PREBOJ PRI BATERIJAH ZA ELEKTRIČNE AVTOMOBILE IS SN 1 31 8- 10 17 Z A B A V N A E L E K T R O N I K A I R A Č U N A L N I Š T V O I N O V E T E H N O L O G I J E JULIJ-AVGUST 2020 U LETNIK 30, ŠTEVILKA 7-8 U WWW.MONITOR.SI CENA: 5,20 EUR Triki za SPOTIFY SAMSUNG Galaxy BUDS Plus Letalnik DJI MAVIC AIR 2 INTERNET kot človekova pravica Legende – ZOOM PODROBNO: Poslovna ANALITIKA Poslovno OBVEŠČANJE Telefoni za manj kot 300 evrov. Brez vezave. KATERI TELEFON bo za to vsoto še dovolj zmogljiv, kaj boste z njim LAHKO POČELI? 2 julij-avgust 2020 EVIDENCA 28 52 56 FOKUS Slabih telefonov ni. Še vedno ne. DOSJE Pametna roba za nespametne ljudi Minilo je približno desetletje od pojava pametne tehnologije, ki se je zažrla v vse pore vsakdanjika. Vsak uspeh ima za sabo kopico poskusov, ki so zaradi tega ali onega razloga propadli. Nasmejmo se prgišču neumnosti, ki jih je naplavila digitalna revolucija. NOVE TEHNOLOGIJE Milijon milj? Opazno pozornosti je požela najava Elona Muska, da so nove baterije, ki bodo električnim avtomobilom življenjsko dobo podaljšale na dva milijona kilometrov, nared. Tu in zdaj. JULIJ-AVGUST 2020 To pa še ne pomeni, da so vsi dovolj dobri, da bi jih ku- povali. Dobrodošli v pregledu cenejših telefonov, ki smo jih imeli v rokah in so (še) na voljo pri nas. 30 Micro USB 30 Huawei in Google 31 USB C 32 Najboljših 5 32 Fotoaparat julij-avgust 2020 3 JULIJ-AVGUST 2020 VKLOP U 04 Beseda urednika VKLOP 06 Leto dni pozneje 08 Novice 12 Nowwwo 13 Najboljše na Youtubu IZVIDNICA 15 Slušalke Plus 16 Resna igrača 17 Če potrebujete (androidno) tablico s peresom 18 Tablični dvojec 20 Priporočena pisma tudi elektronsko NA KRATKO 22 Izdelovanje animacij za otroke MOBILNO 24 Naš izbor na Androidu 25 Postani vloger 26 Naš izbor na iPhonu 27 Plačaš enkrat in igraš FOKUS 28 Slabih telefonov ni. Še vedno ne. NAJBOLJŠI 38 Prenosni računalniki 40 Digitalni fotoaparati DOSJE 44 Človekova pravica do interneta 46 V boj z neenakostjo in s predsodki 48 Za zaprtimi vrati 52 Pametna roba za nespametne ljudi NOVE TEHNOLOGIJE 56 Milijon milj? IZ TUJEGA TISKA 60 Za razvoj elektronskega očesa je kriva vztrajnost NASVETI 64 Skriti načini Windows 10 68 Za prijetnejši in polnejši zvok 74 Spotify za napredne poslušalce 76 Pro et contra IZKLOP 78 Legende – Zoom 80 Pogled nazaj 82 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 25. avgusta nadaljujemo 84 40 Nikon D6 Nikonov novi DLSR najvišjega razreda, model D6, odkrito meri na profesionalne fotografe, sploh s področja profesionalnih športov, in na agencije. Gre za izredno drag aparat, ki pa prinaša presenetljivo malo novosti v primerjavi s svojim predhodnikom, modelom D5. 84 Novice 88 Brez analitike nam živeti ni 92 Res znate izkoristiti podatke? PRENOSNI RAČUNALNIKI 38 Lenovo Yoga Slim 7 39 Chuwi LapBook Pro DIGITALNI FOTOAPARATI 40 Nikon D6 41 Sony RX100 Mark VII 42 Sigma fp NAJBOLJŠI MONITOR PRO MONITOR PRO 82 julij-avgust 2020 anes je zbiranje po- datkov, s katerimi bo- ste lažje razumeli svo- je stranke in poslovanje, razme- roma enostavno. V resnici je po- stalo tako enostavno, da obstaja nevarnost, da bi jih imeli na vo- ljo preveč. Katere uporabiti, ka- terim zaupati? Čeprav ima pov- prečno majhno podjetje na voljo bistveno manj podatkov kot veli- kani v posamezni panogi, to še ne pomeni, da so mu kakovostne analize, temelječe na množič- nih podatkih, nedosegljive. Na- sprotno. Nekatere podatke lah- ko kupi tudi na trgu. In obdela v oblaku, če ne premore lastnih strežnikov. Za relativno ugodno vsoto. Še več, upal bi si trditi, da množični podatki lahko celo bolj koristijo manjšim podjetjem kot velikanom, saj so »malčki« na splošno bolj okretni in lahko hi- treje ukrepajo na podlagi vpo- gleda v podatke. Zakaj tega to- rej (množično) ne počno? Ker ne znajo … Delo s podatki zahteva specializirana znanja. Vanje pa le redko kdo vlaga. Pa bi morali. Ker se, vsaj dolgoročno, zagoto- vo izplača. Raziskava družbe Deloitte ugo- tavlja, da polovica podjetij, ki uporabljajo poslovno analitiko, priznava, da jim ta pomaga do boljših odločitev, 16 odstotkov vprašanih pa potrjuje, da jim po- maga zasnovati boljše strategije. Le desetina anketiranih je odgo- vorila, da jim analitika pomaga izboljšati odnose s strankami in poslovnimi partnerji. Morebiti bi se morala podjetja najprej posve- titi tej točki … Dejstvo je, če želite v celoti iz- koristiti podatke in analitiko, morate vedeti, kako iz njih prido- biti največjo vrednost. Kaj točno to pomeni? Podatki lahko pod- jetjem pomagajo na različne na- čine. Poznam jih vsaj pet. Podat- ke lahko uporabljajo za iskanje novih strank, ohranitev obstoje- čih, izboljšave izdelkov in stori- tev, boljše upravljanje trženjskih kampanj, napovedovanje tren- dov v prodaji itd. Podatki pomagajo do boljših odločitev. Čeprav na posamezno vpliva veliko dejavnikov, so za- upanja vredni podatki in anali- ze tisti, na katerih bi morala te- meljiti poslovna odločitev. Gre za priložnost za povečanje prihod- kov in dobička, ki si je ne more- te privoščiti izpustiti. Podatki pomagajo reševati iz- zive. Kako doživljate upad pro- daje ali neuspeh trženjske kam- panje? Lahko natančno ugoto- vite, kaj je šlo narobe? Sledenje in pregledovanje podatkov iz po- slovnih procesov pomaga razkri- ti vzroke – tako za uspeh kot ne- uspeh. Z njimi boste lažje razu- meli poslovanje in ugotovili, ka- tere korake velja ponoviti in ka- tere je treba popraviti. Podatki pomagajo razume- ti poslovanje. Poglejte na zapo- slene v podjetju kot na člane eki- pe v poljubnem športu. Številne športne panoge so danes že po- datkovno gnane, zakaj torej ne bi bila tudi podjetja? Stalno po- sodabljajte podatke o tem, kdo dela dobro in kdo slabo, ugo- tovite vzroke za to ter spoznaj- te, kdo in kako lahko ekipi (beri: podjetju) pomaga do odlično- sti. Podatki namreč pomagajo iz- boljšati poslovne procese ter od- kriti in odpraviti ozka grla v po- slovanju. In še zadnje, bržkone najpo- membnejše dejstvo – podatki vam pomagajo razumeti potro- šnike. Brez podatkov praktično ne veste, kdo so vaše (najboljše) stranke. Brez podatkov ne veste, ali so potrošnikom všeč vaši iz- delki, niti, zakaj. Brez podatkov ne veste, koliko denarja zaslužite in/ali porabite v danem trenut- ku. Podatki so torej ključni za ra- zumevanje vaših strank in trga. A bodite previdni. No, pripra- vljeni. V vseh teh podatkih se lahko tudi izgubite. Brez pravih orodij, s katerimi jih boste razu- meli, ne bo šlo. Analitika in re- šitve s področja poslovnega ob- veščanja so za marsikatero pod- jetje še vedno tabu, za druge pa kokoš z zlatimi jajci. Eno je ja- sno – brez uporabe podatkov v poslu se tega ne boste več šli prav dolgo.  Kaj pa vi počnete s podatki? MIRAN VARGA D N O V E T E H N O L O G I J E Z A P O S L O V N I S V E T 83 88 84 92 Gostujoče pero Novice Brez analitike nam živeti ni Res znate izkoristiti podatke? julij-avgust 2020 89 MONITOR PRO ehnologija ni vse, je pa veliko. Preverili smo, na kaj se bodo morali skrb- niki podatkov in analitičnih reši- tev ter poslovni uporabniki osre- dotočiti v prihodnje in kam velja vlagati, če želijo podjetja dose- či podatkovno gnano poslovanje. Ne le pametnejša, prihaja odgovornejša umetna inteligenca Analitska hiša Gartner oce- njuje, da bo umetna inteligenca v poslovanju podjetij igrala če- dalje večjo vlogo. Napovedi nje- nih analitikov namreč pravijo, da naj bi do konca leta 2024 že 75 odstotkov podjetij svoje pilotske projekte s področja umetne in- teligence privedlo do stopnje, ko bodo zreli za operativno izvaja- nje. Kaj bo to pomenilo v praksi? Predvsem okoli petkratno po- večanje podatkovne in analitič- ne infrastrukture, zaradi česar si roke manejo predvsem ponudni- ki teh rešitev. Čeprav so se tehnologije s področja umetne inteligence, strojnega učenja in obdelave go- vora v zadnjih mesecih osredo- točale na vpoglede in napovedi o širjenju koronavirusa ter učin- kovitosti in vplivu protiukre- pov, se z vračanjem gospodar- stva v ustaljene tirnice spremi- nja tudi vloga analitičnih rešitev. V ospredju sta tehnologiji, kot sta okrepljeno in porazdeljeno uče- nje, s katerima podjetja ustvar- jajo bolj prilagodljive sisteme za obvladovanje zapletenih poslov- nih situacij, tudi tistih bolj kom- pleksnih. Na sceno stopa t. i. odgovor- na umetna inteligenca, ki stro- kovnjakom omogoča večjo pre- glednost odločitvenega mode- la, kar je bistvenega pomena, če želijo podjetja ali ponudniki re- šitev v sisteme vgraditi varovalo pred slabimi odločitvami. Razvoj pa ne temelji le na programski kodi, vedno več je naložb v nove arhitekture procesorjev, razvija se nevromorfna strojna oprema, katere cilj je namestitev v napra- ve na robu omrežja, kjer bo po- speševala obdelavo podatkov tehnologij umetne inteligence in strojnega učenja ter poskrbela, da bo odzivnost centraliziranih sistemov manjša, prav tako pa bo manjša poraba pasovne širine povezav, saj se bo veliko anali- tičnih nalog izvedlo na lokacijah čim bliže virom podatkov. Tako porazdeljeni analitični sistemi, podprti z napredno umetno inte- ligenco, utegnejo prinesti danes še neslutene poslovne učinke. Obeta se zaton nadzornih plošč Čeprav je še do nedavnega po- slovni svet (beri: ključni odloče- valci in vodstva podjetij) prise- gal na nadzorne plošče in prikaz najrazličnejših kazalnikov, se na obzorju že kažejo nove rešitve, ki jih utegnejo pospešeno nado- mestiti. Dinamične podatkov- ne zgodbe z bolj avtomatizirani- mi in po vzoru potrošniških reši- tev oblikovanimi uporabniškimi izkušnjami bodo nadomestile vi- zualna poročila ter raziskovanje s preglednicami in kliki na po- ročila. Tako se bo čas, ki ga upo- rabniki porabijo za pregledova- nje vnaprej generiranih nadzor- nih plošč, skrajšal. Prehod na kontekstualno zavedne podat- kovne zgodbe pomeni, da bodo najpomembnejši vpogledi prila- gojeni vsakemu uporabniku po- sebej na podlagi njegovega zani- manja, vloge v podjetju (delov- na mesta) ali posamezne naloge oziroma aktivnosti. Tovrstna di- namična spoznanja bodo vpliva- la na pospešeno uvajanje tehno- logij, kot so razširjena analitika, prepoznavanje govorjenega jezi- ka, pretočno odkrivanje anomalij in rešitve za sodelovanje. V praksi že sicer velja, da mo- rajo skrbniki podatkov in anali- tičnih rešitev v podjetjih stalno spremljati razvoj orodij za anali- tiko in poslovno obveščanje (BI) ter jih uvajati v poslovanje. Uve- ljavljenim ponudnikov v pano- gi pa želijo ob bok stopiti pred- vsem zagonska podjetja, ki nudi- jo nove, inovativne ter predvsem razširjene uporabniške izkušnje, ki jih poganja govor in imajo bore malo opravka s klasičnimi poročili in nadzornimi ploščami. Kaj je bolj intuitivnega od tega, da po vzoru človeškega pogovo- ra zastavimo vprašanje (analitič- nemu) sistemu in dobimo natan- čen odgovor? Odločitvena inteligenca Do leta 2023 naj bi že več kot tretjina velikih podjetij upora- bljala rešitve s področja odlo- čitvene inteligence, vključno z Brez analitike nam živeti ni Ne glede na to, ali je gospodarstvo v krču ali cveti, podatki in analitika v navezi s tehnologijami umetne inteligence stopajo v ospredje, ko gre za okrevanje ali iskanje novih priložnosti za rast. Miran Varga T t Na sceno stopa t. i. odgovorna umetna inteligenca z vgrajenim varovalom pred slabimi odločitvami. 4 julij-avgust 2020 VKLOP BESEDA UREDNIKA9 tem, da bo Apple nekoč morda čisto zares nare- dil tako drastičen korak, se govori že dolgo. Celo sam sem v diplomski nalogi leta 2014 za- pisal da se »o ARM-ovski različi- ci OSX, na kateri menda že nekaj let dela Apple, še vedno le govo- ri«. Tehnologija takrat še ni bila pripravljena, procesorji ARM so bili še prepočasni. Resda so ne- katera podjetja procesorje arhi- tekture ARM, ki so bili sicer tudi takrat nesporni vladar v pame- tnih telefonih in tablicah, vgra- jevala tudi v strežnike (Calxeda), na voljo pa so bili tudi Chrome- booki ARM, toda uporabniki s temi nikakor niso bili zadovolj- ni. Tako kot danes niso zadovolj- ni s prenosniki, ki jih poganjajo specializirani Qualcommovi pro- cesorji z arhitekturo ARM, četu- di na njih tečejo pravi ARM Win- dows. Toda Apple je posebno podje- tje, od nekdaj je bilo. Think diffe- rent, bi rekel pokojni Steve Jobs. Medtem ko se večina preosta- lega sveta IT zadovolji s tem, da svoje naprave sestavlja iz kopi- ce različnih tehnologij, se Apple trudi imeti nadzor nad vsem. Lastna strojna oprema, lasten operacijski sistem, v veliki meri celo lastni programi in aplika- cije, ki tečejo na njem. In seve- da trgovina z aplikacijami zuna- njih ponudnikov, od koder ka- plja poštenih trideset odstotkov njihovega zaslužka. Edino, kar jim je v tej enačbi do zdaj manj- kalo, je procesor v osebnih ra- čunalnikih. Tam so bili odvisni najprej od Motorole (procesor- ji 68xxx), nato dvojca Motorola- -IBM (PowerPC) in zdaj od Inte- la (x86). Od vseh treh arhitektur so se poslovili, ker je razvoj sča- soma začel zaostajati in ni več zadovoljeval drugačnosti in po- sebnosti, s katero se Apple tako ponaša. Kot kaže, so ocenili, da bo v tretje najbolje, če se nasloni- jo kar na lastni razvoj. Apple v arhitekturi ARM (ki jo sicer licencirajo prav vsi proi- zvajalci mobilnih procesorjev pa še kdo) nikakor ni novinec. Na- sprotno, bil je eden izmed treh partnerjev, ko je bilo podjetje ustanovljeno (Acorn, Apple in VLSI), vendar se je iz lastništva z leti umaknil. Osnovna ideja (Tudi) v tretje gre rado Vest, da je Apple za konec letošnjega leta napovedal predstavitev osebnih računalnikov, ki bodo namesto Intelovih procesorjev uporabljali njegove procesorje z arhitekturo ARM, je zagotovo IT-novica leta. Med drugim to pomeni še en žebelj v morebitno Intelovo krsto … O za vstop v takratno zavezništvo je bila podpora razvoju proce- sorja, ki bi lahko poganjal (nato propadli) projekt prvega ročne- ga računalnika Newton. Leta ka- sneje so procesorje z arhitekturo ARM začeli uporabljati v mobil- nih telefonih iPhone (v prvi raz- ličici je bil to kar Samsungov iz- delek), nato pa so se enostavno odločili za nakup podjetja P.A. Semi, ki se je ukvarjalo z razvo- jem mobilnih procesorjev. Kupi- li so 150 strokovnjakov, ki so prej delali pri razvoju procesorjev, kot so Intel Itanium, AMD Opte- ron in Sun UltraSPARC. Ostalo je zgodovina – Apple ima od iPho- na 5 naprej vrhunske lastne pro- cesorje serije A, ki temeljijo na arhitekturi ARM. In tudi ti so po- sebni (think diferent) in drugačni od procesorjev, ki jih uporablja- jo ter razvijajo drugi proizvajal- ci telefonov. Po vseh sintetičnih testih so veliko hitrejši (najver- jetneje zato, ker imajo nekajkrat večji procesorski predpomnilnik, v katerega sede kar cela testna programska koda), ali so tudi v resnici hitrejši od konkurence, denimo Qualcommovih proce- sorjev Snapdragon, pa bomo v resnici videli šele zdaj, ko bodo poganjali namizni operacijski sis- tem in namizne programe. Bo Photoshop na ARM Macu konkurenčen tistemu, ki teče na Intelu, AMD in Windows? Tež- ko verjetno, da ne bi bil, tega si Apple ne bi mogel privošči- ti. Kako točno bo to zagotovil, pa bomo še videli. Dejstvo na- mreč je, da so procesorska jedra ARM optimizirana za varčnost in manj za zmogljivost, vsaj do zdaj je bilo tako. Računalništvo pač še vedno deluje tako, da obilno do- dajanje kopice jeder ne prina- ša linearnega pospeška delova- nja celotnega sistema, saj obstaja kopica algoritmov, ki jih je zelo težko paralelizirati. K sreči, de- nimo, Photoshopovi filtri in ob- delava videa (FinalCut) ne sodi- jo med nje. Apple se mora trenutno še naj- bolj bati t. i. efekta Osborne. Leta 1983 je ustanovitelj takrat uspe- šnega podjetja Osborne Compu- ters napovedal novo generaci- jo računalnikov in – prodaja ob- stoječih se je v pričakovanju no- vosti v trenutku ustavila, podje- tje pa je še istega leta šlo v stečaj. Toda Apple ni Osborne Compu- ters, recimo, da ima »malce« ve- čje finančno zaledje.  Bo Photoshop na ARM Macu konkurenčen tistemu, ki teče na Intelu, AMD in Windows? Težko verjetno, da ne bi bil, tega si Apple ne bi mogel privoščiti. MATJAŽ KLANČAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si 6 julij-avgust 2020 VKLOP KOLUMNA9 o nakupu kitajskega te- lefona, o čemer sem pi- sal, so vprašanja deže- vala. Kitajski proizvajalec Umi- digi je tudi v domovini neznan, hkrati pa za četrtino cene oblju- blja isto kot veliki. Nekatere je zanimalo, kje ga kupiti, večino pa, kako se obnese. Naštevanje pomanjkljivosti – da, ima jih – bi dalo vtis, da je z njim vse narobe. Tudi po enem letu je telefon enako hiter in od- ziven, aplikacije delujejo brez za- tikanja, težav z iskanjem omrež- ja ni. Za povprečnega uporabni- ka, kamor se prištevam, je pov- sem spodoben. Prvi resen preizkus se je zgodil po enem mesecu, ko mi je zgr- mel po kamnitih stopnicah. Stra- homa sem ga pobral in ugoto- vil – da je počila plastična zašči- ta zaslona. Že prvi dan pa sem ugotovil, da telefon nima ledice za obve- stila. To je moteče, ni pa kata- strofa (in ni edini takšen). Da so lahko telefoni zelo poceni, mo- rajo proizvajalci varčevati. Kaj je zanič na tem telefonu? Čitalni- ka prstnih odtisov bolje, da ne bi bilo. Skoraj noben dan v prvem poskusu ni zmogel razpoznati odtisa. Ponavadi je šlo v drugo, še raje v tretje. Po pol leta se je zgodilo, da je povsem umrl, reši- tev pa je bila bizarna. Ni poma- gal ponovni zagon, temveč se je morala baterija povsem izprazni- ti, potem pa je oživel. Fotoaparat … Res je, na papir- ju se 48 milijonov pik sliši odlič- no in tudi na majhnem zaslonu telefona so posnetki videti odlič- ni, toda dobesedno na papirju, torej natisnjene, pa so fotografije oddaljenih kadrov slabe, zame- gljene. Bližnji posnetki so odlič- ni, oddaljeni pa ne. Še najbolj nenavadna pomanj- kljivost pa je zamujanje ure, za- radi česar sem skoraj zamudil vlak. Telefon v vsakem trenutku ve, koliko je ura – alarmi in bu- dilke so točni, aplikacije pozna- jo točen čas, na zaklenjenem za- slonu vedno piše pravilen čas, toda zaradi meni neznanih vzro- kov ura, ki jo odklenjeni Andro- id prikazuje levo zgoraj, ob na- ključnih trenutkih zaostaja. Vča- sih minute, drugič ure. Čim sem telefon zaklenil, je bila na zače- tnem zaslonu pravilno prikazana ura, po odklepu spet včasih da in včasih ne. Razlog torej ne more biti v omrežnem času, ampak je Leto dni pozneje Naprav, ki jih preizkušamo, nimamo izposojenih dlje kot kakšen teden, zato vseh pomanjkljivosti ne mo- remo ugotoviti. Povsem drugače pa je, ko – tudi iz ra- dovednosti – kupiš napravo zase in jo leto dni vsako- dnevno uporabljaš. Če jo ob nakupu bralcem javno pohvališ, je edino pošteno leto dni pozneje pogledati, kako se je obnesla. težava programska. Google od- govora ni našel, dopisovanje s ki- tajskim proizvajalcem pa ni vodi- lo nikamor. Tako je bilo vse leto in s telefo- nom sva postala, tako sem mislil, dobra znanca brez skrivnosti in presenečenj. Potem pa … Neko jutro je bil mrtev. Prazna bateri- ja. Hm, zvečer je bil še poln. Po polnjenju je bil vzrok očiten – boot loop. Telefon se je sredi vsa- kega zagona ponovno zagnal. Kopánje po internetu je pokaza- lo, da je Umidigi naredil oddalje- no nadgradnjo (OTA update), ki je očitna šla narobe. Zagon v var- nem načinu, brisanje cachea (iz recoveryja) in celo tovarniška po- nastavitev (factory reset) niso re- šili ničesar. Seveda ga bi bil lah- ko poslal proizvajalcu v okviru garancije, a stvari so toliko za- bavnejše, če jih popraviš sam … Na spletnem forumu proizva- jalca sem našel program SP Fla- sh, ki lahko MediaTekove čipe ponovno prepiše. Z interneta sem potegnil originalno sliko sis- tema (ROM) za moj model in jo zapekel. Rezultat? Nič. Toda ta program ponuja tri možnosti za- pisa, a vsi strogo odsvetujejo for- matiranje čipa. Ker pa nič druge- ga ni delovalo, sem izbral to – in onemel. Telefon je resda vstal od mrtvih, popolnoma pobrisan, a je imel na zaslonu velik rdeč na- pis v kitajščini, ki v prevodu po- meni neaktiviran in je bil nad vsemi aplikacijami! Še večje pre- senečenje je bil pogled v nastavi- tve, saj sta se številki IMEI spre- menili v 111111111111111 in 122222222222222. Telefon je sicer normalno deloval, le čital- nik prstnih odtisov je umrl. Kaj se je zgodilo?! Obstajata dve particiji, tee in nvram, ki se nikoli ne smeta po- brisati, ker so tam tudi Googlo- vi certifikati. Če ju pobrišemo, se deaktivira čitalnik prstnih odti- sov, izgubimo številke IMEI, do- bimo rdeči napis itd. K sreči ob- staja program SN Writer, ki prek USB omogoča zapis poljubnih(!) številk IMEI in obnovitev certi- fikatov. Za delovanje je treba v hosts vpisati neki kitajski IP pa gre. In telefon spet normalno de- luje. Le čitalnika prstnih odtisov mi še ni uspelo ponovno usposo- biti, ker mi mora proizvajalec po- slati posebno datoteko s ključi. To pa naredi neki Ben z uradne- ga foruma, ki mu je treba poslati 15 dolarjev prek PayPala … Zadnji incident je star en te- den. Telefon nenadoma ni pre- poznal kartice SIM. Najprej ob- časno, kmalu čedalje pogosteje. Poskusil sem fizično – prepiho- vanje reže, čiščenje kartice, pod- stavitev kartice s koščkom papir- ja za boljši stik. Nič. Hm, sliši se kot programska težava. Brisanje cachea? Nič. Tovarniška pona- stavitev? Nič. Sveža namestitev ROM? Nič. Joj, kaj pa če … Vsta- vil sem drugo kartico SIM in de- lovala je. Tudi kartice SIM umi- rajo. Lahko bi se bil tega spomnil prej! Nizkocenovni operater mi je kar po telefonu v 15 minutah prevezal račun na novo številko (vedel sem PUK) in brez doka- zovanja povrnil stroške nakupe nove kartice. Pohvalno. Umidigi za zdaj še zadovoljno prede. Bi ga kupil še enkrat? Da. Bi ga priporočil slehernemu ne- zahtevnemu uporabniku? Če lah- ko kdaj preživi dan brez telefona in ima nekoga, ki bo v primeru te- žav reševal situacijo, da.  Bi ga priporočil sleherniku? Če ima nekoga, ki bo ob težavah reševal situacijo - da. MATEJ HUŠ P 8 julij-avgust 2020 VKLOP NOVICEU U Twitter bo omogočil dobesedno čivkanje Iz Twitterja sporočajo, da bodo odslej čivki lahko tudi zvočni. Posame- zen bo lahko dolg do 140 sekund. Kdor bo želel posneti daljši čivk, bo to lahko storil tako, da bo Twitter čivke spel v nit, ko velja že zdaj za predol- ga besedila. Kako uporabna bo novost, bomo še videli. Načelno velja, da pisano be- sedilo lahko absorbiramo hitreje od govorjene, so pa situacije, ko to ni mogoče. Novost bo sprva dobilo omejeno število ljudi, da jo bodo preiz- kusili, kasneje pa naj bi bila na voljo vsem. Poleg zvočnega posnetka bodo seveda čivki lahko še vedno imeli be- sedilo. Zvok se bo predvajal še po tem, ko bodo oddrsali navzdol po ča- sovnici. U Chrome naj bi z novo Windows nadgradnjo porabil manj pomnilnika Googlov brskalnik Chrome je znan kot zelo zahteven porabnik pomnil- nika, nova programska nadgradnja sistema Windows pa naj bi to obču- tno izboljšala. Microsoft je v novi nadgradnji za Windows 10 razvijalcem omogočil uporabo vrednosti SegmentHeap, kjer gre za novo implementacijo rabe pomnilnika. Ta je bila do zdaj sicer na voljo aplikacijam UWP (Universal Windows Platform), ki so na voljo prek Windows Stora za vse Widnows naprave (tudi tablice, konzolo Xbox One itd). Po Microsoftovih preizkusih z lastnim brskalnikom Edge (ki je sicer zasnovan na odprtokodnem Chro- miumu) se lahko na ta način poraba pomnilnika zmanjša do 27 odstot- kov. Podobne ocene so tudi prišle odf Googlove ekipe, ki razvija Chrome, čeprav se trenutno še ukvarjajo s končno implementacijo. U Bose opustil razvoj tehnologij AR Bose, proizvajalec zvočne tehnike in drugih dodatkov, je opustil razvoj tehnologij AR (Augmented Reality oziroma nadgrajena resničnost). Razvoj je zaostal za načrti, člani razvojne ekipe pa so že začeli odhajati iz podjetja. Pravijo, da je tehnologija za določene situacije sicer koristna, a da nima česa ponuditi za širšo, dnevno rabo. Razvijali so pametna oča- la Frames, ki bi lahko uporabnikom ponudila navigacijo, vodene vadbe in podobno. Bose je v zadnjih časih zabeležil slabe poslovne izide, pred ča- som so že napovedali zaprtje trgovin, prihod koronavirusa je prinesel še dodatna bremena. Trenutno kaže, da je področje nadgrajene resničnosti še eno, ki ne bo izpolnilo visokoletečih potencialov. Kadar odpove posamezna ele- ktronska naprava, to pripišemo iztrošenosti, okvari ali preprosto smoli. Drugače pa je, ko istoča- sno odpovedo tisoči primerkov. Tik pred začetkom vikenda so množično odpovedali Samsun- govi predvajalniki Blu-Ray. Vsi ob istem času, vsi s podobnimi, a med modeli nekoliko različnimi simptomi. Samsungu še ni uspe- lo ugotoviti, kaj je narobe. Simptomi so segali od ne- nehnega ponovnega zaganja- nja, zazmrznitve brez odziv- nosti do branja neobstoječih nevstavljenih ploščkov. Vse to kaže na programski fiasko, kar še dodatno potrjuje dejstvo, da se je odpoved zgodila istoča- sno. Na internetu je kopica bolj ali manj jeznih sporočil imetni- kov različnih naprav, kot je, na primer, hišni kino, ki jih je pred- vajalnik pustil na cedilu. Sam- sung je sporočil, da so z napako seznanjeni, kaj več pa niso raz- krili. Zato se lahko vprašamo, kaj se je zgodilo. Težava modernih po- vezanih naprav je ravno to, da lahko odpovedo na daljavo, brez Igralne konzole se (še vedno) prodajajo kot tople žemljice, zato ne čudi, da za novosti vlada izre- dno zanimanje. Letos naj bi luč sveta ugledala tako novi Play- station kot tudi najhujši konku- rent Xbox Series X. O prvem zdaj vemo že skoraj vse, razen cene. O strojni opremi novega Play- stationa že nekaj časa vemo sko- raj vse, tudi v naših novicah smo že pisali otem. Napravo bo- sta poganjala prilagojeni 8-jedr- ni procesor AMD generacije Zen 2 in prilagojena grafika AMD (RDNA-2). Ta bo podpirala lo- čljivosti do 8K (4K z osveževa- njem do 120 Hz), vgrajen bo po- gon SSD velikosti 825 GB. Zdaj vemo, da bosta na voljo dve različici, od katerih bo ena imela vgrajen pogon 4K Blu-Ray, druga pa bo brez tega (Digital edition). Konzolo bomo upravlja- li z brezžičnimi ploščki, vgrajena bo kamera visoke ločljivosti. PS 5 bo znal predvajati »izra- zito večino« obstoječih iger za PS 4 (teh je okoli 4.000), seveda pa bo ob splavitvi na voljo kar ne- kaj novih naslovov. Novi Playsta- tion bo najverjetneje na voljo ko- nec novembra (za novoletno da- rilno sezono), enako kot konku- rent, Microsoftov Xbox Series X. Kot rečeno, le cena še ni znana, čeprav se bo najverjetneje vrtela okoli 500 dolarjev/evrov. U Sony predstavil novi Playstation 5 krivde uporab- nika. Lahko gre za ponesrečeno nad- gradnjo (OTA update), ki onemogoči vse prejemnike nad- gradnje. V nekaterih primerih so naprave na daljavo onemogo- čili proizvajalci, ko so jih nehali podpirati ali ko so pripravili nove – tak primer so bili, na primer, termostati Nest. V tem prime- ru bi lahko šlo za težavo z nad- gradnjo, a trenutno je bolj ver- jetna druga teorija. Kot kaže, so napravam potekli certifikati SSL za povezavo s Samsungovimi strežniki, kar se manifestira na različne načine. Kakorkoli, upo- rabniki so jezni in čakajo Sam- sungov odgovor, predvsem pa rešitev. V opomin pa: naprava, ki se lahko na daljavo posodablja ali potrebuje povezavo s strežni- ki proizvajalca, da sploh deluje, ni nikoli v resnici naša. U Množična odpoved Samsungovih predvajalnikov Blu-Ray NOVICE VKLOP U julij-avgust 2020 9 pplova konferenca WWDC vsako leto postreže z no- vostmi, a tokrat zaradi koronavirusa poteka prek spleta. Na predstavitvi je bila največja novost nedvomno potrditev, da nameravajo preiti na lastne pro- cesorje z arhitekturo ARM. Na predstavitvi so prikaza- li kar nekaj programov, ki že de- lujejo na novi arhitekturi (brez emulacije), med drugim Micro- softovo pisarniško zbirko Offi- ce in Adobe Photoshop ter Ligh- troom. Hkrati delujejo vse apli- kacije, narejene za ipade in ipho- ne – te bodo po novem na voljo tudi v trgovini Mac App Store. Zmogljivosti bo očitno dovolj, saj so med drugim pokazali urejanje videa v profesionalnem progra- mu Final Cut Pro, kjer so vzpore- dno predvajali tri videe ločljivo- sti 4K in jim v realnem času do- dajali različne efekte. Pri Applu poudarjajo, da naj bi z lastnimi procesorji dobili pred- vsem večjo učinkovitost, torej več procesorske moči za določeno količino porabljene energije. Hkrati pa naj bi v svoje procesor- je vgrajevali namenske enote gle- de na namembnost, denimo na- menska vezja za obdelavo slik in videa, za poganjanje kode stroj- nega učenja itd. Lasten razvoj bo omogočil tudi napredno prilaga- janje procesorjev, denimo s kom- biniranjem varčnih in zmogljivih jeder. Razvijali pa bodo tudi gra- fične procesorje – do zdaj so pri osebnih računalnikih uporabljali grafične kartice AMD. Z novimi procesorji prihaja tudi nova velika različica sistema macOS s kodnim imenom Big Sur. Uradno gre za prvo »enaj- sto« različico tega sistema (OS X 11), prinaša pa povsem pre- novljen uporabniški vmesnik, vključno z novimi meniji in iko- nami. Prenovljen bo Notificati- on Center, novost pa bo Control Center, vmesnik, poznan iz tele- fonov in tablic. Sistem bo dobil tudi nekaj Applovih aplikacij, ki jih že poznamo iz telefonov, de- nimo Applove Maps in Message. Predstavili so tudi iOS 14, novo generacijo telefonskega sistema. Ta prinaša novi doma- či zaslon, na katerem bomo lah- ko aplikacije združevali v skupi- ne oziroma oblačke. Novost je tudi slika v sliki, kar je na ipa- dih podprto že nekaj časa, zdaj pa prihaja še na telefone. Izbolj- šali bodo tudi delovanje widge- tov, ki bodo dobili nove veliko- sti in oblike, hkrati pa jih bomo lahko prestavili tudi neposre- dno na domači zaslon. Sistem bo na voljo jeseni, že zdaj pa je mogoče namestiti razvojno raz- ličico. Prihodnost bo vsekakor pe- stra, z največjim zanimanjem bomo spremljali prehod računal- nikov na novo arhitekturo proce- sorjev. To bi lahko bila zanimi- va prednost prihodnjih genera- cij Applovih računalnikov, hkra- ti pa dodaten udarec za Intel (ki ga tako in tako že »tepe« AMD). Tudi novosti na področju iOS so dobrodošle, čeprav gre za funk- cionalnosti, ki jih naprave s sis- temom Android poznajo že leta. U Apple po novem s procesorji ARM A Evropska komisija je uvedla dve ločeni preiskavi poslovne prakse, povezane z glavnima sto- ritvama družbe Apple, to sta sple- tna trgovina App Store in mobil- na plačilna platforma Apple Pay. V obeh primerih bodo preverjali, ali ravnanje družbe Apple omeju- je konkurenco in krši protimono- polne zakone v Evropski uniji. Preiskava, povezana s trgovi- no App Store, je med drugim po- sledica uradnih pritožb nekate- rih tekmecev družbe Apple, v to- kratnem primeru omenjajo pred- vsem ponudnika spletnih pre- točnih storitev Spotify. Tekme- ci družbi Apple očitajo, da pra- vila trgovine App Store predsta- vljajo nepošteno konkurenco pri ponudbi alternativnih virov digi- talnih vsebin. Spotify mora tako družbi Apple plačati 30-odstotni pribitek, s čimer niso več konku- renčni ali pa so prikrajšani za za- služek v primerjavi s platformo Apple Music. Podobne očitke na- vajajo drugi ponudniki, denimo spletne knjigarne. V primeru mobilne plačilne platforme Apple Pay pa bo pod drobnogled varuhov pravice pri- šla celotna platforma. Kot vemo, je Apple Pay edina mogoča plat- forma za digitalna plačila na pa- metnih telefonih in urah družbe Apple. Konkurenčni izdelki niso dovoljeni ali pa so onemogočeni, med drugim Apple ne dovoljuje uporabe vmesnika NFC, ki je po- gosto osnova za varno mobilna plačila. V luči tega, da je pande- mija zelo povečala uporabo mo- bilnega brezstičnega plačevanja, je to področje v EU dobilo še ve- čji pomen. Resnici na ljubo, EU in osta- nek sveta prakso družbe Apple poznata že vrsto let in sta jo do zdaj tolerirala. Podobni posku- si preiskav in kaznovanja so se v preteklosti izjalovili ali pa so imeli minimalne posledice za družbo Apple. Pogosto se je zgo- dilo naslednje: Apple je zadržal obstoječi režim provizij, ki se v odvisnosti od storitev giblje med 15 in 30 odstotki, ponudniki pa so dodatno ceno preprosto pre- valili na pleča kupcev. Apple je seveda zelo kritičen do novih preiskav. V sporočilu za javnost so navedli, da zelo strik- tno izpolnjujejo vse zakonske do- ločbe na trgih, kjer poslujejo. Pri tem obžalujejo, da je EU spet na- sedel peščici podjetij, ki si pre- prosto želijo »zastonj vožnjo«. Kot dokaz, da so obtožbe brez- predmetne, navajajo, da velika večina ponudnikov s tovrstnimi pogoji prav lepo shaja in pravza- prav izkazuje velike dobičke. Verjetno ni slučaj, a Apple je sočasno v ločenem sporočilu za javnost razkril, da so ponudni- ki v spletni trgovini Apple App Store lani prodali za 519 mili- jard dolarjev izdelkov in storitev. Za primerjavo: EU bo državam članicam kot nepovratna sred- stva za premostitev težav zaradi covida19 namenil 500 milijard evrov, kar je le malce manj, kot se obrne v spletni trgovini App Store v enem letu. U EU začenja preiskavi storitev Apple Pay in App Store 10 julij-avgust 2020 VKLOP NOVICEU U Fortnite zaradi protestov v ZDA umaknil policijske avtomobile Epic Games, založnik izredno priljubljene igre Fortnite, je iz igre kot od- govor na proteste v ZDA umaknil policijske avtomobile. Protesti so odziv na policijsko nasilje, zlasti povezano z rasizmom, Epic pa pravi, da ne gre za politično gesto, temveč le za »občutljivost za tre- nutno dogajanje«. Povedano drugače, ne želijo se nikomur zamerit, širša industrija pa je v splošnem podprla protestnike. Med drugimi so se zača- sno ustavili strežniki za spletno igranje iger GTA Online in Red Dead On- line. U Instagram naj bi kot vir novic prehitel Twitter Sodeč po poročilu agencije Reuters, postaja Instagram vse popularnej- ši tudi za spremljanje vsakodnevnih novic – v tej smeri bi lahko v krat- kem prehitel Twitter. Instagram je sicer v lasti Facebooka, njegova raba pa je razširjena pred- vsem med mlajšimi uporabniki spleta. Najpopularnejše družabno omrež- je za novice je sicer še vedno Facebook, sledijo Youtube, Whatsapp in Twitter, na četrtem mestu pa je trenutno Instagram. V zadnjih dveh letih se je uporaba Instagrama za spremljanje novic podvojila, velik zagon pa je dobila ravno v zadnjih mesecih – najprej z izbruhom koronavirusa, zdaj pa še z množičnimi protesti v ZDA. U Tesla Model S s podaljšanim dometom do 650 kilometrov Tesla je najavila prihod nove različice avtomobila Model S, ki bo po ura- dni oceni ameriške agencije za okolje EPA imela domet 650 kilometrov. To je okoli 20 odstotkov več kot sedanji model Model S 100D, ki upo- rablja enak komplet baterij – novi model se imenuje Model S Long Ran- ge Plus. Izboljšan domet so dosegli na štirih področjih: manjša masa av- tomobila, nova, bolj aerodinamična kolesa in gume, izboljšana učinko- vitost pogonskega sklopa ter izboljšana regeneracija energije pri zavira- nju, ki deluje tudi pri manjših hitrostih kot pri dosedanjih modelih. Model bo za zdaj na voljo le v ZDA, kdaj ga bodo ponudili tudi drugod po sve- tu, pa še ni znano. Spletišče GitHub (v lasti Microsofta) je objavilo spre- membo pri nekaterih privzetih izrazih. Zaradi politične korek- tnosti bodo med drugim opustili izraza master (gospodar) in sla- ve (suženj). Ideje o tem so sicer že stare, v zadnjih mesecih pa je zaradi pro- testov v ZDA preimenovanje do- bilo novi zagon. Po- leg omenjenih be- sed spreminjajo tudi druge, denimo blac- klist in whitelist, pri- poroča se uporaba izrazov blocklist in allowlist. Kritiki novosti se sklicujejo na rabo besed v glas- beni industriji, kjer master (še vedno) izraža prvotno, izvirno kopijo nečesa, in hkrati opozar- jajo, da bo z novostmi prihajalo do nesporazumov. Velja omeniti, da lahko uporabniki svoje zbir- ke poljudno imenujejo, gre le za privzeto poimenovanje. Podob- nih preimenovanj so se lotili tudi drugi projekti, denimo Googlov Chromium in Android, kjer pou- darjajo, da izrazi, kot je blacklist, krepijo idejo, da je črno tudi pri- vzeto slabo. GitHub je sicer v lasti Micro- softa, uporablja ga okoli 50 mi- lijonov razvijalcev za hrambo kode in sodelovanje pri projektih prek sistema git. U GitHub bo opustil termine master in slave Mestni svet je na hrvaškem otoku Hvaru soglasno izglaso- val zamrznitev preizkušanja pete generacije mobilnih omrežij (5G), dokler ne bodo imeli doka- zov, da tehnologija nima škodlji- vih učinkov na ljudi in okolje. Pri tem jih niso zmotila dejstva – ta namreč kažejo, da takih škodlji- vih učinkov ni. HAKOM (hrvaški regulator) je namreč tudi za Hvar izdal do- voljenje za testiranje 5G na fre- kvenci 3,6 GHz. Na seji 2. juni- ja so se mestni svetniki odločili, da bodo imenovali delovno sku- pino, ki bo poskušala preiska- ti vzročno-posledične povezave med radijskimi valovi in rakom. Izsledke pričakujejo v naslednjih šestih mesecih, nato pa se bodo odločili, ali bodo dovolili posta- vitev omrežja 5G. V kaj se sprevržejo tovrstne ad hoc skupine, ki jih izberejo posa- mezna mesta, najlepše kaže pri- mer britanskega mesta Glaston- bury, kjer so skupino ugrabili te- oretiki zarot, zdravilci in homeo- pati. Gre namreč za odkrivanje to- ple vode. Vprašanje posledic ra- dijskega valovanja na ljudi so na- mreč že izčrpno raziskovali, sta- lišča Svetovne zdravstvene or- ganizacije (WHO), Mednaro- dne komisije za varstvo pred ne- ionizirajočimi sevanji (ICNIRP), ameriških inštitutov za zdravje (NIH), ameriške agencije za hra- no in zdravila ter navsezadnje tudi slovenskega onkološkega U Hvar ne verjame mednarodnim institucijam, zato ustavlja 5G inštituta pa so znana. V okviru predpisanih mej, ki veljajo že od leta 1998 – in za 5G ne bodo nič drugačne –, ni nobenih zaznav- nih vplivov na ljudi, zagotavljajo pristojne institucije. Razni odbo- ri, ki jih imenujejo različna me- sta, pa ne morejo biti sestavljeni iz večjih strokovnjakov od teh v mednarodnih institucijah, lahko pa jih popolnijo laiki. In ti seveda lahko pridejo do diametralno drugačnih zaključkov. Odločitev o ustavitvi 5G, ki so jo, na primer, sprejeli v Glaston- buryju in tudi mestu Bruselj, je v resnici politična. Tudi Hvar je materijo obravnaval na predlog župana, ki seveda krmari med željami volivcev. 