o o
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 26 - leto XIII. - 20. julij 1974
[
4. zasedanje skupščine ZP Iskra
15. julija je bilo na Laborah 4. zasedanje skupščine ZP Iskra. Pod predsedstvom 'Vladimira Logarja so navzoči delegati najprej poslušali poročilo komisije za razpis mesta generalnega direktorja ZP Iskra. Na njen predlog so nato soglasno izvolili na to delovno oiesto dosedanjega v.d. generalnega direktorja Jožeta Hujsa. Pri tem je bUa Poudarjena velika vloga, ki jo je imel Pn vedno večjih dosežkih Iskre, tako na področju sedanje organiziranosti na ustavnih načelih kot tudi pri inte-Sfaciji iskre in Gorenja, kjer je izredno Aktivno sodeloval. Jože Hujs je poleg tudi prizadeven družbenopolitični delavec.
V kratkem nagovoru se je nato Jo-že Hujs zahvalil delegatom za izkazalo zaupanje ter omenil velike naloge, jo nas še čakajo pri praktični izvedbi integracije med Iskro in Gorenjem, ona izmed osnovnih nalog v prihodnje bo vsekakor izvajanje določil lastnega samoupravnega sporazuma. Stabilnost v rasti je dosežena in v zadnjih nekaj totih so bili doseženi pomembni rezultati. Predvidevati pa je treba tudi te-?fve, ki nas čakajo v naslednjem letu. fiedvsem bo to časovna stiska. V prihodnje bo potrebna zelo podrobna razlaga vseh predvidenih sprememb po
ISKRA - APARATI, LJUBLJANA
posameznih TOZD. Odpraviti bomo morali drobnolastniške občutke, ki še marsikje obstajajo. Ustanovili bomo banžne organizacije, nato bo sledila notranja specializacija. O vsem tem bo po njegovih besedah govora tudi v skupnosti Iskra-Gorenje. Okrepljena skupna uprava pa bo prepotrebni zametek bodočih vlaganj in skupnih dosežkov.
V	drugi točki dnevnega reda je Jože Čebela kot predsednik komisije, zadolžene za politično integracijo Iskre in Gorenja, poročal o poteku glasovanja na zborih kolektivov po vseh TOZD. Za integracijo je glasovalo prek 77 % samoupravljalcev. Skupščinska komisija je nato podano poročilo verificirala.
V	tretji točki dnevnega reda je Boris Deržaj prebral poročilo odbora SLO o ugotovitvah komisije za pregled stanja organiziranosti SLO v delovnih organizacijah ZP Iskra.
Temu je sledila verifikacija pogod be za nakup zemljišča za rekreacijsk center v Novigradu. Pri tem se je iz kazalo, da nekateri delegati niso imeli pooblastil svojih TOZD, po katerih b lahko glasovali pritrdilno v primerih, ko na osnovi podrobno obrazloženega gradiva sprevidijo smotrnost nekaterih že sprejetih odločitev.

Na 4. zsedanju skupščine ZP je bil za novega generalnega di-rektoija ZP Iskra imenovan tov. Jože Hujs, že od 1. 1959 stalno zaposlen v Iskri na vodstvenih in vodilnih mestih. Med drugim je bil pomočnik glavnega direktorja Iskra Commerce, zastopnik Iskre v ZDA, od I. 1971 glavni direktor Elektromeha-nike, v zadnjem času pa tudi v. d. generalnega direktoija ZP.
Iskrene čestitke!
Proizvodnja v juniju
najuspešnejša
Doslej

^ juniju smo mesečni proizvodni načrt presegli za 4,2 %
V mesecu juniju je bil obseg celotne proizvodnje zelo visok, saj smo hiesečni dinamični načrt dosegli s kazalnikom 104,2 in s tem izpolnili '>o7 % polletnega proizvodnega načrta. V primerjavi z letnim proizvodnim načrtom pa smo naredili za >38 % več od polovice. Uspeh je zelo °oer, čeprav je bilo v enoti „Releji“ Prav v juniju precej motenj v monta-nh, predvsem zaradi pomanjkanja prstnih polizdelkov. Če bi tudi ta nota izpolnila svojo operativno na-°go v celoti, bi bil tudi kumulativni l^almk izpolnitve dinamike blizu . n) in bi tako opravili načrtovano na-logo v celoti.
