod pogoji, ki so določeni v točki 6 pod III.
1.	Popusti veljajo samo za zgoraj navedene proge in to le za korist-nike, ki odhajajo iz avtobusnih postaj v okraju Koper.
2.	Avtobusna podjetja so dolžna izdajati nedeljske povratne karte, v kolikor je prostor na razpolago, tudi za vmesne postaje, ki so navedene pod I., prednost imajo pa potniki, Id potujejo do končne postaje.
3.	Avtobusna podjetja dobijo razliko v ceni na osnovi regresne zahteve in priloženih kopij vozovnic, ki jih morajo predložiti po sporazumu ali mesečno Narodni banki v Kopru in to s posebnega regresnega računa, ki bo za to določen pri Narodni banki.
4.	Narodni banki je potrebno predložiti regresno zahtevo s kopijo in banka bo zahtevo priznala, če je pravilna in nakazala tekočemu računu podjetja razliko in potrdila kopijo zahteve ter jo vrnila podjetju, Id bo po njej knjižil dovoljeni popust.
5.	Nadzor nad pravilnim izvajanjem regresa bo vršila okrajna tržna inšpekcija.
6.	Skupine pod II. morajo predložiti avtobusni biljetamici, preden zahtevajo skupinsko vozovnico, imenski popis članov skupine, z navedbo štev. legitimacije. Popis mora potrditi Planinsko društvo in to v 2 izvodih. Prvi izvod potrdi uslužbenec biljetamice in ga vrne voditelju skupine, drugega pa priloži kopiji vozovnice, Id se jo priloži regresni zahtevi po točki 3.
Skupinske vozovnice izdajajo samo avtobusne biljetamice v Kopru in Portorožu,
Popusti veljajo od 25. maja 1954 naprej.
Smrt faši7mu — svobodo narodu!
Koper, dne 26. maja 1954. *
POMORSKA SREDNJA ŠOLA V PIRANU
razpisuje
NATEČAJ
za sprejem 17 'dijakov v plovhe-ii odsek in 17 dijakov v strojni odsek
Pomorske srednje šole za šolsko leto 1954/55.
Pomorska srednja šola je popolna srednja strokovna šola, ki pripravlja srednji pomorski strokovni kader. Šolanje traja 4 leta.
Pogoji za sprejem v šolo so naslednji:
1.	da so telesno in duševno zdravi in sposobni za pomorsko službo, kar bo ugotovil šolski zdravnik s specialnim pregledom pred polaganjem sprejemnega izpita;
2.	da so uspešno dovršili nižjo gimnazijo;
3.	da opravijo z uspehom sprejemni izpit iz slovenščine in matematike v obsegu gradiva za dovršene nižje gimnazije;
4.	da niso starejši od 17 let.
Zdravniški pregled in sprejemni
izpit bo 15,, 16. in 17. junija v Pomorski srednji šoli v Piranu ob 8. uri.
Prošnje za sprejem, kolkovane s 30 din pošljite na ravnateljstvo Pomorske srednje šole v Piranu najkasneje do 13. junija 1954. leta.
K sprejemnemu izpitu morajo kandidati prinesti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in potrdilo staršev, da se smejo vpisati.
Sola ima svoj internat, v katerem lahko stanujejo in se hranijo vsi dijaki proti predpisani vzdrževalnim.
Ravnateljstvo Pomorske srednje šole v Piranu.
uiMi i mmrnm
ILIRSKA BISTRICA
želi k občinskemu prazniku Ilirske Bistrice čimveč uspehov v borbi za
napredek
Ilirska Bistrica, čestita ob priliki občinskega praznika 4. junija vsem občanom in delovnim kolektivom ter želi nadaljnjih uspehov pri graditvi
socializma.
i
^S D
\t a
i S^BL
ILIRSKA BISTRICA
čestita vsem prebivalcem k občinskemu prazniku 4. junija in jim žel uspehov pri utrjevanju ljudske oblasti, komunalne skupnosti na političnem, gospodarskem in kulturnem področju
nalnega inšpektorja pripravnejše mesto za zaljubljence alt celo zakonolomce, kot pa za vohunske posle, je utrdilo policijo v mnenju, da gre za zakonolomsko zadevo, ki pa spada v pristojnost civilnih sodišč obeh držav, ki sta se a njunimi potnimi listinami ameriški novinar in mehiška pevka ob prihodu v Sydney izkazala.