5G je očitno po- stal odličen poligon za nabiranje političnih točk. julij-avgust 2020 11 NOVICE VKLOP U lede na to, da veliko, morda celo večina, teh- noloških novosti v so- dobnih avtomobilih sloni na ra- čunalniških tehnologijah, je bilo najbrž le vprašanje časa, kdaj bodo nadzor nad avtomobili pre- izkusili pridobiti tudi računalni- ški navdušenci in hekerji. Mla- do ameriško zagonsko podjetje Comma.ai tako ponuja neodvi- sno rešitev Openpilot za avto- nomno vožnjo avtomobilov, ki je povrh vsega na voljo kot odprto- kodna programska oprema, do- segljiva na portalu Github. V primerjavi z rešitvami, ki jih ponujajo Tesla, Waymo in drugi tehnološki velikani, se zdi Open- pilot bistveno preprostejši, mor- da celo preveč poenostavljen iz- delek. Comma.ai svoj izdelek že ponuja komercialno, za oko- li 1.300 evrov pa kupec dobi ne- koliko predelan pametni telefon, programsko opremo in vse po- trebne vmesnike za povezavo z elektroniko gostujočega avtomo- bila. Openpilot omogoča samodej- no vožnjo, torej pospeševanje, zaviranje, obračanje volana in celo menjavo voznega pasu pa tudi nekatere druge funkcional- nosti, vse skupaj brez uporabe posebnih tipal (Lidar), temveč zgolj prek video kamere v tele- fonu. Sliši se kar nekako preveč dobro, da bi bilo resnično upo- rabno ... Openpilot se z vozilom pove- že prek standardnega diagno- stičnega vmesnika OBD2, ki ga premorejo tako rekoč vsa sodob- na vozila. S tem so avtorji prišli do funkcionalnosti, ki jih ima- jo nekateri sodobni avtomobi- li, tako imenovanih asistenčnih pripomočkov za vožnjo, med ka- terimi je najbolj posebna tista, ki omogoča krmiljenje volana. Ele- ktronsko nadzorovano pospeše- vanje in zaviranje pa sta pri so- dobnih avtomobilih itak zelo razširjena. Openpilot spretno izkorišča vse informacije, ki so na voljo, in avtonomno vožnjo omogo- ča tudi, če avtomobil nima vseh mogočih strojnih tipal, ker za to ni bil predviden. Namesto upo- rabe množice tipal se mora za- našati le na ugotovitve strojnega učenja in računalniškega vida na podlagi vgrajenih video kamer v pametnem telefonu. Openpilot zna uporabiti tako kamero, ki je obrnjena proti cesti (glavna), kot tisto, ki lahko opa- zuje notranjost vozila. To upora- blja za spremljanje voznika. Na- čelno naj bi znal razpoznati zna- ke utrujenosti voznika in ga opo- zarjati ter izključiti avtonomno vožnjo, če je ta zaspal za vola- nom. Sicer pa Openpilot omogo- ča samodejno vožnjo na izbra- nem cestnem pasu, samodej- no pospeševanje, zaviranje, sle- denje drugim vozilom in spre- membo voznega pasu. Toda v praksi se zadeva izkaže za pre- cej problematično. Openpilot so med prvimi preizkusili novinarji nemške revije Auto Bild, kjer so naleteli na cel kup resnih ome- jitev. Za testnega gostitelja so uporabili priljubljeni SUV seat ateca. Openpilot zelo prijetno prese- neti pri uporabi na urejenih avto- cestah, kjer dosledno sledi ozna- kam na cestišču in drugim vozi- lom. Zna se samodejno ustavi- ti pred rdečo lučjo na semaforju in nadaljevati vožnjo ob zeleni. Seveda so tu omejitve. Za spre- membo pasu je dovolj s smerni- kom nakazati, kam želimo pre- staviti vozilo, vendar mora voz- nik pri tem sam preveriti, ali je cestišče prazno. Openpilot pa skoraj docela po- grne, postane lahko celo neva- ren, ko se z avtoceste odpravimo na ozke regionalne ceste. Pro- gramska oprema tu pogosto ne razpozna robov cestišča ali pa se odzove bistveno prepočasi, da bi se lahko izognili nesreči. Dejstvo, da Openpilot ne more računa- ti na navigacijsko asistenco, ki je pomemben del tehnologije avto- nomnih vozil, vsekakor ni v po- moč. Zanimivo, da se Openpilot podpovprečno odreže tudi pri zadevah, ki bi jih bilo načelno lažje zagotoviti. Pri spremljanju voznika njegove zaprte oči zazna šele nekaj sekund kasneje, kar je odločno prepočasi, zlasti ob vo- žnji pri večjih hitrostih. Najbrž ni treba poudarjati, da je Openpilot povsem skregan z navodili, ki jih predpisujejo pro- izvajalci avtomobilov. Ti tovrstne sisteme ne le odsvetujejo, am- pak celo prepovedujejo. V prime- ru nesreče ste lahko prepričani, da bodo vse garancije izničene. Poleg tega je rešitev v nekaterih državah že prepovedana za upo- rabo na javnih cestah, čeprav je zakonodaja zaradi mladosti teh- nologije še marsikje precej nedo- rečena. Kot bi pričakovali, Openpilot pravilno deluje le s peščico av- tomobilov, modelov in celo le- tnic teh modelov. Comma.ai ura- dno navaja podporo zlasti za iz- delke nekaterih japonskih proi- zvajalcev, kot so Honda, Toyota in Lexus. Toda ker gre za odprto- kodni izdelek, je skupnost upo- rabnikov podporo zagotovila še za znamke Chevrolet, Chrylser, Hyundai, Jeep, Kia, Nissan, Su- baru in celo Volkswagen (s tem pa tudi Seat). Pri nekaterih vo- zilih vse funkcionalnosti niso na voljo. Pri rešitvi Openpilot se po- zna, da je šele na začetku svo- je razvojne poti, in najbrž lah- ko še močno napreduje. Vpraša- nje pa je, do kam lahko pride, saj se koncepta odprte kode in var- nosti v vozilih v lučeh avtomobil- ske industrije ter zakonodajalcev ne razumeta najbolje. Po dru- gi strani Openpilot daje izjemen vpogled v tehnologije prihodno- sti. Če smo čisto pošteni, je ne- kaj podobnega pred leti naredi- lo tudi podjetje Tesla, le da so pri javnem testiranju ubrali strategi- jo preizkušanja z ustreznimi do- voljenji. Ta hip lahko zato Openpilot le odsvetujemo, za vašo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Tudi zaradi tega so no- vinarji revije Auto Bild dali izdel- ku najnižjo oceno na lestvici pri- poročil. U Bi upravljanje avtomobila prepustili ... telefonu? G 12 julij-avgust 2020 VKLOP NOWWWOU Pisarniška drža Pisarniško delo zahteva visok davek, ki se večinoma kaže v okvarah hrbte- nice, bolečinah v vratu in drugih, z gibčnostjo povezanih težavah. Izognemo se jim s pravim ravnovesjem med sedenjem in gibanjem, ki ga lahko vzdr- žujemo že v času službe. Na naslednjih spletnih straneh najdemo vrsto kori- stnih nasvetov, kako izkoristiti odmore med delom v prid našemu počutju. T Stickk Ljudje običajno težko dosežemo za- stavljene cilje. Mogoče jih imamo preprosto preveč ali pa so že od za- četka postavljeni previsoko. V vsa- kem primeru se nam hitro zgodi, da vnema upade. Spletna stran Stickk nam z navideznimi pogodbami po- maga vzdrževati obljube, ki smo jih dali sami sebi. stickk.com T Snopes Kratkočasno spletišče Snopes postre- že z odgovori na resna in manj re- sna vprašanja, ki se porajajo sleher- niku. Med obiskom zanimive spletne strani med drugim izvemo, ali nam po smrti res še vedno rastejo las- je in nohti. snopes.com T Throwbackly Spletna stran, ki bi ji sicer koristi- lo malo prenove, predstavlja zanimi- vo idejo, saj ponuja vpogled v prete- kle zapise z družabnih omrežij. Upo- rabnik zgolj izbere želeno platformo in datum ter uživa v zgodovini objav. Gre za pravi izlet v neznano, kjer ni- koli ne veš, kaj boš dobil. throwbackly.wixsite.com/throwback T Radio Garden Veliko je spletnih strani, ki omogoča- jo poslušanje radijskih postaj z vsega sveta, a malo je takšnih, ki ponujajo celovito izkušnjo radijskega vrta Ra- dio Garden. Z miško zavrtimo digi- talno zemeljsko oblo in izberemo že- leno radijsko postajo. Izbiramo lahko med tisočimi radijskimi postajami iz tako rekoč sleherne države na svetu. Najljubše postaje po želji označimo, da jih drugič lažje najdemo. radio.garden T GetSongKey Spletna stran GetSongKey je v prvi vrsti namenjena glasbenikom in di- džejem, ki bi želeli izvedeti več o no- taciji in akordih posamezne skladbe. V zbirki je kar 6,7 milijona pesmi s 570 tisočih albumov 226 tisoč različ- nih izvajalcev. Uporabnikom so v po- moč tudi kratki izseki skladb ter splo- šna ocena glasbene narave posame- znega izdelka, ali je plesen, akusti- čen, pozitivno naravnan in podobno. getsongkey.com T Drawabox Na spletu je ogromno spletnih stra- ni, ki nas naučijo risati. Od raznih ži- vali do prizorov iz narave in so vse ve- činoma namenjene začetnikom, zla- sti otrokom. Redke se osredotoči- jo na odrasle osebe z željo po risar- skem izpopolnjevanju. Ena izmed njih je spletna stran Drawabox, ki nauči naprednejših tehnik ter profesional- nih osnov, kakršna je drža roke med risanjem. Ustvarjene izdelke lahko na spletno stran tudi naložimo, da se z njimi pohvalimo bodisi zato, da bi bili deležni kakšnega dobronamernega nasveta. Za nameček je uporaba sple- tne strani popolnoma brezplačna. drawabox.com T TV Chart Televizijske serije in nadaljevanke se običajno ponašajo z udarnimi začetki, ki kasneje zvodenijo. Preden se lotimo obsežnega opusa določenega naslo- va, lahko na strani TV Chart preveri- mo, kako zanimive so posamezne epi- zode. Stran se napaja s podatki s sple- tišča IMDb in jasno pokaže, da je Igra prestolov iztirila po delu številka 68. tvchart.benmiz.com T Twitch Roulette Največja pretočna storitev, ki igričar- jem nudi spremljanje mojstrov pri igranju priljubljenih naslovov, je pol- na najrazličnejše vsebine. Običaj- no se zadovoljimo z ogledom znanih igralcev, včasih pa bi se radi primer- jali tudi s kakšnim neznancem. V ta namen je nastala spletna stran Twi- tch Roulette, ki nas poveže z naključ- nim igralcem izbrane igre. twitchroulette.net T The Oliver Twins The Oliver Twins je še ena obvezna postaja za ljubitelja iger. Gre za sple- tno stran dvojčkov, ki sta v Guinnes- sovo knjigo rekordov vpisana kot najplodnejša razvijalca vseh časov. Resničnost rekorda potrdi že hiter pogled na zalogo iger, predstavljenih na spletni strani. Igre z različnih plat- form so predstavljene z naslovnica- mi, zaslonskimi slikami, ocenami, re- cenzijami, in kar je najboljše, z emu- lacijo znotraj spletnega brskalnika. To pomeni, da lahko vsako posebej preizkusimo tudi sami. olivertwins.com Fortnite v novi sezoni poplavljen Izredno priljubljena spletna igra Fortnite je trenu- tno v tretji sezoni drugega poglavja. To se je začelo s poplavo, ki je prinesla tudi nove igralne elemente. Novosti so že na voljo, med drugim tudi popla- vljeno področje s plavajočim mestom, polnim po- molov in mostičkov. Po novem lahko tudi smuča- mo na vodi, zaradi poplav je večji poudarek na čol- nih. Pri razvijalcu, podjetju Epic, so že napoveda- li, da poplave ne bodo prisotne ves čas, saj bo voda T Health Direct Na spletni strani Health Direct naj- demo definicijo pravilne drže, odkri- jemo razloge za slabo in se naučimo prijemov za izboljšanje stanja doma, v službi, med vožnjo in drugje. Stran ima poleg lastnih nasvetov tudi šte- vilne povezave do tujega znanja ter koristnih vaj, s katerimi si v kratkem času prihranimo marsikatero tegobo. healthdirect.gov.au/how-to-improve- your-posture T Healthline Spletišče Healthline predstavlja 12 odličnih vaj za izboljšanje drže. Vsaka izmed njih je opremljena s podrobnim opisom ter z grafično podprtimi vi- deo posnetki ali slikami. Dosledno iz- vajanje vaj vodi k zmanjšanju bolečin in boljšemu splošnemu počutju, hkra- ti pa nas napolni z energijo, ki nas po- nese skozi sleherni delovni dan. healthline.com/health/posture- exercises#chest-opener T WebMD Svoje vaje za boljšo držo ima tudi naj- večji spletni portal, povezan z zdrav- jem. WebMD šest vaj za hrbtenico združi v podrobno razdelan telovadni načrt. Vsaka je do potankosti razlože- na, predstavljene so njene koristi ter dodana težja različica, ki jo uporabi- mo, ko nam osnove niso več dovolj. webmd.com/fitness-exercise/guide/ better-posture-exercises#1 T SnackNation Poseben pristop k vajam za boljšo držo ima spletna stran SnackNation. Ta se osredotoči na vaje, ki jih lahko izvajamo v pisarni, za pisalno mizo. Vsaka je predstavljena v sliki in be- sedi, časovno opredeljena ter glede na del telesa, ki se mu posveča, raz- deljena v ciljni sklop. snacknation.com/blog/office- exercises T HowStuffWorks Spletišče, ki se sicer ukvarja z drugi- mi stvarmi, ima odlično podstran z zdravstvenimi nasveti. Na njej najde- mo vaje, ki jih lahko izvajamo naskri- vaj. Te so preproste, zato opisi niso tako izčrpni kot na sorodnih spletnih seznamih. Dobra plat je, da z njimi telovadimo tudi med delom, ko nas spremlja budno oko nadrejenih. health.howstuffworks.com/wellness/ diet-fitness/exercise-at-work/10- office-exercises-you-can-do-secretly. htm T Larry Swanson Larry Swanson je pravi strokovnjak za pisarniško telovadbo, o njej je na- pisal celo knjigo z naslovom Sca- red Sitless. Na njegovi spletni strani najdemo pravo zakladnico tovrstne- ga znanja. V njej najdemo zanimivo tezo, da sedenje kljub vsej telovadbi na koncu dneva škodi. Osrednji del nasvetov tako zavzema veda o ak- tivnem sedenju. Poleg telovadnih vaj je veliko črnila prelitega za nasvete o ustrezni opremi, ki nam ne bo več dopustila škodljivega lenarjenja na delovnem mestu. larryswanson.com/office-fitness T Aetna Ker je poleg telovadbe za zdrav- je in počutje pomembna tudi hrana, za konec omenimo še spletno stran Aetna, ki je objavila vrsto nasvetov, kako se prehranjevati zdravo v pisar- nah, torej med delom. Najpomemb- nejša je rutina, ki ji sledi prava izbira. Ta bo z nasveti na strani lažja kot ka- darkoli poprej. aetnainternational.com/en/about- us/explore/fit-for-duty-corporate- wellness/eat-healthy-at-work-7- healthy-eating-tips-for-the-office. html sčasoma odtekala, med sezono bodo zato v igro prišli tudi avtomobili. Z novo sezono prihaja tudi novi Battle pass, s ka- terim odklenemo kup novih likov (denimo Aquama- na in Kita, mačka, ki jezdi motor in upravlja robotski oklepo). Fortnite je sicer brezplačen, kar je tudi po- vod za njegovo popularnost, a lahko v igri kupujemo različne dodatke, karta Battle pass (ta velja okoli de- set dolarjev) pa nam v kosu odklene dostop do vrste različnih dodatkov. julij-avgust 2020 13 YOUTUBE VKLOP T Preročišča za geeke Ko se naposlušamo glasbe in smo utrujeni od bizarnih videov, napoči trenutek, ko na Youtubu poiščemo kaj koristnega. Tokrat predstavljamo nabor gurujev, ki nas seznanjajo z novostmi in s trendi v svetu strojne opreme, izvajajo pedantne primerjalne teste, garažni mojstri pa pri njih naletijo na kak koristen, »naredi sam« nasvet. _ Digital Foundry Sledilcev: 907 tisoč Digital Foundry je avtoriteta na področju t. i. benchmarkinga, torej primerja- nja zmogljivosti posameznih strojnih delov, vse skupaj pa povezuje rdeča nit: naslovi najnovejših iger z visokimi strojnimi zahtevami. V obdelavi zato ni- majo le osebnih računalnikov, ampak so veliko pozornosti deležne tudi igral- ne konzole. www.youtube.com/user/DigitalFoundry _ Actually Hardcore Overclocking Sledilcev: 103 tisoč Kot že ime pove, se kanal ukvarja z navijanjem vsega, čemur je mogoče po- večati hitrost delovanja z dviganjem frekvenc in napetosti. Za tiste, ki ima- jo radi podrobnosti in ure trajajoče video preizkuse, pa nudi priročne vodnike za najrazličnejše izvedbe hlajenja in občasen poznavalski komentar dogaja- nja na trgu strojne opreme. www.youtube.com/channel/UCrwObTfqv8u1KO7Fgk-FXHQ _ Hardware Unboxed Sledilcev: 530 tisoč Škatloznanstvo je posebna veja tehnološkega novinarstva, pri katerem nas poskušajo postaviti v vlogo srečneža, ki je pravkar prejel paket z novim pri- merkom strojne opreme in zdaj želi svetu naznaniti, kaj v njem je in kaj mor- da ni priloženo. Vse skupaj je nadgrajeno s kopico tabel s primerjalnimi pre- izkusi in z rubriko s koristnimi nasveti. www.youtube.com/channel/UCI8iQa1hv7oV_Z8D35vVuSg _ Dave Lee Sledilcev: 2,8 milijona Za tiste, ki jih zanimajo zadnji trendi, a brez prehudih podrobnosti. Hitri te- sti najnovejše strojne opreme s poudarkom na eksaktnosti. Dave običajno v največ petih minutah predstavi ključne prednosti in slabosti izdelka, brez na- kladanja in odvečnih podatkov. www.youtube.com/channel/UCVYamHliCI9rw1tHR1xbkfw _ Strange Parts Sledilcev: 1,7 milijona Kanal navdušenca, ki očitno živi nekje na Kitajskem in ima dostop do števil- nih tamkajšnjih podjetij, v katerih ustvarja zanimive reportaže. Ob tem pa še kopica izzivalnih projektov DIY, denimo, kako iphonu povečati pomnilnik za 800 odstotkov, vgraditi brezžično napajanje ali pa mu nostalgično povrniti priključek za slušalke. www.youtube.com/channel/UCO8DQrSp5yEP937qNqTooOw _ Linus Tech Tips Sledilcev: 11,2 milijona Linus, ki nima zveze z bolj znanim Torvaldsom, ubira nekoliko bolj neforma- len pristop k tematikam, ki včasih v praksi tudi niso preveč uporabne, so pa zanimive in nadvse zabavne, denimo, kako zgraditi vodno hlajenje za kalku- lator TI-84. Linus odpira tudi bolj filozofske teme, na primer tisto o esemesih in zakaj, za vraga, jih še vedno množično uporabljamo. www.youtube.com/user/LinusTechTips IZVIDNICA7 14 julij-avgust 2020 IZVIDNICA 18 20Če potrebujete (androidno) tablico s peresom Tablice so izumirajoča vrsta, če ne govorimo ravno o Applovih ipadih. Toda nekateri se še vedno trudijo, tudi z malce drugačnim pristopom. Priporočena pisma tudi elektronsko V 21. stoletju se zdijo skakanje na pošto, pošiljanje priporočenih pisem in vestno shranjevanje preganjenih lističev, ki potrjujejo oddajo neke pošiljke, nekolikanj anahronistični. 16 Resna igrača DJI se je trdno odločil, da drugim ne bo prepuščal neba, zato svojo floto dronov redno osvežuje z novinci. julij-avgust 2020 15 IZVIDNICA 7 d vseh slušalk za v uše- sa, ki smo jih do zdaj preizkušali, so te med bolj udobnimi. Samsungu je res uspelo sestaviti slušalke, ki so majhne, udobne in ne štrlijo pre- več iz ušes. Pravzaprav so tako majhne, da smo imeli (z veliki rokami/prsti podpisanega) več- krat težavo slušalko spraviti iz ušesa, ker jo je bilo težje prijeti. Večina teh slušalk ima peclje ozi- roma bolj štrlijo iz ušes in jih je lažje vstavljati in odstranjevati, a vse delujejo manj elegantno kot Galaxy Buds Plus. Ohišje je ostalo enako kot pri lanskem modelu, tudi oblika se ni dosti spremenila. Z ohišjem vred Galaxy Buds Plus zdržijo 22 ur, brez pa dobrih 10. Tako se vsaj hvali Samsung in praksa je te trditve potrdila. Zvok je zelo soliden in glede na majhnost dostavi dovolj basa. Tu gre spet za okus, a slabše slu- šalke se ponavadi prepozna po tem, da ni veliko nizkih tonov in vse zveni plehko. Seveda pa potem nekateri proizvajalci na- lašč dodajajo bas, kar pa ni nuj- no najbolje. Buds Plus dobro uja- mejo to ravnotežje in se z zvočno podobo izkažejo. Letos je pri tovrstnih slušalkah moderno aktivno izničevanje zvoka, ki ga Buds Plus nimajo, a že sama slušalka dobro zapre uho, tako da v notranjost ne pri- de veliko zvoka. Vseeno pa je iz- ničevanje nekaj, kar konkurenca ima, in ne dvomimo, da bo pri- šlo tudi v naslednika teh slušalk. Res pa je, da Buds Plus stane- jo manj kot tiste, ki izničevanje imajo. Galaxy Buds Plus so zelo do- bre slušalke in Samsungu se očitno obrestuje nakup podje- tja AKG, saj so dostavili legiti- mnega konkurenta. Še naj- večji kompromis je oblika, ki res otežuje vstavljanje in odstranjevanje slušalk, a v zameno dobimo zelo elegantno napravo. Vse ostalo pa je na mestu.  Slušalke Plus Ko so iz telefonov začeli izginjati izhodi za slušalke, je bilo le še vprašanje časa, kdaj bodo vsi večji proizvajalci dostavili svojo različico slušalk, ki bodo poskušale konkurirati Applovi AirPods (Pro). Samsung je tako predstavil Galaxy Buds in jih zdaj nadgradil z modelom Plus. Anže Tomić O Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 150 EUR X Dober zvok, baterija, majhnost ... Z ... ki je nadležna, ko jih vstavljamo. Ni izničevanja zvoka. SAMSUNG Galaxy Buds Plus s Aktivnega izničevanja zvoka Buds Plus nimajo, a že sama slušalka dobro zapre uho. 16 julij-avgust 2020 IZVIDNICA7 je sicer malo boljša kot pri pred- hodniku, a bistvene razlike v ka- kovosti fotografij nismo opazi- li. Občutljivost ISO je narasla za eno stopnjo, po novem v ročnem načinu do ISO 6400. Dron zna sam zelo dobro zajeti posnetke HDR in jih tudi sestaviti, tako v načinu JPEG kot RAW. Razlika je opazna in tudi uporabna. V na- sprotju z Mavicom Mini zna Air 2 brez težav opraviti s panoram- skimi fotografijami, tako 180- kot 360-stopinjskimi, pozna pa tudi pokončne panoramske po- snetke. Posname jih bistveno hi- treje kot predhodnik, poleg tega jih tudi hitreje in natančneje se- stavi. Video način ima najvišjo ločljivost 4K, tako kot predho- dnik, z malo višjim bitnim pre- tokom do 120 Mb/s. Presenetilo nas je snemanje v načinu HDR, ki ga dron brez težav opravi tudi v načinu 4K. Med ostalim zmore posneti do 240 posnetkov na se- kundo v polnem načinu HD, kar je že uporabno za upočasnjene posnetke. Po novem so torej vsi droni DJI med seboj podobni, razli- kujejo se predvsem po teži, ve- likosti in zmogljivostih. Air 2 predstavlja zlato sredino za ti- ste, ki se jim zdi Mavic Mini pre- malo zmogljiv, in one, za kate- re je Mavic Pro 2 predrag. Ka- mera je res slabša, se pa zato od- kupi z video posnetki HDR, ki so navdušujoči, vsaj za nas amater- je. Tudi fotografske lastnosti so spodobne, čeprav tu večje tipa- lo vseeno igra pomembno vlogo. okrat je na vrsto prišel osveženi model Air in lahko rečemo, da je do- živel temeljito prenovo. O zu- nanjosti ne bomo izgubljali be- sed. Podobno kot so snovalci na- redili z modelom Mini, je doži- vel tudi Air 2, le da tokrat po ve- likosti med zadnjim in še vedno aktualnim Pro 2. Dolgočasna si- vina, zložljive noge in pomemb- na sprememba – propelerji. Ti so tokrat zložljivi in konkretno tišji kot pri predhodniku. Večja teža, novinec namreč tehta 570 gra- mov oziroma 140 več kot pred- hodnik, je prinesla še eno po- membno spremembo, moč- no izboljšan čas letenja. Po no- vem ta znaša 34 minut namesto prejšnjih 21, kar je konkreten skok. Dodajmo še povezavo Ocuysnc 2, ki je konkretno bolj- ša od Wi-Fi povezave in dovolju- je daljši doseg, in dobimo grobo sliko novinca. Mavic Air 2 je tipičen pred- stavnik zadnje linije dronov DJI. Klasična oblika z zložljivimi dr- žali za propelerje in zložljivi pro- pelerji so postali tako rekoč stan- dard. S tem je zložen dron krep- ko manjši, pri letalnih lastnostih pa se ne pozna tako rekoč nič. Baterija je tokrat na gornji stra- ni, na straneh najdemo vtič USB C in mesto za pomnilniško karti- co, na spodnji strani je novinec pridobil pristajalno lučko. Kame- ra je vpeta v poseben gibljiv nosi- lec, ki omogoča premikanje levo, desno, gor, dol in umirja treslja- je, ki jih povzroča gibanje ozi- roma propelerji. Air 2 ima ena- ko število tipal kot predhodnik – na prednji, zadnji ter na spo- dnji strani. Stranskih tipal, kot jih ima Mavic Pro, nima. Kame- ra se ponaša z malenkost večjim tipalom in 48 milijoni točk. Izho- dna ločljivost je običajno 12-mi- lijonska, ker združuje pike, a je po želji mogoče vklopiti tudi 48-milijonsko. Daljinski krmilnik prav tako spada v skupino celo- vite prenove. Večji je, telefon se tokrat vstavi v nosilec z gornje strani. Ocusync 2 povezava je znana že iz prvega Mavica Pro in naj bi imela v teoriji domet do 12 kilometrov. Zakon sicer pravi, da mora dron ostati v vidnem po- lju upravljalca, kar pomeni oko- li 500 metrov. Prejšnji model je pri tej razdalji že lahko imel teža- ve, še posebej, če so bili v bližini drugi Wi-Fi oddajniki, medtem ko novinec teh težav nima. Ta je, kar se letalnih lastnosti tiče, podoben predhodniku, a z daljšim časom letenja. Tišje pro- pelerje smo že omenili, na eni strani zaradi drugačne oblike, na drugi zaradi velikosti in s tem nižjih obratov. Kljub enakemu številu tipal pa ima močno izbolj- šano izogibanje objektom in sle- denje. Z zadnjim smo imeli nekaj težav, predvsem zaradi premajh- nega izstopanja iz okolice, med- tem ko je izogibanje preprekam na poti delovalo odlično. Od dre- ves, ki se jim je dron elegantno izognil enkrat nad krošnjami in drugič pod njimi, do tanjše pali- ce, ki jo je brez težav obšel. Gle- de na to, da nima stranskih tipal, je to konkreten napredek v pri- merjavi z vsemi ostalimi iz seri- je Mavic. Zelo dobro deluje tudi kroženje okoli določene točke in na splošno smo bili z letalnim delom zelo zadovoljni. Kame- ra z 12 oziroma 48 milijoni točk Resna igrača DJI se je trdno odločil, da drugim ne bo prepu- ščal neba, zato svojo flo- to dronov redno osvežu- je z novinci. Alan Orlič T Posodil: Onedrone.si Cena: 850 EUR X Čas letenja, dobro izogibanje, av- tonomnost. Z Foto tipalo bi lahko bilo še večje, nima zaslonke. DJI Mavic Air 2 julij-avgust 2020 17 IZVIDNICA 7 Vsekakor zanimiv letečko, ki po- nuja kar nekaj zanimivih in upo- rabnih možnosti tako za amater- sko kot bolj resno rabo. Podatek, ki tudi ni zanemarljiv, je cena, ki je enaka, kot jo je imel Mavic Air na začetku prodaje, in je posko- čila, kot se to dogaja v foto sve- tu. Vsekakor priporočamo na- kup kompleta fly more, saj vse- buje dve dodatni bateriji, več re- zervnih propelerjev ter zašči- tno torbico. V amaterski in tudi profesionalni prevladi neba DJI tako rekoč nima konkurence. Francoski Parrot se je namreč tako rekoč umaknil iz potrošni- škega segmenta, resno konku- renco na drugi strani Atlanti- ka predstavlja le Skydio, ki stavi na še večjo avtonomnost in sle- denje. Na srečo je vsaj razpon iz- delkov pri DJI dovolj velik in po- kriva več, kot lahko amaterji iz- koristimo.  ablice v resnici le red- ko kdo potrebuje, pred- vsem zato, ker imamo telefone, ki jih lahko nadomesti- jo skorajda v vsem. Resda so (ve- činoma) večje in torej primernej- še za konzumiranje vsebin, toda hkrati so tudi bolj nerodne, pred- vsem pa jih nimamo vedno s se- boj. Toda ker je tablica večja, jo lahko uporabimo tudi za – so- uporabo s peresom, so si rekli (tudi) pri Samsungu. Tudi nji- hov cenovno ugodnejši model Galaxy Tab S6 Lite ima prilože- no pero, s katerim lahko napravo uporabljamo kot umetniški pri- pomoček, predvsem pa kot elek- tronsko beležko in skicirko. V ta namen je prednaloženih nekaj aplikacij, ki vse po vrsti delujejo zelo dobro. Škoda le, da tablica nima namenskega prostora, ka- mor bi pero lahko shranili. V ta namen bo treba dokupiti ovitek, ki tak prostor ima. Tudi kot naprava za običajno konzumiranje vsebin (Youtu- be, splet) je S6 Lite po- polnoma sprejemljiva, čeprav bodo uporabniki, ki imajo v žepu spodoben telefon, razočarani nad hitrostjo delova- nja. Že kar običajno je namreč, da proizvajalci v tablice vgraju- jejo procesorje, ki so nekaj ge- neracij za tistimi v telefonih. Naš test s programom Geekbench 5 je, denimo, pokazal, da je tabli- ca približno tako hitra (beri: po- časna) kot telefon Samsung Ga- laxy A30s, ki stane 290 evrov. Tablica stane 100 evrov več, in če si omislimo različico z vgraje- no mobilno povezavo (kot jo ima telefon) – 200 evrov več. Resda je zaslon veliko večji (10,4 pal- ca) in je priloženo pero, pa ven- dar. Tab S6 Lite ima zaslon tipa LCD, ki popolnoma zadovolji, le tisti, ki s(m)o razvajeni s telefo- ni (AM)OLED, bodo opazili, da je kotna vidljivost na njem pre- cej slabša. Tudi vgrajena fotoa- parata ne izstopata (kar je pri ta- blicah običajno), pohvalimo pa Če potrebujete (androidno) tablico s peresom T Tablice so izumirajoča vr- sta, če ne govorimo ravno o Applovih ipadih. Toda nekateri se še vedno tru- dijo, tudi z malce drugač- nim pristopom. Matej Šmid lahko baterijo zmo- gljivosti 7.050 mAh, ki se izkaže kot zadovoljiva. Samsungova »lahka« tablica se trudi pozicionirati nekje oko- li Applovega osnovnega ipada. Žal, če bi v tem želela biti uspe- šna, bi morala biti cenejša.  tablica s peresom Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 390 EUR, različica LTE 460 EUR X Priloženo pero in nekaj aplikacij, ki ga znajo dobro uporabiti. Z Počasnost, ne najboljši zaslon LCD. SAMSUNG Galaxy Tab S6 Lite 18 julij-avgust 2020 IZVIDNICA7 zaslon OLED visoke ločljivosti (2.560 × 1.600 pik) in svetlo- sti. Aluminijasto ohišje je odlič- no, spet pa iz njega štrli (enojna) kamera, zaradi katere tudi ta ta- blica na trdi podlagi ne leži rav- no najbolje. Spredaj je v luknjici v zaslonu tudi prednja kamera. Ob tablici ponujajo še kar ne- kaj koristnih dodatkov. Na preiz- kusu smo imeli še pisalo in ovi- tek, ki ima integrirano tipkov- nico. Ta lahko tablico drži v po- končni legi, torej kot nekakšen manjši prenosnik. Torej? Pri novih Huaweijevih napra- vah imamo vedno znova težave, komu jih priporočiti. Ker, iskre- no povedano, ne gre za slabi na- pravi. Vstopna MatePad T8 je za nekaj čez sto evrov povsem soli- dna tablica, sploh če jo potrebu- jemo za neki konkretni namen, denimo za kako mobilno, preno- sljivo blagajno. Deluje zgledno, čeprav ne ravno hitro, a je tu pač pomembnejša nizka cena ob do- volj kakovostnem ohišju. Dražja MatePad Pro pa sega na področje, kjer težko argumen- tiramo kompromise. 660 evrov je namreč teritorij, kjer je na voljo že kar nekaj Applovih tablic. Te so podobno kakovostne, izredno hitre, predvsem pa še bolje pod- prte, tako od programerjev (na voljo je veliko zmogljivih aplika- cij, prilagojenih za tablice) kot s tretjih podjetij oziroma proizva- jalcev dodatkov. Gre za odlično, zmogljivo tablico, ki pa bi lahko bila tudi malo cenejša. Vendar, še enkrat – nobenih youtubov, gmailov, chromov, Google Photos in nič Google Ze- mljevidov. Vsaj ne v obliki apli- kacij.  enimo Huawei. Preizku- sili smo dve njegovi ta- blici z nasprotnih kon- cev tržišča. Vstopna MatePad T8 želi konkurirati prej omenjenim manj znanim kitajskim mode- lom, zmogljivi MatePad Pro pa Applovim ipadom in Samsungo- vi Galaxy Tab S6. Najprej klasika Tako kot pri Huaweijevih tele- fonih tudi tu hitro opazimo, da na tablicah ni Googlove trgovi- ne Play Store, prav tako ne dru- gih Googlovih aplikacij – manj- kajo torej Gmail, Youtube, Goo- gle Maps, Google Photos itd. Ka- korkoli obrnemo, je to pač man- ko vseh novejših Huaweijevih naprav. Resda je nameščena Hu- aweijeva trgovina AppGallery, ki ima veliko aplikacij, tudi vse več naših domačih. Hkrati si lahko omislimo tudi trgovine tretjih ponudnikov, denimo Aptoide in podobnih. Aplikacije lahko na- meščamo tudi neposredno, s pa- ketki APK (vendar smo pri tem ob samodejne nadgradnje), ozi- roma prek namenskih spletnih strani. Lahko pa uporabljamo nekatere Huaweijeve približke, ki spletne strani zavijajo v »apli- kacijsko preobleko«, s katero jih predstavijo kot aplikacije. Marsikdo teh ovinkov in trikov niti ne bo opazil. Manj zahtevni uporabnik, kak otrok, recimo, se morda celo ne bo zmrdoval, če mu boste videe Youtube predsta- vili v spletnem brskalniku (www. youtube.com) in ne prek aplikacije. Enako tudi spletne albume, ki se odprejo na photos.google.com. Morda. A iskreno rečeno gre za polrešitve, za kompromise, ki jih pri drugih konkurentih enostav- no ni treba sprejemati. Lahko ži- vimo brez Googlovih storitev, a zakaj bi, če je to vendarle slab- še? Poleg tega že dlje časa priča- kujemo, da bo Huawei zaradi teh omejitev vsaj znižal cene svojih naprav, a se to ne zgodi. Kaj pa strojni del? Vstopni MatePad T8 je sicer dobro sestavljena naprava s ka- kovostnim plastičnim ohišjem. Zaslon je glede na ceno soliden, gre za klasični LCD diagona- le osem palcev. Roba okoli je do- volj malo, da lahko tablico udob- no držimo v eni roki, tudi teža je zgledna (dobrih 300 gramov). V debelino meri slabih devet mili- metrov, zmotila nas je le izbočena kamera, zaradi katere tablica na trdi podlagi ne leži ravno. Pri te- lefonih to še razumemo, pri tabli- cah pa je še nekoliko bolj nadle- žno. Čudna je tudi odločitev za vmesnik micro USB, saj bi po na- šem mnenju lahko že prešli k no- vejšemu USB-C, kot pri telefonih. Žal je tablica strojno zadrža- na, saj uporablja Mediatekov procesor, ki so mu dodali le 2 GB (!) pomnilnika, podatke bomo shranjevali na pogon, velik sku- paj 32 GB. To bo za manj zahtev- ne uporabnike sicer dovolj, a ve- lja opozorilo, da je tablica pre- malo zmogljiva za, denimo, For- tnite. To poudarjamo, ker se te tablice pogosto predstavljajo kot solidna izbira za otroke. Bolje se obnese model Ma- tePad Pro – ta meri na zahtev- ne uporabnike in prinaša mno- go več zmogljivosti. V uporabi je Huaweijev lastni procesor Kirin 990, poznan že iz njihovih zmo- gljivejših telefonov. V pomoč mu je 6 GB pomnilnika, na spletu najdemo tudi različico z 8 GB, za datoteke je na voljo skupaj 128 GB prostora. Akumulator ponu- ja kar 7250 mAh, kar daje odlič- no vzdržljivost. Podpira tudi hi- tro napajanje s 40 W (čeprav je priložen polnilnik zmogljivosti 20 W) in brezžično napajanje s 15 W, omogoča pa tudi brezžič- no napajanje drugih naprav (t. i. reverse charging). Na zmogljivost nimamo pri- pomb, tablica se odlično od- reže tako pri aplikacijah kot igrah (zgoraj omenjenem Fortnite, recimo). Odli- čen je tudi 10,8-palčni Tablični dvojec Tablice so rahlo poza- bljena kategorija, kjer z rednim trudom domini- ra Apple, v vstopnem ra- zredu pa različni, manj znani kitajski proizvajal- ci. A obstaja tudi nekaj, kar je vmes. Jure Forstnerič D tablica Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 120 EUR X Cena. Z Počasnost, omejitve pri aplikacijah, micro USB. HUAWEI MatePad T8 tablica Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 660 EUR, etui s tipkovnico 45 EUR X Kakovost izdelave, zmogljivost, do- datki. Z Cena, omejitve pri aplikacijah. HUAWEI MatePad Pro 20 julij-avgust 2020 IZVIDNICA7 testiranje. Sicer pa jih plačamo s kreditno kartico ali z Moneto. Ob plačilu storitve dobimo digi- talno znamko, ki je v resnici da- toteka XML. Če želimo sporoči- lo poslati prek svojega odjemalca ali lastnega spletnega vmesnika (npr. Gmaila), moramo sporo- čilu priložiti to znamko in preje- mnikovemu naslovu dopisati po- star.eu. Pri pošiljanju prek sple- tnega vmesnika PoštAR nič od tega ni potrebno. Pri pošiljanju priporočenega ePisma, ki stane 0,46 evra (pa- pirnato priporočeno pismo je vsaj 1,51 evra, odvisno od teže), pa prejemnik v svoj elektronski predal prejme zgolj obvestilo, da ga čaka priporočeno pismo, od koga je in kakšno zadevo smo navedli. Pri pošiljanju lahko do- ločimo, koliko dni (privzeto: 15) pismo čaka, da bo prejemnik iz- vedel prevzem, lahko nastavimo ponovno pošiljanje po preteku in izberemo načine vročitve. Šele ko prejemnik prevzame pismo, bo videl njegovo vsebino. In načinov prevzema je več. Privzeto gre z digitalnim potrdi- lom, ki ga mora imeti prejemnik izdanega in vpisanega z identič- nim elektronskim naslovom, ka- mor je bilo poslano. Prejemnik mora namestiti poseben pro- gram PoštAR, v katerem odpre v obvestilnem sporočilu prejeto povezavo. Program nato preveri nameščena digitalna potrdila, in če najde ujemajočega (glede na e-naslov), dovoli prevzem spo- ročila. Pri preizkušanju tega na- čina smo imeli nemalo težav. Na prvem računalniku z Windows 10 program PoštAR ni deloval, temveč je prikazal le prazno belo okno, prevzemanje pa je trajalo v lektronska pošta je z nami že slabih petdeset let. Ker je nastala v ne- kem povsem drugem obdobju za neki zelo drugačen namen, nima vgrajenih mehanizmov za zago- tavljanje pristnosti sporočil, do- stave in vročitve. Izgovori, da ka- kšno sporočilo ni prispelo na cilj, so običajno zgolj izgovori, a do- kazljivost ostaja problem. Ker nič ne kaže, da se bo elektronska pošta poslovila, se problem krpa na različne načine. Eden izmed njih, ki je priznan tudi v zakono- daji, so varni elektronski predali. PoštAR je storitev (skladna tudi z evropsko uredbo EIDAS) Pošte Slovenije, ki je ena izmed ponu- dnikov. Z njo so leta 2017 nado- mestili predhodnika (moja.po- sta.si), seveda pa niso edini po- nudnik podobnih storitev (zelo popularen je še vep.si). Koncept delovanja je preprost. Namesto da bi imeli poseben va- ren elektronski predal, iz kate- rega bi pošiljali elektronsko po- što, PoštAR prevzame funkci- jo zaupanja vrednega posredni- ka. Pismo pošljemo prek spletne- ga vmesnika, za kar dobimo tudi potrdilo o oddaji. Druga mo- žnost je pošiljanje kar prek obi- čajnega odjemalca, le da mora- mo elektronskemu naslovu pre- jemnika dodati postar.eu (na primer ime.priimek@gmail. com.postar.eu). Na drugi strani prejemnik potrdi prejem na ene- ga izmed prednastavljenih nači- nov, nato pa PoštAR pošiljatelju dostavi povratnico. Hkrati nudi- jo tudi predal za prejemanje po- šte, ki jo, na primer, prejmemo na ime.priimek.gmail.com@po- star.eu. Na voljo so različni načini po- šiljanja. Tako imenovano nava- dno pismo lahko pošljemo brez- plačno, moramo se le registri- rati. Za registracijo potrebuje- mo digitalno potrdilo enega slo- venskih izdajateljev (SIGEN-CA, HALCOM-CA, PoštarCA, ACNLB), s čimer jamčimo za istovetnost pošiljatelja. To zadostuje, nato pa lahko prek spletnega obrazca se- stavimo elektronsko sporočilo, ki mu priložimo do 10 MB priponk. Ko kliknemo Pošlji, bomo dobi- li bomo potrdilo o oddaji, kjer se naša povezava s pismom kon- ča. V pregledu zgodovine bomo videli zgolj, kdaj je bilo odposla- no. Ne bomo mogli izvedeti, ali in kdaj je bilo dostavljeno. Preje- mnik bo dobil pismo kot običajno v svoj poštni predal. Ostale storitve pa so plačljive, a ob prvi registraciji dobimo ku- pon za dvotedensko brezplačno Priporočena pisma tudi elektronsko V 21. stoletju se zdijo skakanje na pošto, po- šiljanje priporočenih pi- sem in vestno shranje- vanje preganjenih listi- čev, ki potrjujejo oddajo neke pošiljke, nekolikanj anahronistični. Eden iz- med ponudnikov elek- tronskega pošiljanja pi- sanj je kar Pošta Slove- nije s svojo storitvijo Po- štAR. Matej Huš E Elektronsko vročanje in preje- manje (priporočenih) pisem Kje: www.postar.eu Cena: 15 dni brezplačno, priporo- čeno pismo 0,46 EUR, pismo po ZUP 0,70 EUR, hranjenje v varnem arhi- vu 0,30 EUR. X Preprosto pošiljanje pisem, trikrat ceneje od papirnate različice, pre- dal za prejemanje pisem. Z Za prejem potrebna namestitev muhaste podpisne komponente, težko usposobiti na Linuxu. PoštAR.eu  Ko prejemnik prevzame pismo, pošiljatelj prejme obvestilo o vročitvi. julij-avgust 2020 21 IZVIDNICA 7 nedogled. Težave nam ni uspelo rešiti. Na drugem je šlo brez te- žav, a šele ko se nam je posvetilo, zakaj se pritožuje, da digitalna potrdila niso nameščena. Fire- fox, kjer so bila nameščena, upo- rablja lastno shrambo, ki v oko- lju Windows ni globalno vidna (v nasprotju z Internet Explorer- jem in Chromom). Šele ko smo izvozili potrdilo in ga uvozili v globalno shrambo, je šlo brez te- žav. In pošiljatelj je po prevzemu pisma dobil potrdilo o uspešni vročitvi. Deluje tudi na MacOS, medtem ko podpore za Linux ni videti. V resnici pa obstaja, le do- bro skrita je! Na dnu strani je tre- ba klikniti možnost starejše apli- kacije, ki omogoči prenos kom- ponente Java, ki deluje tudi na Linuxu. Kdor zadeve ne želi zapletati, lahko pri pošiljanju označi, da je mogoč prevzem bodisi brez di- gitalnega potrdila (s preprostim klikom na prejeto povezavo) ali pa z vnosom kode, ki jo dobi na telefonsko številko in jo je vnesel pošiljatelj. V obeh primerih digi- talno potrdilo ni potrebno. Tretja možnost pa je pošiljanje elektronskih pisem po ZUP (za- kon o splošnem upravnem po- stopku), kjer se vročitev opra- vi osebno v skladu z zakonoda- jo (torej strogo z digitalnim po- trdilom). Takšna vročanja pisanj imajo v upravnih postopkih ena- ko veljavnost kakor papirnata. Ali elektronsko različico pripo- ročenih pisem potrebujemo? Ni- kakor ne, tako kot ne potrebu- jemo računalnika za pisanje be- sedil ali avtomobila za premika- nje po svetu. Nam pa v nekaterih primerih olajša življenje. Po za- konu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZE- PEP) je overjen elektronski pod- pis enakovreden lastnoročnemu. Elektronsko pošiljanje priporo- čenih pisem pomeni, da to lahko naredimo od koderkoli ali ko so pošte zaprte. Podobno velja tudi za prejemanje v varen elektron- ski predal (kamor nam bodo dr- žavni organi pisali le, če bodo od tam pisali prvi oziroma če bomo izrecno tako želeli). Res pa je tudi, da državni or- gani običajno za vsako elektron- sko sporočilo, tudi povsem nava- dno, pošljejo potrdilo o prejemu. Za razna poizvedovanja to načel- no zadostuje. V uradnih postop- kih pa s Fursom komuniciramo prek eDavkov, veliko upravnih postopkov izvedemo tudi prek eUprave – v nobenem od teh pri- merov ne potrebujemo priporo- čenih ePisem. Za elektronsko ko- munikacijo s sodišči, na primer, je elektronski varen predal nu- jen ali pa med podjetji, kjer naj bi bilo uporabnikov storitve že 150. Mimogrede, ob preizkušanju storitve v ponedeljek okrog 23. ure je spletna stran storitve ne- napovedano ugasnila. Sicer je trajalo le 15 minut, a če bi ravno lovili kakšen rok, bi bilo to hudo neprikladno. A prav možnost oddaje kadarkoli je ena izmed prednosti, ki jo Pošta Slovenije navaja (poleg nižje cene in prija- znosti okolju, čemur ne moremo oporekati).  s Načinov prevzema je več. Privzeto gre z digitalnim potrdilom, ki ga mora imeti prejemnik izdanega in vpisanega z identičnim elektronskim naslovom, kamor je bilo poslano. 22 julij-avgust 2020 VKLOP NA KRATKOU Izdelovanje animacij za otroke Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. O troci se z računalniki radi igrajo. Je že tako, da igre s svojo barvito- stjo in interaktivnostjo privlači- jo (tudi) mlade možgane. Toda otroke je mogoče animirati tudi z drugačno interaktivnostjo – denimo s programi, ki omogo- čajo izdelavo animacij. Tovr- stni programi (in spletni servisi) so danes lahko že zelo močni in se nikakor ne ustavijo le pri za- porednem prikazovanju različ- nih fotografij. Kljub temu pa so namenjeni otrokom že od osme- ga leta starosti naprej.  DP Animation Maker je eden najbolj intuitivnih otroških programov za izdelavo animacij. Predvsem zato, ker vsebuje mno- go že vnaprej narejenih anima- cij, filtrov in efektov, med kate- rimi lahko otrok izbira. Ne zah- teva nobenih posebnih znanj in zmogljivosti, res pa je, da brez angleščine ne bo šlo. Otrok lah- ko s filtri in z efekti »prebudi« Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film Sicilijanski duhovi • MonitorTV – DJI Mavic Air 2 • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDF in še 3 GB najrazličnejših programov!  Flipbook je namenjen tako mlajšim otrokom kot najstni- kom, način dela z njim pa je precej »risankast«. Otroci lahko posamezne slike neposredno narišejo (z miško ali pa s prsti/ peresom, če imajo na dotik občutljiv zaslon/tablico), lahko pa se lotijo izdelave daljše animacije. Posamezne slike je mo- goče vrteti, povečevati ali opremiti s filtri, vse skupaj pa tudi opremiti z zvočno podlogo, kjer uporabniški vmesnik omo- goča sinhronizacijo govora. Otrokom so v Flipbooku na voljo tudi vadnice, s katerimi se privadijo določenih opravil. Flipbook Kje: digicel.net/flipbook Flipbook.EXE Cena: Preizkusni, nato od 20 dolarjev naprej. slike narave ali osebi na fotogra- fiji doda gibanje. Mogoča je izde- lava animiranih ozadij in videov, mogoče se je usmeriti tudi na iz- delavo glasbenih videov za You- tube. Škoda le, da program ni rav- no poceni (po poteku preizku- sne dobe). DP Animation Maker Kje: www.animationsoftware7.com dpa_maker.exe Cena: Preizkusni, nato 40 dolarjev.  Toon Boom Harmony gre korak dlje od zgoraj omenjenih programov, na kar ne nazadnje kaže tudi cena oziroma meseč- na naročnina. Ni namenjen otro- ku, ki bi se rad na hitro preizku- sil v izdelavi animacij, ampak julij-avgust 2020 23 NA KRATKO VKLOP U tistemu, ki že nekaj zna in bi se rad naučil kaj več. Že uporab- niški vmesnik je videti kot re- sen video urejevalnik, podob- no pa je tudi zmogljiv. Omogoča celo uvažanje profesionalnih ele- mentov 3D in dodajanje efektov. Uporaba je precej kompleksna, vendar je k sreči na voljo precej vadnic in celo spletnih seminar- jev (webinarjev), s katerimi se je programa mogoče priučiti. Toon Boom Harmony Kje: toonboom.com ToonBoom.exe Cena: Preizkusni, nato 17 dolarjev na mesec.  Powtoon. Stopimo korak stran in videli bomo, da vse več tovrstnih programov v resnici ne zahteva – programa. Zmoglji- vosti, ki jih omogočajo progra- mi za animiranje, namreč danes brez težav zmorejo tudi kar sple- tne strani. Powtoon je eden ta- kih spletnih servisov, ki omogo- ča animiranje česarkoli (tudi de- nimo poslovne infografike), ena od izbir pa je prilagojena tudi otrokom. Z njim bo še najlažje izdelovati zanimive in zabavne predstavitve/animacije za šolo. Seveda se je v Powtoon treba najprej prijaviti, slovenščine ni na voljo (kar ne preseneča), av- torji pa pravijo, da bodo storitev zmogli otroci starosti od deset let naprej. Powtoon Kje: www.powtoon.com spletna aplikacija Cena: Preizkusno.  Animatron. Če želimo otro- ku le na hitro ponuditi možnost animiranja oziroma preveriti, ali ga to sploh zanima, bo mor- da najlažji način spletna stori- tev Animatron. Avtorji pravijo, da jo bodo zmogli otroci staro- sti od osem let naprej, vendar je s servisom mogoče ustvariti tudi kompleksne animacije, ki bodo koristile odraslim. Otroci lahko ustvarjajo risanke in zgodbe, ki jih je mogoče nepo- sredno narisati ali pa posame- zne elemente uvoziti od drugod. Za najmlajše je na voljo tudi t. i. »lahki način« delovanja, kjer je mogoče skoraj vse opraviti z vle- čenjem miške. Za preizkus (pr- vih pet projektov) je program za- stonj. Animatron Kje: www.animatron.com/studio spletna aplikacija Cena: Zastonj za pet projektov. 24 julij-avgust 2020 D MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc  Simple Dialer je preprosta apli- kacija, ki olajša eno najpogostejših opravil na pametnem telefonu – kli- canje.  TruePick‘s. Prilagajanje Androida TruePick’s poteka v dveh korakih: prvi je namenjen izbiri ozadja, drugi celo- viti prenovi telefona z zaganjalnikom, ikonami in ostalimi pritiklinami.  Action Blocks. Nova Googlova aplikacija je namenjena uporabnikom digitalnega pomočnika Google Assi- stant, ki si želijo hitrejšega podajanja pogostih ukazov.  Argent je varna digitalna denarni- ca, ki lastnikom kriptovalut ponuja ne- prebojno zaščito.  WebChat je novo ime za spletni brskalnik Popshot, ki spremeni način iskanja, shranjevanja in deljenja sple- tnih vsebin.  LinKeep je zbirnik spletnih pove- zav, ki uporabniku omogoča shranje- vanje, urejanje in hiter dostop do pri- ljubljenih vsebin.  Adobe Analytics dashboards. Mobilni programski pripomoček pod- jetja Adobe upraviteljem spletišč po- maga pri analizi obiska ter sledenju morebitnega zaslužka.  HowWeFeel. Najnovejši projekt, ki pomaga pri preprečevanju okužb z novim koronavirusom, nas vsakodnev- no vpraša po počutju in nas obvesti o stanju v bližnji okolici.  Garmin Dive. Navigacijski veli- kan Garmin se s cest seli v vodo. Apli- kacija Dive potapljačem pomaga iska- ti zanimive točke in beleži njihove de- javnosti.  Screen Mirroring je najnovej- ša aplikacija, ki sliko s telefona pre- zrcali na televizijski zaslon, predva- jalnik Chromecast ali drugo napravo UPnP/DLNA.                      Watchworthy. Gledanje televizij- skih serij v enem kosu je obsedenost sodobnega časa, ki ji služi tudi iskal- nik tovrstnih vsebin Watchworthy.  Splitwise. Programski pripomo- ček Splitwise pomaga pošteno raz- deliti stroške najemnine, izleta ali ve- čerje med stanovalci, sopotniki ali pri- jatelji.  Reflectly. Inovativni digitalni dnevnik Reflectly ob pomoči umetne inteligence in uporabnikovih odgo- vorov na zastavljena vprašanja olaj- ša beleženje vsakodnevnih misli in do- godkov.  Happyfeed je še en digitalni dnevnik, ki pa se s tremi veselimi vno- si pred spanjem osredotoča zgolj na srečne dogodke v dnevu.  Digest je zbirnik novic, ki pri shra- njevanju spletne vsebine besedilo oči- sti treh četrtin nepotrebne navlake in omogoči hitrejše uživanje zapisanega.  WSJ Print Edition. Priljubljeni ameriški časnik The Wall Street Jour- nal predstavlja digitalno različico ča- sopisa, ki želi bralcu na telefonu pri- čarati enak užitek kot ob branju tiska- nega medija.  Fancade. Zadnje zatočišče neod- visnih igralnih prigrizkov na sceni se imenuje Fancade. Dobrodošli so tako igralci kot ustvarjalci arkadnih, ugan- karskih, spretnostnih in drugih izzivov.  Virtual Sim Story. Simulator ži- vljenja Virtual Sim Story idejo prilju- bljenih Simsov nadgradi z zgodbo o skrivnostnem zapletu na otočku sre- di oceana.  Demon Blast. Risana različica strelske igre Doom je res le poldrugo uro dolg demo, a zanimivo razkaže, kaj nam kani ponuditi v prihodnosti.  Kawaii Puzzle. Prikupna misel- na igra z urejanjem bivalnega prosto- ra nudi ure in ure umirjenega ter užit- karskega igranja. julij-avgust 2020 25 DNOVO NA ANDROIDU MOBILNO rva aplikacija, brez kate- re na telefonu ne bo You- tube slave, je YouTube Studio . Uradna aplikacija sple- tišča omogoča nadzor video ka- nala na poti. Kjerkoli in kadarko- li nam postreže s statistiko obiska, z objavljenimi komentarji, zasluž- kom in podobno. Omogočeni so komunikacija s sledilci, nalaganje predstavitvenih sličic za video po- snetke ter načrtovanje novih ob- jav. Kot vloger spletišča Youtube smo upravičeni do izčrpnih po- ročil o razvoju našega kanala, na- ročnikih in predvajanjih, ki so jih naši izdelki dosegli. Ker na telefo- nu Android ni omogočen dostop do namizne različice spletišča Youtube, je Studio obvezna opre- ma slehernega vlogerja. Naslednji je na vrsti pripomo- ček za urejanje video posnetkov. KineMaster  je presenetljivo sposoben video urejevalnik, ki omogoča preprosto delo z zah- tevnimi projekti. Kljub enostav- nemu uporabniškemu vmesniku zna delati s plastmi, z učinki, s prehodi, slikami in z besedilom. Odvisno od vsebine video dnevnika nam hitro pride prav tudi snemalnik dogajanja na te- lefonskem zaslonu. Med boljši- mi je AZ Screen Recorder , ki za delo ne potrebuje korenskega dostopa do naprave, ni časovno omejen, na posnetke ne doda- ja vodnega žiga, nima oglasov in je zelo preprost za uporabo. Sre- dišče programa je plavajoče ak- cijsko kolo, ki v vsakem trenut- ku omogoča zajemanje zaslon- ske akcije. Med drugim dovoli, da snemanje začasno ustavimo in nadaljujemo nekje drugje. Dober Youtube kanal ima po- leg zanimivih video posnetkov dobre predstavitvene sličice. Te morajo v sekundi pritegniti oko obiskovalca in ga z močnim sporočilom v zelo kratkem času spremeniti v gledalca. Najbolj- še mobilno orodje za ustvarjanje predstavitvenih sličic in pasic je Thumbnail Maker . Na spletu objavljeni video po- snetki niso nič vredni, če ni lju- di, ki bi si jih ogledali. Med do- bre prakse promoviranja sodi- jo ključne besede, s katerimi na kratko opišemo vsebino in pri- tegnemo točno določeno ciljno občinstvo. Mobilni program Tag You  pomaga pri snovanju naj- primernejših ključnih besed, ki nam bodo zagotovo prinesle več ogledov, naročnikov ter navseza- dnje tudi denarja. Vsi viralni vi- deo posnetki so imeli ključne be- sede, ki so privabljale gledalce kot najmočnejši magnet.  