i skupne proizvodnje smo bolje Polnili načrt za domače tržišče, saj l. narečni kazalnik kar 110,80, v rnulativi pa je po kazalniku 99,53 le n .nkosten zaostanek. Bolj neugod-a. Je bila v juniju fmalizacija za izvoz, J smo opravili le 78,02 % po dina-ieu načrtovane mesečne naloge, zato kazalnik kumulativne izpolnitve načrta le 87,25.
so k° Posameznih skupinah izdelkov o bila odstopanja od načrta precej enakomerna. Pri stikalnih aparatih *no mesečni operativni načrt izpolnili . kazalnikom 92,57, kar daje 83,42 % mulative za domače tržišče in “>4l za izvoz. Še vedno nismo usti v	iz uvoza sestavne dele za
P*e TLB, ker so bili zaradi novih tip aročeni dokaj pozno. Zato ocenjuje-naVi’ komo vse zaostanke lahko y oknadili šele v tretjem trimesečju.
skupini industrijskih elektronskih m *Vav je bila mesečna naloga za do-94 oe tržišče opravljena s kazalnikom ^'35, s tem pa smo izpolnili 78,88 % mulative. Načrt proizvodnje za ju-ie L- *zvoz P3 smo visoko presegli, saj n k^alnik kar 129. Kljub tako visoki kjsečni finalizaciji pa je zaostanek v rjjr^ativi prav v tej skupini še vedno oh , f*'’ saj je kazalnik izpolnitve v tal pri 70,15. Pomanjkanje gradiva ^treznem izboru in pomanjkanje *Zv®dnih kapacitet v enoti SVN sta 0vna vzroka, da v tej skupini izdel-
kov le z največjimi napori opravljamo proizvodne naloge samo delno zadovoljivo. V najmočnejši planski skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav smo haloge za domače tržišče v celoti izpolnili in
dinamični proizvodni načrt na tem
področju presegli. Kazalnik mesečne zavtoelektrikax lox- f php,a
lative pa 101,36. Pri proizvodnji, (Nadaljevanje na 3. strani)
Delegati so nato z večino glasov sprejeli sklep, da sredstva iz odprodaje Iskrinega počitniškega doma na Bledu vložimo v nakup zemljišča v smislu predloga za izgradnjo rekreacijskega centra v Novigradu in pogodbe z omenjeno občino.
Ob koncu je bilo v časopisni svet imenovano 15 članov, zastopnikov vseh dejavnosti ter družbenopolitičnih organizacij v okviru ZP Iskra. Soglasno so bili sprejeti naslednji kandidati za časopisni svet „Iskre“: Frenk Kotar — Elektromotoiji, Marjan Treven
-	Naprave, Marija Pirc - 1RI, Marjan Majer — Zmaj, Zdravko Gorjanc — Elektromehanika, Bogomir Majsinovič
—	EMO, Valter Križman — Avtoelek-trika, Leopold Horvat — Aparati, Milan Mrevlje - Instrumenti, Marjan Knol — Iskra Commerce, Frančiška Crček — CAOP, Živko Kokalj — Avto-elektrika, Marko Rakušček - ZM ZPI
- SO ZPI Rakovec — ZK
IEZE, (TOZD Avtomatika.)
V.B.R.
i '^ -L Ive Šubic: Kurirček.
NAŠ SLOVENSKI PRAZNIK
22. julij sodi vsekakor med tiste pomnike v naši zgodovini, ki so dali svoj dokončni pečat uveljavitvi naše nacionalne suverenosti ter uvrstili slovenski narod med enakopravne narode sveta. 22. julij pomeni uresničitev odločitve z dne 27. aprila 1941, ko je bila na pobudo Komunistične partije ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki je s polno odgovornostjo pozvala slovensko ljudstvo k oboroženemu boju. S tem dnem smo Slovenci z lastno močjo in zavestjo začeli uveljavljati svojo večstoletno željo in pravico do nacionalne suverenosti.