Kriminalni inšpektor, ki je zasliševal tokrat treznega kapitana »CeciJa«, je bil trdno prepričan, da je podjetni ameriški novinar speljal kakemu mehiškemu senoru njegovo mlado ženico in pobegnil z njo na avstralski kontinent. Da bi zabrisala za seboj sleherno sled, sta po njegovem mnenjn zaljubljena begunca iz Sydneya »skrivnostno« izginila, da bi lahko nemoteno uživala svojo grešno ljubezen nekje v notranjosti Avstralije.
Ko je bradati tihomorski volk odštorkljal iz njegove pisarne, da poišče pot do prve beznice, je kriminalni inšpektor
olajšano vzdihnil in napisal na spis pred seboj »ad acta«.
*
Z mislijo na beg so se Ivanovi sicer temni dnevi, — čo ne bi imel ure, niti ne bi razlikoval dneva od noči, začenjali in z isto mislijo je zvečer tndi legel k počitku. Nespečnost ga je počasi minevala in da bi se utrudil, je ves dan korakal po svoji temni celici. Oči so se mu polagoma privadile temi, tako da mn sprehajanje ni povzročilo nobenih težav. Vztrajno je štel dneve od večera, odkar so ga ločili od njegove Dolores, in pričakoval trenutka, ko bo zopet zagledal sončno svetlobo.
Neznani notranji glas mu je govoril, da bo njegovega ujetništva kmalu konec.
Tako se je tudi zgodilo, toda precej drugače, kot si je Ivan predstavljal.
Neke noči je zelo trdno zaspal na svojem bornem ležišču, tako da ni niti slišal, kako so se odprla vrata njegove ječe, v kateri je še pred tem zagorela luč. Ko se je prebudil, je že imel zavezane oči. Močne roke so ga porinile čez prag na
hodnik in nato po že znanih stopnicah navzdol. V nasled-injem trenutku je sedel v avtomobilu, ki je pribrzel iz neznane smeri in se ustavil pred vhodom. Ves čas je čutil na tilniku objem koščenih, močnih prstov, bi so ga izpustili šele, ko se je pred njim ustavil avto.
Začela se je zopet vratolomna vožnja po sydneysklh ulicah. Tokrat mu rok niso zvezali in skoraj ga je zapeljala misel, da bi si strgal obvezo z oči in se pognal skozi vrata drvečega avtomobila. Vendar se je te misli kmalu otresel, ker bi pomenil skok iz drvečega avtomobila nevarno igro z življenjem. Zato je sklenil, da počaka, kako se bodo dogodki naprej razvijali.
Vožnja po sydneyskih ulicah je trajala približno tako dolgo, kot tiste usodne noči, ko so ga odpeljali iz njegovega bungalova. Po nekem ostrem ovinku je avto nekaj časa br-zel po ravni cesti, nato pa zmanjšal brzino in se nenadoma ustavil,	'
Ivan je slišal, kako je pred injim nekdo izstopil in odprl vrata na njegovi desnicL Ces hip so ga krepke roke potegnile ma prosto, njegov sluh je dojel tresk obeh vrat In avto je z veliko naglico odbrzel v noč.
Nekaj trenutkov je Ivan nepremično obstal kakor žival, ki čaka udarce svojega gonjača. Ker pa se ni okrog njega nič ganilo, si je snel obvezo z oči in presenečen objel s pogledom svojo okolico.
Le s težavo je verjel svojim očem: stal je popolnomn sam sredi ceste pred bungalovom, v katerem je prebival pred tedni z Dolores! Kazalca na nje-ovl uri sta kazala točno polnoč.
Položaj, v katerem se je tako nepričakovano znašel, ga je popolnoma zmedel.
Ali ,je Moskva naredila križ čez »Zadevo 1949« in ga prepustila njegovi usodi?
Ali zbijajo neslane šale na njegov račun?
Negotovih korakov je stopil proti vrtnim vratom.