Postani vloger Ustvarjanje video dnevnika je iz dneva v dan bolj priljubljeno tako med mladimi kot starejšimi Slovenci. Da bi postali nova zvezda spletišča Youtube, potrebujemo veliko volje, dobro idejo ter naslednje aplikacije za naprave z mobilnim operacijskim sistemom Android. Boris Šavc      P 26 julij-avgust 2020 D MOBILNO NOVO NA IPHONU  Jefit Workout Planner. Aplika- cija za načrtovanje vadb, vključuje čez tisoč različnih vaj in različne progra- me (denimo za krepitev mišic, izgu- bo teže itd.).  Google Tasks. Odlična in prepro- sta aplikacija za spremljanje vsako- dnevnih opravil, povezana z Googlo- vimi oblačnimi storitvami.  Cozi Family Organizer. Aplika- cija za skupno organizacijo aktivnosti in opravil, olajša koordinacijo več ur- nikov, deljenje seznamov in podobno.  Sofa: Downtime Organizer. Pogosto slišimo priporočila za ta ali oni film, serijo, knjigo in aplikacija Sofa je namenjena ravno beleženju ter organiziranju prostočasnih opravil.  Pocket Earth Maps. Odlična aplikacija za navigacijo, ponuja tudi lokalno hrambo zemljevidov, vključeni so tudi topografski zemljevidi.  Room Planner. Enostavna apli- kacija, s katero fotografiramo sobo, vanjo pa poljubno vstavljamo različne kose pohištva.  Launch Center Pro. Zmogljiva aplikacija, znana že iz sistema MacOS, Launch Center Pro prinaša veliko res zmogljivih opcij in bližnjic.  GIF Keyboard. Zabavna tipkov- nica, ki nam omogoča hiter dostop do morja različnih kratkih sličic GIF.  Aloha Browser. Spletni brskalnik s poudarkom na zasebnosti, saj ima vgrajeno povezavo VPN in samodejno blokiranje oglasov.  Sound Meter. Preprosta aplika- cija za merjenje glasnosti v prosto- ru, ki pokaže tudi najnižjo, najvišjo in povprečno glasnost v določenem in- tervalu.                      Mojo – Insta Story Editor. Ure- jevalnik zgodb (story) Mojo na prilju- bljenem Instagramu ali Snapchatu po- nuja odlične animirane predloge.  Filmmaker Pro. Zmogljiva apli- kacija za urejanje videa. Na novejših napravah podpira tudi video, zajet v ločljivosti 4K.  PhotoRoom. Fotografska aplika- cija, namenjena ustvarjanju studijskih fotografij – poudarek je na odstranitvi ali zamenjavi ozadja.  ClimbFinder. Aplikacija založbe Sidarta, v kateri najdemo plezalne vo- dnike tako za slovenska plezališča kot tudi za tuja.  YouTube Kids. Youtube že nekaj časa ponuja razdelek, ki je namenjen otrokom, in tem je zdaj na voljo tudi samostojna aplikacija.  Dungeon of Weirdos. Igra, v ka- teri se spustimo v različne naključno ustvarjene temnice, polne čudaških in nevarnih nasprotnikov.  Two Spies. Odlična potezna stra- teška igra za dva igralca – ponu- ja igranje v dvoje na eni napravi ali prek spleta.  Knighthood. V fantazijskem sve- tu igre Knighthood postanemo vitez, ki med avanturami dobiva nove spo- sobnosti in boljšo opremo.  Archero. Preprosta, a nalezlji- va arkadna igra, kjer moramo kot lo- kostrelec premagati valove naspro- tnikov.  Minesweeper Classic. Klasič- na igra minolovec iz časov prvih siste- mov Windows, vključno s staro, sivin- sko grafično podobo. Naš izbor na iPhonu Jure Forstnerič julij-avgust 2020 27 DNOVO NA IPHONU MOBILNO ravi igričarji vedo, da 10 evrov, kolikor zahtevajo na tržnici App Store za Dead Cells , torej za kakovo- stno igro, ki ponuja skorajda ne- skončno število ur zabave, ni ve- liko denarja. Neodvisni naslov, ki je zaslovel na igralnih konzolah, se na telefonu odlično znajde. Akcijsko avanturo z naključno izdelanimi stopnjami je mogoče povsem spodobno igrati z navi- deznimi tipkami zaslona, obču- tljivega za dotik. Igra nam celo dovoli, da kontrole po želji pre- maknemo in jih po svoje prila- godimo, da dosežemo čim boljši oprijem med igranjem. Na voljo je tudi način Auto-Hit, s katerim med igranjem ni treba skrbeti za napadanje. Seveda lahko na te- lefon priklopimo fizični igralni plošček, a potem to ni več pravo mobilno igranje. Podobna je igra Slay the Spi- re , ki jo od nedavnega za 11 evrov ponujajo tudi na tržnici App Store, a le v smislu naključ- nega potovanja skoznjo. Slay the Spire je namreč igra s kartami, kjer z vsakim bojem dobimo bolj- šo opremo za nadaljevanje ne- varne avanture. Ker je igra vsa- kič drugačna in skrivnosti odkle- pa spotoma ter počasi, ponuja re- snično neomejeno zalogo zabave. Downwell  (3,5 evra) je strelska igra retro videza. Zara- di preproste nadzorne sheme je kot nalašč za igranje na telefo- nu. Igralec vsakič pade v naključ- no ustvarjen vodnjak z najrazlič- nejšimi sovražniki ter redko po- sejanimi zatočišči. Sovražnikom skače na glavo in si z njimi pol- ni zalogo streliva, ki ga uporabi za utiranje poti in odstranjeva- nje bolj trdoglavih nasprotnikov. V nekaterih zatočiščih najde tr- govca, ki rade volje proda boljšo opremo za doseganje vsakič ve- čjih globin. Naslednja igra, za katero nam nikoli ne bo žal treh evrov in pol, je interaktivna zgodba s prepro- stim naslovom Florence . Če- prav še zdaleč nima dolžine predhodno predstavljenih iger, v bistvu je precej kratka, se v Flo- rence vsi elementi zlijejo v ču- stveno mojstrovino, ki je še dol- go ne bomo pozabili. ELOH  (3,5 evra) pregled svojega denarja vrednih iger v operacijskem sistemu iOS za- ključi z umirjenim igranjem ter s sproščujočimi zvoki, ki igranje si- cer miselne igre pretvorijo v užit- karsko meditacijo, ki ji ni para.  Plačaš enkrat in igraš Applov telefon je odlična prenosna konzola, ki omogoča kakovostno igranje raznovrstnih naslovov. Na tržnici App Store je največ brezplačnih iger s kasnejšimi nakupi. Drug način igričarske zabave ponuja Apple Arcade, naročniški servis, ki za mesečni znesek omogoča brezplačno igranje. Oba našteta pristopa ne sežeta niti do kolen klasičnim igram, za katere uporabnik plača enkrat, nakar se z njimi zabava na stotine ur. Brez dodatnih stroškov ali nadležnih reklam. Boris Šavc P      FOKUS CENEJŠI TELEFONIX 28 julij-avgust 2020 Slabih telefonov ni. Še vedno ne. CENEJŠI TELEFONI FOKUS X julij-avgust 2020 29 o preizkušamo res po- ceni telefone, nam je vsako leto malce lažje. Meja za te naprave je 300 evrov in vse, kar je pod to cenovno po- stavko, je označeno s »poceni« ali pa vsaj »cenovno ugodno«. Sicer tudi 200 evrov ni malo de- narja, a veliko ljudi se za te te- lefone odloča, ker jim ga ope- raterji z vezavo prodajo za par evrov dodatka k mesečnemu ra- čunu. Seveda bi se raje ukvarja- li le z najboljšimi telefoni, a zelo veliko ljudi kupuje prav napra- ve, predstavljene v tem članku. Scenarij gre nekako takole: po- teče vezava, star telefon komaj še dela oziroma se kakšna apli- kacije zaradi starega operacij- skega sistema ne odziva več, telefon ima premalo pomnil- nika ali pa nima več prostora v shrambi. Uporabnik se odpra- vi v operaterjevo trgovino in po- skuša za čim manj denarja dobi- ti nov telefon. Običajno bo ta veliko boljši kot prejšnji, če je bil tudi ta kupljen za najmanjši mogoč znesek. Na- predek pri telefonih je še vedno dovolj hiter, da naprava, izdana letos, brez težav »povozi« tisto iz leta 2018. To še posebej velja pri cenejših napravah, saj vedno lo- vijo higienski minimum in je ka- kršenkoli korak naprej zlata vre- den. Že to, da letošnji modeli, z redkimi izjemami, podpirajo Wi- -Fi standard ac in bluetooth 5.0, je dovolj, da bi se komu izplačalo zamenjati telefon. Seveda pa še vedno ostajajo področja, kjer si proizvajalci ne morejo pomagati in se zanašajo na starejšo strojno opremo ter jo lepijo v telefone, ki imajo letnico 2020 ali pa 2019. Starejši kot je procesor ali pa zaslon, ceneje ga dobijo in večji dobiček imajo. Omenimo še to, da je teh po- ceni telefonov na svetu malo morje in ti, ki so zajeti v tem pre- gledu, so le tisti, ki nam jih je uspelo dobiti v roke. To je po- memben del konteksta, ker zdaj že vsaka druga trgovina prodaja telefone tudi posredniško, prek spleta, in tudi če ne štejemo »po- naredkov«, je izbira blagovnih znamk nepregledna. Takšno stanje na trgu sicer pozdravljamo, saj je bil v prete- klosti, ko smo delali preizkuse najcenejših naprav med konku- renco, vsako leto zajeten del te- lefonov, ki ne bi smeli obstaja- ti. Ker so bili preslabi. Android je pač brezplačen od samega začet- ka in Google ni nikoli predpisoval minimalnih strojnih zahtev. Tako so proizvajalci poskušali proda- jati telefone, ki so komaj zmogli gnati operacijski sistem, a takoj, ko smo od njih zahtevali kaj zah- tevnejšega, nalogi niso bili kos. Tako smo bili vedno priče telefo- nom, ki niso bili prav pametni, a so imeli zaslone na dotik. Proizvajalci seveda še zdaj po- skušajo v telefonih prodati čim cenejše komponente, a so proce- sorji tako napredovali in shram- ba se je tako pocenila, da so tudi »slabi« telefoni za nezahtevne uporabnike – no, uporabni. Vča- sih ni bilo tako in se je dejansko dalo kupiti naprave, ki so bile ne- uporabne. To je svetla plat zrelo- sti tega trga, a to vseeno ne po- meni, da so vsi telefoni vredni nakupa. Tudi med najcenejšimi so dovoljšne razlike, da lahko za enak denar dobimo nekaj zelo solidnega oz. napravo, ki ji lah- ko rečemo pametni telefon, do- sti več pa ne. Vseeno vsaj podpisani pod člankom z veseljem ugotavlja, da je (skoraj) konec telefonov z manj kot dvema gigabajtoma pomnilnikoma, s fotoaparati, ki sodijo na začetek tisočletja, in shramb z enomestnimi številka- mi. Na začetku uvoda smo omeni- li, da so meja za cenejši telefon trije stotaki, tako da povejmo še spodnjo mejo, ki daje vsaj malo garancije, da bo telefon v redu. Dva stotaka brez vezave sta tista cenovna postavka, ki bo v večini primerov zagotovila, da proizva- jalec ni naredil preveč kompro- misov oziroma da ne gre za leto ali dve staro napravo, ki je po ne- sreči ostala v skladišču. So tele- foni pod 200 evrov vsi neuporab- ni? Ne, a vseeno res komaj sežejo prek higienskega minimuma, da jih je vredno kupiti. Tistih nekaj deset evrov nam bo prineslo no- vejšo oziroma bolj zmogljivo na- pravo. Vse napisano o telefonih v pregledu na naslednjih straneh ima še eno veliko opombo. Ne- kaj, kar vedno znova ponavlja- mo pri cenejših telefonih. Izbi- ra med konkurenti je izbira naj- manjšega zla. Meja 300 evrov ni postavljena umetno, saj proizva- jalci nad to ceno začnejo dosta- vljati zelo zelo spodobne telefo- ne. Pixel 3a, ki je nesporni zma- govalec lanskega srednjega ra- zreda, stane okoli 370 evrov in je primerjavi z vsemi telefoni v tem članku vesoljska ladja. Ko se gi- bljemo med 200 in 300 evri, pa izbiramo med naslednjimi tele- foni.  To pa še ne pomeni, da so vsi dovolj dobri, da bi jih kupovali. Dobrodošli v pregledu cenejših telefonov, ki smo jih imeli v rokah in so (še) na voljo pri nas. Anže Tomić K s Pixel 3a, ki je nesporni zmagovalec lanskega srednjega razreda, stane okoli 370 evrov in je primerjavi z vsemi telefoni v tem članku vesoljska ladja. 30 julij-avgust 2020 FOKUS CENEJŠI TELEFONIX Micro USB Micro USB nam mora pri- žgati prvo rdečo luč, ko se odločamo za telefon. Svet se počasi, a vztrajno premi- ka proti standardu USB C in leta 2020 kupovati telefon z vhodom micro USB je nesmi- selno. Morda se res sliši kot malenkost, a če telefon kupi- mo letos, ga bomo uporablja- li dve leti ali tri. Ja, tudi po- ceni telefoni zdaj uporabnost ohranijo dlje, kot je vezava pri operaterju. Vedno več lju- di ima telefone USB C, zato imajo polnilnike USB, in če kupimo telefon micro USB, bomo zelo kmalu v manjši- ni. Pa še paziti je treba, kako kabel vtaknemo v telefon. To je na prvi pogled spet malen- kost, a če je za povprečnega uporabnika to lahko le nadle- žno, je drugače s starejšimi. Ti pa so dostikrat kupci poce- ni telefonov, saj bi radi gleda- li slike vnukov in za telefon ne bi dali veliko denarja. V tej luči pa je USB C lahko po- memben del izkušnje upora- be telefona. Naslednji telefoni tako pade- jo v koš telefonov micro USB in jih zato ne bomo priporočili, a če vas to ne moti preveč, je nekaj modelov, pri katerih se najde ka- kšna pozitivna točka. Prvi štirje konkurenti v tem košu stanejo krepko pod 200 evrov in noben ni posebej zani- miv. A1 Alpha in Wiko Y80 sta oba preveč strojno podhranje- na, da bi ju jemali resno. Wiko je s 100 evri najcenejši in ima dva gigabajta pomnilnika, Alpha pa za 50 evrov več ponuja manjšo baterijo in rahlo boljšo strojno opremo. Nokia 4.2 ima sicer čisti An- droid, ker je del programa An- droid One, in svetleč gumb za vklop ter izklop, kar kaže, da meri na starejše. Žal je stroj- no podhranjena in v konkuren- ci dosti boljših naprav. Huawei Y6s je eden zadnjih telefonov, ki jih je Huawei k nam poslal, pre- den jim je zmanjkalo modelov z Googlovimi storitvami. Kvari ga Mediatekov procesor, saj za enak denar dobimo zmo- gljivejše telefone. Eden ta- kih je že Honor 10 Lite ai, ki je prav tako Huawe- ijev. Stane enako kot Y6s, a ima boljši procesor in za- slon pa še baterija je večja. Oba telefona sta »lanska«, a lepo pokažeta, kako lah- ko en proizvajalec za ena- ko ceno prodaja napravi, ki nista enako zmogljivi. Z iz- jemo Huawei Y6p, do kate- rega še pridemo, so našteti telefoni tisti, ki ne preseže- jo cene 160 evrov in imajo micro USB. Zdaj smo prišli še do enega dvojčka iz tovarn Huaweija. Honor 8X ai in Huawei Y7 2019 ima- ta oba micro USB, ostalo počneta malce bolje. Ho- nor ima osemjedrni proce- sor, ki je sestavljen iz varč- nih jeder, a ima štiri giga- bajte pomnilnika in zelo so- liden zaslon polne ločljivo- sti. To v tem cenovnem ra- zredu še vedno ni pravilo, saj je mnogo naprav, ki se jim ločljivost krajše stranice konča pri 720p. V preteklosti to ni bila težava, a ker so zaslo- ni pri poceni telefoni rasli skupaj z dražjimi in imajo diagonalo v povprečju čez 6 palcev, se pozna, ko gledamo v zaslon full HD. Y7 ima slabši procesor in drobovje kot 8X ter bolj spada med prve štiri telefone, a s ceno 180 evrov poskuša prepričati, da je vreden več. Pa ni. Ko se enkrat pogovar- jamo o 200 evrov vrednih telefo- nih, je konkurenca tako huda, da so takšni poskusi, kot sta 8X in Y7, videti smešno. Huawei in Google Preden pridemo do telefonov, ki se jih res izplača kupiti, se mo- ramo prebiti še čez nekaj kon- kurentov, ki s ceno pretiravajo, še prej pa moramo omeniti Hu- awei. To podjetje se je zaradi po- litičnega spora med ZDA in Ki- tajsko znašlo v nezavidljivi situ- aciji. Na nove telefone namreč ne morejo nameščati Googlove- ga Androida, kar pomeni, da le- tošnji nimajo trgovine Google Play. To se morda še ne sliši pre- velika ovira, a manjka tudi sklop Androida z imenom Google ser- vices, ki omogoča nemoteno  Ko se enkrat pogovarjamo o 200 evrov vrednih telefonih, je konkurenca tako huda, da denimo Honor 8X ai nikakor ne vzdrži.  Wiko Y80 je s 100 evri najcenejši telefon na testu in ima dva gigabajta pomnilnika. Strojno je preveč podhranjen, da bi ga jemali resno.  Lanske Huaweieve modele lažje priporočimo kot letošnje (denimo Huawei P40 Lite E), saj slednji nimajo nameščenih Googlovih aplikacij. julij-avgust 2020 31 CENEJŠI TELEFONI FOKUS X delovanje nekaterih Googlovih aplikacij. Tako na Huawei P40 Lite E, Y6p in P40 Lite, recimo, ni Youtuba. No, lahko namesti- mo nadomestno aplikacijo, a ni nobena tako dobra oziro- ma Youtube gledamo v br- skalniku. To je le en primer, ki sicer za pisce Monitorja in ostale tehnološke navdu- šence morda ne predstavlja prevelike ovire, a za nava- dnega uporabnika je eno- stavno preveč preprek, da bi pri uporabi užival. Hu- awei sicer ima svojo tr- govino App Gallery, ki pa je še daleč od bazena aplikacij, ki so na voljo v Googlovi trgovini. Seve- da obstajajo obvodi in se prek datotek .apk da na- meščati tudi aplikacije, ki jih v Huaweijevi trgo- vini ni, vendarle pa je to početje še ena ovira, čez katero mora upo- rabnik, in dovolj po- slabša uporabniško izkušnjo. Tako smo v situaciji, ko ima Hu- awei na tokratnem pregledu leto stare telefone, ki jih lažje priporočimo kot nji- hove najnovejše nizko- cenovne naprave. USB C Samsung Galaxy A20e ni do- ber telefon, a predstavlja tip te- lefona, ki bi moral biti higienski minimum leta 2020. Začne se z USB C, čeprav bi Samsung z lah- koto v tako strojno šibak telefon dal micro USB in se potrepljal po rami. A tega niso storili in so tele- fonu z zaslonom TFT 720p, dve- ma gigabajtoma pomnilnika in s počasnim osemjedrnim proce- sorjem namenili USB C in širo- kokotno kamero. Za vse skupaj računajo 160 evrov in nezahtev- ni uporabniki bodo s tem telefo- nom lahko živeli, nikakor pa to ni dober telefon, saj za nekaj deset evrov več dobimo veliko boljše naprave. A20e pa vseeno stoji kot opomnik za vse telefone v članku do zdaj (z izjemo novih Huawe- ijev, ki imajo druge težave), da je pri izdelavi mogoče sklepati dosti boljše kompromise. Naslednji telefon ima USB C bolj po nesreči, saj strojno spada v leto 2017. Blackview BV6800 Pro je telefon v močnem ohišju, ima USB C in ogromno ba- terijo. To pa so njegove edine vrline. Mediate- kov procesor z 1,5 GHz jedri pa je tisto, zaradi česar odsvetujemo na- kup. Sony je včasih delal super cenejše telefone, a zdaj že vsaj štiri leta niso dostavili resnega konku- renta. Sony Xperia 4L sicer ima bluetooth 5.0, je dobro narejena in lep- ša kot večina telefonov v konkurenci, a zakaj ima Mediatekov procesor, le 3 GB pomnilnika, zaslon 720p ... vedo pa le pri Sonyju. Samsung A30s je spodobna nadgradnja A20E, saj ima zaslon OLED, a stane kar 50 evrov več. Ja, procesor je malo hitrejši, pomnilnika je gigabajt več, a zaslon je še vedno 720p in 220 evrov je previsoka cena. Če bi A30s stal 160 evrov, bi bil super izbira. Huawei P Smart Z in P Smart Pro 2019 sta soli- dna konkurenta med po- ceni telefoni, a imata do- volj napak, da se ne uvr- ščata med boljše v tem pregledu. Smart Z veliko naredi prav, ima 1080p, 4 GB pomnilnika, dostojen procesor, celo bluetooth 5.0. Ko ga postavimo ob bok najboljšim, mu sape zmanjka šele z uporabni- škim vmesnikom, ker je bolj nadležen s preobleko EMUI. Predvsem pa ob- staja še en boljši Huawei v konkurenci. Nokia ima v pregledu dva telefona. Nokia 7.1 je lanski model, ki mu je cena upadla že pod 200 evrov, medtem ko je No- kia 6.2 letošnja naprava in se ceni na okoli 250 evrov. Nokie so zadnja leta zani- mive predvsem zato, ker so del programa Android One. To pomeni, da ima- jo ti telefoni čisti Android, brez preoblek, ki jih drugi proizvajalci lepijo na Goo- glov operacijski sistem. Prav tako na teh telefonih ni podvojenih aplikacij in ni »galerije« proizvajalca ter Google Photos. Najpo- membnejša prednost An- droid One telefonov pa je ta, da redno prejemajo varnostne posodobitve, in veliko večja verjetnost je, da bodo deležni naslednje različice Androida. Na po- ceni telefone podizvajalec namreč radi pozabijo, zato se nikoli ne ve, koliko var- nostnih posodobitev jim bodo namenili, še težje pa  Samsung Galaxy A20e predstavlja tip telefona, ki bi moral biti leta 2020 higienski minimum.  Nokie so zadnja leta zanimive predvsem zato, ker so del programa Android One. Če se že odločate za Nokio, je najboljša kupčija model 7.1.  Samsung A30s – najceneje, če želimo imeti zaslon OLED. 32 julij-avgust 2020 FOKUS CENEJŠI TELEFONIX je računati na novejšo različi- co Androida. Nokia 7.1 je bila lani super cenejši telefon in tudi letos se dobro odreže. S 3 GB pomnil- nika že malce kaže svoja leta, a vseeno gre za leto in pol star telefon, ki zaradi solidne stroj- ne opreme in Android One programa tudi letos deluje do- stojno. Na vrhu ga ni le zato, ker se procesorju res vidijo leta in so ga letošnji telefoni prehi- teli. Nokia 6.2 pa je pravzaprav Nokia 7.1 z gigabajtom več po- mnilnika, malce večjo baterijo in 0,5 palca večjim zaslonom. Procesor pa je enak. Težava je v tem, da stane 60 evrov več. Če se že odločate za Nokio, je torej 7.1 boljša kupčija. Na tem mestu pa še par besed o motorčkih za vibracije v cenej- ših telefonih. Na njih nas je spo- mnila prav Nokia 6.2, ker je sicer dobro narejen telefon in v roki deluje prijetno, ko pa recimo tip- kamo ... se pokaže cenenost mo- torčka, ki ne daje tako zadovo- ljivega občutka kot motorčki v dražjih telefonih. To velja za vse telefone na preizkusu, a med nji- mi so razlike in višja cena ponavadi prinese tudi boljše vibracije. Vendarle pa je to eno od področij, kjer proizvajalci še varču- jejo, in le čakamo dan, ko bo tudi ta komponenta postala zadovoljiva v po- ceni telefonih. Najboljših 5 Začnimo s telefonom Xiaomi Mi A2, ki je pr- vič k nam prišel sep- tembra 2018 in posta- vil aktualen standard dobrega poceni telefo- na. Android One, pro- cesor (ki je boljši kot v večini telefonov, popi- sanih do zdaj), 4 GB pomnilnika, zaslon full HD, bluetooth 5.0, USB C, ac Wi-Fi. To so postavke, pou- darimo še enkrat, iz konca leta 2018, a so še vedno boljša popotnica za soliden te- lefon, kot jo ponuja velika veči- na tokratne konkurence. Pri nas smo ga našli samo še v eni trgo- vini na spletu, a za 200 evrov še vedno prehiti vse ostale telefone s to cenovno postavko, tako da ostaja pri vrhu. Najboljši nakup, če bi radi Huawei, je prav tako telefon iz poletja 2018. Huawei P30 Lite stane 240 evrov in ima spodo- ben procesor, toda žal Blueto- oth 4.2, a sicer gre za telefon, ki je konkurenčen Mi A2, s to raz- liko, da ni del programa Andro- id One in ima Huaweijevo preo- bleko. Seveda pa ima Googlove storitve in je že zato boljša izbi- ra kot letošnji Huawei telefoni. Pa še lep je. Samsung Galaxy A50 je naj- boljši Samsung na tem preizku- su. Izdelovalec ga še vedno zelo ceni, saj hoče 300 evrov za tele- fon iz sredine leta 2019, a stroj- no spada v vrh tokratne ponud- be. To je eden od dveh telefonov  Sony je včasih delal super cenejše telefone, a zdaj že vsaj štiri leta niso dostavili resnega konkurenta. Tudi Sony Xperia 4L ni tak.  Samsung Galaxy A50 je najboljši Samsung na tem preizkusu. Tudi izdelovalec ga še vedno zelo ceni, saj hoče 300 evrov za telefon iz sredine leta 2019.  Xiaomi Mi A2 je k nam prvič prišel septembra 2018 in postavil standard dobrega poceni telefona. S ceno 200 evrov je še vedno v vrhu. julij-avgust 2020 33 CENEJŠI TELEFONI FOKUS X z zaslonom (AM)OLED, bateri- jo 4.000 mAh, s 128 GB shram- be, širokokotno lečo in (še ve- dno) hitrim procesorjem. Če bi A50 stal 250 evrov, bi ga bilo z lahkoto priporočiti, tako pa osta- jata naslednja telefona. Redmi Note 9s je telefon, ki smo ga v roke dobili prvič. Ima ogromno baterijo 5.020 mAh, najnovejši procesor v konkuren- ci, 4 GB pomnilnika in 64 GB shrambe. Stane pa 230 evrov. Tu se potem pokaže, kako Xiao- mi (Redmi je blagovna znamka Xiaomija) postavlja svoje cene in kako jih večji proizvajalci, kot sta Huawei in Samsung. Seveda pri Redmiju dobimo tudi njiho- vo Android preobleko, ki je naj- bolj nadležna med vsemi proi- zvajalci. Prav tako ni veliko ga- rancije, da bodo posodobitve prihajale redno in dolgo časa. Vseeno: za ta denar super stroj- na oprema. Xiaomi Mi A3 je bil naš lan- ski favorit pri cenejših telefo- nih. Še vedno je naprodaj, a do- stikrat tudi razprodan. Vseeno ga omenjamo zato, ker je še ve- dno super kupčija in se mu leto starosti ne pozna. Zaslon OLED (žal le 720p), širokokotna leča, 4 GB pomnilnika, baterija 4.030 mAh, USB C in procesor, ki je hi- trejši od skoraj vseh v konkuren- ci. Xioami je lani res dostavil su- per strojno opremo, ki je podkre- pljena še s programom Android One. Zdaj se ga dobi, ko je kje na voljo, za okoli 250 evrov in de- jansko ostaja prva izbira med te- lefoni, ki smo jih imeli v rokah. Ima pa eno pomanjkljivost, ki bi znala za marsikoga pomeniti do- voljšen razlog, da bo raje vzel samsunga ali huaweija. Mi A3 namreč nima vmesnika NFC, ki pa je iz dneva v dan bolj upora- ben. Sploh odkar so se slovenske banke zganile in začele ponujati plačevanje prek NFC. Če to po- trebujete, raje poglejte v smer A50 in P30 Lite. Še enkrat povejmo, da to niso vsi poceni telefoni in čisto vse bi bilo nemogoče preizkusiti, tudi če bi bili na voljo pri nas in bi pri- šli v naše roke. Motorola še ve- dno izdeluje zelo dobre poceni telefone in med vsemi kitajski- mi proizvajalci se seveda najde- jo kupčije. Vseeno pa je kar po- menljivo, da je Mi A3 še vedno na vrhu te piramide in Xiaomi- ju je lani res uspelo sestaviti su- per telefon. Upamo, da bo leto- šnji A4, če/ko pride nadaljeval po tej poti. Fotoaparat O fotoaparatih v tem prispev- ku ni bilo veliko besed, in to z razlogom. Ponovili bomo sta- vek, ki ga vedno zapišemo pri ce- nejših napravah: fotoaparati so O. K. Z dovolj svetlobe bodo na- redili zadovoljive slike. Čim pa bo malo bolj temno, bodo vsi za- šli v težave. Dražji kot je telefon, več možnosti je, da bodo slike bolj konstantno dobre, a čude- žev res ne gre pričakovati. Mobil- na fotografija je vedno bolj odvi- sna od procesorja in programske obdelave slike. Ti telefoni še ve- dno nimajo jeder, ki bi to znala/ zmogla zares dobro početi, tako da, ja ... slike bodo uporabne, a ne vedno, in temu dejstvu je tre- ba prilagoditi pričakovanja.   Redmi Note 9s ima ogromno baterijo 5.020 mAh, najnovejši procesor v konkurenci, 4 GB pomnilnika in 64 GB shrambe. Stane pa 230 evrov. 34 julij-avgust 2020 FOKUS CENEJŠI TELEFONIX A1 Alpha Blackview BV6800 Pro Honor 10 Lite ai Honor 8x ai Huawei P Smart Z preizkušeno v Monitorju št. 08_2019 04_2019 04_2019 04_2019 08_2019 nameščene Googlove aplikacije | | | | | pomnilnik (GB) 3 4 3 4 4 shramba (GB) 64 64 32 64 64 tip zaslona LCD LCD LCD LCD LCD diagonala zaslona (palcev) 6,26 5,7 6,21 6,5 6,59 ločljivost zaslona (pik) 1520 x 720 2160 x 1080 2340 x 1080 2340 x 1080 2340 x 1080 akumulator (mAh) 3200 6580 3400 3750 4000 mere (mm) 157 x 76 x 8 162 x 81 x 14 154 x 73 x 8 160 x 76 x 7 163 x 77 x 9 masa (g) 150 275 162 175 196 cena 149 EUR 250 EUR 160 EUR 200 EUR 210 EUR Ocene: Hitrost delovanja 6 5 7 7,5 7 Kakovost izdelave 7 7,5 7 7,5 7 Kakovost zaslona 7 7,5 7 7 7,5 Fotoaparat 7 6 7 7 7,5 Velikost in teža 8,5 7 7 7,5 7 Zmogljivost akumulatorja 8 10 7,5 7,5 8 Ekosistem 8,5 8,5 8,5 8,5 8,5 Uporabniška izkušnja 6,5 7 7 7 7,5 Huawei P30 Lite Huawei P40 lite Huawei P40 lite E Huawei Y6p Huawei Y6s preizkušeno v Monitorju št. 06_2019 07_2020 06_2020 07_2020 02_2020 nameščene Googlove aplikacije | } } } | pomnilnik (GB) 4 6 4 3 3 shramba (GB) 128 128 64 32 32 tip zaslona LCD LCD LCD LCD LCD diagonala zaslona (palcev) 6,15 6,4 6,4 6,3 6,09 ločljivost zaslona (pik) 1080 × 2312 2310 x 1080 1560 x 720 1600 x 720 1560 x 720 akumulator (mAh) 3340 4200 4000 5000 3020 mere (mm) 153 × 73 × 7 159 x 76 x 9 160 x 76 x 8 159 x 74 x 9 156 x 73 x 8 masa (g) 159 183 160 185 150 cena 240 EUR 270 EUR 200 EUR 160 EUR 160 EUR Ocene: Hitrost delovanja 8 7,5 7 7 6 Kakovost izdelave 8,5 7,5 7 7 6,5 Kakovost zaslona 8,5 8 6,5 6,5 7 Fotoaparat 8,5 7,5 7 7 6 Velikost in teža 8,5 7,5 7,5 7,5 6 Zmogljivost akumulatorja 8,5 8 8 9 8 Ekosistem 8,5 6 6 6 8,5 Uporabniška izkušnja 8 6,5 6 6 6 julij-avgust 2020 35 CENEJŠI TELEFONI FOKUS X Huawei Y7 2019 Nokia 4.2 Nokia 6.2 Nokia 7.1 Redmi Note 9S Samsung Galaxy A20E preizkušeno v Monitorju št. 04_2019 07_2020 07_2020 01_2019 07_2020 08_2019 nameščene Googlove aplikacije | | | | | | pomnilnik (GB) 3 2 4 3 4 2 shramba (GB) 32 16 64 32 64 32 tip zaslona LCD LCD LCD LCD LCD LCD diagonala zaslona (palcev) 6,2 5,7 6,3 5,8 6,7 5,8 ločljivost zaslona (pik) 1520 x 720 1520 x 720 2280 x 1080 2280 x 1080 1080 X 2400 1560 x 720 akumulator (mAh) 4000 3000 3500 3060 5020 3000 mere (mm) 159 x 77 x 8,1 149 x 71,3 x 8,4 160 x 75 x 8 149,7 x 71,2 x 8 166 x 77 x 9 147 × 70 × 8,4 masa (g) 158 161 180 160 209 141 cena 180 EUR 135 EUR 255 EUR 190 EUR 230 EUR 160 EUR Ocene: Hitrost delovanja 6,5 6 8 7,5 8 7 Kakovost izdelave 6,5 7,5 8 8 7,5 7 Kakovost zaslona 6 6 7,5 7,5 7,5 7 Fotoaparat 6 7 7,5 7,5 8 7,5 Velikost in teža 8 8,5 8 8 8 7,5 Zmogljivost akumulatorja 8,5 8 7 7 9,5 7 Ekosistem 8 8,5 8,5 8,5 8,5 8,5 Uporabniška izkušnja 6 6,5 7,5 7,5 8 7 Samsung Galaxy A30s Samsung Galaxy A50 Sony Xperia L4 Wiko Y80 Xiaomi Mi A2 Xiaomi Mi A3 preizkušeno v Monitorju št. 11_2019 05_2019 07_2020 07_2020 09_2018 09_2019 nameščene Googlove aplikacije | | | | | | pomnilnik (GB) 4 4 3 2 4 4 shramba (GB) 64 128 64 16 32 64 tip zaslona AMOLED AMOLED LCD LCD LCD AMOLED diagonala zaslona (palcev) 6,4 6,4 6,2 6 6 6 ločljivost zaslona (pik) 720 × 1560 1080 x 2340 1680 x 720 1440 x 720 2160 x 1080 1560 x 720 akumulator (mAh) 4000 4000 3580 4000 3000 4030 mere (mm) 158 × 75 × 8 158 × 75 × 8 159 x 71 x 9 160 x 76 x 9 159 x 75 x 7 153 x 72 x 8 masa (g) 166 166 178 185 166 174 cena 220 EUR 300 EUR 220 EUR 100 EUR 200 EUR 250 EUR Ocene: Hitrost delovanja 7 8 7 6 8 8 Kakovost izdelave 7,5 8,5 8 7 7,5 8 Kakovost zaslona 7 9 7 7 7,5 8 Fotoaparat 7,5 8,5 7 7 7,5 8 Velikost in teža 8 8 8 8,5 7,5 8 Zmogljivost akumulatorja 8 8 7,5 9 7 8 Ekosistem 8,5 8,5 8,5 8,5 8,5 8,5 Uporabniška izkušnja 7,5 8 7 6,5 8 8 NAJBOLJŠI 36 julij-avgust 2020 JULIJ-AVGUST 2020 Poceni roba mam znanca, ki pogosto kupuje poceni orodje, ti- sto, ki ga kdaj opazimo v prodajnih letakih večjih trgo- vskih verig – nekje proti koncu kataloga, naprej od jogurtov in pred igračami za v bazen. Glede na njegovo siceršnjo natančnost in zahtevnost me to na trenutke preseneča, a moram priznati, da sem sam včasih isti. Tudi v računalništvu lahko najdemo vzporednice. Pri samo- graditeljih se pogosto poudarja pomen solidne opreme, denimo napajalnikov, kjer bi sicer mar- sikdo rad privarčeval kak evro ali dva. Pred kratkim sem za našo poletno številko pisal o računal- niških monitorjih, ki so pogosto med bolj zapostavljenimi deli ra- čunalniške opreme, pa čeprav gre za napravo, v katero gleda- mo dobesedno ves čas uporabe računalnika. Tudi na teh straneh sem že večkrat pisal o tem, da je bolje odšteti malo več za boljšo raču- nalniško izkušnjo – najsi bo pri samem računalniku in njegovih komponentah ali pa pri peri- fernih napravah in programski opremi. Ampak moram priznati, da tudi sam pogosto varčujem. Doma imam prenosnik nižje- ga cenovnega razreda – veljal je tam nekje okoli 500 evrov. Ohiš- je domačega računalnika, v kate- rem je solidno zmogljiva sestava, je tudi med cenejšimi, prav take so tudi miši, ki jih uporabljam. Tako kot moj kolega iz druge- ga odstavka pač razumem, kje in kdaj varčevati, kdaj lahko ku- pim »poceni robo« in kdaj je res ne smem. Hkrati se pri teh na- pravah oziroma opremi popol- noma zavedam omejitev – in jih tudi upoštevam. Povod za ta zapis je bil preiz- kus prenosnika Chuwi. Gre za proizvajalca z ne ravno najbolj elitnim imenom, pri katerem tudi sam nisem veliko pričako- val. In, da, res ne gre za zmo- gljiv prenosnik, konec koncev je v njem tri leta star procesor naj- nižjega razreda. Ampak nekomu, ki se zaveda teh omenitev oziroma ve, kaj to pomeni, ga z veseljem priporo- čim. Procesorsko pač ne bo rav- no zmogljiv – na njem ne bomo igrali iger, če se bomo lotili ob- delave fotografij ali videa, bomo pač vzeli v zakup dva- ali večkrat daljši čas izvoza. Omeniti moram še eno teža- vo prej omenjenega prenosnika – ima obupno zaslonsko matriko TN, zaradi katere je povsem ne- uporaben za kakšno urejanje fo- tografij. A za občasno visenje na spletu in administracijsko delo je odličen – sploh če bi si na njem omislili nezahteven Linux z zadr- žanim grafičnim vmesnikom. Poceni roba ni nujno slaba – le prilagoditi moramo pričako- vanja. Poceni orodje, ki je že pri prvi uporabi grozno, je pač stran vržen denar. A marsikdaj je na- prava cenejša, ker dobro deluje le znotraj določenega okvira, re- cimo s krajšimi intervali upora- be, kar pa pri nezahtevnem upo- rabniku sploh ne bo ovira. Problem nastane, ko pade od- ločitev samo na podlagi cene – torej, kupim X, ker je poceni, saj bo zame dovolj dobro. Ob tem pa se ne razmišlja, zakaj je tista naprava (ali karkoli drugega) poceni. Kupimo najcenejše izvi- jače, potem pa smo nejevoljni, ker se zvijejo pri prvem tesneje privitem vijaku. Po drugi strani pa kupimo poceni vrtalni stroj, ker se zavedamo, da ga bomo uporabljali redko, pa še to le po nekaj sekund naenkrat.  Med domačimi mojstri obstaja močno prepričanje, da se poceni orodja ne kupuje. Če poskusimo varčevati, bomo isti kos pač kupili dvakrat – prvič poceni, drugič pa boljšega, ko bo prvi odpovedal. Sam se načelno tudi podpišem pod tako mišljenje, a poznam tudi resne, zahtevne mojstre, ki na trenutke ne upoštevajo te ljudske modrosti. Jure Forstnerič I s Poceni roba ni nujno slaba – le prilagoditi moramo pričakovanja. julij-avgust 2020 37 MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > 42 DIGITALNI FOTOAPARATI Sigma fp Podjetje Sigma poznamo predvsem kot neodvisnega proizvajalca objektivov, a vsake toliko naredijo tudi svoj fotoaparat. Nismo čisto prepričani, kaj želijo z njimi sporočati – da znajo, zmorejo, da bi lahko bili resen igralec ali gre le za hobi lastnika? PRENOSNI RAČUNALNIKI Chuwi LapBook Pro Podjetje Chuwi meri na uporabnike, za katere je najpomembnejša nizka cena – prenosnik namreč velja dobrih 400 evrov. 39 38 julij-avgust 2020 NAJBOLJŠI PRENOSNI RAČUNALNIKI>  Lenovo Yoga Slim 7. Novi prenosniki v Lenovovi liniji Yoga, modeli Slim, ponujajo oblikovno všečne 14- in 15-palčne modele s tankimi, aluminijastimi ohišji. Preizkusili smo model v vinsko vijoličasti barvi, ki jo pri Lenovu imenujejo barva orhideje, in mo- ramo priznati, da nam je bil všeč, saj izstopa iz črnega in srebrne- ga povprečja. Ohišje je glede na tankost (centimeter in pol) do- volj kakovostno, brez opaznega zvijanja, solidno je narejen tudi široki tečaj zaslona. Prenosnik ni najlažji, a je zato dobro uravnotežen, tako se med uporabo ne nagiba ali ziblje na- zaj. Zaslon lahko odpremo sko- raj, a ne povsem ravno. V upo- rabi je solidna matrika IPS z dobrimi vidnimi koti in živah- nimi barvami. Lahko bi bil si- cer malenkost svetlejši (pri naj- bolj svetli stopnji), zmotila nas je tudi svetleča prevle- ka, zaradi katere je opaziti nekaj odbojev. Ločljivost je so- lidnih 1.920 × 1.080 pik, kar je za štirinajstpalčni zaslon do- volj. Večina uporabnikov bo v Oknih izbrala 150- ali 125-od- stotno povečavo. Na voljo bodo sicer tudi modeli z zaslo- ni 4K, kar po našem mnenju ni potrebno. Kakovost zvoka je povprečna, a pri tanjših preno- snikih drugega niti ne pričaku- jemo. Tipkovnica je kljub tankosti ohišja med boljšimi. Hoda sicer ni prav veliko, a je zato povra- tni odziv dober, tipke pa med seboj ravno prav razmaknje- ne. Desno je nizka tipka En- ter, spodaj sta le tipki za premik kurzorja gor in dol zni- žani, vsaka za polovico navadne velikosti tipke. Tipkovnica ima tudi vgrajeno osvetlitev od za- daj, ki jo lahko ugasnemo ali iz- beremo eno izmed dveh stopenj. Ti prenosniki so na voljo z raz- ličnimi procesorji tako iz Intelo- vega tabora kot AMD, preizku- šeni model pa je uporabljal i5- -1035G4, Intelov procesor dese- te generacije, prvič predstavljen pred približno letom dni. Gre za razmeroma varčen procesor s štirimi jedri in večnitno tehno- logijo, ki se kljub nižjemu taktu solidno primerja s starejšim i5- -8365U. Procesor ponuja solidne zmogljivosti. Mogoče škoda, da smo imeli v preizkusnem preno- sniku le 8 GB pomnilnika – glede na ceno in zmogljivost procesor- ja bi si želeli 16 GB. Vgrajena je seveda Intelova grafična kartica, ki je del samega procesorskega nabora. Ta je v primerjavi s prejšnjo generacijo sicer napredovala, a s tem pre- nosnikom seveda ne bomo ravno igrali zahtevnejših iger. Kak For- tnite bomo sicer lahko odigrali, Ocenjevanje prenosnikov Pri preizkusu vse prenosne računalnike, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slovenskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Pri prenosnikih ocenjujemo: zgradbo in opremo, kakovost in ločljivost zaslona, kakovost tipkovnice in sledilne ploščice, hitrost delovanja, čas trajanja akumulatorja, velikost in maso prenosnika, ceno in garancijske pogoje. Ocenjevani parametri so pri različnih kategorijah različno obteženi (npr. pri cenejših prenosnikih igra cena večjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih). Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red naj- boljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja. ? Tudi manj zveneča imena niso za odmet »Kitajski« prenosniki (čeprav se v resnici vsi prenosniku izdelujejo na Kitajskem) za malo denarja ponujajo kar veliko. Le varčevanja se včasih lotijo na napačni strani. Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1.493 Večpredstavnostni indeks SYSMark 2014 (Media Creati- on): 1.870 Trajanje delovanja: 5 ur 19 minut Mere: 32,6 × 20,8 × 1,5 cm, 1,4 kg Značilnosti: Intel Core i5-1035G4, 1,1 GHz, 8 GB RAM, 512 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, bluetooth Zaslon: 14-palčni, 1.920 × 1.080 pik Operacijski sistem: Windows 10 Pro Cena: 930 EUR Prodaja: www.alterna.si, www.mikro- pis.si, www.diss.si X Velikost, solidne zmogljivosti, vzdr- žljivost akumulatorja. Z Količina pomnilnika glede na ceno, glasnost ventilatorja. LENOVO Yoga Slim 7 ZGRADBA IN OPREMA VELIKOST IN TEŽA 8 8 s V preizkušeni sestavi bi si sicer želeli več pomnilnika, pri pogostejšem zahtevnejšem delu pa bi nas sčasoma vedno bolj motila nekoliko glasnejša ventilatorja. julij-avgust 2020 39 PRENOSNI RAČUNALNIKI NAJBOLJŠI > a pri nižji stopnji podrobnosti in nižji ločljivosti. Zaradi izboljšane grafike pa se bo bolje obnesel pri programih, ki koristijo tudi gra- fično moč, denimo urejevalni- ki fotografij. Podatke bomo hra- nili na pogonu SSD, velikem do- volj zajetnih 512 GB. Vgrajeni akumulator se ob dovolj varčni opremi dobro odreže, na našem preizkusu je zdržal čez 5 ur. Med zahtevnejšo rabo se sicer kar sli- šita ventilatorja. Kljub tankemu ohišju je bera vme- snikov zgledna. Na desni najdemo dva kla- sična USB (oba po standardu 3.0), zraven je še bralnik pomnil- niških kartic microSD. Na levi pa sta še dva vmesnika USB, tokrat oba USB-C, eden podpira tudi standard Thunderbolt, prek dru- gega pa tudi napajamo preno- snik. Med njima je postavljen še izhod HDMI, zraven je še klasič- ni izhod za slušalke ali zvočnike. Novi Lenovo Yoga Slim 7 je odličen prenosnik, ki ponuja do- bro razmerje med ceno, veliko- stjo in zmogljivostjo. V preizku- šeni sestavi bi si sicer želeli več pomnilnika, pri pogostejšem zahtevnejšem delu pa bi nas sča- soma vedno bolj motila tudi ne- koliko glasnejša ventilatorja. Jure Forstnerič  Chuwi LapBook Pro. Chuwi je pri nas skoraj neznano kitaj- sko podjetje, pri Monitorju smo v preteklosti sicer že preizkusi- li nekaj njihovih cenejših tablic. Tokrat smo na preizkus dobi- li prenosnik z imenom, nabra- nim iz vseh prenosniških vetrov – LapBook Pro. Podjetje meri na uporabnike, za katere je najpo- membnejša nizka cena – velja namreč dobrih 400 evrov. Resda imamo v tem cenovnem okviru že kar nekaj izbire, a je ta preno- snik hkrati izredno lahek in ta- nek ter ponuja elegantno kovin- sko ohišje. Moramo priznati, da nas je fi- zična kakovost prenosnika glede na ceno in ne ravno znano ime proizvajalca pozitivno preseneti- la. Ohišje je dovolj trdno, ni opa- ziti zvijanja, udiranja ali škripa- nja. Tečaj, ki drži zaslon, je med tršimi, je pa zato ob odpiranju treba uporabiti obe roki. Razpo- reditev teže sicer ni najboljša. Če je zaslon odprt, kolikor gre (kar je okoli 45 stopinj nad delovno površino, torej se teča- ji odprejo za približno 135 sto- pinj), se že ob nežnem dotiku zgornje polovice začne privzdi- govati sprednji del. Ob tem sicer ni bojazni, da bi padel nazaj, je pa nadležno, sploh pri tipkanju, ko imamo prenosnik v naročju. Tipkovnica se povsem dobro odreže. Sicer ne ponuja tako do- brega povratnega odziva kot to- krat preizkušeni Lenovo Yoga Slim 7, a je vseeno dovolj v redu za običajno rabo, vgravirane ima slovenske črke. Preseneti celo osvetlitev od zadaj, ki je dvo- stopenjska, je pa nekoliko bolj neenakomerna, kot smo vajeni pri dražjih modelih. Spodaj sta dva zvočnika, ki se dobro obne- seta predvsem takrat, ko je pre- nosnik na trdni podlagi (denimo mizi), od katere se lahko odbi- ja zvok. Zaslon ni najboljši. Ima sicer vgrajeno matriko IPS z do- volj dobrimi vidnimi koti, a smo videli tudi že boljše kontraste in barve, dodana je svetleča prevle- ka. Ponuja sicer dobro ločljivost FullHD, diagonala pa meri 14,1 palca. Sledilna ploščica je dovolj velika in natančna. Nizka cena se pozna pred- vsem pri izbiri procesorja. V pre- izkusnem modelu je bil vgrajen Intelov Celeron N4100. Gre za procesor nižjega ranga, predsta- vljen leta 2017. Njegova osnov- na frekvenca je 1,1 GHz, dvigne se lahko do 2,4. Plusa procesorja sta štirijedrna zasnova in varčno delovanje, po zmogljivostih pa mu težko pripišemo kako pohva- lo. Za nezahtevne uporabnike bo sicer dovolj zmogljiv, sploh če se zavedamo, da ne moremo priča- kovati resnejših podvigov. Ima pa procesor še dva zani- miva plusa – prvi je varčno delo- vanje, zaradi katerega je preno- snik kljub cenovnemu razredu na našem preizkusu zdržal pol peto uro. Drugi plus pa je dovolj varčna zasnova, da procesor ne potrebuje aktivnega hlajenja, to- rej ventilatorja. Hladi se prek ko- vinskega ohišja. To pomeni, da je prenosnik povsem neslišen, je pa res, da se leva spodnja stran opa- zno segreje tudi med nezahtev- nim delom. Pozitivno sta nas preseneti- la tudi količina pomnilnika (8 GB) in velikost vgrajenega po- gona (256 GB). To je danes ne- kako higienski minimum, a se vseeno ne bi čudili, če bi v pre- nosniku našli manjši pogon ali manj pomnilnika. Dodatno po- zitivno presenečenje ponuja spo- dnja stran, kjer so vratca, pritrje- na le z dvema majhnima vijako- ma, pod njimi pa je zelo enosta- ven dostop do pogona (velikosti M.2). Prenosnik nima ravno veliko vmesnikov, a je vseeno na voljo vse, kar res potrebujemo. Tako je na desni en klasični USB 3.0, na levi en USB-C (prek katerega se prenosnik tudi napaja), zraven tega pa še Micro HDMI in izhod za slušalke. Micro HDMI je sicer zelo redek, a je vseeno dobrodo- šla možnost. Seveda so vgrajene tudi vse klasične brezžične po- vezave, podprt je tudi standard 802.11ac. Od prenosnika podjetja Chuwi res nismo pričakovali veliko, a moramo priznati, da nas je po- zitivno presenetil. Ahilova peta je predvsem starejši podhranjen procesor, ki pa bo za ciljne upo- rabnike vseeno dovolj zmogljiv. Največji plus pa je kombinacija nizke cene in majhnega ohišja, zato utegne kdo ta prenosnik ku- piti tudi le za občasno rabo, de- nimo na dopustu, ali pa kot dru- gi računalnik. Jure Forstnerič Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 570 Večpredstavnostni indeks SYSMark 2014 (Media Creati- on): 638 Trajanje delovanja: 4 ure, 31 minut Zgradba in oprema: 4 Velikost in teža: 9 Mere: 32,4 × 20,9 × 1,3 cm, 1,4 kg Značilnosti: Intel Celeron N4100, 1,1 GHz, 8 GB RAM, 256 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, bluetooth Zaslon: 14-palčni, 1.920 × 1.080 pik Operacijski sistem: Windows 10 Home Cena: 440 EUR Prodaja: www.panteh.eu X Cena, velikost, vzdržljivost akumu- latorja, enostavno zamenljiv pogon SSD, pasivno hlajenje. Z Zmogljivost procesorja, segrevanje zaradi pasivnega hlajenja. CHUWI LapBook Pro ZGRADBA IN OPREMA VELIKOST IN TEŽA 4 9 s Od prenosnika podjetja Chuwi res nismo pričakovali veliko, a moramo priznati, da nas je pozitivno presenetil. NAJBOLJŠI DIGITALNI FOTOAPARATI> 40 julij-avgust 2020  Nikon D6. Nikonov novi DLSR najvišjega razreda, mo- del D6, odkrito meri na profesi- onalne fotografe, sploh s podro- čja profesionalnih športov, in na agencije. Gre za izredno drag aparat, ki pa prinaša presene- tljivo malo novosti v primerjavi s svojim predhodnikom, mode- lom D5. Če začnemo kar z ohišjem – to je skoraj enako ohišju dobrih šti- ri let starega modela D5. V času našega preizkusa nam je zna- nec, sicer profesionalni fotograf, pomotoma skoraj zaplenil nove- ga D6, saj je bil prepričan, da je v roke prijel svojega D5. A to niti ni slabo – profesionalni uporab- niki ne potrebujejo in si tudi ne želijo prevelikih sprememb na ohišjih. Tipke in kolesca so na točno istih mestih, kot so jih že vajeni. Ohišje je sicer res kakovo- stno, aparat je odporen na prah in vremenske vplive in daje občutek, da bi lahko delo- val tudi kot topo orožje. Posle- dica tega je tudi velika teža, saj tehta ohišje (skupaj z baterijo) skoraj kilogram in pol. Novost je le podpora novim hitrim podat- kovnim karticam CFExpress – aparat ima dve reži, podpira pa tudi kartice XQD, ki jih je upora- bljal model D5. Naslednji element, ki se v tem času ni spremenil, je tipalo. Ostajajo pri tipalu klasične dia- gonale 35 milimetrov z ločljivo- stjo dobrih 20 milijonov pik. Od- ločitev je spet racionalna, saj gre za znano tipalo, ki so ga doseda- nji uporabniki že vajeni, aparat pa je zaradi njega tudi toliko bolj zanesljiv. Hkrati je (podatkov- na) velikost fotografij manjša, kot bi bila pri tipalih višjih ločlji- vostih, kar pohitri prenos – to je koristno za velike medijske hiše zaradi čim hitrejšega delovne- ga procesa. Nastaviti je mogoče, da poleg fotografije RAW shrani še dve fotografiji JPEG pri različ- nih nastavitvah, denimo manjšo in večjo. A vseeno menimo, da gre za korak nazaj v primerjavi s tek- meci – že Nikonovi aparati, de- nimo brezzrcalni Z6, ponuja- jo boljši dinamični razpon in manj šuma pri določenih ob- čutljivostih ISO (po preizkusih DXOMark). Razlike so v praksi seveda majhne, a vseeno je ču- dno, da so v aparat vgradili tako staro tipalo. Pri Nikonu se hvalijo z novim sistemom samodejnega ostre- nja, ki je še hitrejši kot prej, predvsem ponuja še boljše sle- denje. To lahko potrdimo – gre za enega najhitrejših sistemov, kar smo jih do zdaj preizkusili. Ocenjevanje digitalnih fotoaparatov Pri preizkusu vse digitalne fotoaparate, ki jih je ta hip mogoče dobiti na slo- venskem trgu, razvrščamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso več naprodaj. Pri digitalnih fotoaparatih ocenjujemo: tehnično zmogljivost, kakovost fo- tografij, geometrijsko pravilnost fotografij, zasnovo, velikost in maso ohišja, enostavnost in preglednost nastavitev Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najbolj- ših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišču iz meseca v mesec nekoliko spreminja. ? Fotografska Sigma Sigma izdeluje objektive. Včasih pa tudi ne. Njihov najnovejši fotoaparat je drugačen, izstopa tako oblikovno kot tudi zmogljivostno. Kaj: zrcalnorefleksni digitalni fotoa- parat z izmenljivimi objektivi Ločljivost: Do 5.568 × 3.712. Tipalo: Efektivno 20,7 milijona pik. Velikost in vrsta tipala: 35,9 × 23,9 mm, CMOS. Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 7.299 EUR (ohišje) X Kakovost ohišja, upravljanje, hi- trost samodejnega ostrenja. Z Cena, velikost in teža, premalo no- vosti v primerjavi z D5. NIKON D6 s Novi D6 je odličen aparat, ki meri na izredno ozek segment trga. DIGITALNI FOTOAPARATI NAJBOLJŠI > julij-avgust 2020 41 Nenavadno pa je, da so točke ostrenja bolj skoncentrirane na sredini, kot so bile pri prejšnjem modelu. Hkrati jih je manj kot prej (105 namesto 151). Res pa je, da vse zaznavajo v obe sme- ri, torej tako vertikalno kot hori- zontalno (pri D5 je bilo takih 99, ostalih 52 točk pa je delovalo le v eno smer). Vgradili so nov procesor, ki po- skrbi za hitrejše delovanje apara- ta, dvignili so tudi hitrost zapo- rednih posnetkov – s prejšnjih 12 slik na sekundo na 14. To bo ko- ristno za športne fotografe, a ve- lja omeniti, da je nasprotni tabor, torej Canon, pri novem EOS 1D Mark 3 prišel že do 20 slik na se- kundo (pri tako rekoč enaki lo- čljivosti), še hitrejši pa so brezzr- calni modeli. Med drugimi lastnostmi, ki ka- žejo na namembnost tega mode- la, je klasični omrežni vmesnik, torej tak, kot ga poznamo iz ra- čunalnikov. Ta je namenjen čim hitrejšemu prenosu fotografij v uredništvo ali pa pri fotografi- ranju v studiu. Vgrajene so tudi brezžične povezave Wi-Fi (s pod- poro standardu 802.11ac), blue- tooth in GPS. Novi D6 je odličen aparat, ki meri na izredno ozek segment trga. Ponuja res vrhunsko kako- vost izdelave in hitro ostrenje, a je bil po našem mnenju njegov ra- zvoj preveč zadržan, sploh glede na enormno ceno – za samo ohiš- je je treba odšteti dobrih sedem tisočakov. Ob dejstvu, da letos od- pade večina večjih športnih do- godkov, denimo olimpijske igre, si težko predstavljamo, da bo pro- dajno dosegel želene rezultate. Jure Forstnerič  Sony RX100 Mark VII. Pred kratkim smo preizkusili Sonyjev RX100 Mark 6, zdaj pa smo v labora- torij dobili njegovega nasledni- ka, model RX100 Mark 7. Gre za tako rekoč žepno izvedenko viš- jega zmogljivostnega in cenov- nega razreda, aparat, ki se po zmogljivostih in funkcijah pri- merja tudi z brezzrcalnimi apa- rati in modeli DSLR – seveda z manjšim tipalom, a z bogatim naborom funkcij. Na prvi pogled je razlik v pri- merjavi s predhodnikom izre- dno malo. Pri tem velja poudari- ti, da so na prodaj praktično vsi modeli te družine, seveda z niž- jimi cenami, sorazmernimi nji- hovi starosti. Glavna novost tega konkretnega modela je novo ti- palo ob kupu drugih, manjših izboljšav, predvsem pri zajemu videa. Ohišje ostaja tako rekoč ena- ko predhodnikovemu. Še ve- dno je skoraj žepno, na sprednji strani je sicer dvignjen objek- tiv, ki se med uporabo še doda- tno iztegne. Iz skoraj ravne zgor- nje ploščice se iztegneta digital- ni okular in majhna bliskavica, v desnem vogalu je klasično ko- lesce za izbiro programa. Zaslon ponuja nagib navzgor in nav- zdol, ne pa tudi vstran, pri nagi- bu navzgor ga lahko zasučemo za skoraj 180 stopinj, s čimer je koristen za snemanje video blo- gov. Občutljiv je na dotik, kot pri prejšnjem modelu lahko tudi tu v meniju preklopimo na ve- čje kvadrate, prijaznejše do dela na dotik. Menijev oziroma op- cij v njih je res veliko, pač zaradi zajetnega števila funkcij in mo- žnosti. Kot rečeno, je tipalo novo – pri tem je enake velikosti (po dia- gonali meri en palec), enaka je tudi njegova ločljivost (20 mili- jonov pik). Glavna izboljšava pa Razred: Zmogljivi. Efektivna ločljivost tipala: 20 mi- lijonov pik. Tehnične lastnosti: Objektiv 24– 200 (35 mm. ekvivalent); svetlobna ja- kost 2,8–4,5; ostrenje 8 cm (makro)– neskončno; domet bliskavice 11 m; ISO: samodejno ali ročno (100–12800, programsko 80–25600). Prodaja: Bolje založene trgovine. Cena: 1.200 EUR X Razpon objektiva, kakovost foto- grafij in videa, hitrost ostrenja, ve- likost in teža glede na zmogljivosti. Z Cena. SONY RX100 Mark VII NAJBOLJŠI DIGITALNI FOTOAPARATI> 42 julij-avgust 2020 je pri njegovi hitrosti, saj omogo- ča občutno hitrejše branje podat- kov. To najbolj opazimo pri hi- trem zaporednem fotografiranju – pri 20 slikah na sekundo ni več vmesne prekinitve oziroma čr- nega zaslona, tudi medpomnil- nik je dovolj velik, da je ta način izredno koristen, sploh pri foto- grafiranju športa ali otrok. V naj- hitrejšem načinu gre celo do 90 slik na sekundo (pri polni ločlji- vosti), a smo tam pač omejeni s sedmimi slikami, nato se aparat upočasni. Bolj koristne so zato hitrosti 60 ali 30 slik na sekun- do, saj ponujajo več zaporednih pri polni hitrosti. Skladno s hitrejšim tipalom so izboljšali in pohitrili tudi sis- tem samodejnega ostrenja. Ta je bil že pri predhodnikih dober, po novem pa je še boljši. Bolje sle- di premikajočim se subjektom, denimo majhnim otrokom, ostri na obraze in oči, pri zadnjih po novem tudi pri živalih. Hitrost ostrenja je res odlična, presene- tljivo dobro se odreže tudi pri premikajočih se subjektih. Te izboljšave pri sistemu ostre- nja se opazijo tudi pri zajemu vi- dea, kjer je nova možnost ne- prekinjenega ostrenja na oči. Vi- deo je sicer še eno področje z no- vostmi, najopaznejši je klasični, 3,5-milimetrski vhod za mikro- fon. S tem postane to res odličen fotoaparat za zajem videa. Če- prav nima vmesnika Hot Shoe, na katerega se pogosto pritrdi mikrofone, je vseeno omenjeni vmesnik izredno koristen. Tudi pri videu se opazi hitrejše tipalo – po novem ponuja zajem tudi z 960 slikami na sekundo, kar lah- ko kasneje spremenimo v upoča- snjeni posnetek. Sicer velja ome- niti, da gre tu za nižjo ločljivost in občutno slabšo kakovost slike. Podobno velja za hitrost 480 slik na sekundo. Po našem mnenju je za upočasnjene posnetke naj- uporabnejša hitrost 240 slik na sekundo, ki ponuja tudi solidno kakovost slike. Objektiv je enak kot pri pred- hodniku, torej ponuja razpon od 24 pa do 200 milimetrov z za- slonko F2,8 na širokem in F4,5 na ozkem področju. Klasika to- rej, pri kateri imamo solidno de- lovanje v slabših svetlobnih pogo- jih na širokem kotu, hkrati pa do- volj zuma za portretno fotografi- jo. Pri tej se namreč že opazi pri- jetno zamegljeno ozadje, seveda je vgrajena tudi stabilizacija slike. Novi model RX100 nadaljuje uspešno zgodbo, saj gre za zmo- gljiv aparat, namenjen zahtev- nim uporabnikom, ki se jim ne ljubi naokoli prenašati večjega aparata z izmenljivimi objekti- vi. Ima sicer manjše tipalo, ki pa je vseeno večje, kot ga ponujajo pametni telefoni, hkrati pa veli- ko število res koristnih možnosti in funkcij. Njegovi edini resni mi- nus pa ostaja visoka cena. Jure Forstnerič  Sigma fp. Podjetje Sigma po- znamo predvsem kot neodvisne- ga proizvajalca objektivov, a vsa- ke toliko naredijo tudi svoj fotoa- parat. Pri tem nismo čisto prepri- čani, kaj želijo z njimi sporoča- ti – da znajo, zmorejo, da bi lah- ko bili resen igralec ali gre le za hobi lastnika? Zadnje je morda še najbolj verjetna možnost, vsaj glede na pretekle izdelke oziro- ma predvsem njihov videz in iz- biro tipala. A tokrat je drugače in fotograf- ska krajina se je od vrhunca iz- pred desetih let močno spreme- nila. Sony je postal resen igralec, Canon in Nikon sta se končno od- pravila v svet brezzrcalnih fotoa- paratov, medtem ko je Panasonic ugotovil, da z micro 4/3 ne bo dovolj kruha, in začel še tesneje sodelovati z Leico pri formatu 35 mm. In ravno tu se je Sigma od- ločila prisloniti svoj lonček. Fp, kot je novincu ime, je po- sebnež na prvi pogled. Izstopa v pozitivni smeri. Ohišje je, najbolj preprosto rečeno, zelo enostav- no, le škatlica z rahlo zaobljeni- mi robovi. Na zadnji strani pre- vladujejo zaslon LCD in gumbi za upravljanje, na gornji strani je še nekaj dodatnih gumbov z velikim izbirnikom za preklapljanje med snemanjem videa in fotografira- njem. Njihovo relativno majhno število pomeni malo več skaka- nja po menijih, a pri tem fotoapa- ratu je to tudi pričakovano. Iskala ni, ne elektronskega ne optične- ga, so pa zato reže okoli zaslona LCD, ki so namenjene pasivnemu hlajenju tipala. Zaslon LCD žal ni gibljiv, očitno računajo na do- datne zaslone, kot jih imajo ka- mere, mogoče pa je dokupiti po- sebno lupo, s katero postane za- slon LCD elektronsko iskalo. Fp ima tri nosilce za stativ in doda- ten mikrofonski vhod, kar nazor- no kaže, da Sigma z njim tokrat meri na drugačno publiko. Tudi notranjost to potrjuje, je namreč eden od redkih fotoaparatov, ki ima le elektronski zaklop, zvok sprožilca je tako v celoti umeten. Bajonet je tipa L in je združljiv z vsem, kar sta do zdaj naredila Le- ica in Panasonic. Sigma je sicer že priredila nekaj svojih objekti- vov za ta bajonet, v preizkus smo dobili 45 mm f2.8. Pri Sigmi so mislili tudi na uporabnike, ki bi radi uporabljali svoje stare objek- tive. Na voljo sta dva vmesnika, za objektive SA in EF, kar močno poveča njihovo izbiro. Da foto- aparat meri na snemanje videa, govori tudi mikrofonski vhod, ki ga dopolnjujeta USB C ter micro HDMI. Novinec pozna vse klasič- ne načine fotografiranja. Med ostalimi zna prepoznavati obra- ze, čeprav utegne biti pri ostre- nju včasih malo samosvoj, kot večina brezzrcalnih fotoapara- tov. 24-milijonsko tipalo je tokrat klasično in ne Foveonovo, kot smo vajeni iz prejšnjih modelov. Razlog za to je video, kjer je kla- sično tipalo hitrejše kot Foveono- vo, kar se branja podatkov tiče. V povezavi s tipalom ima fp še eno presenečenje, in sicer razpon ob- čutljivosti. Ta se začne pri ISO 6 (da, prav ste prebrali) in zaklju- či pri ISO 102400. Z visoko ob- čutljivostjo opravi brez večjih te- žav in je konkurenčen vsem osta- lim, celo Sonyju A9. Bolj zani- mivo je, kako so snovalci izve- dli ISO 6. S tako nizko občutlji- vostjo so lahko sredi sončnega dne s polno zaprto zaslonko časi med 1/5 sekunde ali celo dalj- ši, z močnejšim filtrom ND tudi okoli minute ali več. Fotoaparat seveda nima tako nizke osnovne občutljivosti, ampak se poslužu- je izredno kratkih časov in zdru- ževanja posnetkov, da doseže ta s Skladno s hitrejšim tipalom so izboljšali in pohitrili tudi sistem samodejnega ostrenja. DIGITALNI FOTOAPARATI NAJBOLJŠI > julij-avgust 2020 43 efekt. Zaradi tega tudi porabi več časa, ker mora sestaviti posne- tek, tudi če je čas za osvetlitev okoli 1/30 sekunde ali krajši. V praksi to pomeni, da morate ob- vezno uporabiti stativ, brez njega ne bo šlo. Edino, kar nas je zmo- tilo pri fotografiranju, je bil obča- sen relativno hiter prehod v be- lino v presvetljenih delih, tudi v načinu RAW. Za Sigminega novinca lahko rečemo, da je kamera, ki je na- menjena tudi fotografom. Tu se pravzaprav njen svet začne, v ločljivosti 4K in možnosti zapi- sa videa v nestisnjeni obliki. Po- leg snemanja videa na pomnil- niško kartico namreč omogoča tudi snemanje na zunanjo enoto prek izhoda mikro HDMI oziro- ma vtiča USB C . Tak video zna shranjevati v formatih MOV in CinemaDNG, ki je nestisnjen vi- deo v 12- oziroma 10-bitni barv- ni globini. Shranjevanje na zu- nanjo enoto je v tem primeru ob- vezno, kajti bitni pretok dose- ga kar 2,9 Gb/s. Tudi v formatu MOV zna biti požrešen, do 440 Mb/s. Ima tudi že nekaj predna- stavljenih barvnih profilov, če- prav bodo profesionalci verje- tno raje izbrali možnost nakna- dne barvne obdelave z manj na- sičenimi barvami. 4K zna sne- mati do 30 posnetkov na sekun- do, HD v polni ločljivosti do 120 posnetkov na sekundo. Če so bili prejšnji Sigmini fotoapara- ti bolj kot ne izložbeno okno, je fp iz drugačnega testa. Trenutno v Leica-Panasonic-Sigma nave- zi dopolnjuje izbiro za snemalce, predvsem po cenovni plati, saj je krepko cenejši kot Panasonic S1H. Manjka mu, recimo, vgra- jen umirjevalnik, kot ga ima za- dnji, a je zato dobro poskrbljeno za hlajenje tipala. Z video mo- žnostmi je naprava konkurenč- na tako rekoč vsem v tem cenov- nem razredu, saj zaradi veliko- sti omogoča uporabo na različ- nih nosilcih, kjer si uporabniki po svoje uredijo delovno okolje. Vsekakor dobrodošla novost, ki zna vsaj malo nagniti tehtnico v prid bajoneta L. Alan Orlič Digitalni fotoaparat z izmenljivi- mi objektivi. Ločljivost: Do 6000 × 4000 pik. Tipalo: Efektivno 24,6 milijonov pik. Velikost in vrsta tipala: 35,9 × 23,9 mm, CMOS. Prodaja: www.sigma-si.com Cena: 2.000 EUR (ohišje). X Velikost, video možnosti. Z Ni vgrajenega umirjevalnika, ISO 6 uporaben le s stativom. SIGMA fp 44 julij-avgust 2020 DOSJE INTERNET ZA VSEP lovekove pravice so pra- vice, ki so neločljivo po- vezane s celotno ljud- sko populacijo, ne glede na raso, spol, narodnost, jezik, vero in drugo. Vključujejo pravico do ži- vljenja, svobode, lastnega mne- nja, izražanja, dela, izobrazbe in podobno. Do človekovih pravic so brez kakršnekoli diskrimina- cije upravičeni vsi ljudje. Omrež- je vseh omrežij, katerega zametki segajo več kot 60 let v preteklost, je danes tako razširjeno, da ga mnogi štejejo za temeljno člove- kovo pravico. Leta 2013 je usta- novitelj družabnega omrežja Fa- cebook Mark Zuckerberg objavil predlog z naslovom Je povezanost z omrežjem človekova pravica? in v njem orisal načrt, kako poveza- ti tudi ljudi v siromašnejših pre- delih sveta. Leta 2017 so Zdru- ženi narodi sprejeli resolucijo, s katero so svobodo interneta raz- glasili za nedotakljivo človeško dobrino. Čeprav je niso podprle vse države, med vidnejšimi Ru- sija, Kitajska in Južna Afrika, jo imajo zagovorniki splošnega do- stopa do interneta za temeljni ka- men nove človekove pravice. Na internetu je danes več kot štiri milijarde in pol ljudi, kar nam razkrije tudi spletna stran Internet Live Stats, ampak to še vedno pomeni, da so milijar- de brez te za nas tako pomemb- ne dobrine. Interneta je dele- žnih več moških kot žensk, veli- ko vlogo pri dostopu in njegovi kakovosti igra premoženje, kar je skregano z zgoraj navedeno defi- nicijo človekove pravice. Nepro- fitna organizacija Access Now, ki se v imenu slehernika zavze- ma za prost dostop do spleta, je objavila poročilo #KeepItOn, v katerem ugotavlja skrb vzbuja- joče število držav, ki so v zadnjih treh letih grobo posegle v člove- kovo pravico do interneta. Med 2016 in 2018 so zaznali vsaj 377 svetovnih izklopov interneta. To- vrstna državna posredovanja, ki so se jih vlade večinoma poslu- ževale pri zatiranju nemirov, so se od leta 2016 podvojila. Vsi za- beleženi izklopi so človeštvu sku- pno odrekli kar 15 let dostopa do interneta in vključujejo različne prijeme, od popolne internetne teme, izklopa mobilnega omrež- ja do blokade določenih družab- nih omrežij. Človekova pravica do interneta Internet je tri desetletja stara (komercialna) dobrina, brez katere si ne predstavljamo več normalnega življenja. Postal je tako pomemben, da ga mnogi štejejo za človekovo pravico. Žal je na svetu vse preveč držav, ki se na te pravice požvižgajo. Boris Šavc Č  Število uporabnikov interneta med drugim nazorno prikaže spletišče Internet Live Stats.  Kitajska je med državami, kjer imajo omejen internet na vsakodnevnem jedilniku. Med glavnimi razlogi za tovrstni pristop vlada omenja skrb za varnost državljanov. julij-avgust 2020 45 INTERNET ZA VSE DOSJE P Zadnje poročilo #KeepI- tOn za leto 2019 razkriva, da je bilo daleč največ izklopov in- terneta v Aziji, sledita ji Afrika in Južna Amerika. Tudi Evropa ni imuna na tovrstne mahina- cije, tri incidente so zabeležili v Rusiji ter enega v Veliki Britani- ji. Leta 2019 je svojim državlja- nom za nekaj časa ukinilo do- stop do spleta ali ga upočasni- lo do neuporabnosti kar 33 dr- žav, to je osem več kot leto prej. Med kršitelji je močno prednja- čila Indija, ki se je teh mehaniz- mov poslužila 121-krat. Največ- krat so jo posnemali v Venezue- li (12 izklopov), Jemnu (11), Ira- ku (8), Alžiriji (6) in Etiopiji (4). Skrb vzbujajoče je, da se države omejevanja interneta lotevajo vse (pre)večkrat tudi v primerih, ki v nobenem pogledu niso opra- vičljivi. V Indiji ugotavljajo, da so bili deležni internetnega mrka, čeprav ni bilo ogrožanja javnega reda, miru in varnosti. Izklopi in- ternetnega in mobilnega omrež- ja lahko posameznika nepopra- vljivo prizadenejo. V Pakistanu je znan primer, ko ob izklopu mo- bilnega omrežja leta 2016 udele- ženka v prometni nesreči, Shah- taj Qadir, ni mogla priklicati po- moči in bi skoraj izkrvavela. Na srečo se ta dogodek ni končal tragično in je nesrečnici pustil le psihične posledice, a veliko, jav- nosti neznanih, primerov je brž- kone imelo temačnejši konec. Kršitelji človekovih pravic iz- klope oziroma omejevanje opra- vičujejo s številnimi razlogi, kot ne bi vsi vedeli, da mnoštvo izgo- vorov vedno skriva neprijetno re- snico. Med uradnimi izjavami je največkrat slišati preprečevanje lažnih novic ali sovražnega go- vora, skrb za javno ali nacional- no varnost, preventivne ukrepe in podobno. Resnici na ljubo je več tudi neprijetnih resnic, inter- netni mrk je največkrat posledica politične nestabilnosti, protivla- dnih protestov, skrivanja voja- ških akcij in tako naprej. V Veli- ki Britaniji so tako ukinili dostop do interneta na vlakih in posta- jah podzemne železnice z name- nom »preprečiti in odvrniti resne motnje«, ki naj bi jih povzročili okoljevarstveni protestniki. Po- leg popolne prekinitve dostopa do interneta na določenih delih svojega ozemlja se države precej poslužujejo tudi upočasnjevanja povezav in s tem mešanja štren različnim protestnikom. Skrb vzbujajoče je predvsem dejstvo, da je pristop v porastu ter da ga ne najdemo zgolj v državah z av- toritativnim režimom, temveč je vedno pogostejši tudi v demo- kratičnih deželah. Ne predstavlja nevarnosti le kršenju človekovih pravic, ampak znatno prispeva h globalnemu zatonu demokracije. Kakšna bo prihodnost interne- ta kot temeljne človekove pravi- ce? Jasno je, četudi internet ni vsesplošno priznana pravica, je sredstvo, ki omogoča druge te- meljne dobrine. Prav pandemi- ja koronavirusa je razkrila, kako pomemben del sodobne družbe je internet. Brez njega bi se svet še bolj ustavil, ljudje ne bi mogli delati, otroci se ne bi izobraževa- li, težje bi ostali doma in se neu- spešno spopadali z virusom. Da- nes, ko je brez interneta na svetu še vedno več milijard ljudi, je čas za smele korake. Jasno je, da je treba vse sile upreti v njihovo po- vezovanje v prihodnosti, vendar pri teh naporih ne smemo poza- biti, v kakšen splet jih bomo po- vezali. Ni dovolj, da povežemo svet, treba je ustvariti splet, v ka- terega jih bo vredno povezati.   Neprofitna organizacija Access Now skrbno sledi izklopom interneta po svetu in redno izdaja letno poročilo o dogodkih #KeepItOn.  Pandemija covida-19 je poskrbela, da smo spoznali, kako pomemben člen sodobne družbe je internet. Brez njega bi se nedavno poleg drugih stvari popolnoma ustavilo tudi izobraževanje tako otrok kot odraslih. 46 julij-avgust 2020 DOSJE UMETNA INTELIGENCAP ri nas doma je največji stres zagotovo doživlja- la najmlajša članica, ki je z vedno glasnejšim govorjenjem poskušala prepričati Siri k sodelo- vanju, a z nerazumevanjem smo se spopadli prav vsi, pa čeprav an- gleščino dobro obvladamo. Problemi so privreli na dan tudi pri tistih, ki jim je anglešči- na materni jezik, a govorijo z lo- kalnimi naglasi. Ko je časopis The Washington Post leta 2018 izvedel raziskavo o pametnih po- močnikih in pomočnicah, osre- dotočili so se na Alexo in Google Home, je ta razkrila opazne raz- like v razumevanju ameriških naglasov. Najslabše rezultate pa so zaznali pri ljudeh, ki jim angleščina ni bila materni jezik, a so bivali v ZDA. Umetna inte- ligenca, ki poganja te pomočni- ke, se nauči prepoznati različne naglase s poslušanjem množice različnih glasov, z učenjem vzor- cev in s snovanjem povezav med frazami, besedami in zvoki. Za to seveda potrebuje raznolik na- bor podatkov. Če ga nima na vol- jo, potem naglasi, ki niso pogos- ti, niso vključeni in jih zato slabo razume. Leto kasneje je poročilo Zdru- ženih narodov opozorilo še na temnejšo plat tovrstnih pomoč- nikov ter pomočnic, in sicer na krepitev spolnih predsodkov in stereotipov. Microsoftova Cor- tana je dobila ime po umetni in- teligenci v igri Halo, ki jo vidi- mo kot žensko, v imenu Applove Siri se skriva ime, ki opisuje lepo žensko, ki te popelje do zmage, Google Assistant je sicer spol- no nevtralno ime, a ima privzeto ženski glas. Ta izbira pa ni nakl- jučna. Kot je za časopis The Gu- ardian povedal Ryan Sherman, ki sodeluje pri projektu razvo- ja nevtralnega glasu Q, raziska- ve kažejo, da ženski glasovi da- jejo občutek pomoči, voljnosti in podrejenosti. Moški glasovi pa se v umetni inteligenci uporablja- jo za sporočanje superiornosti in avtoritativne lastnosti. Čeprav se je svet premaknil stran od binar- nega dojemanja spola in tovrst- nih predsodkov, se snovalci sto- ritev še vedno oklepajo omenje- nih preferenc in s tem tudi krepi- jo predsodke. Krepitev stereotipov in predsodkov Da je glas večine pomočnikov privzeto ženski, so Združeni na- rodi v lanskem poročilu izposta- vili kot krepitev spolnih pred- sodkov in stereotipov. Kot skrb vzbujajoče pa so izpostavili nji- hove odgovore na žaljivke. Če si Siri dejal, da je »a bitch« (psica oziroma v omiljenem konteks- tu zgolj packa), je odgovorila, da »bi kar zardela, če bi lahko«. Ta odgovor so si tudi izposodili za naslov zgoraj omenjenega poro- čila. Charlotte Webb, soustano- viteljica The Feminist Internet, je za The Guardian izpostavila, da to kaže, kako glasovna tehno- logija ni programirana, da bi se pravilno odzvala na tovrstne žal- jivke in zlorabe. Čeprav Siri še vedno ne pove jasno, da tovrstno vedenje ni sprejemljivo, odgovori z vsaj »I won’t respond to that« (Na to ne bom odgovorila). O razlikah in krepitvi predsod- kov je za Wired spregovorila tudi Caroline Criado Perez, avtorica knjige Invisible Women, ki jo skr- bi, da se algoritmi učijo na nabo- ru podatkov, ki vsebujejo pred- sodke do žensk, nato pa te algo- ritme vključujemo v vedno več področij življenja. To velja tako za glasovno prepoznavo, kjer sto- ritve ne prepoznajo ženskih gla- sov, kot algoritme, ki se odloča- jo, ali bo življenjepis pri prošn- ji za službo sploh kdo prebral ali bo že pred tem izločen. Avtorica izpostavi tudi, da so ob predsta- vitvi Siri uporabniki ob njeni po- moči lahko poiskali dobavitelje viagre, ne pa tudi klinik, kjer je mogoče opraviti splav. Kako ne- spretni, netaktni in škodljivi so lahko tovrstni pomočniki, poka- že tudi povsem neprimerna poi- zvedba, kako ubiti partnerja. Siri na to vprašanje dejansko odgovo- ri s seznamom predlogov, ki jih poišče na spletu. Nekaj humorja pa so razvijalci vendarle pokaza- li pri poizvedovanju, kam odložiti truplo, ob katerem je Siri včasih ljudi napotila na zapuščene kam- nolome in podobne zakotne kra- je, zdaj pa pove le, da je odgovor na to nekoč vedela. Algoritme ter umetno inteli- genco ustvarjajo ljudje in tako sta razvoj ter spopadanje s spol- nimi predsodki povezana tudi z zastopanostjo žensk. Čeprav bi ženske in njihove izkušnje mo- rale biti integrirane v vse korake razvoja umetne inteligence, jih je bilo glede na poročilo Svetovne- ga gospodarskega foruma iz leta 2018 na tem področju zaposle- nih le 22 odstotkov. Nabor podatkov Caroline Criado Perez, avto- rica knjige Invisible Women, in Lauren Klein, soavtorica knjige Data Feminism, sta v pogovoru za BBC spregovorili tudi o problemu V boj z neenakostjo in s predsodki Pomanjkljivosti digitalnih pomočnic in pomočnikov, kot so Siri, Cortana, Google Assistant in Alexa, smo vsi občutili tudi na lastni koži, saj slovenščina pač ni globalno razširjen jezik. Ker jih torej uporabljamo v angleščini, pademo nekoliko niže na lestvici razumevanja naših zahtev. Tamara Harb P  Chatbot F’xa razkriva predsodke umetne inteligence. Vir: Spletna stran F’xa, posnetek zaslona. julij-avgust 2020 47 UMETNA INTELIGENCA DOSJE P nabora podatkov. Proizvajal- ci avtomobilov so, denimo, svoje izdelke testirali, ne da bi vključi- li podatke za ženska telesa, ali pa so le prilagodili moško testno lu- tko, in tako so pasovi, naslonjala za glavo in zračne blazine temel- jili na podatkih za moške. V tem primeru je slab nabor podatkov povzročil večjo ogroženost žensk. Katharina Borchert, Mozilla Chief Innovation Officer, je za The Guardian povedala, da so podjetja, ko so začela s prepo- znavo govora, sprva uporablja- la podatke iz radia. Na radiu so ponavadi bili govorci materne- ga jezika, veliko je bilo moških s šolanim glasom. To je nemudo- ma pripeljalo do neenakosti, saj je bilo vključenih premalo žen- skih glasov in ljudi z nestandard- nimi naglasi, zato so na začetku glasovni pomočniki in pomočni- ce težje razumeli ženske. Več kot je glasov vključenih v nabor po- datkov, večja je kakovost prepo- znave govora na dolgi rok. Mo- zilla je v 2019 tako začela projekt Common Voice, da bi zbrali gla- sove iz celotnega sveta v nabor podatkov in s tem diverzificira- li govor ter slušno razumevanje umetne inteligence. Podatki, iz katerih se učijo al- goritmi, bi morali biti oblikova- ni tako, da bi presegli diskrimi- nacijo spolov in naslavljali izzi- ve, s katerimi se srečujejo žen- ske. A ženske niso edina skupi- na, na katero razvijalci govornih pomočnikov in pomočnic poza- bljajo. Rasni predsodki Raziskava, ki so jo izvedli na Stanfordu, je razkrila, da mode- li glasovne prepoznave slabše ra- zumejo temnopolte. V raziska- vi so preverjali javno dostopna orodja iz podjetij Apple, Ama- zon, Google, IBM in Microsoft, ki so prosto na voljo za izdelovan- je storitev prepoznave govora. Ta orodja s Siri in z Alexo sicer de- lijo nekaj osnovne tehnologije, a ne gre za točno to tehnologijo. Testi so potekali 2019 in izkaza- lo se je, da tako kot pri sistemih prepoznave obraza, ki so v zad- njem času zavzeli več pozornosti v medijskem poročanju, tudi sis- temi prepoznave govora zrcalijo rasne predsodke. V okviru raziskave so tran- skribirali intervjuje z belci ter s temnopoltimi in razkrila je, da so tehnologije Appla, Amazona, Microsofta, Googla in IBM na- robe razumela 35 odstotkov be- sed, ki so jih izgovorili temno- polti ljudje, belcem pa je šlo bis- tveno bolje, saj je bilo takih le 19 odstotkov besed. Sistemi so pri- bližno 2 odstotka besedila, ki so ga povedali belci, označili za ne- razumljivo, pri temnopoltih je to bilo 20 odstotkov. Očitne torej te tehnologije naredijo bistveno manj napak pri govoru belcev, kar je delno posledica nerepre- zentativnega nabora podatkov. Spolno nevtralni Project Q Project Q poskuša tehnološ- ka podjetja prepričati, da pre- poznajo, da spol ni nujno bina- ren, torej moški ali ženski. Pri izbiri digitalnega pomočnika lahko namreč izbiramo le med dvema, a ta izbira ni dejanska re- prezentacija kompleksnosti spo- la. Danska kreativna agencija Virtue, Copenhagen Pride, Equal AI, Koalition Interactive in thir- tysoundsgood so skupaj z jeziko- slovci, s tehnološkimi strokovnja- ki in z oblikovalci zvoka pripravi- li brezspolni glas. Prototip so razvili že lani, a so težko našli pravi glas, saj pri viš- jih glasovih ljudje menimo, da so ženski, pri nižjih pa, da so moški. Ustvarili so štiri različice in jih poslali 4.500 ljudem po Evropi. Enega od glasov je večina ozna- čila za glas, pri katerem ne mo- rejo določiti spola, in ta je postal osnova za Q. Glas razvijajo, da bi bil vključen kot glas pomočnice ali pomočnika, pa tudi na drugih področjih, denimo v prevoznih sredstvih, kjer nas prav tako po- navadi nagovarjajo ženski gla- sovi. Ljudje tehnologijam dodajo svoje predsodke, kljub temu pa je tehnologija lahko tudi nosilka sprememb. Vse večji odstotek svetovnega prebivalstva se ne identificira kot moški ali žen- ski in tako pade v kategorije, ki so šele zdaj bolje prepoznane v družbi. Tudi zaradi nerazume- vanja okolice, nepoznavanja, iz- ključevanja se v teh skupinah po- javlja visoka stopnja težav. Umet- na inteligenca bi s popularizacijo nevtralnega spola in glasu prine- sla priznanje ter opaženost. Ryan Sherman meni, da bi morala te- hnološka podjetja glede na vpliv, ki ga imajo v družbi, prevzeti tudi odgovornost za prihodnost bolj vključujoče družbe. Pravice in dolžnosti Vsi imamo pravico biti slišani in videni. A da bo res tako, mo- rajo sistemi slišati veliko zvoč- nih posnetkov in prebrati veliko besedil, da lahko oboje poveže- jo. Če podatki ne vsebujejo raz- nolikih narečij, jih umetna inte- ligenca ne bo prepoznala. Seve- da pa so tovrstni projekti dragi in časovno požrešni, a dolgoroč- no neizogibni. Ena bolj uporabl- jenih zbirk podatkov je še vedno Switchboard, ki je bila ustvarje- na 1990 na univerzi v Pensilva- niji in vsebuje približno 2.400 telefonskih pogovorov, zbra- nih od 543 ljudi iz ZDA. A tudi v drugih zbirkah podatkov ame- riških glasov manjkajo pogovo- ri neizobraženih, podeželskih, temnopoltih ljudi in govorcev angleščine kot tujega jezika. Ne- koliko lažje delo je na tem pod- ročju imel BBC, ki razvija svoje- ga digitalnega pomočnika oziro- ma pomočnico z delovnim naslo- vom Beep, saj je prisoten po ce- loti državi in so tako lahko k so- delovanju povabili res širok na- bor ljudi za visoko raven zasto- panosti. Prišli smo torej do točke, kjer umetna inteligenca vpliva na odločitve, ki določajo o prihodnosti posameznika in družbe, zato je pomembno, da podjetja, ki razvijajo algoritme, prevzamejo aktivno vlogo v tem, da bodo bolje zrcalili podobo družbe. Tehnološka podjetja bi morala postati nosilci sprememb, ne slepo slediti preferencam in predsodkom uporabnikov ter podatkom, am- pak jih pretehtati in se z njimi spopadati.   Predstavitveni video projekta Q. Vir: Meet Q - The First Genderless Voice, posnetek zaslona.  Rast glasovnih iskanj. Vir: Poročilo I’d blush if I could, UNESDOC Digital Library 48 julij-avgust 2020 DOSJE MEDIJI IN PLAČILNI ZIDOVIP a prelomu tisočletja so tiskani mediji začeli ugotavljati, da internet ne bo niti muha enodnevnica niti nišna storitev. Tedaj je bil še pre- cej manj vseprisoten, zato se je zdelo povsem razumno na inter- netu ponuditi vsebine iz tiskanih izdaj. Dostop do njega je tako in tako imela le manjšina. Lani je internet resda redno uporablja- lo 83 odstotkov Slovencev (po- datki Statističnega urada), pred dvajsetimi leti pa je bila situaci- ja popolnoma drugačna. Po razi- skavi RIS 1999 je takrat le 10 od- stotkov podjetij navedlo, da upo- raba interneta kakorkoli vpliva na njihove prihodke (pomislite, kako je danes!), delež elektron- skih naročil je znašal manj kot pet odstotkov, dostop do interne- ta pa je imelo 15 odstotkov pre- bivalcev. Toda ko je internet postajal če- dalje priljubljenejši, je začel po- časi žreti tiskane medije, radio in televizijo. Založniki so raz- lično hitro ugotovili, da prisot- nost na internetu sama po sebi ne bo dovolj, temveč jo bo treba tudi unovčiti. Načelno sta nači- na dva: prihodki od oglasov (na spletu) ali zaklep vsebin in po- nujanje naročnin. Večina medi- jev uporablja kombinacijo pristo- pov. Pomemben način financira- nja so še donacije, ki jih ponava- di uporabljajo manjša spletišča (npr. podcrto.si), a tudi nekateri velikani. Britanski The Guardi- an se je, na primer, odločil, da je pravica javnosti do informirano- sti tako velika, da bodo vse svoje članke odprli, vendarle pa bralce pod člankom pozovejo k finančni podpori izdajatelja. Prvi plačljivi zid Ameriški poslovni časnik je že od samega začetka vedel, da na internetu vsebin ne bodo ponu- jali zastonj. The Wall Street Jo- urnal je spletno stran dobil april 1996 – v ilustracijo: takrat sta se bojevala Internet Explorer in Netscape Navigator, Google pa sploh še ni obstajal – in avgusta istega leta so jo zaklenili. Brez- plačna je bila le v kratkem pre- izkusnem obdobju vmes, potem pa je tedaj imenovani Wall Street Journal Interactive Edition dobil spletno naročnino. Ni bil prvi na internetu, je pa prvi izmed veli- kih, ki je uvedel naročnino. Članke so objavili ob polno- či, nekatere pa med 2. in 3. uro, ko je morala konkurenca svoje odtise poslati v tiskarno. Na- ročnina je stala 50 dolarjev na leto (okrog 80 dolarjev v dana- šnji protivrednosti) oziroma 30 dolarjev za obstoječe naročni- ke tiskane izdaje, ki so tako in tako že plačevali 164 dolarjev letno. Takrat je odgovorni ure- dnik Neil Budde priznal, da ni- majo občutka, ali je to primer- na cena. Želeli so dovolj nizko ceno, da ne bi izzvala preveč re- volta, saj je bil internet tedaj iz- razito brezplačen, in hkrati do- volj nizko, da bi jo ljudje še pla- čali. Na vprašanje, ali ne bodo s tem kanibalizirali lastne tiska- ne izdaje, je odvrnil, da bo slej ko prej nekdo ponudil časopis na internetu, zakaj ga ne bi to- rej kar sami. Ob zagonu je sple- tna stran The Wall Street Jour- nal imela 361 naročnikov, danes pa jih ima prek dva milijona. Plačljivi zid, ki ga je imel The Wall Street Journal leta 1996, je bil precej drugačen od dana- šnjih. Vsebine za internet so bile tedaj pripravljene ločeno. Dejan- sko so članke za internetno iz- dajo pripravljali iz tiskanih vse- bin s prepisovanjem in spremi- njanjem. Naokrog so jih nosili na disketah, spletno stran pa je vsak dan ure postavljal en posa- meznik. Za današnji čas nepred- stavljivo. Za zaprtimi vrati Internet je tiskane medije prisilil, da svoje vsebine objavljajo tudi na spletnih straneh. To je precej spremenilo finančne konstrukcije, saj je bilo sprva vse, kar je na internetu – brezplačno. Časniki in revije so zato začeli uvajati plačljive zidove, s katerimi so dostop do vsebin pripustili le naročnikom ali kupcem posameznih člankov. Ti zidovi pa so mestoma luknjičasti, često povsem namerno, kar z nekaj iznajdljivosti omogoča dostop do vsebin brez naročnine. Matej Huš N Glasujmo z denarnico Preverjene, poglobljene, raz- delane in kakovostne vsebine stanejo. Tudi pričujoči prispe- vek berete v reviji, ki jo zelo re- sno ustvarja več kot ducat lju- di. Morda lahko pri brezplač- nem dostopu do tujih vse- bin svoje ravnanje navidezno upravičujemo z nizkim sloven- skim standardom v primerja- vi z zahodnimi državami, med- tem ko na lokalni ravni tega ne moremo. Glasujmo z de- narnico.  The Guardian je ubral drugačen pristop in namesto naročnine uporablja donacije.  The Wall Street Journal je že leta 1996 uvedel plačljivi zid, ki je ostal do danes. julij-avgust 2020 49 MEDIJI IN PLAČILNI ZIDOVI DOSJE P Zid ni zidu enak The Wall Street Journal še da- nes uporablja tak trdi plačljivi zid (hard paywall). Vse vsebine so zaklenjene, brezplačnih ogle- dov pa ni (razen v kakšnem ho- telu ali knjižnici, kjer zakupijo dostop). Brez naročnine lahko vidimo le naslove in prvih nekaj stavkov. Ponekod pa časniki upora- bljajo mehke plačljive zidove (soft paywall), ki imajo več raz- ličic. Bodisi so zaklenjeni le do- ločeni članki, običajno krajši in enostavnejši (freemium), bodi- si se dostop sprošča kako druga- če. Nekateri časniki (z registra- cijo) dovoljujejo dostop do ome- jenega števila člankov na mesec. Drugi članke odprejo, če na stran prideskamo z Googla ali kate- re druge strani (ali družbenega omrežja, kot je imelo nekoč ure- jeno slovensko Delo). Določeni časniki dostop pogojujejo geo- grafsko, kar se je razširilo še po- sebej po sprejemu GDPR, zaradi česar iz Evrope naenkrat ni več dostopnih kup (sicer brezplač- nih) regionalnih časnikov iz ZDA in Kanade. Različne izvedbe plačljivih zi- dov so razumljive, ker različ- ni založniki sledijo različnim ci- ljem in tudi startajo z zelo različ- nih izhodišč. The Wall Street Jo- urnal, na primer, nudi specializi- rane gospodarske novice, med- tem ko je The New York Times obči časnik. To pomeni, da vse- bin iz prvega morda ne bo moč najti drugod, tiste iz zadnjega pa bodo – razen največjih prei- skovalnih zgodb – dostopne tudi drugod. Zaradi tega sta pristopa različ- na. The New York Times bralcem ponuja pet brezplačnih člankov na mesec (kar se seveda da raz- tegniti, kot prikazujemo v nada- ljevanju). V preteklosti je nudil celo 20 brezplačnih člankov, a se je to izkazalo za preveč. Svojčas je bil zid na The New York Time- su namenoma še bolj luknjičav. Kadar smo do članka prispeli iz rezultatov Googlovega iskanja (referral) ali deljene vsebine na družbenem omrežju, je bil ta ve- dno odklenjen. Ni težko uvideti, kako je to mogoče uporabiti za dostop do kateregakoli članka. Propadli projekt Piano Tudi v Sloveniji so prvi pri- meri plačljivih zidov že precej stari. Časnik Finance ga je uve- del leta 2003 in do danes nekaj- krat prilagodil model, a osnovna premisa ostaja – daljši, vsebin- ski članki so plačljivi. Naslednji večji korak je sledil devet let po- zneje. Sedem medijskih hiš je za deset svojih izdaj (Dnevnik, Delo, Slovenske novice, Dolenj- ski list, Ekipa, Autobild, Primor- ske novice, Gorenjski glas, Poža- report in Računalniške novice) januarja 2012 začelo uporablja- ti skupni plačljivi zid Piano. Re- šitev slovaškega podjetja Piano Media je ponujala mesečno na- ročnino 4,89 evra (ali letno za nanstveni članki so za pla- čljivimi zidovi že desetletja. Tematika je tako obsežna, da bi o njej lahko napisali svoj čla- nek, a gre v skrčeni različici gre tako- le. Večina znanstvenih revij je plačlji- vih, modela pa sta dva. Bodisi je ob- java članka brezplačna in je za bra- nje potrebna naročnina (ali posa- mični nakup) bodisi avtorji ob ob- javi plačajo pristojbino tudi do ne- kaj tisoč evrov, zaradi česar je članek brezplačen. Revije, ki imajo naročni- ški model, naročujejo visokošolske in raziskovalne institucije (lahko tudi v konzorcijih), s čimer imajo potem vsi tamkajšnji raziskovalci ob brskanju s pravih IP-naslovov ali službenim ge- slom za oddaljeni dostop možnost prebiranja člankov. Številni avtorji in njihove instituci- je lastne članke objavijo tudi na svo- jih spletnih straneh (to smejo). Naj- boljši kažipot po teh sekundarnih vi- rih je kar Google Scholar, ki ob iska- nju člankov izpiše še povezavo, kje je mogoče dobiti ves članek, če je kjer- koli dostopen. Od leta 2011 pa obstaja spletna stran Sci-Hub, ki jo je ustanovila ka- zahstanska računalničarka Aleksan- dra Elbakjan. Na strani, ki deluje ka- kor iskalnik, so tako rekoč vsi znan- stveni članki. Za uporabo ni potrebna nobena registracija, preprosto vnese- mo ime članka in ga dobimo. Sci-Hub s tem krši materialne avtorske pra- vice, saj jih za recenzirane in stavlje- ne inačice člankov pridobijo založniki. Zaradi te storitve je avtorica v ZDA iz- gubila dve tožbi, stran pa redno me- nja domeno. V znanosti se v zadnjih letih čedalje več govori o problemati- ki plačljivega dostopa do člankov, saj so dobički založnikov zelo veliki, ko pisanje, urednikovanje in recenziranje brezplačno opravijo raziskovalci, zalo- žniki pa članke le stavijo. Za elektron- ske knjige je sorodna stran Libgen. Sci-Hub ob prvem dostopu do član- ka tega odpre tako, da uporabi prijav- ne podatke katerega od raziskovalcev na neki svetovni univerzi, ki jih je po- sredoval strani. Ko najde ustrezen do- stop, članek shrani v lokalen repozito- rij, od koder bo vedno takoj dostopen. ZNANSTVENI ČLANKI Plačljivi zidovi v znanosti Z  SciHub je največje orodje za nelegalni dostop do zaklenjenih znanstvenih člankov. G.mail.ov trik Številni plačljivi zidovi tudi z brezplačnim uporabniškim imenom omo- gočajo dostop do nekaj člankov na mesec (npr. 5). Rešitev za branje več člankov je torej trivialna, le nekoliko truda zahteva – registrirati se mo- ramo večkrat, za kar potrebujemo več elektronskih naslovov. Te zlah- ka ustvarimo pri Gmailu, Yahooju in ostalih ponudnikih brezplačnih na- slovov. Še enostavneje pa gre s trikom, ki deluje na Gmailu. Google ne raz- likuje med naslovi, ki se razlikujejo v številu pik. Tako pride v isti pre- dal pošta, ki jo pošljemo na imepriimek@gmail.com, ime.priimek@gmail. com ali celo ime.pri.imek@gmail.com itd. To pomeni, da lahko tako mo- dificirane naslove uporabimo za registracijo kot novi uporabnik na pla- čljivem zidu, potrditveno sporočilo pa bomo še vedno prejeli v isti po- štni predal. Voila. 