Živimo v obdobju, za katerega lahko rečemo, da je polno nasprotij. Medtem ko se odnosi med velikimi silami počasi toda vztrajno zboljšu-jejo, pa nekatere velike sile pozabljajo na suverenost majhnih držav, hkrati pa nastajajo v svetu nova žarišča sporov. Tudi vprašanje slovenskih manjšin v Avstriji in Italiji je eden takšnih problemov, ki bi ga morali čimprej rešiti, toda žal, ga naši sosedi ne moreta ali pa nočeta. Kljub vsemu pa je opaziti splošen trend k zboljšanju položaja delavskega razreda v svetu, k napredku vsega človeštva.
Želje nekaterih, da bi si prilastili del našega ozemlja, nas obvezujejo, da vsestransko razvijamo koncept splošnega ljudskega odpora, dograjujemo sistem obrambe in zaščite naše ustavne ureditve in nedotakljivost našega ozemlja. Poveljnik splošnega ljudskega odpora Slovenije narodni heroj general Rudolf HribemikSvarum je v našem časopisu v uvodniku ob 4. juliju - dnevu borca - poudaril, da naši delovni ljudje enotno izražajo svojo dolžnost in pripravljenost, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi branijo pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije, kakor tudi vse dosežke pri graditvi naše samoupravne socialistične skupnosti.
Naj se povrnemo na pomen 22. julija, ki je vsekakor svetal pomnik ter vzbuja ponos na našo junaško preteklost. Prav je, da slovseno počastimo ta praznik, da se spomnimo na tisto pomembno in usodno odločitev. Naj ponovno citiramo odlomek iz uvodnika tov. Rudolfa Hribernika za Iskro, ko je dejal, da se moramo spomniti, da je v narodnoosvobodilnem boju imela najpomembnejšo vlogo mlada generacija. K tem besedam naj dodamo to, da je prenašanje revolucionarnih tradicij iz roda v rod akcija, ki jo na svoj način prevzema vsaka nova generacija. Taka tradicija ni samo zgodovina revolucije, temveč vedno znova del podobe nas Slovencev.
Lado Drobež
Lepo število gostov se je udeležilo naše letošnje proslave dneva borca, dneva Iskre in 80-letnice EMO.
Iskra v
Latinski
Ameriki
Te dni je bil na krajšem obisku v domovini direktor Iskrinega predstavništva v Venezueli Smiljan Pečjak. Čeprav je bil med tem svojim obiskom izredno zaseden, nam je kljub temu uspelo, da nam je spregovoril o Iskri v Latinski Ameriki, tamkajšnji hudi konkurenci, problemih in še o čem.
V venezuelskem glavnem mestu Caracasu je Smiljan Pečjak že pet let. Pravi, da gre bolj za pet let fizične prisotnosti v Latinski Ameriki, saj sta bili prvi dve leti skoraj izgubljeni zaradi tega, ker so vse, kar so naredih, morali delati še enkrat, potem je prišlo obdobje enoletnega privajanja, šele zadnji dve leti pa je označil kot učinkoviti.
Pogoji dela v Latinski Ameriki so drugačni kot v razvitem svetu, in ne samo drugačni, pač pa tudi mnogo težji. Od leta 1965 je imelo v Venezueli svoja predstavništva 19 jugoslovanskih firm, toda le Iskra je obstala, vsi drugi pa so se zaradi neprimernih pogojev umaknih. Med njimi so tudi izredno znana imena, - Energoinvest, Astra, Tehnopromet, Inex in Jugobanka. Konkurenca v Venezueli in drugih južnoameriških državah je strahotna, saj razvite zahodne države nočejo izpustiti iz rok tega tržišča.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Konferenca sekretarjev ZK TOZD in svetov v ZP Iskra
V Ljubljani je bila 12. t. m. konferenca sekretarjev osnovnih organizacij ZK temeljnih organizacij združenega dela in svetov ZK v ZP Iskra, katere so se udeležili tudi vodilni delavci in predsednik skupščine ZP Iskra. Obširni red konference je obsegal naslednje točke: poročilo sekretarja o dosedanjem delu ZK v ZP, predlog nove organiziranosti in program dela za obdobje do naslednje konference, kadrovske spremembe, obravnavo poročila komisije za razpis mesta generalnega direktorja ZP in obravnavo poročila komisije za branžno organiziranost Iskre. Poročilo o dosedanjem delu ZK ZP Iskra je podal Marjan Vrabec, dosedanji sekretar, medtem ko je Aleksandra Gorup poročala o predlogu nove organiziranosti in programu dela za obdobje do konference. Razpravo o obeh poročilih so na predlog predsednika delovnega odbora združili in je ob koncu prinesla nekatere sklepe, kot: dosedanji sekretariat ZK ZP naj bi razširili še s sekretarji svetov ZK OZD ter z novim sekretarjem in njegovim namestnikom;,sekretariat ZK ZP naj do 15. septembra pošlje osnovnim organizacijam ZK v razpravo poslovnik o delu in organiziranosti Članov ZK v ZP, program aktivnosti za prihodnje obdobje, v skladu z zaključki kongresov ZKS in ZKJ, predlog kadrovskih sprememb, konferenco ZK ZP pa naj bi sklicali v prvih dneh meseca oktobra t.l.