Bila so zakljenjena. Preskočil jo plot in pritisnil na kljuko veznih vrat. Kljuka se pod pritiskom njegove roke ni vdala. Potrkal je prvič in drugič, a v notranjosti bungalova ni bilo opaziti nobeni ti znakov življenja. Tudi trkanje na okna ni rodilo uspeha.
Kje je Dolores?
Ali še vedno nastopa v nočnem zabavišču, ki se mn ni mogel spomniti imena?
Ali je sploh še v Sydneyu?
Težka mora mn je legla na srce, ko se je spomnil svoje ljubice, ki mu brez nje ni bilo življenja. V prsih je začutil bol, da bi od nje najrajši zavpil. Ali naj zbudi prvega soseda, da zve, kje je Dolores?
Napotil se je proti ograji, ki g3 je ločila od bungalova najbližjega soseda, toda noge so mu postale težke kakor svinec, da jih je le s skrajnim naporom premikal. Ob ograji sa je ustavil in z vsem telesom naslonil nanjo.
Ne, počakal bo Dolores, da se vrne iz zabavišča! Ce je do jutra ne bo, potem bo vedel, da se je zgodilo nekaj hudega, ne da bi mu bilo treba buditi soseda, ki ga čaka zjutraj delovni dan t
Skoraj opotekajočih korakov se je vrnil k bungalovn in sedel na prag veznih vrat. Ob svitu žarometov vsakega avtomobila, ki je privozil iz mesta, je Ivanu aatrepetalo srce. Toda nobeno vozilo se ni ustavilo, njegove Dolores nI bilo od nikoder. Zvezde na nebu so pričele ugašati in po bližnjih vrtovih so se oglasili prvi ptički.
Ko se je zdanilo, so ostale svetilke cestna rnasvetljnve zadnje znanilke noči, nakar so tudi te ugasnile. Centa pred njim je oživela. Številni avtomobili In motocikli so drveli v obeh smereh. Iz dimnikov bližnjih bungalov je uhajal proti nebu gost dim. Pridne gospodinje njegovih sosedov so pripravljale možem in otrokom zajtrk.
Nekje v pristanišču je zateglo tulila ladijska sirena. Prvi sončni žarki so objeli prebujajoče se velemesto.
TJ
s
iiaiiáwiliiS jih I® šlo m iwitowi® pFWiiiflw® w Éw»
Državna nogometna reprezentanca Se je prejšnji teden zbrala v Ljubljani, kjer se pod strogim vodstvom trenerja Čiriča pripravlja za nastop v Švici 16. junija s tekmo Jugoslavija — Francija.
Komisija za sestavo reprezentanco je poleg dvajsetih že prijavljenih, naknadno, na pritisk športne javnosti, poklicala v Ljubljano še sred-ujega krilca Milanova tako, da bo v Švico odpotovalo enaindvajset naših nogometašev, in sicer vratarja Beara hi Kralj, branilci Stankovič, Crhko-vič, Zckovič in Belin, krilci Čajkovski, Boškov, Mantula, srednji krilci Horvat, Špajič in Milovanov ter napadalci Rajkov, Milutinovič, Vukas, Bobelc, Mitič, Zebec, Veselinovič, Papec in Dvomič.
Kot je razvidno, je iz sestava reprezentance izpadel bivši odredovski napadalec Toplak, ki se je lepo uveljavil na tekmi proti Angliji B.
Iz gornjega seznama igralcev si lahko zamislimo, da bo postava naše enajstorice v glavnem takale: Beira, Stankovič, Crnkovič, Čajkovski, Horvat, Boškov, Rajkov, Mitič, Vukas, Bobek, Zebec. To je moštvo, Id si je toliko slave pridobilo na zadnji Olimpijadi v Helsinkih.
Prvi naši nasprotniki bodo 16. junija v Lausanni Francozi in 19. junija, prav tako v Lausanni, Brazilci. V kolikor bo naše moštvo uspelo preigrati nasprotnika, se bo uvrstilo v nadaljnje tekmovanje, v nasprotnem primeru bo pa izpadlo.
STRUNJAN Z ZMAGO
NAD STILOM V FINALU ZA • »TITOV POKAL«
Izločilne tekme na »Pokal maršala Tita« so se zaključile v nedeljo na športnem igrišču v Izoli z zadnjim finalnim srečanjem enajstoric Stru-njana in Stila.