50 julij-avgust 2020 DOSJE MEDIJI IN PLAČILNI ZIDOVIP 48,90 evra) in dostop do vsebin vseh sodelujočih izdaj, zbrana sredstva pa so se v razmerju 70 : 30 delila med založnike in ponu- dnika plačljivega zidu. Razrez po založnikih pa je bil potem odvi- sen od dejanske branosti. Piano ni dolgo živel, saj se kar nekaj založnikov ni odločilo za vstop, Delo in Slovenske novi- ce pa sta že leta 2013 izstopila iz sistema. Piano je imel v prvem letu zgolj 1.500–1.800 naročni- kov, kar je precej manj od načr- tovanih deset tisoč, zato so prvo leto sklenili v rdečih številkah. Zaradi medlega odziva javno- sti in tudi nezadovoljstva v me- dijskih hišah (ki so od premalo naročnikov dobivale le majhen odstotek od že tako nizkih 4,89 evra), ki se je zrcalilo v njihovih odhodih, se je Piano kot enotni plačljivi zid od slovenskega trga poslovil leta 2015. Dandanes imajo slovenski časopisi indivi- dualne plačljive zidove, ki se raz- likujejo po strogosti. In kako uspešni so pri tem? Podatke razumljivo neradi delijo, le tu in tam se kdo pohva- li. Finance so imele lani, na pri- mer, dobrih 6.000 digitalnih na- ročnikov (od 11.000 vseh na- ročnikov skupaj). Za primerja- vo: prodana naklada Večera in Dnevnika naj bi bila (uradnih podatkov ni) okoli 20.000, Dela pa slabih 25.000. V tujini so bi- stveno bolj zgovorni. The New York Times ima pet milijonov di- gitalnih naročnikov in velja za enega večjih tujih zmagovalcev koronakrize, saj je v prvem leto- šnjem kvartalu digitalne naroč- nike pridobil hitreje kot kadarko- li prej (prirast 587.000). Prek zidu Ker smo v tehnični reviji, si iz čisto izobraževalnih vzgibov oglejmo, kako je plačljive zido- ve mogoče preplezati. Omejili se bomo seveda le na legalne meto- de, ki izkoriščajo namerno vgra- jeno mehkost zidov (torej dolo- čeno število brezplačnih člankov, odprtost glede na način prihoda (referral), IP-naslovi). Začnimo pri najobičajnejših. Plačljivi zidovi, ki štejejo števi- lo prebranih člankov, počno to na najrazličnejše načine, tako je tudi metod, kako jih zaobiti, več. Ko dosežemo kvoto in član- kov ne moremo več brati, lah- ko odpremo drug brskalnik (Fi- refox, Chrome, Edge, IE, Opera itd.), v katerem bo morda šlo. Poskusimo lahko pobrisati vse piškotke ali odpreti način brez sledenja (incognito). Učinek ni enak (več v okvirju), zato velja preveriti oboje. Včasih je trik v onesposobitvi Java Scripta v br- skalniku. Mimogrede, večina časnikov pozna tri ravni dostopa – mimo- idoči (najbolj zaklenjeno) in na- ročnik nista edina, saj se lahko registriramo in ostanemo brez- plačni uporabnik. Nemalokrat tedaj vidimo nekoliko več član- kov, včasih pa se odklene tudi določeno število pravih. Nered- ko je isti članek (z dovoljenjem) objavljen še na kakšnem drugem portalu. Članki na Wired so, na primer, zaklenjeni, če pa se isti članek pojavi na ArsTechnici (oba portala imata istega lastnika), tam ne bo več zaprt. V Google zato velja vpisati fraze iz član- ka, ki jih še vidimo v uvodnih stavkih, in pogledati, ali se po- javijo še kod drugod. Samodej- no to počne razširitev Unpaywall za Chrome, ki poišče vse druge kopije članka. To zlasti velja za znanstvene članke, o čemer več v okvirju. Naslednji trik je zamenjati na- slov IP, kar lahko dosežemo na več načinov. V starih časih je šlo s prekinitvijo povezave z inter- netom in ponovno vzpostavitvi- jo, ko smo navadno dobili do- deljen nov IP, medtem ko je z današnjimi venomer povezani- mi napravami to teže. Lahko se povežemo s katero od storitev VPN (npr. ProtonVPN je brezpla- čen) ali pa uporabimo posredni- ški strežnik (proxy), kot je, deni- mo, www.hide.me. Včasih so član- ki začasno dostopni, potem pa se zaklenejo – v tem primeru bo ko- pijo morda imel Google ali Inter- net Archive. V prvem primeru v Google vpišemo naslov članka in v iskalnih rezultatih ob zadetku kliknemo Cached, v drugem pri- meru pa oddeskamo na www.ar- chive.org in preverimo, ali je sple- tna stran s člankom tam. Neka- tere revije imajo logiko obrnjeno – članki postanejo dostopni šele po preteku embarga, kjer težavo reši čas. Naslednji obvoz je neverjetno preprost. Za domeno strani, kjer je objavljen članek, preprosto do- damo piko. Namesto www.nytimes.com/2020/06/11/ sports/tennis/us-open-2020-plans. html odpremo www.nytimes.com./2020/06/11/ sports/tennis/us-open-2020-plans. html in članek bo postal dostopen. S to metodo se na številnih stra- neh (tudi YouTubu) izognemo tudi oglasom. Metoda deluje, če spletna stran ne normalizira na- slova gostitelja (hostname), kar pokvari sisteme za prikaz ogla- sov in mehkih plačljivih zidov. Na mobilnih napravah ta metoda običajno ne deluje, razen če zah- tevamo namizno stran (Request Desktop Site). Zanimivo orodje je sple- tna stran Outline.com, ki z izbra- ne spletne strani poreže oglase in ostalo »navlako«. Dobrodošel stranski učinek je, da v nekate- rih primerih odreže tudi plačlji- vi zid. To deluje zlasti na straneh, ki so tehnično izvedene tako, da naložijo celotno stran, potem pa jo zaklenejo oziroma prikrijejo. Temu se pravi, da vsebino zakri- va adwall. Tedaj lahko tudi z de- sno tipko kliknemo na del član- ka, ki ga vidimo, in izberemo Inspect Element. Še bolj primiti- ven način, ki tudi deluje, je, da preprosto dovolj hitro ustavimo nalaganje (kliknemo na gumb stop), ko je besedilo članka na- loženo, adwall pa še ne. Seveda v takem primeru pomaga tudi  Piano je bil v letih 2012–2015 skupni plačljivi zid največjih slovenskih časopisov, a se ni obnesel. s Na GitHubu obstaja razširitev za brskalnike, ki odstrani nekatere mehke plačljive zidove največjih časnikov. julij-avgust 2020 51 MEDIJI IN PLAČILNI ZIDOVI DOSJE P neposredni pogled v izvorno HT- ML-kodo strani (Ctrl + U v veči- ni brskalnikov). Obstaja še ena metoda, ki pa je primerna le za najvztrajnejše, čeprav je le vprašanje, kdaj jo bo kdo avtomatiziral. Google ima za namene indeksacije in iska- nja dostop do vseh vsebin, tudi zaklenjenih člankov. Pri iskanju po nekem članku bomo zraven zadetka videli izpisan stavek ali dva iz članka. Če iskanje ponovi- mo in med narekovaje dodamo zadnje tri besede stavka, bodo v prikazanih zadetki te tri besede na sredini izpisanih dveh stav- kov – in videli bomo malce več besedila. Če to ponavljamo, lah- ko sčasoma »preberemo« ves čla- nek, a metoda ne deluje za vse časopise. Na GitHubu obstaja razširitev za brskalnike, ki poskusi plačlji- ve zidove agresivneje odstraniti (github.com/iamadamdev). Na vo- ljo je za Chrome in Firefox. Ta kaj posebej novega ne more iz- umiti, a avtomatizira večino do- slej opisanih postopkov. V raz- širitev je dodan seznam dobrih sto najpopularnejših spletnih ča- sopisov v angleškem, nemškem, nizozemskem in španskem jezi- ku, ob obisku člankov pa stran izvede ustrezne »popravke«. Pobriše piškotke s te domene, ustrezno nastavi polje referral itd. To orodje deluje na straneh, ki omejujejo število brezplačno dostopnih člankov, medtem ko pri trdem plačljivem zidu (kot je na The Wall Street Journalu) se- veda ne more pomagati. Za slednje so na voljo tudi ne- legalne metode, ki jih seveda od- svetujemo. Ukradeni prijavni po- datki se najdejo v globinah in te- mnih delih interneta: na foru- mih, ki so dostopni prek Tora, v piratskih torrentih id. Vsi prijav- ni podatki imajo omejen rok tra- janja, saj množična uporaba hi- tro sproži alarme, zaradi česar jih spletne strani potem bloki- rajo. Lahko pa tudi kaj plačamo Za slovenske časnike omenje- na razširitev za Firefox/Chro- me ni prilagojena. S kombina- cijo opisanih metod bomo naj- laže brali Dnevnik, saj so v njem nekateri članki odprti, drugi na- menjeni le naročnikom, tretji pa vmes – registrirani uporabniki lahko na mesec preberejo štiri. Finance so nedavno spremenile koncept in ponujajo le zaklenje- ne in odklenjene članke brez sre- dnje poti. V Delu so nekateri za- klenjeni članki na voljo ob ogle- du reklamnega videoposnetka, drugi pa ne. Pri Večeru in Sloven- skih novicah pa ločujejo le pla- čljive in brezplačne članke brez vmesne poti. Veliko spletnih časopisov po- nuja akcije, kot je naročnina za 1 evro prvi mesec, ki jo lahko potem prekinemo. Kadar si res nujno želimo kak članek, do ka- terega drugače ne moremo, lah- ko ponekod kupimo samo en članek, povsod pa se je mogo- če naročiti za mesec dni. In kdo ve – morda ugotovimo, da so vsebine zanimive in kakovostne, skratka vredne tistih nekaj kav mesečno, ter ostanemo naroč- niki. Zato zaključimo vendarle v ne- koliko resnejšem tonu. Internet postaja smetišče vseh mogočih (dez)informacij, ki so dostopne brezplačno. Preverjene, poglo- bljene, razdelane in kakovostne vsebine pa stanejo. Tudi pričujo- či prispevek berete v reviji, ki jo zelo resno ustvarja več kot ducat ljudi. Morda lahko pri brezplač- nem dostopu do tujih vsebin svo- je ravnanje navidezno upraviču- jemo z nizkim slovenskim stan- dardom v primerjavi z zahodni- mi državami, medtem ko na lo- kalni ravni tega seveda ne more- mo. Glasujmo z denarnico.  rihodke ne prinašajo le oglasi ali naročnine. Časniki eksperimentirajo tudi z ne- katerimi drugimi, manj znanimi me- todami. Uporaba vtičnikov za bloki- ranje oglasov (AdBlock) pri branju brezplačnih vsebin neposredno ško- duje, zato čedalje več spletnih stra- ni v takem primeru vsaj pozove k iz- klopu ali pa branje brez izklopa kar onemogoči. Lepo je, če smo toli- ko kolegialni, da pogosto obiskane spletne strani vendarle dodamo na seznam izjem v AdBlocku. Še ena možnost so oglasni video- posnetki, kjer moramo ročno sproži- ti predvajanje, nato pa se članek od- klene. Za nekatere članke to upora- blja, na primer, Delo. V preteklosti smo videli še nena- vadnejše pristope. Slovensko podje- tje Double Recall je pred desetletjem začelo ponujati rešitev, kjer so bili članki dostopni, če smo v prikazano okence vnesli dve izrisani besedi (po- dobno kot Captcha). Ideja je bila v tem, da je šlo za oglaševalske znam- ke, ki so se tako ljudem bolje vtisnile v spomin, zato so oglaševalci to ne- koliko bolje plačevali. Način brskanja brez sledenja (in- cognito mode) je uporaben za ob- voz mehkih plačljivih zidov, ki šte- jejo število prebranih člankov. Zara- di tega številne spletne strani preve- rijo, ali uporabljamo ta način, čeprav se proizvajalci brskalnikov trudijo to preverjanje preprečiti. V Chromu je, na primer, spletna stran preverila le dostopnost API FileSystem, ki ga v incognitu ni. Ko so to zakrpali, pa so začeli preverjati velikost dovoljenega prostora, ki je bil v incognitu fiksiran na 120 MB. Google tu še ni našel po- polne rešitve. PRIHODKI Manj znane alternative P  DoubleRecall je bil inovativen način dostopa do člankov, kjer je moral uporabnik vpisati besedo po izboru oglaševalca. s Morda po naročnini za en mesec ugotovimo, da so vsebine vredne tistih nekaj kav mesečno, ter ostanemo naročniki. 52 julij-avgust 2020 DOSJE ČUDAŠKE NAPRAVEP ropad neke tehnikalije je ponavadi povezan s pre- pletom okoliščin. Mor- da je zadevica le predraga in nje- na nišna uporaba ne upraviči vi- sokega računa zanjo. Mogoče še ni napočil pravi čas za neki pro- dukt, saj ga ljudje ne razume- jo kot rešitev za resnično težavo, ampak za tehnologijo, ki je sama sebi namen. Pri snovanju napra- ve si razvijalci pogosto nadenejo tako rekoč konjske pla šnice in ne znajo presoditi njene dejanske uporabnosti in zaželenosti. Vča- sih potencialni uporabniki reč vidijo kot motnjo, ne pa kot pri- pomoček. Zgodi se tudi, da nav- kljub vloženemu trudu in razi- skavam tako razvojniki kot mar- ketingarji povsem napačno pre- sodijo uporabnost neke zadeve. Še huje, včasih povsem podce- nijo pamet potencialnih kupcev. Čeprav veliko teh naprav meri ravno na učinek novotarije, celo najbolj zagrizeni tehnološki za- nesenjaki ponavadi ne potrebu- jejo pametnega števca jajc v svo- jem hladilniku. Ali pač? Skrivnosti domače kuhinje Domača kašča je v splošnem primerno odlagališče čudežnih pripomočkov, ki začuda komaj dotaknjeni obležijo v mračnem kotičku nekega predala. Spo- mnimo se različnih rezalnikov za bana ne, pripomočkov za na- nos masla na kuhano koruzo ali lupilnikov avokada. Samo v ku- hinji lahko najdemo tehnološke čudeže, kot je Smarterjev iKet- tle, ki za borih 120 evrov gre- je vodo. Od koderkoli! Vklopiti ga je namreč moč ne le prek te- lefonske aplikacije, ampak tudi Alexe, Siri ali Googlovih zvočnih povelj. Kar je vsekakor bistve- no bolj kul, kot pa pritisniti sti- kalo in počakati minuto ali dve. Hapilabsov Hapifork je sicer res videti, kot da se človek prehra- njuje s kakšnim bolj nevarnim dildom, vendar pa v resnici nič hudega slutečemu lakotniku meri vnos hrane. Kako pogosto ješ? Kako dolgo ješ? Kolikokrat prežvečiš vsak grižljaj? S temi podatki naj bi pametne vilice spreminjale prehranjevalne na- vade, vendar pa ne znajo razlo- čiti med krožnikom solate in ke- ksov. Požeruhom pa prav nič ne preprečuje, da bi namesto tega gnjavatorja v roke vzeli čisto obi- čajne vilice. Čudovita naprava je GeniCan. To reč je treba pri- trditi na rob kante za smeti, od tam pa prek sporočil opozarja, kdaj je treba koš izprazniti. A to še ni vse! S to napravico je mo- goče poskenirati tudi črtno kodo odvržene embalaže, kar artikel takoj uvrsti na nakupovalni se- znam, ki ga hrani posebna apli- kacija. Čudovito! Svojevrstni šampion je Quir- kyjev Egg Minder, čuvar jajčk. Naprava je namreč preživela svo- jega stvaritelja, ki je bankrotiral pred petimi leti, in je še vedno za bori desetak na voljo prek Ama- zona. Ta naprava je namreč do- segla skoraj kultni status, pri- merljiv s kakšno Boogie ribo (mi- mogrede, novejše modele je mo- goče povezati z Alexo ...), za- radi česar se še vedno proda- ja. Kajti res dobro je, da lahko v vsakem trenutku prek telefona izveš, koliko jajc še čaka v doma- či shrambi in kdaj jim poteče rok trajanja, da slučajno ne zgrabi kakšna vražja salmonela. Poseb- na omemba pa med kuhinjskimi pripomočki velja pavšalno za kar vse pametne hladilnike. Stvar je enostavno v tem, da njihovo pro- gramje zastari zelo hitro, v ne- kaj letih, frižider pa nas večina kupuje z vsaj desetletjem rabe v mislih. Ker pamet nekaj stane, v povprečju skoraj jurja več od obi- čajnih modelov, je te denarce bo- lje vložiti v kakšno spodobno ta- blico. Ta prek aplikacij vrši skoraj vse dolžnosti pametnih hladilni- kov, kot je sledenje porabi hrane, a je cenejša in lažje nadgradlji- va. Povrhu pa dovolj ploščata, da jo lahko kakšen domači mojster enostavno nalepi na vrata. Prestol Mnogi med nami svoje najbolj kreativne trenutke doživljamo v kopalnici – bodisi v kadi bodi- si na stranišču. Prav ta prestol je zato pogosto cilj razvijalcev pa- metnih tehnologij. Le zakaj bi Pametna roba za nespametne ljudi Minilo je približno desetletje od pojava pametne tehnologije, ki se je zažrla v vse pore vsakdanjika. Povezljivost naprav, internet stvari, napredek v umetni inteligenci – preteklo desetletje je zaznamoval kup novotarij. Povzročile so pravo revolucijo v človeški komunikaciji, delu in zabavi, vendar tale zapis ni zgodba o zmagovalcih. Kajti vsak uspeh ima za sabo kopico poskusov, ki so zaradi tega ali onega razloga propadli. Nasmejmo se prgišču neumnosti, ki jih je naplavila digitalna revolucija. Gregor Stamejčič P  Egg Minder je eden od tistih neuporabnih pripomočkov, ki jim je uspelo doseči kultni status. Kljub svoji neuporabnosti se zato še vedno kar uspešno prodaja. julij-avgust 2020 53 ČUDAŠKE NAPRAVE DOSJE P na školjki brezciljno posedal, če pa ima lahko vgrajeno ambien- talno svetlobo, bluetooth zvoč- nike, sedežni grelnik in samo- dejni dvig pokrova? Seveda ta- kšno Kohlerjevo stranišče spreje- ma tudi zvočna povelja in je po- vezano z Alexo. V resnici manj- ka le kakšen robotski služabnik, ki bi gospodu pridržal toaletni papir. Vse to za borih sedem ti- sočakov, plus namestitev školjke in potrebne električne napelja- ve. »Cena? Drobiž!« bi vzkliknil sir Oliver. Še korak dlje pa so šli v la- boratoriju Sanjiva Gambhirja, ki deluje v okvirju stanfordske univerze. Tam namreč razvija- jo školjko, ki bo odkrivala raz- lična obolenja. Mnoge bolezni so vidne ravno v urinu in blatu, kar lahko naredi stranišče za ne- precenljiv diagnostični pripomo- ček. Različni senzorji tako opra- vijo fizično in molekularno ana- lizo človeških izločkov. Spremlja- jo, recimo, tok curka in konsi- stenco blata, analize pa pospra- vijo v varno oblačno shrambo. Te podatke lahko kasneje z uporab- nikovim privoljenjem uporablja zdravnik. Sami na sebi namreč lahko služijo le kot indikator zdravstvenega stanja, diagnoze pa za zdaj še ne more postaviti niti tako pameten vece. Ker pa gre za sila osebne za- deve in ker je treba strogo loči- ti podatke vseh uporabnikov ta- kšnega veceja, ima školjka vgra- jen tudi natančen, a nekoliko... specifičen način za njihovo iden- tifikacijo. Dr. Gambhir pojasnju- je: »Četudi se sliši čudno, je za- dnjična odprtina edinstvena pri vsakem posamezniku, kot ka- kšen prstni odtis.« Zatrjuje, da je njeno skeniranje namenjeno iz- ključno identifikaciji in da nje- nega posnetka ne bo videl niti zdravnik. Prav tako opozarja, da bo število senzorjev verjetno tre- ba prilagoditi potrebam uporab- nika, saj bo takšno stranišče, na primer, nadziralo količino glu- koze v urinu pri sladkornih bol- nikih. Takšna školjka potencial- no resnično nudi precej dobrobi- ti, vendar pa bo človeštvo predvi- doma potrebovalo še nekaj časa za privajanje na mirno kakanje sredi pogleda vseh onih ducatov kamer. Prototipi Mnogo projektov obtiči v ra- zvojni fazi. Crowdfunding vsaj pri manjših podjetjih igra pomemb- no vlogo arbitra med idejami, ki so se prej kot ne poro dile v neki pijani noči in onimi, ki zares obe- tajo. Zato se na straneh, kot je Kickstarter, najde prava zakla- dnica človeških za mislic. Mno- ge bodo pozabljene, nekatere pa so začuda zbrale nekaj deset tisoč dolarjev in postale prototi- pi. Zmagovalec med njimi je ver- jetno čudoviti Smalt, pametni razpečevalec soli. Prek aplikaci- je naj bi bilo napravi mogoče do- ločiti natančno količino soli, po- trebno za ustrezno začinjenje zrezka, ki se je znašel pred jed- cem. Merico bi bilo mogoče celo nakazati z gesto – za ščepec, po- tros ali prgišče soli. Ne samo to, uporabniku naj bi prek aplikacije za iOS ali Android beležil, koliko natrijevega klorida je zaužil – kar je dejansko pogojno uporabno za ljudi s previsokim krvnim tla- kom. Za povrh pa naj bi ta glori- ficirana solnica služila še kot blu- etooth zvočnik in ambientalna osvetljava. Kdo bi si mislil, da po- temtakem v dveh letih, odkar se je znašla na crowdfunding strani Indiegogo, ni zbrala niti polovi- ce zaželenega denarja in je šla na smetišče zgodovine? Eden najbolj razvpitih neuspe- lih prototipov je bil sokovnik Ju- icero. Istoimensko podjetje je za njegov nastanek zbralo debelih 120 milijonov dolarjev, med in- vestitorji je bil celo Alphabet. Na- prava je bila kot iz mokrih sanj Silicijeve doline – in prej kot ne nočne more ostale raje. Stala je 700 dolarjev, bila pa je precej ploščat kos bele tehnike, kamor je bilo moč vstaviti vrečko, iz ka- tere je po kakšni minuti iztisnila tri deci soka. Vrečke s sokom so bile veganske, predpakirane in predpripravljene v ogromni fa- briki, naročiti pa jih je bilo mo- goče prek telefonske aplikacije  Juicero je obveljal kot pojem nadutosti Silicijeve doline. Iz vrečk z nasekljano in pasirano zelenjavo iztisne sok. Za borih 700 dolarjev, kolikor je stal aparat.  Pametna solnica Smalt, ki glede na uporabnikovo gesto pripravi ustrezno količino soli, hkrati pa nadomešča svečnik in radio, žal odhaja na smetišče zgodovine.  Prestol, vreden cesarske riti: Kohlerjevo pametno stranišče nudi ogrevan sedež, nočne luči in ambientalno ozvočenje. Kmalu pa nemara še hitro zdravstveno diagnozo. 54 julij-avgust 2020 DOSJE ČUDAŠKE NAPRAVEP ali samega sokovnika – ta je ko- nec koncev zahteval stalni pri- klop na splet. Produkt se je zdel bahav, prezapleten in pravza- prav utelešenje vsega, kar je na- robe s kulturo Silicijeve doline. Ta namreč po splošnem prepri- čanju pripravlja izdelke in ti naj bi reševali težave, ki jih sploh ni. Zadnji žebelj v Juicerovo krsto je zabil video posnetek dekleta, ki njihov sok iz vrečke iztisne kar – bogokletno! – z rokami. Podjetje je šlo kmalu za tem v stečaj. Obleka naredi človeka Kopico pametne navlake je, kakopak, mogoče najti tudi kar na vsakem od nas. Od telefonov in tablic do pametnih ur ali pa, recimo, dobrega stotaka vredne- ga pasa Belty, ki nepraktičnost ločene nošnje hlačedržca in ba- terijskega polnilnika telefonov odpravi z vtičnico USB na spo- dnji strani sponke in vgrajenim fitness trackerjem. Mnogi med nami s sabo nosimo tudi stekle- nico vode, vendar pa ni kar vsa- ka med njimi tudi pametna! Ste- klenica Hidrate Spark nas za skromno ceno 40 evrov opo- zori vedno, ko se ji zdi, da pre- malo pijemo. Zakaj bi se zana- šali na staromodno tehnologi- jo, kot je žeja, suha usta ali po- manjkanje urina, če nas lahko ta naprava na to opomni s piska- njem? Poleg tega se zadeva pri- ključi na telefonsko aplikacijo in svoje nerganje dopolnjuje z raz- ličnimi dejavniki, od starosti do vremena. A zakaj bi človek pa- metne naprave prenašal, če jih lahko kar nosi? Samsung je, na primer, izdelal pametno obleko, ki prek rokava bližnjemu tele- fonu posreduje kontaktne po- datke njenega nosilca. Del oble- ke je tudi srajca, ki meri in bele- ži udobje osebe v njej. Težava je pravzaprav le v tem, da je takšen gvant nemogoče oprati v stroju ali namenskih pralnicah. Izvr- stna ideja je bila tudi prva resna digitalna denarnica, ki jo je raz- vil AT&T. Za začetek je zahteva- la lastno kartico sim, poleg tega pa sistem mnogih kreditnih kar- tic ni podpiral, zaradi česar je moral uporabnik na zadevo na- ložiti denar s predplačniškimi karticami. Za nameček pa se je imenovala Isis ... Nekoliko bolj resne spodrslja- je so si privoščili tudi velikani. Prva Applova pametna ura je ve- ljala čez 10.000 dolarjev, nosila jo je Beyonce, prodali pa so manj kot 20.000 kosov. Podobno se je godilo ceneni in silno neudobni Microsoftovi zapestnici, s kate- ro je bilo mogoče slediti napred- ku pri fitnesu ali pa naročiti kavo v Starbucksu. Ko drugi inačici ni uspelo popraviti izvornih na- pak, je bila usoda Microsoft Ban- da zapečatena. Vendar pa se ne- kateri z vztrajnostjo tudi izmaže- jo. Še pomnite Googlova očala izpred slabega desetletja? Tedaj se niso prijela, saj so bila draga, ničesar niso reševala pa še neko- liko neumno so bila videti. Goo- gle jih je nehal razvijati pred pe- timi leti. Ampak, glej ga zlomka, lani je ta tehnološki velikan na- povedal sumljivo podoben na- glavnik za popravljeno resnič- nost (ali kakorkoli bi že preve- dli augumented reality headset). Slabo kaže tudi Samsungu, ki je brcnil v temo s svojim zložljivim telefonom. Čeprav so Galaxy fol- ding phone oglaševali kot korak naprej v zaslonski tehnologiji, se je prepogib izkazal za inženir- ski glavobol. Polnil se je z uma- zanijo, zaslon se je razslojeval in podobno. Vendar pa ne prvi ne drugi spodrsljaj svojih produktov nista pokopala. Google in Sam- sung sta zaslone in očala prede- lala, popravila in jih znova vrgla na trg. Vprašanje pa je, ali podje- tji rineta z glavo skozi zid ali pa bomo čez nekaj let v očeh drug drugega res vsi imeli one Snap- chatove pasje noske. Gizmo kak!* Veliko večino doslej izdelanih domačih spremljevalcev in po- dobnih pametnih gizmov doleti podobna usoda – postanejo ob- težilniki za papir ali pa podstav- ki za vrata. Pravzaprav je bolj kot ne le Alexa izjema, ki potr- juje to pravilo. Se še kdo spomni medijske revolucije, ki jo je pov- zročil Googlov Nexus Q? Najbrž ne, saj je ni. Bil je pravzaprav le predrag zvočnik, s katerim je bilo mogoče pretočno predvaja- ti zadeve z Youtuba, Play Videa ali Play Musica. Povrhu je imel čudaške težave pri povezova- nju, nastavitve pa je lahko upo- rabnik spreminjal le prek apli- kacije. Ker je do tega okroglaste- ga gizma javnost ostala povsem ravnodušna, so googlovci zade- vo pospravili na smetišče zgodo- vine, prototipe pa zastonj razde- lili naokrog. Na srečo je podob- no usodo doživel Aevena Aire. To je bil prototip za letečega tro- ta s kamero, ki naj bi varoval stanovanje ob lastnikovem od- hodu. Ampak kupci so očitno pravočasno ugotovili, da v re- snici ne bi bil nič kaj več od or- jaške z Alexo povezane muhe, ki moti pravični spanec. Na trg pa se je vendarle prebil druge sor- te trot. Umbrella Drone je, kot pove ime, leteča marela. Tristo- tak vredna reč naj bi plahutala nad uporabnikovo betico in ga tako varovala pred dežjem. Vse lepo in prav, če ne bi baterija zdržala le pol ure. Tudi hišne robotke pestijo po- dobne težave. Jibo in Vector sta bila kar priljubljena, vendar sta naletela na enak konec – vzdr- ževanje takšnih pametnih na- prav je namreč draga reč, kar je njune izdelovalce pahnilo v ban- krot. Ker pa je robotkova oseb- nost shranjena v oblaku, je izgi- nila skupaj s tem, ko so stečaj- ni upravitelji odklopili strežni- ke. Jibo se je poslovil s kratko pe- smico in plesom, podobno pa se je obetalo tudi Vectorju. Vendar ga je pred digitalno smrtjo reši- lo podjetje Digital Dream Labs, ki je od propadlega proizvajalca Anki odkupilo oblakove strežni- ke. Simpatični robotek bo tako še vedno dirkal naokrog, vendar pa je njegova osebnostna rast pove- zana predvsem z uspehom kam- panje na Kickstarterju. Umetna nespamet Veliko neumnosti v zvezi s pa- metnimi gadgeti se zgodi eno- stavno zaradi marketinških stra- tegij. Lep primer je umetna inte- ligenca. Američani kot glavni po- trošniki tovrstne robe namreč ni- kjer natančno ne opredeljujejo * Vzklik iz filma Gremlins (1984)  Nexus Q, prvi multimedijski pretočnik, je večinoma končal kot obtežilnik za papir ali podložka za vrata.  Prva mobilna denarnica ni bila kaj prida, saj mnogih kreditnih kartic sploh ni sprejemala. Kmalu pa se je izkazalo, da tudi ime ni bilo najbolj spretno izbrano... julij-avgust 2020 55 ČUDAŠKE NAPRAVE DOSJE P tega pojma – zato ga tržniki pri- dno uporabljajo. Kar ni prepo- vedano je pač dovoljeno, kaj- ne? Rezultat je poplava artiklov, ki se hvalisajo z umetno pame- tjo. Denimo zobna ščetka znam- ke Kolibree, ki res beleži, koliko časa si nekdo umiva zobe in ka- tere površine je zadel, potem pa vse skupaj pošlje na telefon. Ta- kšen drobni algoritem je seveda daleč od kakršnegakoli približka umetne pameti. Budilka Bonjo- ur je v bistvu Amazonov Echo z zaslonom, z umetno pametjo pa naj bi ljudem olajšala jutranje ri- tuale. Vendar pa spet ne gre za noben AI, le za sposobnost bele- ženja dosedanje izbire ter za gla- sovno upravljanje zadeve. Je pa še kar srčkana. Precej večje težave pa nasto- pijo, ko zatajijo resnični poskusi uporabe umetne inteligence. Ker gre pri takšnih programih za pre- plet nevronskih mrež in globo- kega učenja, so pač močno od- visni od podatkov, s katerimi jih programerji nahranijo. Kot temu lepo rečejo strokovnjaki: »Smeti gredo noter, smeti pridejo ven.« Lani je bil ta princip jasno viden pri novi Applovi kreditni kartici, ki je bila polna tako imenovanih strojnih predsodkov. Do nedavna so namreč na tem podjetju kredi- tno sposobnost uporabnikov oce- njevali ljudje, zdaj pa so jo pre- vzeli umetno inteligentni algorit- mi, ki pa so podedovali podatke od predhodnikov, kar pomeni, da so bili ti polni predsodkov. Re- zultat je bil, da so ženske preje- male bistveno nižje kreditne oce- ne od moških, pripadniki etnič- nih manjšin pa še toliko slabše. V enem primeru je neki podjetnik dobil celo desetkrat višji kreditni limit kot njegova žena, s katero sta delila isti bančni račun. Najboljši in najzabavnejši – če- prav istočasno tudi rahlo gro- zljiv – primer tega pa je zaku- hal Microsoftov čvekalni bot Tay. Leta 2016 je vsa Silicijeva dolina medlela nad neskončnimi mo- žnostmi takšnih programov. Slu- žili naj bi vsaj kot uporabniški svetovalci, če ne bi kar spreme- nili načina računalniške komu- nikacije v celoti. Tay so micro- softovci lansirali na Twitterju maja tistega leta in v enem sa- mem dnevu se je ta umetno in- teligentna punca naučila mar- sičesa. Psovala je kot mornar, sogovornike nagovarjala k in- cestu in vsepovprek kot kakšen mali Hitler žalila različne manjši- ne. Seveda je bila kaj kmalu uti- šana, za vekomaj. Žalostne igračke Prav posebna količina neupo- rabne navlake je doletela igričar- je. Odpirali naj bi se jim novi sve- tovi, a kopičila se je le šara. Spo- mnimo se na Microsoftov Kinect, ki naj bi prek senzorjev uporab- nika samega spremenil v kon- trolni plošček. Reč se je sicer či- sto dobro prodajala in jo še danes uporabljajo, vendar pa bolj razi- skovalci in umetniki kot gamer- ji. Teh zadeva nikoli ni prepriča- la, saj je bila povsem nenatančna. Gibov ni dobro zaznala in je me- šala, na primer, premikanje roke in noge, zato je ves sobni balet, ki bi ga morala spodbuditi, spre- menila v jalovo farso. Za name- ček za ta sistem, namenjen spregi s konzolo Xbox One, skorajda ni bilo narejenih iger, vsaj kakovo- stnih ne. Kinect je klavrno propa- del, podjetje, ki je sistem razvija- lo za Microsoft, pa je kupil Apple in tehnologijo uporabil za funkci- jo Face ID na iPhonu X. Nekaj boljšega so tudi kon- trolerji, namenjeni igranju ene same igre, kot, na primer, ona plastična kitara v Guitar Hero, ki je dejansko čisto soliden pripo- moček. Na drugi strani pa okr- vavljena motorka, s katero naj bi igralec moril zombije v Resi- dent Evil 4, pride prav le za ka- kšen strašljiv kostum. Podobno je s katano za Onimusho 3. A še bistveno hujši so superkomple- ksni nadzorni inštrumenti za ne- katere simulacije, denimo za Ste- el Battalion, v katerem igralec poskuša upravljati nekaj tonske- ga robota prek kombinacije več kot 30 gumbov, ročice, treh pe- dalov, dveh ročk in potenciome- tra. Ali pa podobno komplicirana reč za Microsoftov Train simula- tor. Te igračke povrhu niso ce- nene, saj lahko veljajo tudi prek 400 dolarjev, kar je, iskreno, malce preveč za doživeto igranje enega samega naslova. Verjetno pa posebno mesto v peklu zaslu- žijo tudi strokovnjaki, ki so raz- vijali pripomočke za priljubljeno igro Wii Sports. Bovling krogla? Ribiška palica? Loparček za pin- gpong? Le zakaj, če so priloženi nunčaki prav fino delovali! Nintendo je s sistemom Wii si- cer zadel terno, zato se je od na- slednika veliko pričakovalo. A rodil se je Wii U, skupek napol zrelih idej s slabimi baterijami in brez pravega mesta v dnev- ni sobi. Kontrolerji zanj so ime- li lasten zaslon, zaradi česar se je narod spraševal, zakaj to konzo- lo sploh potrebuje, saj bi bil sam GamePad čisto dober samostoj- ni sistem. S čimer se je Ninten- do na koncu strinjal. Wii U je ena najslabše prodajanih kon- zol tega velikana, kljub temu pa ni bilo vse zaman, saj je na nje- nem pogorišču zrasel odlični Switch. Na drugi strani je Valvov poskus prodora na konzolski trg deloval obetavno, saj je bil Ste- am Machine v bistvu spodoben igričarski PC z namenskim ope- racijskim sistemom, ki je temeljil na Linuxu. Ampak na njem niso delovali niti vsi naslovi, prirejeni za Linux, kaj šele, da bi razvijalci izdelovali namenske naslove za to konzolo. Kdo bi si mislil, am- pak igralni avtomat brez igric ni najbolj zaželen kos opreme. Lan- skega novembra je Valve s tržišča umaknil še zadnje parnike. Ikarjev let Ne glede na ves posmeh, ki spremlja mnoge napravice, jih večina vseeno dela dobrobit. Pogosto namreč služijo kot ne- kakšen poligon za nadaljnji ra- zvoj, kot razmislek o tem, kaj je sploh mogoče, in seveda o tem, s čim vse se da ljudi naplahta- ti. Pred kakšnimi dvajsetimi leti se je mnogim Slovencem zdelo nesmiselno kupovati vodo v pla- stenki, če imamo povsem dobro iz pipe. Prav tako smo dvigova- li obrv nad prenosnimi telefoni, češ, kdaj bom pa sploh imel mir pred tem vragom. Da ne omenja- mo manjše elektrarne, ki je tedaj takšen aparat napajala. A ven- dar se trendi spreminjajo, kolesje časa drdra naprej in mnoge teh- nologije, ki so sprva delovale od- večne, postanejo nepogrešljive. Naprave se izpopolnijo in poce- nijo, postanejo uporabnejše. Ve- činoma prav zaradi informacij (in nekaj denarcev), ki so jih pri- spevali zanesenjaki. Velik del gadgetov propa- de enostavno zato, ker njihovi razvijalci ne ocenijo dovolj do- bro človeških potreb. Podobno kot nesrečni Juicero, ki je še da- nes praktično sinonim za reše- vanje neobstoječih težav. Pove- dano drugače – to, da lahko kot človeštvo nekaj ustvarimo, še ne pomeni, da bi to v resnici mora- li narediti. Enostavno zato, ker se v kupu plastike, ki rešuje eno samo drobceno težavo, hkra- ti pa ustvarja deset drugih, po- časi utaplja naša človečnost. Vendar pa se moramo po dru- gi strani vprašati, ali sploh ob- staja kaj bolj človeškega kot to, da ustvarjamo zavoljo ustvarjal- nosti same. Da počnemo neu- mnosti in se ob tem zabavamo. Da raziščemo zamisli, ki se jim drugi posmehujejo. Kajti med vsemi onimi nesrečnimi Ikarji se prej ali slej najdeta brata Wri- ght. Potem pa niti nebo ni več omejitev.   Poskus vživljanja v računalniško igro gre včasih nekoliko predaleč, kot nas uči komandni pult za šofiranje orjaškega robota v Steel Battalionu. 56 julij-avgust 2020 NOVE TEHNOLOGIJE NOVE BATERIJE ZA AVTOMOBILEO dor je že vozil električni avtomobil, bo pohvalil tihost in predvsem ena- komerno obnašanje vozila, saj imajo elektromotorji konstanten navor, torej dobro »vlečejo« že spočetka. Žal pa je trenutno prav vir energije težko nositi s seboj, saj so baterije sorazmerno težke (imajo majhno energijsko gosto- to), predvsem pa velike, nizko- kapacitetne in nagnjene k stara- nju. Domet med 200 in 300 kilo- metri je za večino primerov do- volj, počasno polnjenje in omeje- no število ciklov polnjenja bateri- je pa (še) ne. Te tri karakteristi- ke so (bile do zdaj) izključujoče – večja kapaciteta je pomenila hi- trejše staranje ipd. Contemporary Amperex Te- chnology (CATL) je v širši javno- sti manj znano kitajsko podjetje, ki pa je eden najpomembnejših dobaviteljev baterij za avtomo- bile. Za Panasonicom in BYD je tretji največji proizvajalec bate- rij za električna vozila. Sodeluje s Teslo pa tudi s Volkswagnom, z BMW, Daimlerjem, s Hondo, To- yoto in z Volvom. Prejšnji mesec je njihov direktor Zeng Yuqun v intervjuju za Bloomberg de- jal, da so dokončali razvoj baterijskega paketa, ki bo ele- ktričnim avtomobilom omogo- čal življenjsko dobo skoraj dveh milijonov kilometrov brez me- njave baterij. To ni le desetkrat več od najboljših ponudb ta hip, temveč CATL tudi trdi, da je teh- nologija na voljo tu in zdaj. Elon Musk, izvršni direktor Tesle, je takšne baterije obljubil že lan- skega aprila. Zakaj je to pomembno? Današnji električni avtomo- bili imajo garancijo na baterij- ski paket, ki je omejena s staro- stjo in številom prevoženih kilo- metrov. Nissan, na primer, jamči osem let ali 160.000 kilometrov. Bistveno več ne ponuja noben proizvajalec. Druga možnost, ki jo je ubral Renault, je najem ba- terije, torej bomo ob iztrošeno- sti prejeli novo, izraba pa ni naš problem. Milijon milj ali kilometrov se sliši ogromno, a za golim marke- tingom se skriva strateški razmi- slek. Redkokdo bo vozil isti avtomobil milijon kilometrov, a to ni niti cilj niti problem. Ena iz- med možnosti je, da postane ba- terija prenosni del avtomobila, ki ga lahko obdržimo ob menjavi za novejši model, če bodo bate- rijski paketi standardizirani. Mi- lijon kilometrov v svojem življe- nju prevozi večina rednih vozni- kov. Še privlačnejša pa je druga možnost. Tesla želi postati po- nudnik električne energije, kot sta Pacific Gas & Electric in To- kyo Electric Power ali ne naza- dnje slovenski HSE. Vir bi bili električni avtomobili – delujoči ali odsluženi. Ker je na svetu več kot milijon tesel, to sploh ni ne- mogoče. Tesla pravi, da bodo nove ba- terije CATL najprej ponudili na Kitajskem, kasneje pa v vozi- lih tudi drugod. Ključna novost bo manjša vsebnost ali popol- na odsotnost kobalta, ki v dana- šnjih litij-ionskih baterijah pred- stavlja enega večjih stroškov in zaradi umazanega pridobiva- nja tudi okoljskih bremen (Liti- jevi umazani pomočniki, Monitor 07-08/16). Trenutno Tesla sama proi- zvaja nikelj-kobalt-alumini- jeve baterije (NCA), pri čemer sodeluje s Panasonicom, med- tem ko nikelj-mangan-kobalto- ve (NMC) baterije kupuje od LG Chema. Nove baterije, ki jih je razvil CATL, so še vedno NMC, a uporabljajo katodo iz 50 od- stotkov niklja in le 20 odstot- kov kobalta, kar je velik korak k Milijon milj? Novic o prebojnih odkritjih tem na področju je toliko, da o večini sploh ne poročamo. Razlog je preprost. Dasi so resnične, dosežki pomembni in objavljeni v člankih v uglednih znanstvenih revijah, do komercializacije pretečejo še leta, včasih desetletja. Več pozornosti pa je požela najava Elona Muska, da so nove baterije, ki bodo električnim avtomobilom življenjsko dobo podaljšale na dva milijona kilometrov, nared. Tu in zdaj. Matej Huš K  Baterijski paket v Nissan Leafu. julij-avgust 2020 57 NOVE BATERIJE ZA AVTOMOBILE NOVE TEHNOLOGIJE O brezkobaltskim baterijam. Nasle- dnja generacija baterij iz CATL pa bo že takšna, in sicer bodo to litij-železo-fosfatne baterije. Pri nobeni izmed teh vrst bate- rij ne gre za revolucionarno no- vost, saj so opisani kemizmi zna- ni in se v praksi že uporabljajo. Pri razvoju baterij so spremem- be bolj inženirske: malenkostne spremembe v sestavi elektrod, izvedba celic in zlaganje v bateri- je itd. Staranje je posledica stran- skih reakcij, ki potekajo ob ciklih praznjenja in polnjenja ter nače- njajo strukturo, zaradi česar se kapaciteta baterije (torej tako količina uskladiščenega naboja kakor napetost) manjša, notra- nji upor pa naraste. Uvedba adi- tivov in spremembe dizajna ali režimov delovanja, ki te stranske reakcije in staranje upočasnijo, so zato včasih še pomembnejše od odkrivanja novih kemizmov. Tesla in CATL na tem področju močno sodelujeta z manj znano univerzo Dalhousie v Halifaxu, kjer laboratorij za baterije že pol- tretje desetletje vodi Jeff Dahn. Kot eden izmed vodilnih strokov- njakov za razvoj litij-ionskih ba- terij za električne avtomobile že od leta 2012 sodeluje s Teslo, za- dnjih pet let pa ekskluzivno. Prav v tem laboratoriju so naredili ključne raziskave za večjo odpor- nost baterij pri hitrem praznjenju in polnjenju, ki sta ključna dejav- nika pri staranju. Kaj je novega Ne Musk in ne Yuqun ni- sta bila v svojih napovedi kon- kretna, kako bodo podaljšali ži- vljenjsko dobo baterij. Lahko pa marsikaj ugotovimo, če izbrska- mo znanstveni članek (A Wide Range of Testing Results on an Ex- cellent Lithium-Ion CellChemis- try to be used as Benchmarks for New Battery Technologies, Jour- nal of The Electrochemical So- ciety,166 (13), 2019) in patent (US20190280334), ki opisuje- ta to novost. Prvi je bil objavljen septembra lani, drugi pa prija- vljen avgusta 2018 in podeljen septembra lani. V članku so Dahn in sodelav- ci pokazali, da je mogoče izdela- ti litij-ionsko baterijo, ki tudi po 4.000 praznjenjih izgubi le 10 odstotkov kapacitete. Če z enim polnjenjem prevozimo 500 ki- lometrov, pa to že pomeni dva milijona kilometrov. Ključne sestavine so litijeva sol (litije- vi ioni so nosilci naboja v bate- riji), brezvodno topilo (to dvo- je je standard) ter dve novo- sti: vinilen karbonat, LiPO2F2 ali fluoroetilen karbonat in ODTO (1,2,6-oksoditian, 2,2,6,6-tetra- oksid). Omenjena aditiva sta bi- stvena za podaljšanje življenj- ske dobe. Iz patenta seveda niso razvidne točne koncentracije ali oncept vehicle-to-grid (V2G) opisuje uporabo ba- terij v električnih avtomobi- lih v električnem omrežju. Pametna omrežja lahko komunicirajo s pame- tnimi baterijskimi sistemi, ki po po- trebi energijo oddajo v omrežje. Ko- rakov je več. Najprimitivnejši je upo- raba pametnega polnjenja, ker av- tomobil, recimo, zvečer priključimo na omrežje. Ker vmesnik ve, da mora biti avtomobil poln čez 10 ur, polnje- nje pa traja na primer 4 ure, bo za polnjenje izbral čas, ko je obreme- njenost omrežja najmanjša, s tem pa tudi cena najugodnejša. Temu pravimo tudi V1G. Pravi V2G pa omogoča, da se ba- terija v omrežje prazni. Kadar je pov- praševanje po električni energiji ve- liko, baterije iz avtomobilov oddajo energijo v omrežje, za kar so lastni- ki seveda finančno nagrajeni. Lokal- ni V2G elektriko iz vozila uporablja lokalno, recimo za lastno hišo, splo- šni V2G pa jo prodaja v omrežje. Ko pa je elektrike več in je cenejša, se avtomobili polnijo. To zahteva pame- tna omrežja, a lahko omogoči efek- tivni dvig kapacitete ob konicah po- rabe. Negativni učinek pa sta seve- da odpoved luksuzu, da imamo av- tomobil kadarkoli nared za najdaljšo vožnjo, in večja izraba baterije, s tem pa hitrejše staranje. Ustrezen pame- tni polnilnik tudi ni poceni. Na Otoku je pred kratkim V2G za- čel preizkušati Nissan. Sto novih la- stnikov nissan leafa bo dobilo 5.500 funtov vreden pametni polnilnik, če bodo uporabljali V2G. Ideja še ni po- polnoma zaživela, saj obstajajo po- misleki o učinkovitosti in smotrnosti, stroški proizvodnje baterije so na- mreč visoki – tako ekonomski kakor okoljski –, V2G pa baterije hitro izra- blja. Kot z vsako drugo tehnologijo bo V2G ostal le zanimivost na papir- ju, če se ne bo množično razširil. Ali se bo, pa bomo še videli. KONCEPT V2G K  Tehnologija V2G omogoča vračanje energije iz baterije v vozilu v omrežje. Slika: Energystoragejournal.com s 4000 praznjenj z 10-odstotno izgubo zmogljivosti predstavlja precejšen napredek. Pomislimo, leta 2014 so bile vrh razvoja baterije, ki so že v 1000 ciklih izgubile kar 50 odstotkov kapacitete. 58 julij-avgust 2020 NOVE TEHNOLOGIJE NOVE BATERIJE ZA AVTOMOBILEO razmerja med aditivi, ker je to pač skrivnost, temveč zgolj široki razponi (npr. od 0,25 do 6,0 od- stotkov). Elektrolit je etilen kar- bonat, etil metil karbonat, me- til acetat, propilen karbonat, di- metil karbonat, dietil karbonat ali kateri drug karbonat. Pozitiv- na elektroda je iz niklja, manga- na in kobaltovega oksida (NMC), prevlečena z aluminijevim ali s titanovim oksidom, negativna elektroda pa je iz grafita. Patent je pač napisan, kakor so ti napisani. Dovolj konkretno, da je z njim mogoče poloviti vse, ki bi želeli kopirati podoben dizajn, in hkrati dovolj splošno, da samo iz patenta ni mogoče enostav- no poustvariti baterije. Patenti- rane so namreč različne možno- sti, med katerimi seveda večina ni vrhunskih. A vseeno, 4.000 praznjenj z 10-odstotno izgubo predstavlja precejšen napredek. Pomislimo, leta 2014 so bile vrh razvoja baterije, ki so v 1.000 ci- klih izgubile 50 odstotkov kapa- citete. Cena? Tehnične karakteristike so lepe in pomembne, a v ekono- miji obsega vse stoji ali pade s ceno. Dokler bodo avtomobil- ske baterije stale več kot 100 do- larjev za kilovatno uro, bodo av- tomobili z motorji na notranje iz- gorevanje prednjačili. Nove ba- terije NMC podjetja CATL z manj kobalta stanejo približno 10 od- stotkov več od baterij, ki se vgra- jujejo danes. V podjetju verjame- jo, da bosta večja kapaciteta in daljša življenjska doba odtehtali to podražitev. S Teslo so februar- ja podpisali dveletno pogodbo o dobavi baterij, ki bodo šle v Mo- del 3, ki se bo proizvajal v Šen- ženu. Nove litij-železo-fosfatne pa bodo dosegle ceno 60 dolarjev na kilovatno uro, s čimer bodo resna konkurenca klasičnim vo- zilom. Za primerjavo: Tesla S ima po novem baterijo s kapa- citeto 100 kWh, Tesla 3 pa naj- več 75 kWh. Ostali električni avtomobili so približno v ran- gu 40–80 kWh. Če večja bate- rija stane 10.000 dolarjev, je to na zgornji meji sprejemljivega. Vsaka pocenitev pa bo imela po- memben vpliv na povečanje po- pularnosti in večjo porabo, saj so baterije najdražji del električnih avtomobilov. Vizija Elon Musk je bil vedno vizio- nar. Njegove zamisli so visoko- leteče. Električni avtomobili, ki imajo domet več sto kilometrov, in baterije, ki zdržijo 20 let, so velik dosežek in verjetno priho- dnost. Baterije zanje bi v priho- dnosti radi proizvajali tudi v novi tovarni Terafactory, ki bi bila 30- krat večja od trenutne Gigafac- tory v Nevadi, s čimer bi zaradi ekonomije obsega še znižali stro- ške proizvodnje. Toda Musk razmišlja še šir- ša in bolj dolgoročno. Baterije bi po koncu »življenja« v avtomobi- lu lahko uporabljali v velikih ba- terijskih hranilnikih energije za zagotavljanje omrežne stabilno- sti. Primer je velikanska bateri- ja Hornsdale v Avstraliji, ki so jo postavili leta 2017 in lahko shra- ni 185 MWh ter jih v omrežje od- daja s 100 MW. Takšni baterijski sistemi so namenjeni pokrivanju konic v porabi in glajenju omre- žne napetosti. To seveda ni edina tovrstna baterijska »elektrarna«, imajo pa vse trenutno vsaj za ve- likostni razred manjšo kapaci- teto od črpalnih elektrarn, saj zmorejo uskladiščiti nekaj deset megavatnih ur energije. Novejše uporabljajo litij-ionsko tehnolo- gijo, starejše pa tudi svinec in ni- kelj-kadmij. Po koncu življenjske dobe pa bi zagonsko podjetje Redwood Ma- terials, ki ga je ustanovil nekdanji Teslin tehnični direktor J. B. Stra- ubel, recikliralo nikelj, kobalt in litij iz odsluženih baterij. In kot rečeno, Tesla bi postala ponu- dnik električne energije, tako iz hranilnikov kakor na omrežje priključenih avtomobilov. Podobno kot se procesorska moč eksponentno povečuje v skladu z Moorovim zakonom, tudi kapaciteta (in druge karak- teristike) baterij vztrajno napre- duje, dasiravno je napredek li- nearen. In ker se izboljšave teh- nologije prevedejo na pocenitev obstoječe tehnologije, bodo ele- ktrični avtomobili v prihodnosti gotovo iz nišnega izdelka posta- li vsakodnevni spremljevalci. Za to se bomo morali v veliki meri zahvaliti baterijam – vse ostalo je že tu.   Tesla je v Hornsdalu v Avstraliji postavila največjo baterijsko »elektrarno«. Slika: Tesla s Če baterijski paket za električni avtomobil stane 10.000 dolarjev, je to na zgornji meji sprejemljivega. IZ TUJEGA TISKA RAZVOJ TIPALA CCD2 60 julij-avgust 2020 ekega dne leta 1970 je eden od inženirjev kole- gu v raziskovalnem sre- dišču Šigejukiju Očiju pokazal članek v reviji – šlo je za poroči- lo, ki sta ga sestavila sodelavca laboratorijev Bell, W. S. Boyle in G. E. Smith, in v njem še istega leta napovedala razvoj elektron- skega svetlobnega tipala CCD. Gre za polprevodnik s strukturo, podobno kovinskooksidnemu polprevodniku, ki shranjuje in prenaša električne signale. Kot je pisalo v poročilu, sta razisko- valca izumila elektronsko sve- tlobno tipalo, potem ko jima je nadzornik naročil, naj razmisli- ta o polprevodniku z enakimi funkcijami, kot jih ima magne- tni pomnilnik. Domislila sta se več mogočih uporab takšnega tipala oziroma čipa, vključno z vgradnjo v fotoaparate, kamere in zaslone. Oči se je na članek najprej od- zval z besedami: »Ta čip ima zelo preprost ustroj, a se mi zdi za- nimiv. Vprašajva druge inženir- je, ali imajo predloge za njegovo uporabo in ali bi koga zanimala njegova nadaljnja nadgradnja.