Član sekretariata Viktor Korošec je nato predlagal kadrovske spremembe in sicer bodo poleg dosedanjih članov v sekretariatu ZK ZP delali še: Aleksandra Gorup iz IEZE, Bojan Klemenčič iz Elektromehanike, Jože Cvar iz Iskra Commerce, Stanko Komel iz Avtoelektrike in Stevo Pratnekar iz Iskra-EMO.
Zaradi odhoda na drugo delovno dolžnost izven ZP Iskra je bil nato razrešen dolžnosti dosedanji sekretar Marjan Vrabec, za novega sekretarja ZK ZP pa je bil imenovan Stane Pres-kar iz Elektromotorjev in za njegovega namestnika Henrik Peternelj iz Elektromehanike.
Poročilo razpisne komisije za razpis delovnega mesta generalnega direktorja ZP je nato podal Henrik Peternelj, predsednik komisije. Glede na dosedanje delo in izpolnjevanje razpisnih pogojev je konferenca ZK ZP sprejela predlog razpisne komisije, da se za generalnega direktorja ZP imenuje Jožeta Hujsa.
V nadaljevanju konference je Igor
Slavec, v.d. direktorja organizacijsko-kadrovskega področja ZP poročal o bodoči branžni organiziranosti ZP Iskra. Obrazložil je rezultate dosedanjih prizadevanj na tem področju in poudaril, da mora imenovana komisija do 20. avgusta predlagati konkreten predlog bodoče organiziranosti. Razprava k tej točki dnevnega reda je bila dokaj obširna in so v njej sodelujoči še zlasti poudarjali odgovornost predlagateljev bodoče branžne organiziranosti, kakor tudi vprašanje povezanosti v bodoči skupnosti Iskra— Gorenje. V razpravi je sodeloval tudi predsednik skupščine ZP Vladimir Logar, ki je opozoril na izvajanje sporazuma Iskra-Gorenje in na aktivnost organizacije ZK v obdobju po kongresih ZKS in ZKJ. Ob tem je bilo sklenjeno, da je treba čimprej pripraviti konkreten predlog za povezavo ZK Iskre in ZK Gorenja, prav tako pa je treba čimprej konstituirati tudi delavski svet sestavljene organizacije združenega dela.
Končno je bilo na konferenci še sklenjeno, naj organizacije ZK, ki še niso obravnavale stališč v zvezi z anti-inflacijskimi ukrepi in sklepi CK ZKS, razprave čimprej organizirajo in sprejmejo svoje konkretne programe. Sekretariatu ZK ZP naj v bodoče pošiljajo zapisnike sej in sestankov, prav tako pa je bilo tudi sklenjeno, naj bodo bodoči sestanki sekretariata ZK ZP v popoldanskem času in naj nanje vabijo vodilne delavce ZP le tedaj, ko bo to potrebno glede na predlagani dnevni red posameznega sestanka sekretariata ZK ZP.
-C-
Udeleženci sestanka sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov ZP Iskra, ki je bil minuli teden v Ljubljani.