Strunjančani so presenetili navzoče in z boljšo igro zasluženo premagali utrujene igralce Stila.
Strunjan se je z nedeljsko zmago uvrstil v nadaljnje tekmovanje, v katerem, bo imel za nasprotnika moštvo republiške lige Slovenije.
Mladim nogometašem Strunjana gre vsa pohvala za ta izredno važen športni podvig, ki jih uvršča po kvaliteti takoj za moštvi našega okraja, ki sodelujejo v republiškem prvenstvu.
Piran preskočil luroro v lestvici
Nogometno prvenstvo Slovenije gre h koncu. Z nedeljskim kolom se bo zaključilo, nakar bodo zmagovalci šli na zasluženi odmor s jjerspek-tivo priprave svoje enajstorice za višje- slovensko-hrvatsko prvenstvo, medtem ko bosta zadnji dve v lestvici, Jesenice in Domžale, zapustili ligo in odstopili svoje mesto novim moštvom iz podzveznih tekmovanj. ■ Prav v predzadnjem kolu je, laliko trdimo, prišlo do povsem drugačnega zaključka, kot je bilo pričakovati na vodstvu lestvice. Koprsko Auro-ro, ki so jo imeli vsi za glavnega favorita, je v . nedeljo v Ljubljani premagal Krim, medtem ko je njen neposredni tekmec Piran zmagal na vročem terenu' Slovana in s tem preskočil Auroro za eno piko v lestvici, ža pičlo piko, ki bo po vsej verjetnosti odločilna. Saj v zadnjem kolu, ria katerem so na sporedu srečanja Aurora — Slovan in Piran — Domžale, ni'pričakovati presenečenj. Obe domači moštvi bi morali zmagati in
»PEKLA« je najboljše loščilo za čevlje.
POTROŠNIKI, zahtevajte vedno loščilo za čevlje znamke
» HPvm «
Industrijsko podjetje »S A L V E T T I« PIRAN
se tako uvrstiti Piran na prvo, Aurora pa na drugo mesto.
Od ostalih je v nedeljo solkanski Branik neslavno klonil v Domžalah proti zadnje plasiranemu moštvu in s tem znatno poslabšal svoj položaj na lestivici. Goriški Železničar je nadmočno premagal Postojno, toda brez večje koristi, ker več kot tretjega mesta ne bo mogel zasesti. Jesenice so ponovno predale tekmo brez borbe ljubljanskemu Odredu, kar jim ni prištevati v posebno čast. Kaznovani pa bodo s tem, da izpadejo iz prvenstva.
Pred zadnjim kolom je stanje na lestvici naslednje: Piran 20 točk, Aurora 19, Železničar in Slovan 18, Krim 17, Postojna 15, Branik 14, Jesenice 7, Domžale 6.
NOGOMET PO SINDIKALNIH PODRUŽNICAH
Pretekli petek sta se srečali v prijateljski nogometni tekmi enaj-storici Tovarne steklene galanterije in podružnice telekomunikacije, ki se je končala z zmago prvih z rezultatom 3:1. Zmaga je zaslužena le zaradi tega, ker so »gum-barjte imeli v sestavu tudi člane prvega moštva Sežane. Ker se taka srečanja vršijo večkrat, vzbuja med občinstvom precej zanimanja zaradi smeha, ker je jasno, da med posameznimi nogometaši so tudi taki, ki ne poznajo dovolj nogometnih pravil.
Začela se je mladinska kolesarska dirka po Istri
Včeraj se je začela štirietapna kolesarska dirka okrog Istre v organizaciji koprskega kolesarskega kluba Proleter za mladince.
Na Startu so se zbrali najboljši kolesarji vseh naših republik. Svoje dirkače je poslala celo oddaljena Makedonija z željo, da so njeni mladinci bore z vsemi ostalimi na največji mladinski kolesarski dirki v državi.
V	prvi etapi so prevozili progo Koper — Reka za skupnih 96 km.
Danes kolesarji nadaljujejo pot z drugo etapo, ki je razdeljena na dve etapi, in sicer Reka — Raša, 67 km dolga, in Raša — Pulj, 38 km dolga. Slednjo bodo kolesarji vozili posa-' mično, na kronometer.