« Raziskovalnemu središču je po- sredoval vprašalnik in poudaril, da razvoj tehnologije nima smi- sla, če ta ne služi dejanskim po- trebam. Številni inženirji so z ve- seljem izpolnili vprašalnik. Svetlobno tipalo »No, ker sem bil jaz tisti, ki je začel vse skupaj, bi bilo verjetno dobro, če bi tudi nadaljeval,« je razmišljal Oči. Razvoj elektron- skega svetlobnega tipala je de- cembra 1970 dodal na seznam svojih projektov, povezanih z ra- zvojem kovinskooksidnega pol- prevodnika. Električni signal se, odvisno od voltaže, prenese v čip CCD in njegova konca delu- jeta kot vhod in izhod za signal. Čip lahko zato uporabljamo kot zakasnitveno enoto pri preno- su signala. Oči, ki se je zdolgo- časeno igral z njim, je ugotovil: »Če električni signal dovajate na enem koncu, se prenese in izsto- pa na drugem.« Poleg tega je od- kril, da CCD, uporabljen kot foto- grafsko tipalo, prejete svetlobne signale pretvori v električne. Po- vedano drugače, deluje kot bral- nik optičnih signalov, zato CCD, povezan z lečo, lahko deluje kot »elektronsko oko«. Oči je bil nad to možnostjo navdušen: »Gre za zelo preprost princip delovanja. Če bo čip pri- meren za komercialno uporabo, bomo lahko izdelovali poceni fo- toaparate in kamere.« Razvil je več prototipov. Prvi je zajel sliko z osmimi slikovnimi pikami. Za takšno podobo mora osem kom- pletov fototipal in prenosnikov prestreči svetlobne signale in jih pretvoriti v električne. Čim več pik ima enota, tem boljša je lo- čljivost končne podobe. Očiju je nato leta 1972 uspelo projicira- ti črko S s CCD z osem krat osem oziroma 64 pikami. Takrat so se v laboratorijih Bell že nehali tru- diti s komercialno uporabo teh čipov, drugi proizvajalci pa so bili tik na tem. Ogha pa se je za- vedal, kaj je uspelo Očiju, in če- prav je bil zadovoljen z rezulta- tom, ni spregledal, da je podoba zelo mehka in ne dovolj ostra. V šali je Očiju dejal: »S tem čipom komaj prepoznaš pet prstov na roki.« Čeprav je bila tehnologija CCD na tej stopnji še zelo preprosta, jo je Ivama, takrat predsednikov namestnik, vneto podpiral. Oči in njegova skupina sta se še vedno le poigravala s CCD, a je Ivama ukazal, naj se resno osredotočijo na to tipalo in svoja raziskovalno- -razvojna prizadevanja uresničijo v uporabnem izdelku. Po tistem je razvoj CCD postal pravi pro- jekt. Ivama je ekipi postavil kon- kreten cilj: »V petih letih moramo izdelati kamero s CCD, ki bo sta- la manj kot 50.000 jenov. Na tem področju ne tekmujemo z drugi- mi proizvajalce elektronike, naš tekmec je Eastman Kodak.« Cilj je bil jasen, vendar so bili inže- nirji zmedeni. V primerjavi z obi- čajnimi cevastimi aparati se jim je zdelo očitno, da bo naprava z Sony je leta 1961 v četrti Hodogaja v Jokohami zgradil raziskovalni laboratorij, ki se je leta 1969 preimenoval v raziskovalno središče in se združil z raziskovalnim oddelkom na Sonyjevem sedežu. Število Sonyjevih raziskovalcev se je takrat povečalo s prvotnih približno petdeset na kar tristo in raziskovalno središče je postalo osrednji raziskovalno-razvojni oddelek za bazične raziskave. Za razvoj elektronskega očesa je kriva vztrajnost N  Projekcija črke S s čipom CCD s 64 pikami iz leta 1972  Tri tipala CCD in prizma, ki svetlobni snop razbije v tri osnovne barve, srce video kamere Sony DCR-VX100E. RAZVOJ TIPALA CCD IZ TUJEGA TISKA 2 julij-avgust 2020 61 enoto CCD veliko manjša in lažja za prenašanje, hkrati pa bo imela stabilnejše zmogljivosti za obde- lavo podob. Raziskovalci so zato vprašali: »Zakaj je naš tekmec Eastman Kodak in ne proizvajalci elektronike?« V resnici nihče od njih ni prav dobro razumel, zakaj jim je Ivama postavil takšen cilj. Začelo se je s tranzistorji Ivama je za Sony v Združenih državah Amerike delal od 1971 do 1973. Ko se je vrnil na Japon- sko, je postal namestnik pred- sednika Sonyja in direktor razi- skovalnega središča. Vedno se je udeleževal mesečnih sestankov o napredku CCD, ki so jih pripra- vljali v središču, in z zanimanjem postavljal vprašanja. A za svoje nenadno resno zanimanje za ko- mercializacijo CCD je imel dober razlog. V 50. letih, ko je Sony pred- stavil tranzistorski radio, se je hvalil, da je prvi proizvajalec polprevodnikov na svetu. Iva- ma je bil takrat na čelu Sonyje- vih raziskav in razvoja. Pod nje- govim vodstvom je Leona Esa- ki, pozneje dobitnik Nobelove nagrade, razvil tunelsko diodo (imenovano tudi dioda esaki). Takrat se je rodila tranzistorska televizija. Ko se je Ivama s svoje delovne zadolžitve v ZDA vrnil na Japonsko, je Sonyjeva ekipa za razvoj polprevodnikov stopi- cala na mestu. Umaknila se je iz hudo konkurenčne tekme za ra- zvoj kovinskooksidnega polpre- vodnika za elektronske kalkula- torje. Ivamu se je zdelo, da je ta ekipa kar zamrla, zato je spod- bujal Očijevo ekipo. Ivama je že- lel s CCD oživiti Sonyjev razvoj polprevodnikov. Bodril je pri- zadevanja ekipe: »Raziskoval- no središče mora zaupati vase.« Ivama je na lastne oči videl CCD iz Bellovih laboratorijev in je is- kreno verjel v njegovo priho- dnost. »Ta čip je popolno orod- je za oživitev Sonyjeve prodaje polprevodnikov. Prišel bo dan, ko bo CCD prispeval k Sonyje- vim komercialnim izdelkom,« je razmišljal Ivama. Izpostavi- tev Eastman Kodaka kot glavne- ga tekmeca se je porodila iz že- lje, da bi bili boljši od takrat cve- toče panoge fotografskega ma- teriala in kamero CCD ter vide- orekorder predstavili kot izziv iz industrije elektronike. Tako so novembra 1973 inže- nirje, ki so razvijali CCD, iz to- varne v Acugiju prestavili v raz- iskovalno središče in razvoj tako imenovanega elektronskega oče- sa se je začel zares. Naložba se bo povrnila v 21. stoletju Selitev osebja in opreme v raz- iskovalno središče pomeni zače- tek dolgega boja za komercialno zanimiv CCD. Glavna cilja, s katerima so se ubadali raziskovalci, sta bili ve- čja občutljivost in boljša ločljivost CCD in obe sta napredovali s šte- vilom pik. Hkrati je bilo ključno odpraviti črne pege in bele pra- ske na podobah. Za ti napaki so bili krivi drobni delci prahu in kontaminacija s težkimi kovina- mi. A reševanje teh napak in od- prava drugih dejavnikov, ki so vplivali na kakovost slike, nista bila preprosta. Razen Sonyja so skoraj vsi tek- meci, ki so se trudili razviti CCD, obupali. Številna podjetja so pri razvoju svojih CCD izhajala iz la- stne obstoječe tehnologije kovin- skooksidnih polprevodnikov, saj imajo podoben ustroj. Ker se je Sony umaknil iz razvijanja pol- prevodnikov za uporabo v elek- tronskih kalkulatorjih, kar je ena najpogostejših uporab kovin- skooksidnih polprevodnikov, ni imel svoje tehnologije, na kateri bi temeljil razvoj CCD. Povedano drugače, Sony je moral začeti iz nič. Tekmeci so si lahko privoščili vrnitev k polprevodnikom, ko so sklenili, da je CCD pretrd oreh, Sony pa ni imel te možnosti in to je pripomoglo, da je vztra- jal. »Vztrajnost se bo izplačala,« so bili prepričani. Leta 1977 je s Sonyjem pri razvoju CCD želela sodelovati druga družba, vendar je tudi ta čez leto dni obupala in se preusmerila na kovinskooksi- dne polprevodnike. Oči in inže- nirji so ves ta čas verjeli, da bo CCD v prihodnosti nadomestil cevi, in so še naprej upali v svoj uspeh. Kljub samozavesti so se mora- li večkrat spopadati s pritiskom, naj opustijo svoje delo, in sicer zaradi visokih stroškov. Ekipi so včasih celo očitali, da je draga nebodijetreba, in člani so bili tar- če kritik svojih kolegov, vendar jim Ivama ni zaprl pipice. Vsaj enkrat na mesec jih je obiskal v laboratoriju. Včasih je izrazil svo- je razočaranje nad še vedno ne- ostro podobo na zaslonu, zna- kaženo s črnimi in z belimi črta- mi. »Zakaj vam ne uspe izboljšati slike?« je pogosto vprašal. Hkra- ti pa je vedno spodbujal Očija in ekipo: »Ne obupajte.« Ivama ni veliko govoril. Pre- den je spregovoril, je dobro pre- mislil, in njegove jedrnate izjave so vedno pustile globok vtis. Ob vsakem njegovem obisku je eki- pa temeljito razmislila o njego- vih besedah. Oči ga je opisal kot guruja, ki je spregovoril nekaj besed modrosti. Njegovi poda- niki, če jim smemo tako reči, so pozneje staknili glave in posku- šali razvozlati njihov globlji po- men. Ivama ni maral posploše- nih odgovorov in preveč strokov- nih razlag svojih inženirjev. Ti so se tako navadili, da so mu posre- dovali strnjena in konkretna po- ročila. Naj je Ivama to delal na- črtno ali ne, je inženirjem to zelo koristilo. A razvijanje CCD je bilo pre- izkušnja celo za Ivamov pogum in vztrajnost. Med dolgo dobo razvijanja se je pogosto moral upreti neprijetnemu občutku ne- gotovosti. Glede na čas in nalož- be, nujne za ta projekt, ta ne bi začel prinašati dobička že v bli- žnji prihodnosti. Morita in dru- gi člani najožjega vodstva niso mogli skrivati živčnosti, ker so se lotili takšnega projekta, in so se spraševali, ali bo naložba prine- sla želene rezultate. Ivama je po- navljal Oghu, ki je potrjeval pro- račun, da je za »razvoj CCD po- trebno veliko denarja« in da ne more zagotoviti, da se bo ta na- ložba povrnila že do konca sto- letja. Ivama je nekoč presenetil Očija z besedami: »Srce polpre- vodnikov je v kristaliziranem si- liciju. Zakaj ne bi kupili tovarne za proizvodnjo kristalov?« Po- membna surovina v CCD je res kristalizirani silicij in od čistosti tega kristala je odvisna kakovost slike. A Oči na nakup takšne to- varne nikoli ni gledal le z vidika dostopa do kakovostnega krista- liziranega silicija. Zaradi te pri- pombe je Oči menil, da je Ivama na povrnitev naložbe dejansko pripravljen počakati do konca s CCD, uporabljen kot fotografsko tipalo, prejete svetlobne signale pretvori v električne. Povedano drugače, deluje kot bralnik optičnih signalov, zato CCD, povezan z lečo, lahko deluje kot »elektronsko oko«. IZ TUJEGA TISKA RAZVOJ TIPALA CCD2 62 julij-avgust 2020 stoletja. Hkrati so ga zapeljali tudi Ivamova vztrajnost, strast in pripravljenost, da se je sploh lotil tako pomembnega projekta. Ivamova vztrajna pozornost in prizadevanja Očija ter nje- govih inženirjev so počasi, ven- dar prepričljivo pripomogli k na- predku. Inženirjem je število pik uspelo povečati z dva tisoč na osem tisoč in nato na 70.000. Leta 1978 je njihovo število do- seglo 120.000. Sony je v prizade- vanju, da bi izdelal zelo kakovo- stne kristale, izumil lastno meto- do kristaliziranja in tako odpra- vil težave zaradi kontaminacije pik s prahom. Prah z ljudi, stro- jev in od drugod so odstranili in preprečevali njegovo nabiranje. Končno so dobili popolno, jasno sliko. Ekipa je naredila fotografi- jo kristala in jo pokazala Ivamu. »Končno vam je uspelo,« je bilo vse, kar je komentiral. Istega leta so projekt spet seli- li, in sicer v tovarno v Acugiju, da bi začeli proizvodnjo. Začeli so poskusno proizvodnjo tipal CCD s 120.000 pikami, leta 1979 pa so novo tipalo začeli prodajati s komercialnim imenom ICX008. Dotlej so v projekt skupno vloži- li dvajset milijard jenov. Prvič so ga uporabili v jumbo jetu Po preizkusni množični proi- zvodnji so novembra 1978 v Acu- giju odprli proizvodnjo linijo za prototip fotoaparata s čipom CCD. In januarja 1980, šest let in tri mesece po prvem Ivamo- vem ukazu, naj se začne razvijati CCD, so končno izdelali prvo ta- kšno kamero na svetu, xc-1, ki so jo namestili na jumbo jet letalske družbe All Nippon Airways in jo uporabili za projiciranje posnet- kov iz pilotske kabine ob vzletu in pristanku v potniško kabino. Delovala je torej kot »oko« vizu- alnega sistema letalske družbe. A proizvodnja uporabnih či- pov CCD je bila takrat neučin- kovita in brezhiben je bil le en izdelek od več sto. Kar dvanajst mesecev je trajalo, da so izdelali 52 tipal, potrebnih za 26 kamer, zato je vsako stalo kar 317.000 jenov in je daleč presegalo ciljno ceno 50.000 jenov, ki jo je posta- vil Ivama. »Temu sploh ne moremo reči stopnja donosnosti, tem- več prej pojavnost uporabnih či- pov,« so se pritoževali nadzorniki proizvodnje čipov. Zlobni »sovra- žnik«, ki je spodkopaval njiho- va prizadevanja, so bili izjemno drobni delci prahu, ki so meri- li manj kot nekaj mikronov in jih s prostim očesom ni bilo mogoče opaziti. V vseh razvojnih in proi- zvodnih prostorih so uvedli čiste prostore in oblačila, odporna na prah, podobna skafandrom. Boj proti delcem prahu je bil neizpro- sen: poiskali so vse mogoče vire prahu, od ljudi do strojev in dru- gega ter uvedli zaščitne ukrepe. S tem se je proizvodnja po letu 1983 v tovarni polprevodnikov Kokubu v Kagošimi dovolj izbolj- šala za množično proizvodnjo v predvidenem obsegu. Končno je napočil tudi dan za množično uporabo tipal CCD. Januarja 1985 so svetu predsta- vili osemmilimetrski kamkor- der ccd-V8 (videorekorder in kamera v enem) s čipom CCD z 250.000 pikami (icx018). Ta izdelek pomeni začetek nove- ga poslovnega obdobja upora- be CCD. Žal Ivama, ki bi bil gotovo po- nosnejši in srečnejši od vseh, če bi bil priča temu mejniku, tega ni dočakal. Leta 1982, ko so se za- čele priprave za množično proi- zvodnjo CCD pod nadzorom Ma- sahira Takahašija, je Ivama hudo zbolel. Iz bolniške postelje je več- krat ponovil: »Zagotovo bom pri- šel pogledat tovarno.« A tega ni mogel uresničiti. Umrl je avgusta istega leta. Ivama je na predsedniškem položaju družbe nasledil Ogha, pomagal pa mu je Takahaši. Nadzorovala sta množično pro- izvodnjo CCD in ustanovitev s Inženirjem je število pik iz 64 uspelo povečati na dva tisoč, nato na osem tisoč in nato na 70.000. Leta 1978 je njihovo število doseglo 120.000.  Leta 1985 je svet ugledal prve Sonyeve videokamere s tipali CCD ločljivosti 250.000 pik. RAZVOJ TIPALA CCD IZ TUJEGA TISKA 2 julij-avgust 2020 63 posebne enote zanj. Ogha je vzel čip iz prve serije in ga odnesel na Ivamov grob. Namestil ga je na zadnjo stran nagrobnega kamna z besedami: »Ivama san, konč- no nam je uspela množična pro- izvodnja CCD, katerega razvoj si spodbujal.« Ko so Sonyjevi zapo- sleni ob sedmi obletnici Ivamo- ve smrti obiskali njegov grob, je bil čip še vedno tam. Zdelo se jim je, kot bi ga Ivama trdno stiskal v svoji dlani. Težka bitka proti prahu Kosanje pri razvoju CCD se je začelo 1986, ko so v kame- ro JVC vgradili čip proizvajal- ca NEC. Razvojna ekipa Sonyje- vega osemmilimetrskega kam- korderja je sprejela izziv in za- čela razvijati manjšo napravo s še kakovostnejšo sliko. Za dose- go tega cilja je ekipa inženirjev potrebovala še manjše in boljše čipe. Ko je bil čip CCD z 250.000 pikami zrel za komercialno upo- rabo, se je naslednji cilj povzpel na 380.000. A takrat se je zgodi- lo nekaj nepričakovanega. Kljub čistim prostorom so po vsej pro- izvodni liniji tovarne polprevo- dnikov odkrili prah. Učinkovitost proizvodnje se ni povečala in Sony je bil pri- siljen za dva meseca preložiti predstavitev osemmilimetrske- ga kamkorderja z visoko ločlji- vostjo ccd-V90, ravno ko je na- meraval začeti vgrajevati čipe s še več pikami. To so bili hudi časi za Takahašija, takrat glav- nega direktorja poslovne skupi- ne za polprevodnike, in njegovo ekipo, ki je razvijala CCD. Med- tem ko so tekmeci povečevali prodajo, je zamuda grozila, da bo zadala usodni udarec Sonyje- vim osemmilimetrskim napra- vam. To je bilo prvič, da je mo- ral Sony predstavitev novega iz- delka zamakniti za dva meseca. V tisku niso poznali usmiljenja in so objavljali članke z naslovi, kot sta Prah je ubil elektronsko oko in Najnovejši model je podlegel zara- di prahu. Poleg tega je Sony za- čel tržiti same čipe CCD in ka- mere z njimi tudi kot proizvaja- lec delov za druge tovarne. Kata- strofa zaradi prahu leta 1987 je škodila tudi kupcem Sonyjevih sestavnih delov. Ko imajo ti kupci težave zara- di kakovosti delov, je treba vlo- žiti veliko časa in dela za vno- vično pridobitev njihovega zau- panja. Oči in člani njegove eki- pe so leta 1983 težko spravili v promet čipe CCD, ko so začeli prodajo drugim proizvajalcem. Obiskali so več tovarn, a so jih povsod zavrnili zaradi slabega glasu. Sony je zmanjšal število polprevodnikov, ki jih je prodal strankam, da je lahko pokril in- terne potrebe. Zaradi tega so se tudi opravičevali. Trženje čipov je dobesedno temeljilo na potu in solzah Očija ter članov njego- ve ekipe. To je bilo naporno obdobje: »Nikoli več nočemo spravljati kupcev naših delov v zadrego.« Na srečo sta Kanoj, ki je bil takrat direktor skupine Video business, in Morio, njegov namestnik, od- govoren za razvoj osemmilime- trskih kamkorderjev, imela razu- mevanje za prizadevanja ekipe, ki je prodajala čipe CCD. Tudi onadva sta si jih želela priskrbeti čim več. Model V90 so oglaševali v medijih, s čimer so spodbudili živahno povpraševanje na trgu. Kanoj in Morio sta ekipi razloži- la: »Ne skrbite zaradi naših in- ternih zahtev za te čipe. Žrtvujte naju in najprej poskrbite za po- trebe kupcev naših sestavnih de- lov.« Oči in njegovi inženirji so si oddahnili. Sony ni bil edini proizvajalec, ki se je bodel s težavami zaradi prahu, nagajal je tudi tekmecem. Dva največja proizvajalca čipov CCD sta naletela na isto oviro pri proizvodnji. Takahaši in nadzorniki proi- zvodnje CCD so med poletnimi dopusti delali dan in noč. Vsi so se osredotočili na izločanje ene- ga vira prahu za drugim. Pred te- sterjem za čipe so postavili amu- let iz svetišča v Kagošimi, da bi jim prinesel srečo. In nenado- ma, nekega dne v avgustu, so bili končno uslišani – delež brezhib- nih čipov se je popravil. Vsi so zavriskali, da je to treba proslavi- ti, in se tisto noč veselili. Sonyje- va proizvodnja čipov CCD se je končno spet zagnala. Nihče ni pozabil tega boja. Po mnenju nekaterih je bil najhujši v zgodovini proizvajalca. Napre- dek, dosežen tega leta, je pred- stavljal izhodišče, da se je Sony prebil med redke proizvajalce polprevodnikov s stalno visoko kakovostjo. »Ivama san, izdelali smo desetmilijonti čip!« Ko je Sony premagal ovire pri proizvodnji čipov CCD, je ta po- stala ključna za njegovo prodajo polprevodnikov. V 80. letih so čipi CCD hitro postajali manjši in zmogljivej- ši. V Sonyju je bilo pogosto sli- šati izzive, češ, imamo čip, velik dve tretjini palca, zato izdelaj- mo polpalčnega, ali zdaj ko ima- mo 250.000 pik na palec, jih po- večajmo na 380.000. Na začet- ku 90. let so dejansko predstavili čip, ki ni bil večji od tretjine pal- ca, in izdelali čip z visoko ločlji- vostjo dva milijona pik na palec za televizijo z visoko ločljivostjo. Razvili so tudi novo tehnologi- jo za podporo čipom CCD. Sve- tloba, ki pade na žično poveza- vo med pikami na CCDju, se na- mreč izgubi. »Kako doseči, da ne bi šla v nič? Če bi pretvorili tudi to svetlobo, bi lahko še bolj po- pravili kakovost slike, ne da bi povečali število pik,« je razmi- šljal Oči. Z ekipo so preizkusi- li izbočene leče, ki so jih name- stili na posamezne pike, te pa so svetlobo usmerile mimo žic. Naj- manjše leče na svetu s premerom komaj sedem mikronov so poi- menovali leče za čipe. Čeprav so bile tako majhne, so občutljivost CCDjev na svetlobo povečale za dvakrat. Te leče so razvili junija 1989. ••• Današnji fotoaparati in mo- bilni telefoni za zajem fotografi- je uporabljajo tipala CMOS, ki so cenejša za proizvodnjo, imajo v primerjavi s CCD kar nekaj pred- nosti, vendar tudi nekaj slabo- sti. Zaradi slednjih je tehnologija CCD še vedno v uporabi v vrhun- skih aplikacijah, denimo v astro- nomiji. Tudi vesoljski teleskop Hubble uporablja tipala CCD, res pa je, da so ga naredili že pred tridesetimi leti. Copyright sony.net  Današnji fotoaparati in mobilni telefoni za zajem fotografije uporabljajo tipala CMOS. 64 julij-avgust 2020 NASVETI OKNA= Božja moč Način God Mode so v Red- mondu skrili že v operacijski sis- tem Windows 7, zato ne prese- neča, da ga najdemo tudi v naj- novejših Oknih. Božja moč vse nastavitve in prilagoditve ope- racijskega sistema združi na enem samem priročnem zaslo- nu. Omogočimo jo tako, da z de- snim klikom na namizje ustva- rimo nov imenik Novo / Mapa, ki ga poimenujemo GodMode. {ED7BA470-8E54-465E-825C- 99712043E01C}. Ime zapišemo z vmesno piko, s pomišljaji, z za- vitimi oklepaji in brez presled- kov. Čeprav so nastavitve v Bož- jem načinu razvrščene po kate- gorijah, jih je mogoče ločiti z iz- delavo posameznih imenikov. Na podoben način ustvarimo nastavitve privzetih programov, računalnika, omrežja, aplikacij in okenskih funkcij, napajanja, opozoril in varnosti. Imena ime- nikov za ločevanje naštetih na- stavitev so: DefaultPrograms.{17cd9488- 1228-4b2f-88ce-4298e93e0966} My Computer.{20D04FE0-3AEA- 1069-A2D8-08002B30309D} Network.{208D2C60-3AEA-1069- A2D7-08002B30309D} Programs and Features. {15eae92e-f17a-4431-9f28- 805e482dafd4} Power Settings.{025A5937- A6BE-4686-A844-36FE4BEC8B6D} Icons And Notifications. {05d7b0f4-2121-4eff-bf6b- ed3f69b894d9} Firewall and Security. {4026492F-2F69-46B8-B9BF- 5654FC07E423} Za igričarje Naslednji skriti način delova- nja operacijskega sistema Win- dows 10 je Microsoft predstavil s posodobitvijo Creators Upda- te. Gre za tako imenovani igri- čarski način Game mode, ki sis- temske vire kar najbolje izkori- šča za poganjanje iger. V igričar- skem načinu druge aplikacije ali operacijski sistem sam ne more upočasniti oziroma kako druga- če prekiniti igranja. Game Mode vklopimo tako, da v iskalnik vpi- šemo Način za igre in status prestavimo na vrednost Vkloplje- no. Igričarski način je v operacij- skem sistemu Windows 10 pri- vzeto omogočen. Če ga ne potre- bujemo, ga izklopimo. Delovanje Načina za igre je samodejno, ko zaženemo podprto igro, lahko z navezo tipk Win + G odpremo Vrstico za igre (angl. Game Bar), ki med drugim omogoča zajema- nje zaslona med akcijo ter učenje sistema, s katerim Oknom pove- mo, da je aktivni programski iz- delek dejansko igra. Za razvijalce Način za razvijalce je name- njen programerjem, ki bi v ope- racijskem sistemu Windows 10 želeli preizkusiti delovanje svojih izdelkov. Omogočimo ga v sis- temskih nastavitvah, kjer poišče- mo razdelek Posodobitev in var- nost ter opcijo Za razvijalce (For developers). Med možnostmi, ki jih sistem ponuja, omogočimo Operacijski sistem Windows 10 v sebi skriva veliko skrivnosti. Mednje štejemo tudi številne načine delo- vanja, ki so namenjeni ožjemu krogu uporabnikov ra- čunalnikov PC. Omogočajo nam, da operacijski sistem prilagodimo svojemu okusu in specifičnim željam. Dominik Cigala Način za razvijalce (Developer mode). Sistem nas takoj opozori, da se podajamo v nevarne vode, saj bodo izdelki ob nameščanju na računalnik obšli varnostne sisteme Windows 10. Obenem se na računalnik naložijo dodatne storitve, ki so namenjene pomoči ob razvijanju aplikacij. Med dru- gim lahko omogočimo zmožno- sti priklopa in oddaljenega nad- zora naprav Device portal in De- vice discover, ki omehčata srce Raziskovalcu, da je prijaznejši do razvijalcev. Za goste Računalnik, ki ga pogosto po- sojamo, je priporočljivo opremi- ti s posebnim dostopom za goste, saj bomo tujce le na tak način dr- žali varno stran od naših podat- kov, aplikacij in nastavitev. Ope- racijski sistem Windows je imel račun za goste včasih vgrajen v nastavitvah za dodajanje novega Skriti načini Windows 10  Božji način in sorodniki predstavljajo izdelavo priročnih bližnjic do mesta, kjer so zbrane različne sistemske nastavitve.  Način delovanja operacijskega sistema Windows 10, ki izkoriščanje sistemskih virov prilagodi poganjanju iger, se imenuje Game mode.  Z načinom za razvijalce lahko škodujemo tako računalniku kot sistemu, ki teče na njem, na kar nas Windows 10 opozori ob njegovem vklopu. julij-avgust 2020 65 OKNA NASVETI = uporabnika. Z Windows 10 se je ta možnost, žal, poslovila, zato je način za goste mogoče vklopi- ti zgolj z uporabo ukazne vrsti- ce. Zaženemo jo z upraviteljski- mi pravicami Zaženi kot skrbnik (Run as administrator), nakar vanjo vpišemo net user Visitor *. V naslednjem koraku uporabni- ku izbrišemo privzeto skupino net localgroup users Visitor / dele- te in ga določimo za gosta z uka- zom net localgroup guests Visitor / add. Občasni uporabnik bo na voljo ob naslednjem zagonu ra- čunalnika z operacijskim siste- mom Windows 10. Varčevanje Varčevalni način Ohranjeval- nik baterije (Battery Saver) v operacijskem sistemu Windows 10 je namenjen prenosnikom in tablicam. Deluje podobno kot tehnologija v pametnih telefo- nih – ko napravi začne primanj- kovati energije, sistem prilago- di svoje delovanje, izklopi posa- mezne funkcije, zmanjša, na pri- mer, svetlost zaslona, aktivnosti manj nujnih aplikacij in podob- no. Varčevalni način v operacij- skem sistemu Windows 10 naj- lažje vklopimo tako, da z dvoj- nim klikom izberemo ikono ba- terije in v pogovornem oknu, ki se odpre, z drsnikom nastavimo želeni prag, pod katerega napa- janje ne sme upasti. V nekate- rih primerih je dobro način vklo- piti takoj na začetku, na primer, ko pridemo v službo in ugotovi- mo, da smo napajalni kabel pu- stili doma. To lahko storimo v vsakem trenutku: v Nastavitvah ohranjevalnika baterije je dr- snik Stanje Ohranjevalnika ba- terije do naslednjega polnjenja, s katerim omogočimo varčno de- lovanje, dokler računalnika zno- va ne priključimo na električno omrežje. Hibridno spanje Na koncu delovnega dne raču- nalnik običajno izklopimo, kar je tudi najboljša praksa. Operacijski sistem Windows 10 nam vseeno ponuja dve dodatni možnosti: ko zaključimo uporabo računal- nika, ga po želji pošljemo v spa- nje ali stanje hibernacije oziro- ma mirovanja. Zadnji način po- datke iz pomnilnika prenese na disk, jih zapiše v datoteko Hiber- fil.sys ter računalnik izklopi. Gre za popoln izklop in ne zgolj navi- deznega kot v primeru spanja, ki je sicer hitrejše pri obujanju prej- šnjega stanja, a istočasno potro- ši precej več energije. Ko raču- nalnik zbudimo iz stanja mirova- nja, operacijski sistem omenjeno datoteko znova naloži v delovni pomnilnik, obide običajno pre- verjanje pri zagonu sistema in uporabniku omogoči nadaljeva- nje dela. Mirovanje je v osnovi name- njeno prenosnikom, zato je pri namiznih računalnikih z opera- cijskim sistemom Windows 10 privzeto onemogočeno. Omogo- čimo ga tako, da v terminalskem oknu Ukazni poziv (cmd) vtip- kamo powercfg / hibernate on. Če načina mirovanja ob zausta- vljanju sistema ni med možnost- mi, zaženemo Nastavitve napa- janja in stanja pripravljenosti (Power Options), kjer med soro- dnimi nastavitvami na desni iz- beremo Dodatne nastavitve po- rabe energije (Additional Power Settings), nakar na levi strani no- vega pogovornega okna poišče- mo Spremeni, kdaj je računalnik v stanju spanja (Change when the computer sleeps), ter na zaslonu Spremembe nastavitve za načrt znova uporabimo Spremeni do- datne nastavitve porabe energi- je (Change advanced power set- tings). V pogovornem oknu Mo- žnosti porabe energije nato poi- ščemo vrednost Spanje, ga raz- širimo z znakom plus ter vklopi- mo želene nastavitve pod Omo- goči hibridno spanje (Allow hyb- rid sleep). Iskanje Operacijski sistem Windows 10 privzeto bdi nad knjižnico do- kumentov, ki je shranjena na lo- kalnem disku tako, da je vsebi- no lažje najti. Označevanje da- totek po želji razširimo ali do- ločene predele diska načrtno  Hibridno spanje se od navadnega razlikuje po tem, da je računalnik v primeru prvega popolnoma izklopljen.  Račun za goste bomo v operacijskem sistemu Windows 10 med uradnimi nastavitvami uporabnikov zaman iskali.  Iskalniku v operacijskem sistemu Windows 10 razširimo obzorja z nastavitvijo Razširjeno iskanje.  Varčni način delovanja sistema Windows po želji nastavimo ročno ali samodejno, ob vnaprej določenem zmanjšanju zaloge energije. 66 julij-avgust 2020 NASVETI OKNA= ignoriramo. Ustrezno nastavitev najdemo v skupini Iskanje (Set- tings / Search) in razdelkom Is- kanje sistema Windows (Sear- ching Windows). Za indeksira- nje vseh datotek na disku izbe- remo opcijo Poišči moje datoteke / Razširjeno (Enchanced), izklju- čene imenike pa dodamo pod Iz- ključene mape / Dodaj izključe- no mapo. Ob prvi nastavitvi raz- širjenega iskanja si bo operacij- ski sistem Windows 10 vzel ne- kaj več časa, da pregleda datote- ke, ki jih je doslej ignoriral. Kako dolgo bo vse skupaj trajalo, je odvisno od velikosti in zasede- nosti lokalnega diska. Postopek pohitrimo z dodajanjem imeni- kov, ki nas pri iskanju ne zanima- jo. Privzeto so za neželene ozna- čene sistemske mape. Nočni način Videz operacijskega sistema Windows je že od nekdaj mo- goče prilagajati po svojem oku- su, a od nedavnega je vanj vgra- jena tudi možnost nočnega nači- na delovanja. Nočni način je vi- deti odlično, varčuje z baterijo in uporabnikovim vidom. Omo- gočimo ga v nastavitvah Prila- goditev (Personalization) / Bar- ve (Colours), kjer izberemo vre- dnost Temno (Dark). Znotraj is- tih nastavitev po želji omogoči- mo še transparentnost z Učinki prosojnosti (Transparency), ki vi- dez operacijskega sistema doda- tno olepšajo. Kontrastni način Podobno kot nočni način delo- vanja operacijskega sistema Win- dows 10 omogočimo tudi Nasta- vitve visokega kontrasta (High contrast mode), ki med drugim olajša branje besedila na nero- dno postavljenih spletnih stra- neh. V nastavitvah poiščemo skupino Dostopnost in z leve iz- beremo Visokokontrastni na- čin. Izberemo še temo ali ustva- rimo lastno. Ko je način visokega kontrasta omogočen, preklaplja- mo med njim in običajnim pogle- dom z navezo tipk Alt + levi Shift + Print Screen. Letalski način Letalski način na mobilnih na- pravah izklopi sleherno komu- nikacijo, vključno z brezžični- mi omrežji Wi-Fi, mobilno po- vezavo, bluetooth, GPS in NFC. Enako deluje tudi v primeru ra- čunalnika z operacijskim siste- mom Windows 10. Način je pr- votno mišljen za uporabo na le- talu, ko je treba pri vzletu uga- sniti vso elektronsko komunika- cijo. Namesto da bi napravo iz- klopili, lahko omogočimo le le- talski način in smo vseeno zado- stili varnostnim zahtevam prevo- znika. Način je dobrodošel tudi ob drugih priložnostih, na pri- mer, ko ne želimo nevede kuri- ti podatkovne povezave. V raču- nalniškem svetu je letalski na- čin najkoristnejši za uporabni- ke prenosnikov. Omogočimo ga v opozorilnem središču v skraj- no spodnjem desnem kotu zaslo- na. Da vidimo gumb Letalski na- čin, moramo predhodno razširi- ti pogled, nato gumb aktiviramo s preprostim klikom. Drugi način vklopa pelje skozi Windows na- stavitve. Pod sklopom Omrežje in internet najdemo na levi stra- ni Letalski način, ki ga omogoči- mo z izbiro ustreznega drsnika. Podobno lahko izklapljamo tudi posamezne komunikacijske na- prave, Wi-Fi, bluetooth in drugo. Varni način Operacijski sistem Windows 10 kot vsa Okna doslej ni brez težav. Ob morebitnih zapletih si pomagamo z varnim načinom Safe Mode. Ta računalnik zaže- ne s peresno lahko različico sis- tema, okleščeno nepotrebnih go- nilnikov in storitev, ki običajno povzročajo težave. Do varnega načina v operacijskem sistemu Windows 10 dostopamo po raz- ličnih poteh. Ena je, da v iskal- nik vtipkamo msconfig in v pogo- vornem oknu System Configura- tion pod zavihkom Boot izbere- mo Safe boot. Po ponovnem za- gonu bo računalnik samodejno preklopil na varni način delova- nja. Druga pot je, da ob kliku na Windows gumb Start / Power ob izbiri ponovnega zagona držimo tipko Shift. Podobno lahko s tip- ko Shift do varnega zagona do- stopamo pred vpisom v opera- cijski sistem Windows 10. Ko se naloži zaslon Windows recovery pod Troubleshoot / Advanced op- tions / Start up Settings izberemo možnost zagona, ki jo želimo. Na voljo sta dva načina varnega zagona, z omrežno povezavo in brez nje. Varni zagon z omre- žno povezavo med nujne gonil- nike in storitve šteje tudi pove- zljivost z drugimi računalniki in napravami ter internetom. Če se varni zagon uspešno postavi na noge, lahko s System Restore te- žaven sistem obnovimo ob po- moči posnetega stanja pred poja- vom problemov. Združljivostni način Na koncu pregleda skritih na- činov delovanja operacijskega sistema Windows 10 ne more- mo mimo dobrega starega zdru- žljivostnega sopotnika. Compati- bility mode ali Združljivostni na- čin nam omogoča, da v najno- vejšem Microsoftovem operacij- skem sistemu poganjamo pro- gramske izdelke, ki že več let niso bili posodobljeni ter so pri delu z njimi drugače težave. Če program z običajnim načinom zagona noče delovati, lahko po- skusimo z desnim klikom na za- gonsko datoteko (.exe) progra- ma in opcijo Odpravljanje težav z združljivostjo (Troubleshoot compatibility). Sistem nam po- nudi dve možnosti: ali uporabi- mo predlagane nastavitve za za- gon ali izberemo posnemanje določene različice operacijskega sistema Windows. Z združljivo- stnim načinom prelisičimo pro- gram, ki misli, da teče na starem operacijskem sistemu. Zadeva še zdaleč ni idealna in ne deluje ve- dno, a včasih nam zagotovi, da zaradi posodobljenega operacij- skega sistema lahko uporablja- mo sicer nepodprto programsko opremo.   Starejši program, ki v novem operacijskem sistemu Windows 10 noče delovati, morda prelisičimo z uporabo združljivostnega načina.  Računalnik v letalskem načinu do preklica prekine vso komunikacijo z zunanjim svetom. 68 julij-avgust 2020 NASVETI PROGRAMSKI PROCESORJI ZVOKA= er programov za ureja- nje digitalnih zvočnih posnetkov na spletu ne manjka, se bomo tokrat lotili sprotne njegove obdelave, ki jo uporabljajo tudi radijske in te- levizijske postaje pri oddajanju prek radijskih valov ali interne- ta, nam pa omogoča prijetnej- še poslušanje glasbe tudi z raču- nalnikom brez strojne podpore za zvočne učinke. Poleg zvokov- nega toka iz programskih pred- vajalnikov večpredstavnih da- totek (npr. WinAMP, VLC Me- dia Player, Windows Media Pla- yer ... ) ter internetnih radijskih postaj in internetnih TV-po- staj lahko z večino preobliku- jemo tudi zvočne tokove zuna- njih vhodnih naprav, povezanih prek linijskega ali mikrofonske- ga vhoda, kot so mikrofon, ra- dijski sprejemnik, predvajalnik plošč CD in DVD, gramofon, ka- setofon itn. Večina programov za spro- tno obdelavo zvoka je na voljo za operacijske sisteme Windows, Android, Mac OS X in Linux. Programsko obarvanje zvoka je še posebej uporabno v pametnih telefonih, saj ti pogosto nima- jo vgrajenih zmogljivih zvočnih procesorjev.  DFX FxSound (downloads3. fxsound.com) sodi med najbolj- ša orodja za sprotno oblikova- nje zvoka, a ga lahko brezplač- no preizkušamo le teden dni. Uporabniški vmesnik je intuiti- ven in pregleden ter najprej po- streže s pogosto uporabljanimi funkcijami, z nekaj kliki pa lah- ko dosežemo tudi ostale. Vse- buje 9-območni izenačevalnik zvoka, kopico prednastavitev s prilagoditvami za posluša- nje različnih glasbenih žanrov, 10-območni frekvenčni prikaz zvoka ter zvočne učinke za či- stost zvoka, ambientalnost, 3D- -obkrožanje, dinamično izboljša- nje zvoka, stiskalnik dinamične- ga razpona zvoka in ojačenje niz- kih tonov. Vendar v preizkusni različici niso na voljo vse možnosti. Zvok lahko tudi stiskamo in program- sko dinamično povečamo njego- vo jakost, tako da pri predvaja- nju iz povprečnih zvočnikov ali slušalk tudi pri največji moči do- bimo vtis, da uporabljamo vr- hunsko glasbeno opremo. Apli- kacijo lahko skrijemo v ozadje, zato ne moti siceršnjega dela z računalnikom. Stane 39,99 USD.  DFX Audio Enhancer (down- loads3.fxsound.com) je poenosta- vljena zastonjska izvedba FxSo- unda, saj ne vsebuje izenačeval- nika zvoka, temveč le nekatere zvočne učinke, pri čemer nudi množico prednastavitev za raz- lične glasbene žanre. Z učinkom Četudi danes glasbo večinoma poslušamo iz računal- nikov in pametnih telefonov, si želimo vsaj osnovnih zvočnih učinkov, denimo ojačitev basov in visokih to- nov. Če včasih to ni šlo brez zmogljive strojne opreme, je danes boljša izbira kakovostno programsko orodje. Simon Peter Vavpotič za čistost zvoka lahko ustvari- mo vtis predvajanja na zmoglji- vi glasbeni opremi. Za zmoglji- vejšo različico DFX Audo En- hancer GOLD z vgrajenim iz- enačevalnikom zvoka, vendar brez možnosti dodajanja lastnih prednastavitev, moramo od- šteti 19,99 USD. Omenimo še, da aplikacija ne more sobivati s FxSoundom oziroma ga ob na- mestitvi odstrani, če pa ponovno namestimo FxSound, izgine Au- dio Enhancer.  Equalizer APO (sourceforge. net/p/equalizerapo) je zastonjska odprtokodna aplikacija in ponu- di obilico naprednih možnosti za sprotno preoblikovanje zvoka, ki jih lahko nizamo v poljubnem vrstnem redu v obliki osnovnih funkcij za procesiranje zvoka t. i. aktivnih procesnih objektov (APO), kot so predojačenje, ize- načevanje, izbira aktivnih zvoč- nih kanalov, zakasnitev, konvo- lucija, poprava glasnosti, izbira stopnje procesiranja, stiskalnik Za prijetnejši in polnejši zvok K reoblikovanje zvoka izvajamo s pomočjo zahtevnih matema- tičnih funkcij, katerih osnova sta Fourierova in Lagrangeeva transformacija, ter drugimi računalniškimi algoritmi, s katerimi digitalni zapis zvoka preoblikujemo v časovnem ali frekvenčnem pro- storu. Medtem ko se v časovnem prostoru poigravamo z zvočnimi učin- ki, kot so odmev, upočasnitev ali pohitritev predvajanja, postopno zvi- ševanje ali zniževanje glasnosti, nam obdelava v frekvenčnem prosto- ru ponudi sorazmerno enostavno ojačenje zvoka po različnih frekvenč- nih območjih oziroma zvokovni izravnalnik, učinke za zmanjšanje od- mevov, obenem pa lahko izločamo tudi šume in druge periodične neže- lene zvoke (npr. zvok vrtalnega stroja). V nasprotju z urejevalniki digitalno posnetega zvoka, kjer lahko pre- oblikovanje zvočnega posnetka izvajamo tudi neprimerno dlje, kot ga poslušamo, morajo programi za sprotno preoblikovanje zvočnih tokov poskrbeti za nepretrgano predvajanje zvočnih tokov, pri čemer je do- pustna nekajsekundna začetna zakasnitev preoblikovanega izhodnega toka v primerjavi z vhodnim tokom. Zato morajo biti dobro prilagojeni procesnim zmogljivostim računalnika ali pametnega telefona, vsekakor pa lahko zahtevnost zvočnih učinkov prilagodimo tudi sami. TRANSFORMACIJE Kako poteka sprotno preoblikovanje digitalnega zvočnega toka? P  DFX FxSound  Izbira predvajalne naprave v DFX Audio Enhancerju julij-avgust 2020 69 PROGRAMSKI PROCESORJI ZVOKA NASVETI = dinamičnega razpona zvoka, iz- bira izhodnih in vhodnih naprav za zajem in ustvarjanje zvoka ter predvajanje … Tako pestrega na- bora funkcionalnosti ne najde- mo niti pri večini plačljivih apli- kacij, hkrati pa lahko dodajamo tudi programske vtične modu- le VSO. Še posebej zanimiv je izenače- valnik zvoka, ki omogoča določi- tev poljubnega števila frekvenč- nih območij. Čeprav sta po na- mestitvi aplikacije na voljo le 15- in 31-območni izenačevalnik, lahko s tekstovnim vnosom do- damo poljubno število frekvenč- nih območji, katerih ojačenje ali slabenje nato v grafičnem vme- sniku poljubno nastavimo. Delovanje APO lahko posa- mično nastavljamo in vsake- ga vključimo ali izključimo, pri tem pa se v oknu za analizo fre- kvenčnega odziva na dnu zaslo- na ustrezno spreminja grafična ponazoritev njihovega skupnega učinka na vhodni zvočni signal. S posebnim APO lahko nastavlje- ne vrednosti shranimo v datote- ke, s čimer ustvarimo množico lastnih prednastavitev za različ- ne priložnosti. Equalizer APO je odlična izbi- ra za glasbene sladokusce, ki po- drobno poznajo načine za spro- tno preoblikovanje zvoka z za- porednimi obdelavami, začetni- ki pa bodo morda sprva imeli te- žave z razumevanjem njegovih načinov delovanja in upravljanja prek grafičnega vmesnika. Za programerske navdušence omenimo še, da potrebujemo za prevajanje izvorne kode te vse- stranske aplikacije Microsoft Vi- sual Studio Community 2013, ki ga lahko zastonj prenesemo z interneta, in še nekaj odprtoko- dnih programskih knjižnic. Več preberite v navodilih za razvi- jalce na spletni strani sourceforge. net/p/equalizerapo/wiki.  VOICE MEETER Banana (www.vb-audio.com) ima od vseh preizkušenih aplikacij za sprotno obdelavo zvoka najzanimivej- ši grafični vmesnik, ki daje vtis profesionalne avdio komponen- te. Začetniku se bo morda zde- la njegova uporaba zapletena, a se ga bo kljub temu hitro nava- dil. Intuitiven videz daje pred- nost naprednim funkcijam za obdelavo zvoka, med katerimi so enostavni 3-kanalni izenačeval- niki (visoki, srednji, nizki toni), stiskalnik dinamičnega razpona zvoka, funkcija za odpravljanje odmevov pri zajemanju zvoka iz vhodnih naprav ter zmogljiv vhodni mešalnik zvočnih virov, v katerem lahko zvočne vhode in izhode z uporabo desnega klika preimenujemo po lastnih željah. Pomembno vlogo ima tudi iz- hodni mešalnik, ki združuje fi- zične in navidezne naprave za predvajanje zvoka, pri čemer po- zna različne načine delovanja: prilagoditev glede na število in prostorsko razporeditev zvočni- kov, uravnavanje glasnosti leve in desne stereo sledi znotraj po- sameznega izhodnega kanala in 6-območni izhodni izenačeval- nik za vsak izhodni kanal (tipka EQ). Namesto zadnjega lahko za vsakega od kanalov uporabimo tudi natančnejši 15-območni iz- ravnalnik, ki ga odpremo iz glav- nega menija, skritega pod tipko MENU. Omenimo še številne in- dikatorje jakosti zvoka posame- znih vhodnih in izhodnih kana- lov, s katerimi si lahko pomaga- mo pri uravnavanju glasnosti in združevanju zvoka iz vhodov ter glasnosti na zvočnih izhodih. Zelo pomembna funkcional- nost, ki je pri enostavnejših apli- kacijah ne zasledimo, je mo- žnost sprejemanja in oddaja- nja digitalnih zvokovnih tokov prek omrežij TCP/IP, ki jo dose- žemo prek tipke VBAN (VB Au- dio Network). Omogoča zajema- nje, mešanje, spreminjanje in od- dajanje digitalnega zvoka prek ajveč programov za preo- blikovanje zvoka v operacij- ski sistem vgradi svoj gonil- nik, s katerim prestreza in preoblikuje zvočne tokove ter jih oddaja vhodnim gonilnikom predvajalnih naprav. Na- vadno tovrstne aplikacije svoj gonil- nik v operacijskem sistemu samodej- no nastavijo kot privzeto napravo za predvajanje zvoka. Druga možnost je vgradnja gonilnika, ki se operacijske- mu sistemu predstavi kot nova pred- vajalna naprava. V tem primeru mo- ramo pogosto sami ustrezno spreme- niti sistemske nastavitve in ga izbra- ti kot privzeto napravo za predvajanje zvoka, pri čemer hkrati prejšnji privze- ti gonilnik v programskem orodju za preoblikovanje zvoka navedemo kot originalni predvajalnik. Čeprav v računalnik navadno naen- krat namestimo samo eno orodje za sprotno preoblikovanje zvoka, večina nima težav s sobivanjem. Zvočni učin- ki hkrati nameščenih orodij za spro- tno oblikovanje zvoka se zato lah- ko nizajo ali celo izvajajo vzporedno. Ko tega nočemo, pride še kako prav gumb za vklop in izklop, ki ga ima ve- čina tovrstnih programskih orodij. Sprotno preoblikovanje zvoka omogočajo tudi nekatere aplikacije za predvajanje in urejanje zvoka ka- kor tudi njegovo shranjevanje v raz- ličnih vrstah datotek. Mednje že dol- go uvrščamo priljubljeni predvajalnik zvokovnih in video datotek WinAMP z vgrajenim 10-območnim izenače- valnikom zvoka. GONILNIKI Med virom in napravo za predvajanje zvoka N  Equalizer APO < Programsko obarvanje zvoka je še posebej uporabno v pametnih telefonih, saj ti pogosto nima jo vgrajenih zmogljivih zvočnih procesorjev. 70 julij-avgust 2020 NASVETI PROGRAMSKI PROCESORJI ZVOKA= spletnih tokov iz različnih raču- nalnikov z nameščeno aplika- cijo VOICE MEETER Banana. Obdelan zvok lahko prek aplika- cije VBAN-Receptor Lite posluša- mo tudi na pametnih telefonih z operacijskim sistemom Android, medtem ko domače PC, ki delu- jejo kot predvajalniki, sprejemni- ki in oddajniki internetnih glas- benih tokov, upravljamo z mobil- no aplikacijo VBAN-Buttons. Z aplikacijo MT32-SoundPad Lite pa lahko urejamo sezname pred- vajanja. VOICE MEETER Banana in druge aplikacije razvijalca VB- -Audio Software lahko z inter- neta prenesemo in uporabljamo zastonj, a so jih avtorji poimeno- vali donationware, zato od zado- voljnih uporabnikov pričakujejo prostovoljne prispevke. Čeprav so veseli vsakršnih donacij, vre- dnost programskega orodja oce- njujejo med 20 in 50 USD.  Boom 3D (www.globaldelight. com/boom3d) je bil v začetku na voljo samo za Applova opera- cijska sistema Mac OS X in iOS, kasneje pa so avtorji pripravili še različico za Windows 10. Ta zah- teva predhodno namestitev .NET Frameworka 4.6.2, ki je k sreči samodejna, če imamo na voljo internetno povezavo. Boom 3D z odličnim grafičnim vmesnikom intuitivno in všečno predstavi enostavne in kompleksne funk- cionalnosti za sprotno procesi- ranje zvoka s številnimi nasta- vitvami. Namenjen je predvsem ljubiteljem glasbe brez predzna- nja o procesiranju zvoka, ki si že- lijo naprednih zvočnih učinkov 3D-obkrožanja, različnih zvo- kovnih filtrov, ojačenih basov in programskega predojačenja iz- hodnega signala, s katerim lah- ko v celosti izkoristimo zmoglji- vosti avdio opreme. Vsebuje tudi več prednastavitev za različne glasbene žanre. 