V	soboto bo tretja etapa Pulj— Poreč za skupnih 53 km, v nedeljo pa zaključna četrta etapa na progi Poreč — Koper za skupnih 67 km. V Kopru je prihod kolesarjev predviden okrog 17. ure pred hotelom Triglav.
Na dirki štartajo kot moštveni favoriti mladinci koprskega Proleter-ja v postavi Mildavčič, Piciga, Vi-žintin, Ricobon in Štefe. Puljčan Ma-tossi ima največ izgledov, da si zagotovi prvo mesto v generalnem plasmanu. Najresnejši tekmec bo reško moštvo.
Poleg teh so Štartala še moštva Odreda, Železničarja, Nove Gorice, BSK. Karlovca, Zagreba, Makedonije in Uniona z Dunaja, ki predstavljajo pravo uganko, ker njihova moč ni znana.
Preteklo nedeljo sta bili v Sežani dve lepi športni prireditvi, ki sta ob toplem, vedrem vremenu privabili na igrišče številne Sežance in jim nudili obilo športnega užitka.
V prvih popoldanskih urah je prikorakalo na igrišče okoli 300 pionirjev, mladincev in mladink, večinoma članov društva za telesno vzgojo »Partizan« iz Sežane, ki so se jim pridružili še učenci iz okoliških osnovnih šol. Nastopiti bi morali za Titov rojstni dan, a so morali prireditev zavoljo slabega vremena preložiti na teden dni pozneje.
Program te slavnostne prireditve je bil izredno pester in v vseh točkah lepo in disciplinirano izveden. »Partizan« je v tem javnem nastopu večjega stila posrečeno podal rezultate svojega dosedanjega dela, ki so gledalce ugodno iznena-dili. V prvi vrsti moramo pohvaliti mladinke in mladince, ki so v prostih in orodnih vajah pokazali svojo veščino v posameznih in skupinskih nastopih s toliko dognanostjo, gibčnostjo in disciplini, da so želi navdušeno priznanje gledalcev. Kakor vselej, tako so tudi to pot vzbudili1 obilo zabave pionirčki s svojimi ljubkimi »akrobacjami«, ki so jih izvajali s ponosom in samozavestjo. Skupni nastop mladincev in mladink v ritmični izvedbi proste vaje z venčki in zastavicami je bil višek telovadne akademije, kakršne nam doslej »Partizan« v Sežani še ni pokazal. Končno se je razvrstila pisana mlada družba v mogočen krog in ob vzokih godbe ter petja zaplesala »Titovo kolo«.
Najprej vam moram potožiti, kako me je zadnjič Juca »nafrigala«. Tisto njeno »ščipanje« po trebuhu, o katerem se mi je pritoževala nekaj dni tako, da sem se že bal pogrebnih stroškov, je bil samo izgovor, da gre v mesto in da opraviči de-narce, ki jih je »špendala«.
Šel sem v mesto po opravldh: kupil sem nekaj zelo dragega umetnega gnojila, semen in lindana proti mravljam, peronospori, bolham, stenicam in drugim živalicam, ki nam delajo preglavice. Ker mi je časa do avtobusa še preostajalo, sem šel na ambulanto, da bi protestiral, zakaj so pustili mojo Juco toliko časa čakati, da je morala še naslednji dan v Ko^er. Moram reči, da so. me lepo sprejeli in odkrilo povedali, da sem v zmoti: pri njih moje Juce sploh ni bilo, ker jo dobro poznajo. »Storijo« o čakanju se je Juca enostavno izmislila. S tem je spravila mene v neroden položaj. Ker sem ji verjel, sem seveda to takoj sporočil vsem svojim bralcem in nehote škodoval. ugledu koprske ambulante. Sam sem se na lastne oči prepričal, da na ambulanti sedaj ljudje res ne čakajo dolgo, ker sta dva zdravnika. Včasih celo čakala prekrižanih rok, si vmes pripovedujeta najnovejše »viče« in se učita na pamet slovenske akademske abecede, ki se začne z »Angeli so zgolj duhovi... «
Prosil sem jih, naj ne zamerijo, ker me ie Juca ria niihbv račun spravila v 'kozji rog. Nasmehnili so se in dejali, cla nisem prvi mož v Rižanski dolini, ki ga je žena za nos potegnila. Neki znanec na ulici mi je pa povedal, da je videl Juco .z nekaterimi moškimi in ženskami v družbi. BiH so dobre volje in jo mahnili v gostilno proti Semedeli. Tam so. si naročili jedače, in pijače. Ponujali šo se celo s pršutom; pri gostilničarju je Juca protestirala, zakaj nima mlete soli, ampak samo
tisto debelo, ki hrusta pod zobmi. Baje je Juca plačala ves račun in govorila o meni, da sem zanič.
Priznati moram, da se mi je v glavi zavrtelo ob tako »veseli« novici. Sam ne vem, kako me je »kor-jera« pripeljala domov, ker sem od razdraženosti pred odhodom popil v neki gostilni v pol ure »dopjo« vina. Šele drugi dan sem ugotovil, da jo je Juca popihala v vas in da je bilo po kuhinji vse polno črepinj od krožnikov, skled in skodelic.
Na vsak način so se med nama odnosi tako zapletli, da sem sklenil prekiniti z njo vse vezi, kakor je napravila pTed kratkim Rusija z Avstralijo. Sedaj pa, kar bo, bo! Na hrani sem pri »žlahti«, spim pa v »kamarinu«, Ločitev je težka, ker je »grunt« nanjo prepisan, dokazov za nezvestobo pa nimam, ker se do-sedaj še ni nihče javil, ki bi mi potrdil, da ga je Juca zapeljala. Prijatelji me tolažijo, naj potrpim, naj se z njo. spet pobotam, saj se v svetu vsak dan dogajajo takšne »štorije« itd.
Šel sem v Koper, da bi vprašal za nasvet mojega starega znanca odvetnika. Povedali so mi, da se je preselil v Portorož in dali njegovo številko telefona. Ko sem dobil zvezo s Portorožem in čakal najmanj pol ure, je tamkajšnja telefonistka , odgovorila: »Ne. javi se!« Čez nekaj ur sem vnovič klical, in seveda čakal. Spet isti glas: ne javi seeee ... Tako se mi je pripetilo štirikrat. Zato sem sklenil oditi tja z avtobusom.
Na avtobusni postaji v Kopru se oziram okrog iu iščem vozni red avtobusov za Portorož, toda zaman. Na Židu šo seveda vozni redi raznih avtobusnih podjetij od SAP-a, Trans-juga, Istra-auto, toda voznega reda našega slavnega Slavnika nikjer. Baje ;e to velika skrivnost in ti jo povedo šoferji le kot strogo zaupno
in na svojo odgovornost. Potovalni urad »Adria« si ne upa s Slavni-kom na dan.
V Portorožu sem takoj našel prijatelja advokata. Ko sem mu povedal, da sem ga klical štirikrat in da je telefonistka odgovorila: ne javi seee, se je prav potrpežljivo po advokatsko nasmejal. »Kaj se razburjaš, Vane,« je rekel, »jaz sem se temu že priučil in si ne delam preglavic. Tako si. vsaj Portorož videl. Kakor vidiš, še nimamo turistične gneče, kakor so grozili nekateri optimisti. Upamo pa, da se bo julija in avgusta preselilo semkaj pol Skandinavije, Holandije in Nemčije.« Ko sem mu omenil slučaj z Juco in možnosti ločitve, mi je odvrnil: »Ne bodi munjen, Vane! Pomiri se z njo! Star si in pravzaprav, kdo te bo vzel? Nič nimaš in, kakor je Juca rekla, nisi več za nič! Bodi zadovoljen, da ti skuha in da te opere. Ljubosumnost, to jo za mlade ljudi.«
To me ■ je malce umirilo. Šla sva v restavracijo, da potolaživa to bridko ugotovitev, toda natakarjev od nikjer. Advokat mi reče: »Vane, če hočeš tu hitro kaj dobiti, moraš po nemško govoriti!« Tako sva brbrala naprej kar po nemško. Nenadoma se pojavi natakar in mu rečem: »Pite šen, cvaj eašen pir, cvaj oraden fiše mit peteršil und česen. Unter mus zajn olivenel! Ferštandenl« »Ja vol,« je rekel in se globoko klanjal in izginil v kuhinjo. Potem se je spet pojavil ift naju ves čas opazoval, če nimava mogoče še kako že-Ijico. Niti pogovarjati se nisva več mogla, ker sem jaz prej iztresel vse svoje nemško znanje, ki sem se ga naučil na fronti v Galiciji 1916. leta. Zato sva raje prelistavala neko nemško ilustracijo od lanskega leta, ki nam jo je uslužni natakar brez vprašanja prinesel.