30-dnevna pre- izkusna različica je zastonj, sple- tni nakup pa bo vaš osebni račun olajšal za 8,8 EUR.  ViPER4Windows (vipersau- dio.com) je zastonjska aplikacija z grafičnim vmesnikom nekoliko robustnega videza, ki kljub temu ponudi celoten nabor funkcij za preoblikovanje zvoka, kot so: ja- snost zvoka, 3D-obkrožanje, oja- čenje basov, konvolucija, stiska- nje dinamičnega razpona zvoka, odprava odmevov ter nalaganje in shranjevanje prednastavitev. Vsebuje tudi 18-območni izena- čevalnik zvoka in stiskalnik di- namičnega razpona zvoka, ki ju odpremo v posebnih oknih, ter funkciji XClarity za čistost zvoka in Xbass za dodatno ojačenje niz- kih tonov. Deluje v operacijskih sistemih Windows in Android. anes, ko je stereofonsko predvajanje zvoka skoraj nekaj samo- umevnega, nam 3D-obkrožanje izboljša prostorski občutek. Že v osemdesetih letih preteklega stoletja so proizvajalci na- prav Hi-Fi začeli uporabljati izraz super stereo za možnost poslušanja zvoka prek štirih zvočnikov, razporejenih v kote prostora, od katerih sta po dva (eden spredaj in drugi zadaj) predvajala levi, po dva (eden spre- daj in drugi zadaj) pa desni zvočni kanal. Pri tem je bilo mogoče pose- bej uravnati glasnost prednjih in zadnjih zvočnikov. Tak način predva- janja večinoma uporabljamo še danes, čeprav so na voljo tudi komple- ksne digitalne predobdelave zvoka, ki zagotavljajo precej boljši pro- storski občutek. 3D-obkrožanje (angl. 3D surround) dinamično uravnava predvajanje stereofonskega zvoka prek sistema dveh zvočnikov ali več ob upošte- vanju njihovega števila in razporeditve po prostoru ter velikosti in aku- stičnih lastnosti prostora. Za pravilno delovanje 3D-obkrožanja mora- mo to pravilno izbrati tudi v aplikaciji za sprotno obdelavo zvoka. ZVOČNI SISTEMI Kaj je 3D-obkrožanje? D  VOICE MEETER Banana  Boom 3D  ViPER4Windows julij-avgust 2020 71 PROGRAMSKI PROCESORJI ZVOKA NASVETI =  EqualizerPro (www.probitsoft- ware.com) je plačljiva aplikaci- ja (stane 14,95 USD), ki jo lah- ko zastonj preizkušamo le 7 dni. Gre za povsem drugače zasno- vano programsko orodje, kot je Equalizer APO. Grafični vme- snik je preprost, intuitiven in enostaven za uporabo. Vsebu- je več kot 20 prednastavitev iz- enačevanja zvoka za predvaja- nje različnih glasbenih žanrov pa tudi govornih oddaj. 10-ob- močni izenačevalnik omogoča tudi ročno uravnavanje in shra- njevanje konfiguracij v obliki no- vih prednastavitev. EqualizerPro ima še funkcije za dodatno oja- čenje nizkih tonov, krmiljenje programskega predojačenja pa tudi za hitri vklop in izklop pro- cesiranja zvoka.  Graphic Equalizer Studio (pas-products.com) je učinkovito samodejno orodje za predvajanje in sprotno preoblikovaje zvoka iz internetnih avdio in video tokov kakor tudi preoblikovanje zvoč- nih tokov iz zunanjih avdio na- prav. Med predvajanjem glasbe ali videa lahko samodejno nasta- vi najmanjšo in največjo glasnost predvajanja, 3D-obkrožanje in pravo mero nizkih tonov. Po dru- gi strani med poslušanjem in- ternetnih radiev zgladi popačen zvok, ki nastane zaradi previ- soke stopnje stiskanja podatkov ali stalnih prekinitev zvočnega toka zaradi premajhne pasovne širine. Q-faktor omogoča glad- kejši in nežnejši zvok ter je odli- čen način za predvajanje roman- tičnih skladb. Merilniki vhodne jakosti zvoka in avdiogram iz- hodnega zvoka so ključni za ka- kovostnejše ročne nastavitve, saj omogočajo vizualno spremljanje uporabe zvočnih učinkov. Z in- terneta lahko zastonj prenesemo preizkusno različico z okrnjeno funkcionalnostjo, za različico s polno funkcionalnostjo in brez nadležnih kratkih prekinitev de- lovanja na dve minuti pa mora- mo odšteti 49 USD.  RealTek HD Audio Mana- ger (realtek-download.com/down- load-hd) je odprtokodni izena- čevalnik zvoka z desetimi fre- kvenčnimi območji, mešalni- kom zvoka in s številnimi nasta- vitvami. Zvok obdela ob pomo- či gonilnika, ki so ga včasih pri- lagali osnovnim ploščam z manj zmogljivimi zvočnimi procesor- ji (oz. s kodekom AC97). Grafič- ni vmesnik je intuitiven, enosta- ven za uporabo in ima pestro iz- biro najrazličnejših možnosti: od tehničnih, s katerimi določimo število in razporeditev zvočnikov in uporabljene priključke zvočne kartice, do nastavitve tipa pro- stora in glasbenega žanra. Na- mesto zadnjega lahko v poseb- nem oknu izenačevalnik zvoka nastavimo po frekvenčnih obmo- čjih, nabor novih nastavitev pa poljubno poimenujemo in shra- nimo med prednastavitve. Pri ra- čunalnikih z veliko stereo zvoč- nimi izhodi lahko omogočimo hkratno predvajanje dveh različ- nih zvočnih tokov in, na primer, v dnevni sobi predvajamo film, v kuhinji pa vrtimo glasbo. RealTek HD Audio Mmanager omogoča podrobno nastavljanje vhodnega mešalnika zvočnih vi- rov in posameznih zvočnih vi- rov, kot sta linijski vhod in vhod za mikrofon, ter zvočnih izho- dov, kot sta izhoda za zvočnike in avdio slušalke. Izenačevalnik ima vgrajene prednastavitve za različne glasbene žanre, kot so rock, pop, jazz, karaoke …, in se zna prilagoditi okolju, v katerem poslušamo glasbo (npr. dnevna soba, v koncertna dvorana, av- ditorij …). Da je predvajani zvok gladek in prijeten, lahko izenače- valnik zvoka nastavimo tudi po svoje. Čeprav RealTek HD Audio Manager nima možnosti eks- tremnih zvočnih učinkov (npr. močnega ojačenja basovskih to- nov), je odlična zastonjska reši- tev, če imamo združljivo strojno  RealTek HD Audio Manager  EqualizerPro  Graphic Equalizer Studio 72 julij-avgust 2020 NASVETI PROGRAMSKI PROCESORJI ZVOKA= opremo. Obenem ni ovir za vzporedno namestitev katerega od zmogljivejših orodij za spro- tno procesiranje zvoka, kot je Equalizer APO. Zadnja različica HD Audio Managerja, ki jo lahko potegnemo z RealTekove spletne srani ali s katerega od spletnih portalov za delitev brezplačne programske opreme, ima oznako 2.82. Za nadobudne programer- je povejmo še to, da je RealTeko- va izvorna koda na voljo na sple- tni strani: github.com/alanfox2000/ realtek-universal-audio-driver.  Breakaway Audio Enhan- cer (claessonedwards.com/bap_win. htm) je z vrsto nastavitev za spro- tno preoblikovanje predvajane- ga zvoka namenjen predvsem ti- stim, ki med pisarniškim delom z računalnikom v ozadju radi vr- tijo glasbo. Namestitev je soraz- merno enostavna, saj nas pro- gram sam odpelje v sistemske nastavitve virov in predvajalni- kov zvoka, a deluje pravilno le pod pogojem, da v nastavitvah kot privzetega nastavimo njegov gonilnik, v aplikaciji za predvaja- nje pa izberemo gonilnik fizične- ga ali podrednega predvajalnika. Nastavitve preoblikovanja zvoka so sorazmerno enostavne, saj iz- biramo med prednastavitvami izenačevalnika za različne glas- bene žanre, medtem ko aplikaci- ja sama prilagaja jakost predva- janega zvoka. Vizualna prikaza vhodnega signala in izhodnega stereo zvočnega signala studij- ske kakovosti lahko spremljamo v okencih v spodnjem delu apli- kacijskega okna, kar nam mogo- ča kakovostnejše delo. Preizku- sno različico Breakaway Audio Enhancerja lahko uporabljamo največ 30 dni, kupimo pa ga lah- ko za 29.95 USD.  Sistemske izboljšave zvo- ka so v Windows (microsoft.com) na voljo tudi brez posebne apli- kacijske programske opreme, še posebej z RealTekovimi in Micro- softovimi gonilniki. Doseže- mo jih z desnim klikom na iko- no zvočnika v desnem spodnjem kotu namizja, nakar izberemo Predvajalne naprave (Playback devices) in nato še eno izmed izhodnih naprav ter kliknemo gumb Lastnosti (Properties). Če se v naslednjem oknu pokaže za- vihek Izboljšave (Enhancements) in ponudi spisek možnosti za izboljšanje zvoka, moramo med njimi poiskati le še želeno funk- cionalnost, denimo izenačeval- nik, izbiro tipa prostora ali glas- benega žanra, odpravljanje šu- mov itn. Vsaki izboljšavi lahko spremenimo delovanje s priti- skom na gumb Nastavitve (Set- tings). Na koncu se kar samo pora- ja vprašanje, mar ni večina pro- gramov za sprotno obdela- vo zvoka osredotočena zgolj na uporabniku prijazno in intuitiv- no predstavitev različnih funkci- onalnosti ter nabor raznovrstnih prednastavitev za različne pri- ložnosti predvajanja glasbe. Če- prav nanj ni enoznačnega odgo- vora, trditev navadno drži, saj ve- čina proizvajalcev strojne opre- me raje podpre standardne funk- cionalnosti Windows, kot da bi sama razvijala uporabnikom pri- jazne uporabniške vmesnike za sprotno obdelavo zvoka …  RC (angl. dynamic range compresion, slov. stiskanje dinamič- nega razpona zvoka) je način procesiranja digitalnih zvočnih signalov, s katerim zmanjšamo jakost močnih zvokov in ojači- mo šibke zvoke. DRC pogosto uporabljajo pri terenskem in studijskem snemanju ter reprodukciji in predobdelavi digitaliziranega zvoka za od- dajanje prek radijskih valov ali interneta. Namensko strojno in programsko opremo DRC označujejo tudi z izra- zom stiskalnik (angl. compressor) oziroma stiskalnik dinamičnega raz- pona zvoka. Od začetka tretjega tisočletja so za številne programske pakete za digitalno obdelavo zvoka (t. i. digitalne zvočne delovne po- staje, angl. digital audio workstation) na voljo tudi vtičniki DRC. Po drugi stani je to ena izmed osnovnih funkcionalnosti večine sodobnih programskih paketov za sprotno obdelavo zvoka. Neredko zasledimo tudi izraz omejevalnik zvoka (angl. sound limiter), ki ni nič drugega kot DRC z visoko stopnjo stiskanja zvoka in s kratkim odzivnim časom. ZVOČNI SISTEMI Stiskanje dinamičnega razpona D  Breakaway Audio Enhancer  Nastavitve izboljšav v sistemskem oknu zvočnega gonilnika v Windows< Še posebej zanimiv je izenače-valnik zvoka, ki omogoča določi tev poljubnega števila frekvenč nih območij. 74 julij-avgust 2020 NASVETI SPOTIFY= toritev Spotify že sama po sebi nudi odlično uporabniško izkušnjo, saj nas razvaja z naprednimi zmožnostmi, kot so oddaljeno predvajanje, uporaba povezanih naprav kot daljinskih upravljalni- kov za predvajalnik in vgrajena povezava z last.fm, ki shranjuje zgodovino poslušanja in omogo- ča njeno analizo. Ne pozabimo na pametne sezname, kot sta Discovery Weekly in Release Radar, ki jih tedensko ustvarijo za vsakega uporabnika. Pred ča- som so zelo agresivno zakorakali tudi na področje poddaj. Spotify je zaradi enostavnega vgrajeva- nja v spletne strani prva izbira (no, če zanemarimo Youtube), ko želijo blogerji in uredniki spletnih portalov v spletno stran vgraditi seznam predvajanja ali glasbeni album. Spotify triki Manj znano je, da lahko že v samem programu Spotify sezna- me predvajanja kopiramo, izva- žamo in tako delimo z drugimi uporabniki. Označene pesmi s klasičnimi bližnjicami CTRL+C in CTRL+V kopiramo med se- znami ali pa zunaj programa, v elektronsko sporočilo ali članek. Tudi pri iskanju so Spoti- fyevi programerji poskrbeli za napredne uporabnike. Omo- gočili so, da uporabimo opera- cije AND, OR in NOT in da na- tančneje označimo, kaj iščemo, z uporabo značk artist, album, track, year in nekaterih dru- gih. Tako bo, na primer, iskanje »artist:queen year:1980-1982« poiskalo vse pesmi izvajalca Queen med letoma '80 in '82. Na računalniku si velja zapo- mniti še nekaj enostavnih bli- žnjic na tipkovnici. Presledek bo ustavil ali ponovno zagnal glasbo, kombinacija tipk Ctrl in gor ali dol bo spreminjala gla- snost, Ctrl v kombinaciji s tipka- ma levo ali desno pa preskako- vala skladbe. Če to, potem ono Zanimive možnosti ponuja spletišče IFTTT, ki je namenjeno integraciji spletnih storitev. Po- tem ko z IFTTT povežemo pro- gramski vmesnik Spotify, bomo lahko shranjevali pesmi ali jih dodajali na predvajalne sezna- me. Tako lahko, na primer, iz- delamo recept IFTTT, ki bo po- skrbel, da se bodo pesmi, ki smo jih všečkali na Youtubu, shranile tudi na izbrani seznam predvaja- nja na Spotifyju. Drug tip receptov omogoča, da shranjujemo sezname pred- vajanja. Recimo v Google Docs ali OneNote je to uporabno v primeru generiranih seznamov predvajanja in takšnih, ki se re- dno spreminjajo. Povezane aplikacije Spotify zna sodelovati tudi z drugimi aplikacijami. Če upo- rabljate Shazam, se lahko v na- stavitvah povežete s Spotifyjem in vsako pesem, ki jo spoznate, shranite tudi v Spotify. Navigacijska aplikacija Waze, ki jo je pred kratkim kupil veli- ki Google, že dolgo ponuja mo- žnost upravljanja s Spotifyjem tudi med tem, ko uporabljamo navigacijo, in nam na ta način prihrani preklapljanje med apli- kacijami, kar je še posebej kori- stno med vožnjo. Tako Xbox kot Playstation omogočata povezavo s Spo- tifyjem in predvajanje glas- be med igranjem iger. Tako bo V mnogih člankih, kjer primerjajo glasbene pretočne servise, ugotavljajo, da občutnih razlik v velikosti glas- benega kataloga ali kakovosti glasbe med njimi ni. Ko pa pride do programskih vmesnikov in orodij, ki so jih ob pomoči teh zgradili razvijalci, je daleč pred vsemi Spotify. David Vidmar glasba igrala na igralni konzoli, upravljamo pa jo lahko tudi s te- lefona. Verjetno najbolj priljubljena povezana aplikacija pa je Google Clock. Povezavo lahko uporabi- mo za to, da nas zbudi priljublje- na glasba. Na žalost podobna re- šitev za iPhone ne obstaja in zdi se, da se Apple in Spotify v krat- kem ne bosta dogovorila, da bi bila tehnično izvedljiva. Čaranje s seznami Omenili smo že, da lahko pe- smi enostavno kopiramo med Spotify za napredne poslušalce S julij-avgust 2020 75 SPOTIFY NASVETI = seznami z uporabo klasičnih bližnjic. Za na- prednejšo uporabo seznamov predvajanja pa predlagamo nekaj dodatnih orodij. Prvi dve orodji, ki ju omenjamo, so razvi- li kar pri Spotifyju. Soundtrack Your Ride bo zgradil seznam predvajanja za potova- nje. Potreboval bo podatek o potrebni dol- žini, zastavil nekaj vprašanj in že bo na vo- ljo povsem vaš seznam predvajanja. Dru- go sorodno orodje je Spotify for Pets. Da, prav ste prebrali in res bo zgradil seznam predvajanja za vašega ljubljenčka, seveda na podlagi glasbenega okusa lastnika. Spotify Playlist Generator je eno bolj enostavnih in hkrati uporabnih orodij. Omogoča, da seznam predvajanja sestavi- mo iz vpisanih naslovov sklad, izvajalcev, Spotify povezav ali pa s preprostimi ukazi najbolj priljubljene pesmi izvajalca, podob- ne pesmi in izvajalca ali celotnih albumov ter odstranimo podvojene pesmi, jih razvr- stimo in še kaj. Izdelek preprosto skopira- mo in prilepimo v Spotify. Exportify je še eno sila uporabno in eno- stavno orodje, s katerim lahko sezname predvajanja izvozimo in shranimo v svoj ra- čunalnik. Tudi Spotibot ne bo zahteval posebnega napora, saj potrebuje vpis vsaj enega izva- jalca in že bo sestavil predlog sklad za po- slušanje na podlagi sorodnih izvajalcev. Se- znam bo, seveda, zapisal v seznam v stori- tvi Spotify. Smarter Playlists je orodje, ki lahko pre- plete dva seznama predvajanja, odstrani podvojene pesmi in še mnogo več. Primer uporabe je dinamičen seznam predvajanja, ki vsebuje trenutno predvajane hite in glas- bo, ki je bila priljubljena pred 10 leti. Spolistr je namenjen naprednejšemu ustvarjanju novih seznamov. Te zna zgra- diti iz seznama pesmi ali iz seznamom z Youtuba, SoundClounda ali Reddita. Naj- več možnosti pa ponuja pri kreiranju sezna- mov predvajanja iz zgodovine poslušanj na last.fm. Soundiiz bo poskrbel, da bodo seznami usklajeni med različnimi storitvami, ali pa bo pomagal pri prehodu z ene storitve na drugo. Podpira Apple Music, Deezer, Goo- gle Music in mnoge druge. Orodje Acrostify je bolj zabavno kot upo- rabno, saj bo sestavilo seznam predvajanja kot akrostih, torej tako, da bodo prve črke naslovov pesmi v seznamu predstavljale po- ljubno besedilo. Boil the Frog je lep primer naprednejše skripte, zgrajene z orodjem Echonest, ki bo poiskala povezave med izvajalci in zgradi- la seznam predvajanja, ki bo vseboval pove- zane izvajalce in njihove med pesmi. Poča- si bo »kuhala žabo« in nas vodila med izva- jalcema. Replace the Cover bo pomagal ustvariti naslovno sliko vašega seznama predvajanja v Spotifyjevem oblikovalskem jeziku.  Spotify Orodja Soundtrack Your Ride: soundtrackyourride.byspotify.com Spotify for Pets: pets.byspotify.com Spotify Playlist Generator: epsil.github.io/spotgen/ Exportify: rawgit.com/watsonbox/exportify/ master/exportify.html Spotibot: www.spotibot.com Smarter Playlists: smarterplaylists.playlistmachinery.com Spotlistr: www.spotlistr.com Soundiiz: www.soundiiz.com Acrostify: static.echonest.com/enspex/web/Acrostify Boil the Frog: static.echonest.com/BoilTheFrog Replace the Cover: replacecover.com 76 julij-avgust 2020 NASVETI PRO ET CONTRA= »Tehnika je zmagala,« slišimo zdaj, po koncu karantene. Pa je res? Je res mogoče delo in celo šolanje v celoti opravljati tudi od doma? Smo prepričani, da je tako delo/šolanje enako učinkovito, kot če ga opravljamo v skupnih prostorih? ovi koronavirus je usta- vil svet in povzročil ne- malo skrbi. Kljub nega- tivnemu prizvoku sprememb, ki jih je prinesel, niso vse sla- be. Poleg narave, ki si je po dol- gem času oddahnila, smo zadi- hali s polnimi pljuči še ljudje. Med drugim se je pokazalo, da lahko marsikaj postorimo od doma. Izza domačih štirih sten smo zadnje tri mesece delali, se šolali, zabavali in drugo. Bili smo tako učinkoviti, da so se pojavile težnje po nadaljevanju prakse. Vedno več je podjetij, ki jih oddaljeni način dela ne moti več, šole pa bi za starejše učen- ce vsaj del pouka rade na dalja- vo izvajale tudi v prihodnje. Ena najtežjih stvari pri kla- sičnem opravljanju dela od 8. do 16. ure ali podobno je ne- zmožnost izvajanja vsakodnev- nih opravkov. Če si redna opra- vila, kakršno je obisk trgovine, začrtamo znotraj prostega časa, nam še vedno ostane precej te- lovadbe z nepričakovanimi ob- veznostmi, na primer z obi- skom zobozdravnika ali s pobi- ranjem bolnega otroka iz šole. Delo od doma nam postreže z dobrodošlo prilagodljivostjo. Čeprav smo še vedno omejeni z roki za dokončanje določene- ga projekta, si čas znotraj pre- cej večjega okvira razporejamo sami. Delo od doma običajno pote- ka z manj prekinitvami kot na delovnem mestu, ni več vsako- dnevnega kramljanja s sodelav- ci, telefonski klici so redkejši. V mirnem okolju lažje dosežemo stanje dobre osredotočenosti na delo in naredimo več v kraj- šem času. Slovenci smo še po- sebej nagnjeni k jutranjim ka- vicam, odmorom za kajenje ter obveščanju drugih o dogodkih preteklega vikenda ali zadnjem šoku v aktualni turški nadalje- vanki. Dokler se to kratkočase- nje izvaja na službene stroške, smo goreči zagovorniki tovr- stne svobode, ko imamo škar- je in platno naenkrat v rokah sami, začnemo razmišljati dru- gače. Učinkovitost se zato enor- mno poveča. Pri delu ali šolanju od doma odpade mukotrpno prevažanje, ki nam na mesečni ravni prihra- ni ogromno časa in živcev. Iz dneva v dan smo bolj spočiti in zadovoljni tako z življenjem kot z delom. Ker imamo vse potreb- no doma, je naša odzivnost na povsem drugi ravni. V vsakem trenutku zlahka rešimo še tako trdovratno zagato. Delamo lah- ko, ko se počutimo produktiv- ni. Ker nismo vsi ljudje enaki, je utopično pričakovati, da bomo vsi enako delali od 8h zjutraj do 4h popoldne. Ko otroci zbo- lijo ali imajo počitnice, nam ni treba skrbeti za njihovo varstvo ali jemati nege ter dopusta. V 24 urah, kolikor jih ima naen- krat dan, brez težav najdemo čas tudi za družino in prijatelje. Bolj zdravo jemo, več se giblje- mo, spremenijo se naše priori- tete. Naenkrat nismo več obre- menjeni zgolj z višino plače. Boris Šavc etudi to pišem v reviji, ki je že trideset let zavezana tehniki in tehnologiji, moram, žal, zapi- sati, da – ne, tehnika pač ni vse. To, da cele dneve sedimo za ra- čunalnikom in s sodelavci ko- municiramo le digitalno, pač ni isto, kot da se komunikaci- je gremo na star, analogni na- čin. Še veliko bolj je res, da je taka komunikacija nujna, ko govorimo o šolanju naših otrok. Šolanje od doma, kot smo ga imeli letos, se je v resnici izkazalo kot nekaj, kar s šolanjem ni imelo prav veliko zveze. Učitelji (in tudi učenci) so bili vrženi v vodo, nekate- ri so splavali, večina pa v resni- ci ni. Država ni postavila smer- nic, kaj šolanje od doma sploh pomeni, ravno tako se s tem ni ukvarjalo kar nekaj šol. Nekate- ri učitelji so zato improvizirali, kar nekaj izmed njih pa se jih je odločilo, da je šolanje od doma enako učenju iz (spletnih) uč- benikov in reševanju (spletnih) nalog. Maloštevilni so se sicer lotili predavanja prek videokon- ference (in vsa čast jim!), večini pa je bilo to le odvečna tehno- logija, ki so jo preskočili. Komu- nikacija z učenci je v takih pri- merih prešla le na elektronsko pošto ali pa celo to ne. Poznam primere, ko so učitelji učence enostavno odslovili z beseda- mi »imam že preveč elektron- skih sporočil, ne odgovarjam več«. Da, to si upa pri nas izja- viti učitelj, ki je v službi zaradi – učencev. Učenje brez stika, brez pre- davanja, to pač ni učenje. Če bi to bilo tako lahko, potem uči- teljev sploh ne bi potrebovali. Navsezadnje prav za vse pred- mete tega sveta obstajajo učbe- niki, ustrezne knjige in delov- ni zvezki. Če bi se to dalo, bi se lahko vsi učili le iz takih pisnih predlog, četudi bi bile na voljo le na internetu. Mar ne? V res- nici pa je tako učenje veliko tež- je, predvsem pa manj popolno, kot če imamo ob sebi učitelja, ki nas zna popeljati skozi začetno neznanje. In podobno je v resnici tudi v službi. Da, saj lahko vse opravi- mo tudi skozi računalnik, ven- dar so osebni stiki tisto, kar podjetju da svežino, tisto, po čemer se podjetje loči od po- sameznih strokovnjakov. De- lavci ob osebnih stikih marsi- kdaj izmenjamo »kako pamet- no«, pa četudi ta na dan pride med počitkom ali kavico. Po- skus poustvaritve takih stikov prek videokonferenc je obsojen na propad. Ko smo za računal- nikom in se odločimo, da bomo zagnali program za videokon- ferenco, že ta »namen« ubije vsako spontanost, vsak klepet, vsako svežino. Zato srčno upam, da bo svet ob morebitnem drugem virus- nem valu tega sprejel z manj histerije in se ukrepov lotil bolj premišljeno, lokalizirano in usmerjeno. Kajti ljudje pač po- trebujemo človeške stike. Brez posredništva računalnikov. Matej Šmid Tehnika (žal) ni vse Bolje za nas, bolje za delodajalca, bolje za pridobivanje znanja N Č 78 julij-avgust 2020 LEGENDE ZOOMq esnici na ljubo se Eric ni čez noč domislil ideje o boljši programski opre- mi za izvajanje spletnih konfe- renc. Ideja je v njem zorela za- dnjih dvajset let, preden je pustil službo na Ciscu. V poznih osem- desetih letih je namreč študiral matematiko in računalništvo na univerzi v kitajski provinci Shan- dong, ki je bila več ur oddalje- na od šole, kjer se je izobraževa- lo njegovo takratno dekle. Eric je dan in noč sanjal o napravi, ki bi jima omogočala komunikacijo z zvokom in s sliko. Deset let kasneje, natančne- je leta 1997, je Eric spremljal vzpon ameriških internetnih podjetij, kakršni sta bili Netsca- pe in Yahoo. Prepričan, da je Ki- tajska tehnološko vsaj deset let za Združenimi državami Ameri- ke, se je odločil, da bo zaprosil za vizo ter kariero iskal čez veliko lužo. Brez težav ni šlo, prošnjo za obisk ZDA so mu osemkrat zavr- nili. Ob devetem obisku konzula- ta se mu je nasmehnila sreča in kmalu zatem je odpotoval v Si- licijevo dolino, kjer je dobil me- sto inženirja v podjetju WebEx Communications. Postal je eden izmed ključnih mož pri razvoju prve različice video konferenč- nega programa WebEx. WebEx je bil na voljo na šte- vilnih napravah najrazličnejših okusov, med drugim je podpi- ral operacijske sisteme Windows 95/98/ME, Mac OS 9, OS X, Li- nux in Palm OS. Eric je bil zaslu- žen za številne inovacije, vključe- ne v izdelek. Podpisal se je pod več kot trideset patentov. Podje- tje WebEx Communications je leta 2007 za 3,2 milijarde ame- riških dolarjev kupil Cisco. Ta je s podjetjem pridobil tudi dva mi- lijona aktivnih uporabnikov pro- grama WebEx. Obdržali so večji del prvotne ekipe, skupaj z Eri- com Yuanom, in neutrudno de- lali naprej. Program se je razcve- tel enako kot Ericova kariera. Po številnih napredovanjih je postal podpredsednik inženiringa. Rast se je izkazala za nezdra- vo. Od začetne ekipe maloštevil- nih programerjev je za WebEx skrbelo kar 800 zaposlenih. Ino- vacije so zamrle, izdelek je stopi- cal na mestu, stranke pa so posta- jale nezadovoljne. Zahtevna na- mestitev v več korakih, nestabil- na povezava in nihajoča kakovost zvoka ter slike so otežile izvajanje sestankov znotraj programa ter odganjale stranke k tekmecem. V pogovoru s strankami je Eric spo- znal grozljivo resnico: ljudje niso uporabljali programa WebEx, ker bi si to želeli, ampak, ker so ga morali. WebEx je res bil raz- širjen in uporabnikom omogočal reševanje nekaterih problemov, a to niso bili več enako pomembni problemi kot pred leti. V praksi je uporabnik poganjal več sorodnih programov hkrati, da je dosegel želeni cilj. Eric je najdbe predsta- vil nadrejenim, ki pa za prevetri- tev programskega izdelka niso hoteli slišati. Ericove besede vseeno niso naletele na gluha ušesa, prepri- čale so več sodelavcev, da so se mu pridružili pri snovanju nove- ga izdelka. Anekdota pravi, da Eric pri prepričevanju sodelav- cev ni imel nikakršnih težav, pre- cej bolj pa se je namučil doma, da je za avanturo navdušil ženo. V istem času, aprila 2011, je Cis- co zapustil tudi Dan Scheinman, vodja poslovnega razvoja. Eric mu je predstavil svojo idejo in ga povabil k sodelovanju. Dan je ce- nil Ericovo inženirsko znanje, a precej bolj dvomil o njegovi po- slovni plati. Vseeno mu je napi- sal ček za četrt milijona ameri- ških dolarjev. Denar je Eric po- rabil za najem kitajskih progra- merjev, ki so bili cenejši od ame- riških. Želel je, da pri aplikaci- ji dela več ljudi, ki bodo izdelali Uspešna ljubezen na daljavo Leta 2011 je v podjetju Cisco podpredsednik inženiringa Eric Yuan poskušal prepričati nadrejene, da je program za video konference WebEx nujno potreben temeljite prenove. Niso ga poslušali. Ker je bil trdo prepričan o svojem prav, je nemudoma dal odpoved in ustanovil svoje podjetje. Rodil se je Zoom. Dominik Cigala bolj zloščen izdelek. Prva različi- ca Zooma je bila nared 22. avgu- sta 2012. Zoom je bil občudovanja vre- den izdelek, najprej na voljo kot spletna aplikacija in program za Applov mobilni operacijski sis- tem iOS. Omogočal je do 15 ude- ležencev video konference, osre- dnja privlačnost pa je bila njego- va optimiziranost. Odlično se je znašel tudi v slabših pogojih, ko je bila brezžična povezava šib- kejša ali nezanesljiva. Kakovost zvoka in slike je bila do tistega trenutka nevidena. Aplikacija je sama zaznala napravo, na kate- ri se je znašla, in ustrezno prila- godila tako delovanje kot ločlji- vost uporabniškega vmesnika. Najbolj prelomen je bil način iz- vedbe, saj uporabniki za udelež- bo na konferenci niso potrebo- vali lastnega uporabniškega ra- čuna niti same aplikacije. Obo- je je moral imeti le gostitelj se- stanka. Medtem ko so se tekmeci osredotočali na celovito ponud- bo videokonferenčnih sistemov, vključno s strojno opremo, so pri Zoomu stavili na kakovost stori- tve. V tistem času ni bilo progra- ma, ki bi tako dobro izkoriščal prednosti pametnih telefonov. Januarja 2013 so Zoom ponu- dili v treh oblikah – Freemium, Business in Enterprise. Omogo- čal je do 40 udeležencev, pod- piral oba najbolj priljubljena R  Ker Cisco ni želel izboljšati programa WebEx, je Eric Yuan ustanovil svoje podjetje in izdelal tisto, kar je snoval zadnjih dvajset let.  Pri Zoomu so prvi spoznali potencial videokonferenčnih sistemov v izobraževalnem sektorju.  Dan Scheinman je prispeval prvih četrt milijona ameriških dolarjev za razvoj programa Zoom. julij-avgust 2020 79 ZOOM LEGENDE q mobilna operacijska sistema, uspešno delil uporabniški za- slon in imel nadpovprečno kako- vost zvoka ter slike. Edina ome- jitev zastonjske različice je bila dolžina pogovora več kot dveh oseb, omejena je bila na dvajset minut. Plačljivi različici za 10 do- larjev mesečno te omejitve nista imeli. Pri Zoomu so takoj prepo- znali priložnost v izobraževal- nem sektorju in ponudili cenov- no ugodne pakete za učitelje in učence (1 USD). Rast je bila str- ma, vse to brez prave marketin- ške kampanje. Delo tržnikov je med drugim opravljal sam Eric Yuan in si večkrat po elektron- ski pošti dopisoval z razočarani- mi uporabniki, da bi izvedel, za- kaj zapuščajo njegov izdelek. Pri- dobljeno znanje je uspešno upo- rabil pri nadaljnjem razvoju. To počne še danes. Leta 2014 so se pri Zoomu od- ločili, da je čas za popoln naskok trga. Čeprav niso imeli sredstev, kakršna so bila spravljena v trez- orjih Microsofta in Cisca, so se zavedali ključne prednosti pred velikani, sposobni so se bili hi- tro in učinkovito odzvati na vse težave ali spremembe na trgu. Naenkrat so bila razmerja moči obrnjena. Velikani, ki so beleži- li velike izgube pri prodaji vide- okonferenčne strojne opreme, so začeli posnemati delovanje apli- kacije Zoom. Prepozno! Zoom je v istem času splavil Zoom Conference, izdelek, namenjen sestankom v konferenčnih so- bah. Področje, ki je skoraj iz- ključno pripadalo velikanom in za katerega opremo so zahtevali na desetine tisoče dolarjev. Izde- lek je bil toplo sprejet, a je naletel na veliko težavo. Draga strojna oprema, ki so jo podjetja že ku- pila, ni hotela sodelovati. Teža- vo so pri Zoomu reševali z napra- vo Conference Room Connector. Pred enoletnim odmorom so trg naskočili še s sistemom za izva- janje spletnih seminarjev, Video Webinar. V naslednjih letih so si prido- bili še večje zaupanje vlagateljev in izdelke nadgrajevali z novimi storitvami. Med njimi velja ome- niti Breakout Rooms, sestanke znotraj sestankov, ter umetna ozadja, ki so pokazala zabavno plat podjetja. Eric jo je razkril, ko je podpisal triletno pogodbo z moštvom košarkarske lige NBA. Warriorsi so se z oboževalci po- govarjali izključno prek Zoo- ma. Za aplikacijo je izvedela tudi splošna javnost in Zoom je osre- dotočenost razširil prek meja po- slovnega sveta. Kljub strmi rasti priljubljenosti in uporabe pro- grama Eric ni nikoli pozabil, če- sar se je naučil za časa delova- nja pri WebExu: od zaposlenih je zahteval, da so Zoom neneh- no izboljševali. Oktobra 2018 so splavili lastno tržnico s progra- mi, ki so ob pomoči zunanjih so- delavcev uporabnost programa še izboljšali. Aprila 2019 so del- nice podjetja ponudili na borzi. Že prvi dan trgovanja so zrasle za 72 odstotkov. Potem sta prišla usodno leto 2020 in vojna z novim korona- virusom. Največji vojni dobič- kar je z enostavnostjo ter s pri- jaznim pristopom postal prav Zoom. Vsi smo se šolali ali delali od doma. Zoom, ki je še decem- bra 2019 dnevno imel 10 milijo- nov aktivnih uporabnikov, je be- ležil 3.000-odstotno rast. Aprila je naenkrat gostil 300 milijonov uporabnikov. Vrednost delnice je poskočila v nebo. Tekmecem ni preostalo drugega, kot da so sprožili vprašanje o varnostnih pomislekih. Zoom je navseza- dnje le kitajski. Eric se obtožb ni branil, vzel jih je na znanje in se nemudoma lotil dela. Vedno je vsako kritiko izkoristil za izbolj- šanje svojega izdelka in nič dru- gače ne bo tudi tokrat.   Velikanov, ki so podjetjem prodajali drago strojno opremo za izvajanje video konferenc, se je Zoom lotil s programskim izdelkom.  Splošna javnost je v ZDA Zoom spoznala, ko so program za komunikacijo z oboževalci začeli uporabljati pri košarkarskem moštvu Golden State Warriors.  Covid 19 je Zoomu čez noč prinesel 3.000 odstotkov več uporabnikov. 80 julij-avgust 2020 IZKLOP POGLED NAZAJq ratica WiMAX je v ko- munikacijah gotovo tre- nutno ena najbolj pri- ljubljenih. Tehnologija namreč obljublja, da bo za širokopasov- no omreženost naredila nekaj takega, kar so naredili mobilni telefoni za telefonijo. Kot kaže, tudi pri nas, saj podjetje Incotel septembra uvaja začetek delo- vanja svojega omrežja. Najprej v Ljubljani in okoliških krajih, po- zneje tudi na Gorenjskem in po- časi po vsej Sloveniji. Med prvi- mi preizkuševalci smo se nanj priklopili tudi mi. Standard določa, da je domet dostopnih anten do 50 km, ena dostopna antena pa zmore pre- nos do 72 Mb/s (štirje kanali po 18 Mb/s). Nanjo se lahko torej priklopi kar nekaj uporabnikov s hitrostmi, ki jih danes podpirajo priključki ADSL oz. kabelski pri- ključki. S tem, da do uporabnika ni treba vleči nobenih žic in/ali se ni treba bosti z lastnikom ob- stoječih (kar je pri nas še posebej pomembno). Standard predvi- deva tudi podporo QoS (Quali- ty of Service), zato Incotel (ka- terega osnovni namen je že od vsega začetka biti alternativni ponudnik stacionarne telefoni- je) računa tudi na IP telefonijo, ki bo do uporabnikov potovala »po zraku« in ne po Telekomovih razklenjenih lokalnih zankah. Anteno smo usmerili v zaen- krat edini oddajnik na podro- čju Ljubljane, ki deluje na Gra- du, in od katerega smo po zrač- ni črti oddaljeni 1700 metrov. Iz antene smo v računalnik pote- gnili omrežni kabel in prepusti- li, da nam strežnik DHCP dode- li številko IP. In to je vse – dostop do interneta je bil s tem vzposta- vljen. Namerili smo hitrost pre- nosa 3 Mb/s v obe smeri, teore- tična meja, ki bi jo lahko dosegli, pa znaša 10 Mb/s v smeri proti uporabniku in 8 Mb/s v naspro- tni smeri (omrežje je še v zelo te- stni fazi, zato izmerjene vredno- sti ne povedo veliko). odlaga za to pisanje je enomesečno druženje s trenutno najmočnejšim pametnim telefonom z name- ščenim Androidom – HTC Desire (telefon je skorajda povsem enak telefonu Google Nexus One). Prvi vtis ob namestitvi nove- ga HTCja je bil – vau! V resni- ci gre za PC v malem, pri čemer so njegove zmogljivosti zaradi prenosnosti (GPS, kompas, ak- celerometer) po svoje celo ve- čje od zmogljivosti PCjev. Upo- rabniški vmesnik je fantasti- čen, povezava s spletom (br- skalnik!) odlična, programov na Google Marketu je res – oho- gromno! Najti je mogoče (tudi med brezplačnimi) vse, kar ti srce poželi. Vgrajena je tudi podpora potisni pošti in naš službeni Exchange, tako da – to je to. Sem si mislil. V resnici pa se je kmalu po- kazalo, da je HTCjev gugl- fon lahko »PC« tudi v ti- sti drugi, negativni obliki, ki smo jo na pra- vih PCjih si- cer že sko- rajda pozabi- li – po nestabilnosti. Saj se spomnite časov, ko je PRED 10 LETI Moj prvi Android PRED 15 LETI Wimax – Širokopasovnost prihodnosti P K bilo treba PCje tu in tam znova zagnati in celo spet namestiti, da bi spet vse delovalo, kot je treba? Po drugi strani mi kolegi, ki uporabljajo iPhone in iPod To- uch, zagotavljajo, da tam ve- dno in povsod vse deluje. Pika. Prednost popolnega nadzora, ki ga ima Apple nad sistemom in programi, ki jih spusti do upo- rabnikov. Kljub vsemu pa sam ostajam – PC. Všeč mi je svoboda in razno- likost ponudbe, tako strojne kot programske, ki je na voljo v an- droidskem taboru. Resda pone- kod vse še ne deluje, kot bi mora- lo, a bo že. Nekoč. oogle je moral priznati, da so njihova vozila, uporabljena za snemanje posnetkov ulic Street View, obenem prisluškovala odprtim omrežjem Wi-Fi, na katera so naletela. Google je najnovejši škandalček priznal, ko so v Hamburgu v Nem- čiji zahtevali revizijski pregled zajetih podatkov. Google sicer trdi, da so zasebne podatke zajemali nehote in da je to predvsem posle- dica kodiranja enega od programerjev, ki je pustil kodo v programu za analizo omrežnega prometa, čeprav ne bi smel. A javnost seveda dvomi, da je to povsem res. Google z vozili za storitev Street View sicer zajema posnetke, ki omogočajo realističen pregled videza ulic v spletnih storitvah Goo- gle Maps in Google Earth. Pri snemanju podatkov so menda tudi za- jeli podatke o SSID in MAC oznakah omrežij, na katera so naleteli med vožnjo. Menda so ob tem tudi spremljali drug promet, podrob- nosti o tem pa javnosti niso sporočili. Kakorkoli, Google se je javno opravičil, takoj nehal snemati sporne podatke in obljubil, da bo na- jel neodvisnega revizorja, ki bo spremljal brisanje sporno zajetih po- datkov. PRED 10 LETI Google vohunil po omrežjih Wi-Fi G 82 julij-avgust 2020 anes je zbiranje po- datkov, s katerimi bo- ste lažje razumeli svo- je stranke in poslovanje, razme- roma enostavno. V resnici je po- stalo tako enostavno, da obstaja nevarnost, da bi jih imeli na vo- ljo preveč. Katere uporabiti, ka- terim zaupati? Čeprav ima pov- prečno majhno podjetje na voljo bistveno manj podatkov kot veli- kani v posamezni panogi, to še ne pomeni, da so mu kakovostne analize, temelječe na množič- nih podatkih, nedosegljive. Na- sprotno. Nekatere podatke lah- ko kupi tudi na trgu. In obdela v oblaku, če ne premore lastnih strežnikov. Za relativno ugodno vsoto. Še več, upal bi si trditi, da množični podatki lahko celo bolj koristijo manjšim podjetjem kot velikanom, saj so »malčki« na splošno bolj okretni in lahko hi- treje ukrepajo na podlagi vpo- gleda v podatke. Zakaj tega to- rej (množično) ne počno? Ker ne znajo … Delo s podatki zahteva specializirana znanja. Vanje pa le redko kdo vlaga. Pa bi morali. Ker se, vsaj dolgoročno, zagoto- vo izplača. Raziskava družbe Deloitte ugo- tavlja, da polovica podjetij, ki uporabljajo poslovno analitiko, priznava, da jim ta pomaga do boljših odločitev, 16 odstotkov vprašanih pa potrjuje, da jim po- maga zasnovati boljše strategije. Le desetina anketiranih je odgo- vorila, da jim analitika pomaga izboljšati odnose s strankami in poslovnimi partnerji. Morebiti bi se morala podjetja najprej posve- titi tej točki … Dejstvo je, če želite v celoti iz- koristiti podatke in analitiko, morate vedeti, kako iz njih prido- biti največjo vrednost. Kaj točno to pomeni? Podatki lahko pod- jetjem pomagajo na različne na- čine. Poznam jih vsaj pet. Podat- ke lahko uporabljajo za iskanje novih strank, ohranitev obstoje- čih, izboljšave izdelkov in stori- tev, boljše upravljanje trženjskih kampanj, napovedovanje tren- dov v prodaji itd. Podatki pomagajo do boljših odločitev. Čeprav na posamezno vpliva veliko dejavnikov, so za- upanja vredni podatki in anali- ze tisti, na katerih bi morala te- meljiti poslovna odločitev. Gre za priložnost za povečanje prihod- kov in dobička, ki si je ne more- te privoščiti izpustiti. Podatki pomagajo reševati iz- zive. Kako doživljate upad pro- daje ali neuspeh trženjske kam- panje? Lahko natančno ugoto- vite, kaj je šlo narobe? Sledenje in pregledovanje podatkov iz po- slovnih procesov pomaga razkri- ti vzroke – tako za uspeh kot ne- uspeh. Z njimi boste lažje razu- meli poslovanje in ugotovili, ka- tere korake velja ponoviti in ka- tere je treba popraviti. Podatki pomagajo razume- ti poslovanje. Poglejte na zapo- slene v podjetju kot na člane eki- pe v poljubnem športu. Številne športne panoge so danes že po- datkovno gnane, zakaj torej ne bi bila tudi podjetja? Stalno po- sodabljajte podatke o tem, kdo dela dobro in kdo slabo, ugo- tovite vzroke za to ter spoznaj- te, kdo in kako lahko ekipi (beri: podjetju) pomaga do odlično- sti. Podatki namreč pomagajo iz- boljšati poslovne procese ter od- kriti in odpraviti ozka grla v po- slovanju. In še zadnje, bržkone najpo- membnejše dejstvo – podatki vam pomagajo razumeti potro- šnike. Brez podatkov praktično ne veste, kdo so vaše (najboljše) stranke. Brez podatkov ne veste, ali so potrošnikom všeč vaši iz- delki, niti, zakaj. Brez podatkov ne veste, koliko denarja zaslužite in/ali porabite v danem trenut- ku. Podatki so torej ključni za ra- zumevanje vaših strank in trga. A bodite previdni. No, pripra- vljeni. V vseh teh podatkih se lahko tudi izgubite. Brez pravih orodij, s katerimi jih boste razu- meli, ne bo šlo. Analitika in re- šitve s področja poslovnega ob- veščanja so za marsikatero pod- jetje še vedno tabu, za druge pa kokoš z zlatimi jajci. Eno je ja- sno – brez uporabe podatkov v poslu se tega ne boste več šli prav dolgo.  Kaj pa vi počnete s podatki? MIRAN VARGA D N O V E T E H N O L O G I J E Z A P O S L O V N I S V E T 83 88 84 92 Gostujoče pero Novice Brez analitike nam živeti ni Res znate izkoristiti podatke? julij-avgust 2020 83 redvidevam, da se komu celo poraja utopično fu- turistična slika o ne tako oddaljeni prihodnosti, ko si na- dene nosljivo napravo, nekaj vi- talnih podatkov proda multina- cionalkam in tako dobi dovolj (realnih ali virtualnih) sredstev, da lahko natoči gorivo za zaba- vo v mestu. Nekaterim se bo ta- kšna ideja zdela praktična in do- brodošla, drugim pa nehumana in nenaravna kot prodaja ledvice za estetske korekcije telesa. Pogosto slišimo opredelitev, da so podatki gorivo bodočnos- ti. A podatki niso gorivo in ne morejo poganjati avtomobila, ga pa lahko krmilijo in so osnova za vse bolj avtonomno upravljanje. Varnost podatkov in dobra po- datkovna infrastruktura sta zato nujna za prihodnost. Podatki so zelo dragoceni – a le, ko obstajajo v določenem kontekstu. Danes veliko (pose- bej industrijskih) podjetij nima urejenega pravilnega ravnanja s podatki. Te celo pridobivajo zelo načrtno, a jih ne zbirajo v pra- vem pomenu besede. Kup podat- kov ni isto kot zbirka podatkov. Škoda, kajti pot, ki prinese uspeh, je preprosta. V prvem koraku samo zbereš in zavaruješ podatke, recimo v oblaku. A ta korak, po katerem mnogi z za- dovoljstvom po dobro opravlje- nem delu že odnehajo, je šele za- četek – v nadaljevanju jim je na- mreč treba dati smisel. Ob po- moči matematike, statistike, ra- čunalništva … si lahko podat- ke morda le ogledujemo, lah- ko jih izvozimo v razpredelni- co, da so preglednejši, jih očis- timo (tudi tipala naredijo na- pake), iz njih izdelamo poroči- la in grafe, jih primerjamo, deli- mo, prenašamo, zbiranje lahko avtomatiziramo, poizvedujemo po vsebini in povezavah, upora- bimo sistem, ki opozarja na raz- lične dogodke, uporabljamo na- predne modele za analizo in ne- dokončno predvidevamo dogod- ke, ki so lahko usodni za projekt ali podjetje – pozitivno ali nega- tivno. Podatkom lahko že danes damo zelo uporaben smisel. Za to rabimo dovolj podatkov in do- volj različnih tipov dovolj aktu- alnih ter hitro pridobljenih po- datkov. Trojni V (volume, variety Baby you can’t drive my car ...* Če analiziramo mnenja in napovedi o tem, kako po- membni so in bodo podatki, jih lahko grobo razdelimo na takšne, da bi morali s svojimi podatkih oziroma zbirko podatkov dobro zaslužiti, in tiste, da velika pod- jetja izkoriščajo naše podatke za lastno bogatenje, ne da bi mi kaj imeli od tega. in velocity, torej količina, različ- nost in hitrost nabiranja) podat- ke dela še bolj dragocene. Če po- datke zbiramo dovolj dolgo, širo- ko in hitro, zberemo dovolj veli- ko število uporabnih, kar je po- membno, saj količina povečuje statistični potencial. In če pove- čamo različnost atributov tipov podatkov, bomo izboljšali statis- tično natančnost sistema, s hit- rostjo pa zmanjšamo čas obdela- ve, ki bi se že danes moral doga- jati v realnem času. Kaj to pomeni v praksi? V zdravstvenih ustanovah zbiramo vse več podatkov o zdravju. A potenciala teh podatkov ne izko- riščamo za predvidevanje, kon- troliranje, preprečevanje in omi- litev neljubih dogodkov in posle- dic. Raje štejemo padce iz poste- lj, kot da jih predvidevali in pre- prečevali. Če bi zdravstvene zbir- ke združevali s sosednjimi drža- vami, bi lahko natančno predvi- deli, kdaj se val okužb približuje ali oddaljuje. Če segmentiramo podatke glede na statistične sku- pine, lahko omejimo ukrepe ne samo na določene občine, am- pak tudi na določene starostne skupine in zanje poskrbimo bol- je, avtomatske simulacije vseh scenarijev razvoja bolezni, mo- gočih ukrepov in njihovega (ne le zdravstvenega) vpliva na do- gajanje v družbi pa so za nadzor nad morebitno epidemijo nepog- rešljive. Izjemno dobro in izjem- no agilno upravljanje tveganj je ključno. Pred leti me je davčna upra- va povabila, da predstavim svo- je videnje in predlagam rešitev za uvedbo davčnih blagajn. Tako kot vedno sem celostno preučil vse podobne sisteme v svetu ter pripravil predlog, ki je temeljil na predvidevanju neželenih do- godkov glede na obstoječe po- datke ob pomoči strojnega učen- ja. Rešitev je že vsebovala osnov- ni model iskanja goljufij v sklo- pu že tako komplicirane zako- nodaje na tem področju. Pred- stavil sem tudi rešitve, ki so te- meljile na strojni opremi, verifi- kaciji programske opreme, cen- tralnem sistemu za zbiranje in obdelavo podatkov, ki je že ob- stajal, ali omenjenem prediktiv- nem modelu brez dodatnih spre- memb. S preprostejšo zakonoda- jo in z boljšo obdelavo podatkov z uporabo sodobnih tehnologij je morda že danes napočil čas za poenostavitev poslovanja in celo ukinitev davčnih blagajn. Poeno- stavitev je ključna za gospodar- ski napredek države. In še to: podatke je treba deli- ti, še posebej, če si država. Veči- na jih mora biti in ostati javnih (odprtih). Odprti podatki so po- membna osnova za inovacije ali nove posle, kar na koncu ustvarja nova delovna mesta z visoko do- dano vrednostjo in tako pozitiv- no vrne podatkovno demokratič- nost državi, ki te podatke deli. Na ta način bi se, namesto da se ved- no sprašujemo in pričakujemo, kaj država sploh počne in kaj lah- ko naredi za nas, lahko vprašali, kaj lahko naredimo sami zase, saj v resnici tako največ naredimo tudi za družbo in državo. Vsakdo najbolje pozna težave, ki jih ima, in ko zanje najde rešitev, bo z del- jenjem podatkov lahko rešil isto težavo tudi drugim, ki jo ima- jo – manj težav pa pomeni boljše stanje družbe.  