Kako sva se z Juco »pogliliala«, boste pa brali prihodnjič.
Pri prireditvi je sodelovala godba na pihala iz Vrhovelj.
■Nedeljska prireditev »Partizana« v počastitev Titovega rojstnega . dneva je bila hkrati revija napredne sežanske mladine in priznanja vreden dokaz prizadevanj njenih požrtvovalnih vzgojiteljev.
■¿r
Neposredno po »Parbizanovi« telovadni prireditvi sta se na istem prostoru srečali nogometni moštvi ljubljanskega »železničarja« in se žanskega »Tabora«. Kljub temu, da je bila igra v začetku mrtva in nezanimiva, je »železničar« že v prvi minuti prvega polčasa poslal »Taboru« žogo naravnost v mrežo, kar je domače sicer močno osupnilo, vendar jih je vzpodbudilo k intenzivnejši obrambi svojih vrat. Toda borbeno se niso mogli razgibati in so vztrajali še nadalje samo v de-fenzivi. V prvem polčasu ni bilo drugih iznenadenj. Ko pa je dal sodnik znak za nadaljevanje igre v drugem polčasu, je >'graiišče zaživelo, kakor da so se igralci izmenjali. »Taborjani« so prišli v ofenzivo in se izkazali kot resen nasprotnik tehnično ubranejšemu »železničarju«. Igra se je stopnjevala v napetost in je športni dan »Tabor-janov« izzval v nasprotniku očivid-no nervozo tecr zmedenost, ki je sodnika večkrat prisilila, da je moral opozarjati »Železničarje«, da nogomet ni »rokometa. Domači so igrali vseskozi disciplinirano in »fair« in bi bili z nekoliko več odločnosti lahko ustvarili ob koncu tekme razmerje 1:3 v svojo korist. Tako pa so to razmerje le prijateljsko izenačili, ko je Planinšek Jože v imenu »Tabora« vrnil Kočevarju od »Železničarja« posojeni gol.
Sodil je objektivno domačin če-bulec, stranski sodnik pa je bil Blagojevič Milenko.
Sežanski nogometni klub »Tabor« kaže v zadnjem času vsestransko krepitev, zlasti, odkar ima izkušenega trenerja.	J.
nudi v komisijsko prodajo:
Kompletno jadrnco tipa »Sloka« z jadri Ln pripadajočimi vrvmi, ribiške elektrogeneratorje za ribolov, kompletne z motorji in svetilnim telesi, kompletne ribiške barke — motorne jadrnice ter navadne na vesla za ribolov, razne foto in radio aparate, komade in kompletna pohištva, p salne in računske stroje mešalne stroje za pekarsko obrt, razno konfekcijo in drobni inventar za gostinska podjetja.
Istočasno javlja, da sprejema v komisijsko prodajo vse vrste premičnin in nepremičnin.
Na razpolago ima za prodajo več stanovanjskih hiš z obdelovalnim zemljiščem, ter sama zemljiška telesa v bližini Kopra, Izole, v Pra-dah.
FILATELISTIČNO DRUŠTVO KOPER je te dni prejelo od uprave PTT nekaj starih znamk naše cone. Vsi člani društva, ki želijo izpopolniti svojo zbirko, naj najkasneje do 15. t. m. dostavijo odbora seznam manjkajočih znamk.
PRODAM TRAKTOR ZNAMKE »FORDSON« generalno obnovljen. Ogled v Kampel pri Kopru št, 1.
Mednarodnega jezika
ESPERAMTO
se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamke za poštnino. Vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekc je. Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7/1.
vas	^.^.gB-^HM-jgaa
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Štolfa — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru. Naslon uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 28, telefon 170,
poštni predal 2. Letna naročnina 500.— din, pol-letna 250.— din, četrtletna 130.—.