P GOSTUJOČE PERO MONITOR PRO Podatke je treba deli ti, še posebej, če si država. DEJAN SPASOVSKI, DIREKTOR PODJETJA INEOR, D. O. O. *Ljubica, ne dam ti avta ... 84 julij-avgust 2020 MONITOR PRO Leta 2015 so iz podjetja Juni- per, ki je drugi največji proizva- jalec omrežne opreme na sve- tu (za Ciscom), sporočili, da so odkrili dvoje stranskih vrat, ki poučenemu napadalcu omo- gočajo administratorski dostop do naprav NetScreen in dešifri- ranje VPN-povezav. Naredili so popravek in obljubili preiskavo. Pet let kasneje o tej preiskavi še vedno ne vemo nič, 13 ameriških senatorjev pa zdaj zahteva odgo- vore. Ena izmed ranljivosti je omo- gočala administratorski do- stop do opreme, saj je bil v kodo vprogramirano (hard-coded) geslo za dostop, druga ranljivost pa je uporabljala namerno osla- bljen šifrirni protokol za VPN. Ta poučenemu hekerju omogoča dešifriranje prestreženega pro- meta, četudi nima šifrirnih klju- čev. Šlo je za uporabo manj zna- nega algoritma generiranja na- ključnih števil Dual_EC_DRBG, ki ga je razvila ameriška varno- stna agencija NSA (ta je posta- la zelo znana po tem, ko se je o njenem prisluškovanju razgovo- ril Edward Snowden). Ta algori- tem je bil že leta 2006 tarča opo- zoril varnostnih strokovnjakov, da omogoča izdelavo prisluško- valnega mehanizma, vendar ga je ameriška organizacija za stan- darde FIPS (Federal Information Processing Standards) vseeno kar najhitreje odobrila (leta 2013, »po Snowdnu«, je FIPS temu al- goritmu odvzel certifikat). Juni- per je ta algoritem uporabljal še naprej, ne da bi javnost o tem ob- vestil. Senatorji med drugim zahte- vajo odgovore, zakaj je bilo tako, ali je podjetje vedelo za potenci- alno prisluškovanje, kateri zapo- sleni so vgradili omenjeni algori- tem, kdo je vodil interno preiska- vo v podjetju, kakšni so bili iz- sledki preiskave in kakšna so bila njena priporočila oziroma ali jih je podjetje implementiralo. Pod- jetje ima čas za odgovore do 10. julija. Naj spomnimo, da se ameriški državni tožilec William Barr jav- no zavzema za to, da bi morala imeti ameriška država možnost prisluškovanja šifriranemu pro- metu. IBM je ne letni konferen- ci Think prikazal novo vizijo ra- zvoja, prvič pod okriljem nove- ga direktorja Arvinda Krishne. V svojem nagovoru je poudaril, da IBM vidi prihodnost informacij- ske tehnologije in storitev v ume- tni inteligenci ter hibridnih obla- kih, kjer je IBM do zdaj bil vseka- kor v ospredju, na primer z reši- tvijo IBM Watson. IBM je spretno izkoristil tudi priložnosti v spremembah po- treb podjetij, ki jih je povzročila pandemija. Lep primer je nova storitev IBM Cloud Satellite, ki omogoča enostavnejše ustvarja- nje, upravljanje in nadzor pro- gramskih storitev ne glede na njihovo lokacijo: v javnem obla- ku, zasebnem podatkovnem cen- tru ali na računalniškem robu (edge computing). Podjetja bodo brez dvoma v prihodnje potrebo- vala točno take storitve, tudi za- radi zmanjševanja tveganj v pri- meru novih kriznih dogodkov. V ozadju je seveda predvsem tehnologija, zasnovana na mi- krostoritvah, programskih kon- tejnerjih in platformi za orke- stracijo Kubernetes. Kar se tiče zadnjega, je s konferenco Think sovpadla tudi najava hčerinske družbe Red Hat, ki je predsta- vila predogled nove pomemb- ne funkcionalnosti v platformi OpenShift. Če zadnjo poznamo predvsem kot okolje za viturali- zacijo s kontejnerji, bodo stranke v tovrstno okolje lahko zdaj uvo- zile tudi klasične navidezne stre- žnike (VM), na primer tiste pod- jetja VMware. Na ta način lahko podjetja, ki želijo blažji prehod s klasič- nih aplikacij na infrastrukturo v oblaku, specifično na platformo Kubernetes, računajo na posto- pni prehod in ohranitev doseda- njega vloženega truda v pripra- vo navideznih strežnikov. Marsi- katero aplikacijo bo mogoče tako lažje in varneje preseliti na nove tehnologije. Najboljši primer prihodnosti, ki jo lahko pričakujemo na te- melju umetne inteligence, pa je nova storitev Watson AIOps, ki omogoča upravljanje in nadzor kompleksnega okolja IT z algorit- mi za strojne učenje. AIOps zna spremljati različne parametre v oblaku ter pri računalniških na- pravah na robu (edge computing) in pripraviti preprosto poročilo o ugotovljenem stanju, anomaliji, varnostnem dogodku, kar upra- viteljem omogoča lažje odkriva- nje napak in hitro ukrepanje. Watson AIOps je še posebej primeren za novo generacijo naprav, ki bodo povezane prek omrežja 5G, kot so naprave IoT. Tu se namreč odpira povsem nova problematika, kako učinko- vito upravljati veliko število na- prav, kjer ljudje nimajo interakci- je z njimi in se jih pogosto niti ne zavedajo. Za IBM je AIOps obe- nem prvi korak v dolgoročni vizi- ji. Po učinkovitem nadzoru sledi naslednja generacija algoritmov z umetno inteligenco, ki bodo ugotovljene napake tudi samo- dejno popravljali. U Juniper, zadnja vrata in NSA U IBM stavi na umetno inteligenco in hibridni oblak NOVICE julij-avgust 2020 85 Raziskava družbe Morhisec razkriva zanimive podrobnosti o uporabi tehnologije za delo od doma v času pandemije. Podatki se sicer nanašajo na ugotovitve zaposlenih v ZDA, vendar verja- memo, da ključne ugotovitve ve- ljajo v podobni meri tudi za dru- ge dele sveta. Avtorji raziskave poudarjajo, da je pandemija de- jansko ustvarila povsem novo tr- žno nišo, ki je že dobila kratico – WFH (Work From Home). Ključna ugotovitev je zelo po- menljiva za prihodnjo strategi- jo uporabe informacijske tehno- logije v podjetjih. Kar 56 odstot- kov vprašanih je moralo namreč za delo od doma uporabiti svoje zasebne računalnike, ker jih de- lodajalec ni mogel ali želel za- gotoviti. Strokovnjaki za varnost menijo, da je ta podatek prav- cata katastrofa z vidika zagota- vljanja informacijske varnosti pa tudi zasebnosti. Čeprav se je sprva zdelo, da so podjetja nepričakovani dogodek dočakala sorazmerno dobro pri- pravljena (sodeč po uradnih na- vedbah podjetij), zaposleni kaže- jo precej bolj kaotično sliko. Tre- ba pa je razumeti, da je bilo za 49 odstotkov vprašanih delo od doma popolna novost, tako da so bile težave, pa tudi varnostna tveganja, v dobršni meri posledi- ca pomanjkanja primernih navo- dil. Nekatera podjetja, ki so se tega problema pravočasno zave- dela, so posegla po tehnologiji, ki ni povsem nova, a je malo raz- širjena – namizje kot storitev ali DaaS (Desktop-as-a-Service). Na- videzna namizja namreč zagota- vljajo skladnost s korporativno varnostno politiko, nadzorova- no upravljanje, lažjo pomoč za- poslenim, preprostejšo zagotovi- tev dostopa do aplikacij in stori- tev v podjetju. V raziskavi kar 23 odstotkov vprašanih ni bilo prepričanih, kakšne varnostne mehanizme, če sploh, uporabljajo za zagoto- vitev varnosti ob delu od doma. Približno četrtina je imela tudi resne težave z omrežnimi stori- tvami, zlasti omrežji Wi-Fi, kjer so se v gosto naslednjih urbanih področjih soočali s povsem novi- mi izzivi zasedenosti frekvenčne- ga spektra. Kljub vsemu raziskava kaže, da so se informacijski oddelki v podjetjih dobro odrezali, ko je bilo treba priskočiti na pomoč. Le okoli 7 odstotkov sodelujočih meni, da so bile njihove storitve podpovprečne, 61 odstotkov pa, da je bil njihov odziv nadpovpre- čen ali celo odličen. Zanimiv je tudi naslednji po- datek: 42 odstotkov vprašanih, daleč nad ostalimi možnostmi, je kot esencialno orodje za delo od doma omenilo pisarniške pa- kete. Za primerjavo – video kon- ference so bile šele pri 15,6 od- stotka. Toda v isti sapi uporab- niki izražajo največje nezaupa- nje in previdnost ravno pri odpi- ranju pisarniških dokumentov. Videokonferenčni sistem, orod- ja za trenutno sporočanje in ele- ktronska pošta jih skrbijo bistve- no manj. U DaaS – navidezna namizja so prihodnost dela od doma NOVICE MONITOR PRO lovenija pripravlja sku- pno izjavo z ZDA o kiber- netski varnosti 5G. Za vi- sokoletečimi besedami o sodelo- vanju na področju izboljšanja kri- tične infrastrukture ter koristih za državljane in gospodarstvo se skrivajo geopolitični podtoni, ki kažejo na odmik od kitajskih pro- izvajalcev in premik v vzhodnoe- vropsko politično skupino. Podobne memorandume so namreč podpisale vzhodnoe- vropske zaveznice ZDA: Polj- ska, Češka, Estonija in Latvija. V teh izjavah kitajski proizvajalci niso neposredno omenjeni, a je iz nanizanih varnostnih elemen- tov in njihove implementacije ja- sno, da v praksi omejujejo kitaj- ska podjetja. Američani namreč na vse načine poskušajo prepre- čiti, da bi vodilni kitajski ponu- dnik tehnologije Huawei posta- vljal mobilna omrežja 5G. Doma, torej v ZDA, so ga že onemogoči- li, podobno pa želijo doseči tudi v Evropi. Medtem ko se Zahodna Evropa temu ne uklanja, je na Vzhodu drugače. Tradicionalne ameriške zaveznice (spomnimo se na t. i. »koalicijo voljnih«, ki je brez premisleka podprla ZDA v vojni z Irakom) so edine evrop- ske države, ki so pripravljene v celoti izključiti Kitajce s trga 5G. Glavni razlog za ameriško na- sprotovanje je seveda razdelitev trga. Ker so kitajske rešitve ce- nejše in trenutno bolje razvite, ameriškim podjetjem grozi iz- pad z evropskih trgov 5G. Zara- di tega so začeli intenzivno pou- darjati varnostni vidik, ki je seve- da pomemben, ter pritiskati na zaveznice, da bi izločile kitajske ponudbe. Poudarjajo, da je Hu- awei tesno povezan s kitajsko vlado, torej bi lahko prisluškoval, kar Kitajci odločno zanikajo. Iz družbe Huawei Technolo- gies so sporočili, da uradno niso seznanjeni s pripravljanjem me- morandumov med Slovenijo in ZDA o varnosti telekomunikacij- skih omrežij 5G ter da so odprti za pogovore. Dodajajo, da gre za tehnično vprašanje, ki bi moralo biti predmet takšne obravnave brez političnih pristopov. Zago- tavljajo, da poslujejo v skladu z zakonodajo in da vsaj del infra- strukture za 5G med drugim po- stavljajo tudi v Nemčiji, Avstriji, na Norveškem, Nizozemskem in v Švici. U Slovenija v skupno izjavo o kibernetski varnosti 5G z ZDA proti Kitajski S 86 julij-avgust 2020 MONITOR PRO NOVICE Samoizolacija je v času epide- mije spodbudila uporabo video- konferenčnih sistemov, vendar je ob tem močno narasla tudi upo- raba drugih orodij za skupinsko sodelovanje na daljavo. Družba McAfee je tako nedavno objavi- la poročilo, zasnovano na vzorcu uporabe okoli 30 milijonov po- slovnih uporabnikov, ki upora- bljajo njihovo rešitev za varnost v oblaku MVISION Cloud Securi- ty. Iz te analize je jasno razvidno, katera orodja so doživela najve- čjo rast uporabe. McAfee najprej ugotavlja, da se je v času osamitve uporaba storitev v oblaku povečala za več kot 50 odstotkov. V nekate- rih gospodarskih panogah je bila ta rast še bistveno večja. Zanimi- vo, da so eno največjih rasti rabe oblačnih storitev, kar 144-od- stotno, zabeležili v proizvodnih podjetjih, čeprav je bilo v javno- sti videti, da so prav v tej pano- gi najbolj ustavili dejavnost. Po pričakovanjih se je raba orodij za skupinsko sodelovanje za 114 odstotkov povečala na področju izobraževanja. Toda McAfee je tu zajel le del šolskega sistema, zato verjamemo, da je bila rast tu še precej večja. Med orodij, ki nudijo različne oblike skupinskega sodelovanja, je največjo rast uporabe zabele- žil Microsoft Teams, kjer opaža- jo 300-odstotno rast. Na drugem mestu je Slack, kjer se je uporaba povečala za 200 odstotkov. Pri orodjih, ki primarno služijo za vi- deo konference, nas čaka manjše presenečenje. V poslovnem sve- tu na prvem mestu ni bil Zoom (rast 350-odstotna), temveč Cis- co Webex, kjer se je uporaba za poslovne namene povečala kar za 600 odstotkov. McAfee razkriva tudi žalostno dejstvo, da se je v istem obdobju število informacijskih napadov in drugih nevarnosti povečalo za 630 odstotkov. Napadalci so izkoriščali splošno zmedo, kjer so bila podjetja osredotočena predvsem na to, kako omogoči- ti delo od doma, manj pa je bilo pozornosti za varnost. Zanimivo je spremljati, iz katerih držav iz- haja večina napadov. Kdor misli, da je to Kitajska, se moti, saj je ta šele na tretjem mestu. Pred njo so Tajska in ZDA. Na mestih od štiri do šest so nato Indija, Brazi- lija in Rusija. Britanski nacionalni ponudnik zdravstvene oskrbe in zavarova- nja (NHS) je sklenil pogodbo z razvpitim ameriškim podjetjem Palantir o deljenju zdravstvenih podatkov Britancev s covidom 19. Sodeč po pogodbi, ki je bila javno objavljena ta teden, bo Pa- lantir dobil naslednje podatke o bolnikih: ime, starost, naslov, bolezni, predpisana zdravljenja in zdravila, alergije, izvidi pre- iskav, rentgenski in drugi po- snetki, podatek o kajenju ali uži- vanju alkohola, hospitalizacije. Gre za podatkovno zbirko o co- vidu 19, ki jo je NHS postavil marca, da bi bolje razumeli bo- lezen. Pri tem moramo povedati, da Palantir seveda ni edino podje- tje, s katerim ima NHS sklenje- ne takšne dogovore. Lani smo pi- sali, da je NHS isto sklenil z Goo- glom, ker je njegova bivša po- družnica DeepMind preneha- la obstajati kot samostojna prav- na oseba. Podatke dobivata tudi Microsoft in britansko zagon- sko podjetje s področja umetne inteligence Faculty. Podatki bodo anonimizirani s psevdoni- mi ali z agregacijo. Podjetja s temi podatki urijo svoje modele iz nevronskih mrež oziroma umetno inteligenco. Fa- culty poleg tega prejema še mi- lijon dolarjev, medtem ko je po- godba s Palantirjem vredna 1 funt. Toliko NHS plačuje za upo- rabo programske opreme Palan- tirja, kar jasno kaže, kako zelo so ti podatki dragoceni za podjetja. Ker Palantir v ZDA te storitve za- računava več milijonov dolarjev, je nizka cena za NHS dodatno sumljiva. Google pa NHS nudi tehnično, svetovalno in drugo podporo celo brezplačno. Palantir vodi Peter Thiel, ki velja za tesnega zaveznika ame- riškega predsednika Donalda Trumpa. Podjetje obilno sodelu- je z obveščevalno agencijo CIA in ji nudi storitve podatkovnega ru- darjenja. V preteklosti se je pod- jetje znašlo pod plazom kritik, ker je sodelovalo pri nasilnih de- portacijah US Immigration and Customs Enforcement. U Epidemija je spodbudila uporabo orodij za sodelovanje U S kom vse Britanci delijo podatke o bolnikih s covidom 19 Analitska družba Gartner je opravila raziskavo o uporabi vi- deo konferenc, v kateri je razvi- dno, da bo tovrstna tehnologi- ja postala stalnica v načinu po- slovnega sestankovanja. Gar- tner zato napoveduje, da bo leta 2024 samo še četrtina poslovnih sestankov potekala s fizično bli- žino sodelujočih. To je bistvena sprememba v primerjav s časi pred pandemijo, kjer je poteka- lo okoli 60 odstotkov sestankov med osebami v istem prostoru. Gartner tudi napoveduje, da bo zaradi koronavirusa uporaba video konferenc v poslovnem okolju v letu 2020 narasla za 25 odstotkov, kar je ena najhitrej- ših rasti uporabe tehnologij v po- slovnem okolju. Obenem pa opo- zarjajo, da bo v naslednjem letu ta rast uplahnila, pač zato, ker bodo video konference postale nova stalnica. Seveda v primeru, da ne bo novih zaostritev v jav- nem zdravstvu, ki bi lahko še po- večale delež sestankovanj na da- ljavo. Čeprav je pandemija poveča- la povpraševanje po video kon- ferencah pri praktično vseh ponudnikih storitev, je najve- čjo rast doživela družba Zoom. Podjetje je nedavno objavilo poslovne izide preteklega četr- tletja, ki kažejo rast prihodkov v višini 169 odstotkov, kar le redko vidimo v sodobnih časih, kjer vlada močna konkurenca na trgu tehnoloških izdelkov. Ob tem so tudi objavili, da je v konicah njihovo storitev upo- rabljalo kar 300 milijonov upo- rabnikov – dnevno! Ker Zoom pričakuje močno povpraševanje tudi v prihodnjih mesecih, so si delničarjem upali napovedati letne prihodke v viši- ni od 1,775 do 1,8 milijarde do- larjev. Za primerjavo – leta 2019 je Zoom ustavil 622 milijonov dolarjev prihodkov. Kako veliko, najbrž celo pretirano navdušenje vlada okoli družbe Zoom, kaže tudi ocena tržne vrednosti pod- jetja (Zoom kotira na borzi), ki znaša skoraj 62 milijard dolarjev. Najbrž pa te številke niso povsem vzdržne. U Video konference bodo postale stalnica NOVICE MONITOR PRO ružba IDG je nedavno opravila raziskavo o na- črtih za uporabo stori- tev v oblaku med 551 največjimi podjetji v ZDA in zahodni Evro- pi. Raziskava potrjuje, kar že dlje časa ugotavljamo tudi drugod – podjetja čedalje bolj posegajo po storitvah v oblaku, prehajanje na oblačne storitve pa bo v priho- dnje še hitrejše. Raziskava IDG 2020 Cloud Computing Survey je pokazala, da ta hip podjetja že okoli tretji- no letnega proračuna za infor- macijsko tehnologijo porabijo za storitve v oblaku. Če se ome- jimo samo na infrastrukturo in aplikacije, pa je delež porablje- nih sredstev že presegel polovi- co temu namenjenih načrtova- nih sredstev. Med anketiranimi podjetji jih je kar 59 odstotkov odgovori- lo, da nameravajo v naslednjih 18 mesecih uporabljati prete- žno (43 odstotkov) ali povsem (16 odstotkov) storitve v obla- ku. Če se to uresniči, bo predsta- vljalo zelo velik skok v primerjavi z lani, ko je v podobni raziskavi prehod v oblak napovedovalo 38 odstotkov sodelujočih. Anketirani navajajo, da v na- sprotju z javnim mnenjem glavni razlog za prehod v oblak niso niž- ji stroški, temveč večja agilnost. Podjetja cenijo predvsem hitrost, s katero lahko določeno storitev ali aplikacijo pripravijo v oblaku, po drugi strani pa je tudi precej lažje dodajati dodatna računal- niška sredstva, ko so ta potrebna. Zanimivo je, da tako mnenje ostaja tudi po pandemiji, kjer bi pričakovali zmanjšanje intere- sa pri podjetjih, ki se srečujejo z negotovimi gospodarskimi raz- merami. Toda prav finančna pri- lagodljivost, ki v oblaku ne zah- teva vnaprejšnjega nakupovanja sredstev za lastne podatkovne centre, predstavlja odlično reši- tev za krizne čase. Manj kapital- skih vložkov, več (prilagodljivih) operativnih stroškov. Raziskava kaže, da danes sko- raj ni več podjetij, ki ne bi upo- rabljala storitev v oblaku. Kar 92 odstotkov je takih, ki upo- rabljajo v oblaku vsaj eno stori- tev. V zadnjih 12 mesecih se je zelo povečala tudi količina vlo- ženih sredstev v oblak, in sicer za kar 59 odstotkov v primerja- vi z letom 2018. Med anketirani- mi podjetji je povprečen vložek v storitve v oblaku 73,8 milijona dolarjev. Prehod v oblak prinaša s sabo tudi spremembo v strategiji upo- rabe aplikacij. Medtem ko da- nes podjetja 65 odstotkov sred- stev uporabijo za klasične aplika- cije, 24 odstotkov za SaaS in 11 odstotkov za odprtokodne reši- tve, se bo v naslednjih 18 mese- cih delež komercialnih progra- mov znižal na 50. Uporaba SaaS bo zrasla na 36, odprtokodne re- šitve pa na 15 odstotkov. Zanimivo je, podjetja v oblak večinoma selijo obstoječe apli- kacije (54 odstotkov) in neko- liko manj po oblaku posega- jo ob ustvarjanju novih (46 od- stotkov). Kjer so podjetja še ne- koliko za tehnološkimi dosežki, je uporaba aplikacij v program- skih kontejnerjih. V produkciji se uporablja le okoli 16 odstotkov aplikacij, ki so »kontejnizirane«. Zato pa polovica vprašanih ak- tivno išče možnosti uporabe več kot enega ponudnika storitev v oblaku. U Prehod na storitve v oblaku se nadaljuje D Izvršni direktor IBMa, Arvind Krishna, je v pismu ameriškemu Kongresu zapisal, da podjetje ne bo več ponujalo in razvijalo splošnih sistemov za prepozna- vo obraza. Ključni razlog, ki ga je navedel, je nenatančnost oziro- ma rasna pristranskost tovrstnih sistemov. Sistemi za prepoznavanje obrazov, ki temeljijo na strojnem učenju, so v zadnjih letih zelo na- predovali in jih marsikje upora- bljajo tudi organi pregona. Naj- bolj znani so primeri iz Kitajske, vendar so, vsaj kot pomožni sis- temi, v uporabi tudi v ZDA in, denimo, Veliki Britaniji. Vendar so zaradi nepravilno kalibriranih vzorcev fotografij, na katerih se »učijo«, velikokrat pristranski do manjšinskih ras, v ZDA največkrat do temnopoltih. V praksi to pomeni, da lahko ra- čunalnik osumljenca bolj verje- tno lažno prepozna v zbirki že kaznovanih oseb, če je temno- polt. Eden bolj znanih sistemov, ki ga uporabljajo tudi nekateri po- licijski oddelki v ZDA, je Ama- zonov Rekognition. Leta 2018 je organizacija American Civil Liberties Union ugotovila, da je sistem med 25.000 fotografija- mi osumljencev napačno »našel« tudi 28 članov ameriškega Kon- gresa. Na tapeti je tudi podjetje Cle- arview AI, ki je svoj sistem stroj- no »učilo« prek treh milijard fo- tografij, ki jih je strojno pobralo z družabnih omrežij. Tudi ta sis- tem je nato uporabljalo kar ne- kaj podjetij in celo agencij za ka- zenski pregon. Podjetje se sicer trenutno utaplja v tožbah. Tudi Facebook je za svoj sistem pre- poznavanja obrazov v januar- ju plačal 550 milijonov dolarjev kazni. Nekateri opazovalci meni- jo, da je IBM za ukinitev (ali pa morda le »ukinitev«) svoje tehnologije prepoznavanja obra- zov izbral politično oportuni tre- nutek, ko so ZDA v viharju ra- snih nemirov. Po napovedi IBM so se iniciati- vi pridružili tudi drugi ponudni- ki sistemov za prepoznavo obra- zov. U IBM ne bo več ponujal, razvijal ali raziskoval sistemov za prepoznavo obrazov 88 julij-avgust 2020 MONITOR PRO ehnologija ni vse, je pa veliko. Preverili smo, na kaj se bodo morali skrb- niki podatkov in analitičnih reši- tev ter poslovni uporabniki osre- dotočiti v prihodnje in kam velja vlagati, če želijo podjetja dose- či podatkovno gnano poslovanje. Ne le pametnejša, prihaja odgovornejša umetna inteligenca Analitska hiša Gartner oce- njuje, da bo umetna inteligenca v poslovanju podjetij igrala če- dalje večjo vlogo. Napovedi nje- nih analitikov namreč pravijo, da naj bi do konca leta 2024 že 75 odstotkov podjetij svoje pilotske projekte s področja umetne in- teligence privedlo do stopnje, ko bodo zreli za operativno izvaja- nje. Kaj bo to pomenilo v praksi? Predvsem okoli petkratno po- večanje podatkovne in analitič- ne infrastrukture, zaradi česar si roke manejo predvsem ponudni- ki teh rešitev. Čeprav so se tehnologije s področja umetne inteligence, strojnega učenja in obdelave go- vora v zadnjih mesecih osredo- točale na vpoglede in napovedi o širjenju koronavirusa ter učin- kovitosti in vplivu protiukre- pov, se z vračanjem gospodar- stva v ustaljene tirnice spremi- nja tudi vloga analitičnih rešitev. V ospredju sta tehnologiji, kot sta okrepljeno in porazdeljeno uče- nje, s katerima podjetja ustvar- jajo bolj prilagodljive sisteme za obvladovanje zapletenih poslov- nih situacij, tudi tistih bolj kom- pleksnih. Na sceno stopa t. i. odgovor- na umetna inteligenca, ki stro- kovnjakom omogoča večjo pre- glednost odločitvenega modela, kar je bistvenega pomena, če že- lijo podjetja ali ponudniki rešitev v sisteme vgraditi varovalo pred slabimi odločitvami. Razvoj pa ne temelji le na programski kodi, vedno več je naložb v nove arhi- tekture procesorjev, razvija se ne- vromorfna strojna oprema, kate- re cilj je namestitev v naprave na robu omrežja, kjer bo pospeševa- la obdelavo podatkov tehnologij umetne inteligence in strojnega učenja ter poskrbela, da bo odvi- snost od centraliziranih sistemov manjša, prav tako pa bo manjša poraba pasovne širine povezav, saj se bo veliko analitičnih nalog izvedlo na lokacijah čim bliže vi- rom podatkov. Tako porazdelje- ni analitični sistemi, podprti z na- predno umetno inteligenco, ute- gnejo prinesti danes še neslutene poslovne učinke. Obeta se zaton nadzornih plošč Čeprav je še do nedavnega po- slovni svet (beri: ključni odloče- valci in vodstva podjetij) prise- gal na nadzorne plošče in prikaz najrazličnejših kazalnikov, se na obzorju že kažejo nove rešitve, ki jih utegnejo pospešeno nado- mestiti. Dinamične podatkov- ne zgodbe z bolj avtomatizirani- mi in po vzoru potrošniških reši- tev oblikovanimi uporabniškimi izkušnjami bodo nadomestile vi- zualna poročila ter raziskovanje s preglednicami in kliki na po- ročila. Tako se bo čas, ki ga upo- rabniki porabijo za pregledova- nje vnaprej generiranih nadzor- nih plošč, skrajšal. Prehod na kontekstualno zavedne podat- kovne zgodbe pomeni, da bodo najpomembnejši vpogledi prila- gojeni vsakemu uporabniku po- sebej na podlagi njegovega zani- manja, vloge v podjetju (delov- na mesta) ali posamezne naloge oziroma aktivnosti. Tovrstna di- namična spoznanja bodo vpliva- la na pospešeno uvajanje tehno- logij, kot so razširjena analitika, prepoznavanje govorjenega jezi- ka, pretočno odkrivanje anomalij in rešitve za sodelovanje. V praksi že sicer velja, da mo- rajo skrbniki podatkov in anali- tičnih rešitev v podjetjih stalno spremljati razvoj orodij za anali- tiko in poslovno obveščanje (BI) ter jih uvajati v poslovanje. Uve- ljavljenim ponudnikom v pano- gi pa želijo ob bok stopiti pred- vsem zagonska podjetja, ki nudi- jo nove, inovativne ter predvsem razširjene uporabniške izkušnje, ki jih poganja govor in imajo bore malo opravka s klasičnimi poročili in nadzornimi ploščami. Kaj je bolj intuitivnega od tega, da po vzoru človeškega pogovo- ra zastavimo vprašanje (analitič- nemu) sistemu in dobimo natan- čen odgovor? Odločitvena inteligenca Do leta 2023 naj bi že več kot tretjina velikih podjetij upora- bljala rešitve s področja odlo- čitvene inteligence, vključno z Brez analitike nam živeti ni Ne glede na to, ali je gospodarstvo v krču ali cveti, podatki in analitika v navezi s tehnologijami umetne inteligence stopajo v ospredje, ko gre za okrevanje ali iskanje novih priložnosti za rast. Miran Varga T t Na sceno stopa t. i. odgovorna umetna inteligenca z vgrajenim varovalom pred slabimi odločitvami. 90 julij-avgust 2020 MONITOR PRO modeliranjem odločitev. Odloči- tvena inteligenca je izraz za po- dročje, ki združuje številne disci- pline, vključno z upravljanjem odločitev in s podporo odloča- nju. Obsega aplikacije na podro- čju zapletenih, a prilagodljivih sistemov, ki združujejo več tra- dicionalnih in naprednih disci- plin s področja poslovne inteli- gence. Ponuja arhitekturo, ki je analitikom in skrbnikom podat- kov v pomoč pri načrtovanju, modeliranju, usklajevanju, izva- janju, spremljanju in prilagaja- nju modelov ter procesov odlo- čanja v okviru poslovnih rezulta- tov in vedenja. To področje se bo v praksi dokazovalo predvsem v okoljih, kjer poslovne odločitve potrebujejo več logičnih in ma- tematičnih tehnik ter so avtoma- tizirane ali pa morajo biti doku- mentirane in revidirane. Analitika X Gartnerjevi raziskovalci uvaja- jo dodaten, nov izraz na podro- čje poslovne analitike. Analitika X je oznaka za področje analitič- nih rešitev, kjer je X spremenljiv- ka za vrsto različnih strukturira- nih in nestrukturiranih podatkov in vsebin, kot so besedilna anali- tika, video analitika, zvočna ana- litika itd. Analitiki bodo te reši- tve uporabljali predvsem za reše- vanje največjih izzivov sodobne družbe, vključno s podnebnimi spremembami, preprečevanjem bolezni in za spremljanje ter za- ščito ogroženih živalskih vrst. Analitika X bo nadaljevala delo tudi na področju zdravstva, kjer je bila v času pandemi- je umetna inteligenca ključne- ga pomena pri analizi in tolma- čenju rezultatov iz na tisoče raz- iskovalnih člankov, virov novic, objav v družbenih medijih in po- datkov o kliničnih preizkušanjih. Ob pomoči takšnih rešitev bodo zdravstveni strokovnjaki tudi v prihodnje bolje predvideli širje- nje bolezni, načrtovali zmoglji- vosti medicinske oskrbe, iskali nove načine zdravljenja in hitreje prepoznali ranljive skupine pre- bivalstva. V prihodnosti bo anali- tika X v kombinaciji z umetno in- teligenco in drugimi tehnologija- mi ter tehnikami, kakršna je ana- litika grafov, igrala ključno vlogo pri prepoznavanju, napovedova- nju in načrtovanju naravnih ne- sreč ter drugih kriz. Obogateno upravljanje podatkov Obogateno upravljanje podat- kov uporablja tehnike strojne- ga učenja in umetne inteligen- ce za optimizacijo in izboljšanje poslovanja. Prav tako zna meta- podatke, pridobljene pri revizi- jah ali ustvarjanju poročil, upo- rabiti v dinamičnih operativnih sistemih. Orodja za upravljanje obogatenih podatkov lahko pre- gledajo velike vzorce operativ- nih podatkov, vključno z dejan- skimi poizvedbami, s podatki o uspešnosti poslovanja in z načr- ti. Opremljen z obstoječimi po- datki o dejanski rabi rešitev, stro- jev, orodij in njihovi obremenitvi lahko izboljšani analitični pogon prilagodi delovanje teh rešitev in optimizira njihovo konfiguracijo v smeri zagotavljanja kar najve- čjih zmogljivosti ob upoštevanju varnosti delovanja in vzdrževa- nja. Obogateno upravljanje po- datkov bo analitikom omogoči- lo poenostavitev in konsolidaci- jo obstoječih rešitev, saj bo pove- čalo avtomatizacijo nalog na po- dročju upravljanja podatkov. Trk podatkovnega in analitičnega sveta Številna podjetja so na podat- ke in analitiko gledala – in to še vedno počnejo–kot na različni entiteti in ju temu ustrezno upra- vljajo. A meje med njima se po- spešeno brišejo, tudi po zaslugi ponudnikov, ki v svoje analitične rešitve vgrajujejo orodja za upra- vljanje podatkov, procesov in de- lovnih tokov. To bo v prihodnje še bolj očitno in bo povečalo in- terakcijo ter sodelovanje med zgodovinsko ločenima vlogama podatkov in analitike. Če naj se ta trk spremeni v konstruktiv- no konvergenco, morajo podje- tja vključiti tako analitična orod- ja kot tudi podatke v celovit ana- litični bazen. Pri tem naj se ne osredotočajo zgolj na tehnologi- jo, temveč predvsem na ljudi in poslovne procese s ciljem spod- bujanja komunikacije in sodelo- vanja. Širitev uporabe podatkov in analitičnih ekosistemov nav- zven prinaša prilagojene anali- tične zmogljivosti na skoraj sle- herno delovno mesto. Kako do podatkov? Na podatkovni tržnici vendar V podatkovno gnanem gospo- darstvu so podatki valuta. Že v letu 2022 naj bi kar 35 odstot- kov velikih podjetij bilo bodi- si prodajalcev bodisi kupcev po- datkov prek spletnih podatkov- nih tržnic. Za primerjavo: da- nes je takšnih petina podjetij. Podatkovne tržnice in borze po- datkov so platforme za konsoli- dacijo podatkovnih ponudb tre- tjih oseb. Zagotavljajo centrali- zirano razpoložljivost in dostop do podatkov ter analitičnih reši- tev in ustvarjajo ekonomije ob- sega. Podjetja se namreč zaveda- jo, da so pridobivanje, hramba in obdelava podatkov velik strošek, zato lahko te stroške zmanjšajo tako, da (anonimizirane) podat- ke proda(ja)jo na tržnici ali pa jih od drugih ponudnikov pre- prosto kupijo. Monetizacija po- datkov bo v prihodnjih letih do- bila povsem novo dimenzijo in nove podatkovne ekosisteme. Veriženje podatkovnih blokov in analitika Tehnologije s področja veriže- nja podatkovnih blokov (angl. blockchain) obravnavajo dva ključna izziva na področju po- datkov in analitike. Takšna po- datkovna veriga zagotavlja po- poln ter zaupanja vreden vpo- gled v vire podatkov in transak- cij. Prav tako pa blockchain zago- tavlja preglednost tudi v prime- ru kompleksnih omrežij z ogro- mnim številom »udeležencev«. Ne le kriptovalute in pametne pogodbe, ti sistemi bodo prine- sli številne novosti na področje upravljanja zbirk podatkov in za- gotovili privlačnejšo možnost za revizijo podatkovnih virov pod- jetij. Podatkovni strokovnjaki in analitiki bi morali tehnologi- jo veriženja podatkovnih blokov umestiti v obstoječo infrastruk- turo za upravljanje podatkov ali pa jo v celoti nadomestiti z njo. Hitreje do uporabnih informacij in vrednosti Tehnologije analize grafov bodo še pospešile kontekstuali- zacijo pri sprejemanju odločitev, leta 2023 naj bi jih uporabljalo že 30 odstotkov organizacij po svetu. T. i. graf analitika je neka- kšna nova analitika omrežij. Gre za skupek analitičnih tehnik, ki omogoča raziskovanje odnosov med subjekti, ljudmi in transak- cijami. Z njo bo olajšano odkriva- nje prej neznanih odnosov med podatki, prav tako pa tudi pre- gledovanje tistih, ki jih je težko analizirati s tradicionalnimi ana- litičnimi orodji. Zgovoren primer je aktualno (in prihodnje) spopadanje z od- zivi na virusne pandemije. Teh- nologije analitike omrežij lahko povežejo subjekte po svetu, saj na enem mestu združijo in obde- lajo najrazličnejše podatke – od geoprostorskih na telefonih lju- di do sistemov za prepoznava- nje obrazov, ki lahko analizirajo fotografije ter ugotovijo, kdo bi lahko imel stik s posamezniki, ki so bili pozitivni na, denimo, ko- ronavirus.  t Meje med podatki in analitiko se pospešeno brišejo. 92 julij-avgust 2020 MONITOR PRO arsikatero podjetje je že naletelo na ključni izziv podatkovne dobe: učin- kovita in hkrati inovativna upo- raba podatkov je mogoča le, če so zagotovljene zmožnosti za analitiko in upravljanje podat- kov. Mnoga podjetja so že dose- gla meje svojih IT-okolij in pristo- pa »več podatkov, tem bolje« ne morejo v celoti izkoristiti, saj jim najpogosteje (z)manjka kadrov ter znanja, kakovosti podatkov ali analitičnih sposobnosti. Velik pečat na področju analize podat- kov je pustila tudi uredba GDPR – ob veliki poplavi informacij so morala podjetja poiskati načine za obdelavo podatkov na način, ki ne bo le v skladu z zakonski- mi zahtevami, temveč bo hkra- ti pomagal izboljšati procese in olajšati vsakodnevno poslovanje (beri: odločanje). Največja raziskava s podro- čja poslovnega obveščanja, ki je temelj za kakovostne odlo- čitve, BARC BI Trend Moni- tor 2020, je letos anketirala kar 2.865 uporabnikov, svetovalcev in prodajalcev rešitev BI. Njiho- vi odgovori ponujajo vpogled v dogajanje na trgu BI in priho- dnost tega področja. Na podro- čju poslovne inteligence posta- ja jasno, kaj so oziroma so bile muhe enodnevnice in kateri trendi bodo prevladovali tudi v prihodnje. Delo na področju kakovosti in vizualizacije podatkov Ugotovitve so precej zgovor- ne. Rezultati kažejo, da podjetja bolj kot same (osnovne in napre- dne) funkcije rešitev za poslovno obveščanje skrbi, kako in s čim bodo te rešitve hranila (beri: za- lagala s podatki). Podjetja tako vedno več časa in sredstev name- njajo zajemu, pripravi in shranje- vanju podatkov, torej tistim prvi- nam, ki so skupne tudi analitič- nim rešitvam. Želijo si čim kako- vostnejših podatkov, zato uvaja- jo različne rešitve za njihovo pri- dobivanje, čiščenje in obdelavo. Ugotovila so namreč, da zgolj imeti veliko podatkov ni dovolj. Slaba kakovost vhodnih podat- kov namreč lahko postreže z vr- sto napakami in nizko kakovo- stjo poročil, zato upade tudi ka- kovost poslovnih odločitev. Izzi- vov na tem področju ne manjka. Že samo neskladje med (vedno številnejšimi) viri in vrstami po- datkov je dodalo nekaj več kom- pleksnosti v proces integracije podatkov, zato podjetja vedno bolj krepijo ekipe, ki se ukvarja- jo z zagotavljanjem kakovosti po- datkov. Vizualizacija podatkov osta- ja na visokem drugem mestu, kar ne preseneča, saj ljudje laž- je razumemo ustrezno grafično Res znate izkoristiti podatke? Podjetja so sredi številnih globokih sprememb: količina razpoložljivih podatkov in hitrost pridobivanja novih podatkov se z leti hitro povečujeta, poslovni modeli in izboljšave procesov se vedno bolj zanašajo na podatke in analitiko. Kako je videti poslovanje, ki mu pravo pot kažejo podatki? Vinko Seliškar M t Inovativna raba podatkov je mogoča le, če so zagotovljene zmožnosti za analitiko in upravljanje podatkov. 94 julij-avgust 2020 MONITOR PRO predstavljene podatke kot pa nepregledne vnose v tabelah. Orodja za vizualizacijo podatkov poslovnim uporabnikom poma- gajo odkrivati podatke in pove- zave med njimi. Vedno nove vr- ste predstavitve podatkov, pove- zav in trendov, predvsem pa in- teraktivne rešitve, odločevalcem v podjetjih pomagajo hitreje ra- zumeti trende in ugotoviti mo- rebitna odstopanja ali anomali- je. Izziv na področju vizualiza- cije pa je, kako prikazati na prvi pogled nepovezane podatke ozi- roma podatke, ki nimajo skupne- ga imenovalca. Če je še lani visoko tretje me- sto po pomembnosti zasedal t. i. samopostrežni BI, je ta letos ne- koliko izgubil pomen, saj se na- haja na petem mestu prioritet podjetij. A to še ne pomeni, da si podjetja oziroma poslovni upo- rabniki ne želijo funkcionalnosti samopostrežništva, s katerim bi čim hitreje našli odgovore na svoja vprašanja. Razloge za to spremembo gre bolj iskati v dej- stvu, da sta upravljanje podatkov in predvsem ustvarjanje podat- kovne kulture postala pomemb- nejša dejavnika. Strmoglavljenje mobilnega BI Zelo zanimivo je opazova- ti trend mobilnega poslovnega obveščanja. Če je še pred leti ve- ljal za enega imperativov podje- tij, ki so želela zaposlenim omo- gočiti, da BI-orodja uporabljajo kadarkoli in kjerkoli, torej tudi na mobilnih napravah, je mobil- ni BI letos pristal šele na 15. me- stu. Kako si to razlagamo? Mo- bilne BI-aplikacije bodisi niso več tako pomembne za podje- tja ali pa obratno – vsaka BI- -rešitev že premore mobilno komponento, torej mobilni BI podjetja že imajo in ni več ena ključnih prioritet. Med trendi, ki so od lanske- ga leta do letošnjega nazadova- li na področju BI, velja omeni- ti še rabo umetne inteligence in strojnega učenja. Pričakovali bi, da bo njuna raba rasla, a očitno imajo podjetja letos drugačne prioritete in je uvajanje najnovej- ših tehnologij doživelo (začasno) stagnacijo. Pravcati zaton pa je doživel oblačni BI. Če so še pred leti vsi ponudniki in tudi podjetja po- udarjali pomen selitve poslov- nega obveščanja v računalniški oblak, je ta zdaj precej nizko na seznamu prioritet. Množične se- litve BI in analitike v računalni- ške oblake so se upočasnile, ra- zloge pa gre iskati predvsem v tem, da z velikim obsegom po- datkov in zato bremen, ki se ob- delujejo, tudi oblačne storitve niso več poceni. Velika podjetja zato že vračajo analitiko in BI na lokacijo oziroma v lastne podat- kovne centre, tudi z izgovorom večjega nadzora in strahu pred tem, da bi se v (javnem) oblaku do njih lahko dokopali nepridi- pravi ali konkurenca. Kultura, kultura, kultura Podjetjem postaja jasno, da lahko samo tisti, ki znajo pravil- no ravnati s podatki in jih upo- rabljati za pravi namen, ustvari- jo resnično dodano vrednost. Po- slovna okolja čaka tudi podat- kovna preobrazba – iz (prete- žno) izolirane in projektno na- ravnane uporabe podatkov v po- polnoma podatkovno gnano kul- turo poslovanja. Toda kako se lahko podjetja, ki ji ženeta »na- gonsko« odločanje in delovanje, spremenijo v podjetja, kjer poslo- vanje temelji na podatkih in vpo- gledu vanje? Ustvarjanje kulture, ki temelji na podatkih, pomeni nadomesti- ti občutek v črevesju z odločitva- mi, ki temeljijo na dejstvih, pri- dobljenih iz podatkov, pa naj gre za preproste ključne številke in kazalnike, kot so prihodki ali do- biček, rezultati naprednih anali- tičnih modelov ali celo kvalita- tivni podatki. Koncept kulture, ki temelji na podatkih, obravnava podatke kot glavni vir za spodbujanje globlje- ga vpogleda v poslovanje na vsa- kem oddelku in celo posameznem delovnem mestu. Končni cilj je omogočiti vsem zaposlenim, da aktivno uporabljajo podatke za iz- boljšanje svojega vsakodnevnega dela in v celoti izkoristijo potenci- al podjetja z boljšimi odločitvami ter učinkovitejšim delom. Gradnja podatkovne kultu- re, ki podatke premakne v sredi- šče odločanja za vse uporabnike – od lastnika podatkov, prek po- datkovnega znanstvenika do po- slovnega analitika in nazadnje do vse zaposlenih, ki podatke uporabljajo pri delu – zahteva re- sen in dosleden pristop. Ubiranje bližnjic ne pride v poštev, saj če zaposleni ne razumejo, kaj pri- dobijo z rabo analitičnih in BI- -orodij, se celotno podjetje oziro- ma organizacija ne moreta pre- makniti na višjo raven na lestvi- ci digitalne zrelosti. Predpogoji za vzpostavitev kulture, ki temelji na podatkih, so dostop do podatkov, njihovo upravljanje in kakovost, metodo- loška znanja analize podatkov in ustrezne tehnologije za njihovo pripravo ter analizo. Kako razlo- žiti zaposlenim, naj vendarle po- skrbijo za čim kakovostnejše po- datke, opravijo analize, jim zau- pajo in na njihovi podlagi spre- jemajo poslovne odločitve, pa mora ugotoviti vsako podjetje samo zase ...  Mesto Lastnost Ocena pomembnosti 1. pridobivanje kakovostnih podatkov 7,3 2. odkrivanje/vizualizacija podatkov 6,9 3. podatkovno gnana kultura 6,9 4. upravljanje podatkov 6,8 5. samopostrežni BI 6,5 6. priprava podatkov za poslovne uporabnike 6,3 7. modernizacija podatkovnega skladišča 5,9 8. razvoj agilnega BI 5,8 9. analitika (BI) v realnem času 5,6 10. napredna analitika/strojno učenje 5,5 11. analitika množičnih podatkov 5,5 12. integrirane platforme BI 5,2 13. vgrajen BI in analitika 5,1 14. podatkovne zgodbe 5,1 15. mobilni BI 5,1 16. analitične skupine/podatkovni laboratoriji 5,0 17. raba zunanjih/odprtih podatkov 4,9 18. oblačni BI 4,9 19. podatkovni katalogi 4,2 20. procesno rudarjenje 4,1 Pomembnost trendov na področju poslovnega obveščanja Anketiranci so 20 najpomembnejših lastnosti BI-rešitev razvrstili takole: Vir: Business Application Research Center, 2020. N = 2865. t Izziv na področju vizualizacije je, kako prikazati na prvi pogled nepovezane podatke. t Poslovna okolja čaka nova preobrazba – nujnost prehoda v popolnoma podatkovno gnano kulturo poslovanja. 96 september 2016 q IZKLOP SEPTEMBER 2020 ˝w ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klančar POMOČNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstnerič UREDNIK Uroš Mesojedec LEKTURA Simona Mikeln PREVAJANJE Petra Piber LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei RAČ. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si MONITOR V SPLETU www.monitor.si Revija Monitor posebej odličnim izdelkom pri svo- jih preizkusih podeljuje priznanje »zlati Monitor«. To je priznanje za konkretni izdelek na konkre- tnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podje- tje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v kateri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. IZDAJATELJ Mladina časopisno podjetje d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405 PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavčar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel.: (01) 230 65 36, e-pošta: marketing@monitor.si VODJA MARKETINGA IN OGLASNEGA TRŽENJA Ines Markovčič, tel.: (01) 230 65 33 NAROČNINE IN PRODAJA tel. (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si RAČUNOVODSTVO e-pošta: racunovodstvo@monitor.si TISK Shwartz Print, Ljubljana NAKLADA 4.250 izvodov DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za naročnike plačana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v maloprodaji s priloženim DVDjem je vključen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017 Izid je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. BERITE MONITOR 20% CENEJE Revijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letno naročnino in jo od naslednje številke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizične osebe imajo 20% popusta na polno ceno. • Naročite se lahko po navadni ali elek- tronski pošti na narocnine@monitor.si. • Plačilo je mogoče tudi s plačilnimi karticami. • Naročnina se plačuje enkrat letno. Če naročnik ne zahteva odpovedi, se naročnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. 25. avgusta nadaljujemo Podatkovni centri v Sloveniji Vsem je jasno, da gre ključne igralce na tržišču podatkovnih cen- trov iskati med velikani v tujini, toda tovrstne ponudnike imamo tudi v Sloveniji. Pogovorili se bomo s ključnimi akterji in raziskali, kam se lahko obrnemo, če nas Amazon AWS in Microsoft iz kakr- šnegakoli razloga ne zanimata. Test televizorjev Tradicionalni Monitorjev poletni test televizorjev smo premakni- li v jesen. V rokah bomo zato imeli več novejših modelov, primerja- va stanja na tržišču pa bo zato zagotovo še bolj realna. MonitorPRO V prilogi MonitorPro bomo pisali o poslovni programski opremi in računalništvu v oblaku.