ISKRA - INDUSTRIJA EMO , CELJE
Delo komunistov
V ISKRA — EMO Celje imajo pet osnovnih organizacij Zveze komunistov in dve dislocirani organizaciji v bistriškem. lobiju in v Kruševcu. Skupno je v vseh sedmih osnovnih organizacijah približno 180 komunistov.
Komunisti iz EMO so bili v bližnjem minulem obdobju najbolj delovni na področju uresničevanja novih
Slavje v »Trenti«, Bovec
V soboto, 15. 6. 1974 je bilo v Alp hotelu v Bovcu zelo svečano. Na sindikalnem srečanju so se zbrali vsi delavci TOZD Trenta, slavje pa je bilo združeno s 17-letnico obstoja podjetja in s podelitvijo nagrad zaslužnim delavcem in delavkam, ki so v podjetju zaposleni že 10 let.
Uvodno besedo o položaju podjetja, smernice za nadaljnje delo in kratko zgodovino podjetja je podal predsednik sindikalne organizacije Gregor Rupnik, bivši direktor tov. Franc Kenda pa se je zahvalil članom kolektiva za velike dosežene uspehe in želel še nadaljnji velik razvoj te perspektivne tovarne. Glavni direktor delovne
Iskra v Latinski Ameriki
(Nadaljevanje z 2. strani)
Kako čuden je tamkaj položaj, ilustrira tudi podatek, da Iskra v Venezueli ne more delovati pod pravim imenom, pač pa se imenuje Evroco-mmerce. To ime je neke vrste skovanka iz Evrope in Iskra Commerce.
„Sicer uporabljamo Iskrin znak in v naših reldamnih akcijah propagiramo Iskro, toda uradno se moramo imenovati drugače zaradi zakonitih pogojev, ki so v Venezueli.
-	Zakaj se je Iskra odločila za Venezuelo?
„Venezuela je za odprtje predstavništva gotovo najbolj primerna država v Latinski Ameriki. “
-	Za katere države pa skrbi vaše predstavništvo v Caracasu?
„V našo pristojnost sodijo države centralne Amerike in države, članice Andskega pakta. Na leto izvozi Iskra v te države za okoli milijon dolarjev izdelkov, letos se bo ta izvoz verjetno povečal na milijon 400 tisoč dol., prihodnje leto pa že na okoli dva milijona dol. Od tega prodamo največ v Venezuelo in sicer za okoli 800 tisoč dol. blaga. “
V Latinsko Ameriko izvažamo predvsem telefonijo, se pravi telefonske centrale, sekretarske garniture, potem telefonske aparate vseh vrst, zatem izvažamo releje, meme instrumente in pa števce. Samo v Venezueli je trenutno instahranih okoli 400.000 naših števcev. S tem pa naše možnosti še niso izčrpane, saj bomo lahko opremili več tamkajšnjih elektroenergetskih objektov z napravami za prenos in kontrolo podatkov, vendar bomo
ISKRA
Številka 26 - 20. julij 1974
morali biti bolj konkurenčni, ne toliko v cenah kot v tehnologiji.
- Kakšne pa so perspektive za izvoz v Južno Ameriko?
„Poleg Venezuele je precejšnje zanimanje za Iskrine izdelke tudi Ekvadorju, Kolumbiji, Costarici in Hondurasu, gotovo pa tudi v Argentini, Braziliji, Urugvaju in Paragvaju. Naj pripomnim, da bo Iskra v kratkem odprla v Braziliji svoje predstavništvo, ki bo organiziralo prodajo Iskrinih izdelkov v južnih državah Latinske Amerike."
Trenutno je v Iskrinem predstavništvu v Caracasu zaposlenih pet ljudi, v kratkem pa jih bodo zaposlili še deset, ker bodo prevzeli še montažo in servisno dejavnost. Zunaj Caracasa ima predstavništvo osem zastopništev, prav tako pa ima svoje predstavnike v večini držav, ki so pod njenim patronatom".
Iskra se je doslej najbolj konsolidirala v Venezueli in Columbiji, kjer je postala že znana tovarna, kjer jo poznajo, kamor jo vabijo na licitacije. Po mnenju tov. Smiljana Pečjaka pa se Iskra ne sme zadovoljiti z golo trgovsko in servisno dejavnostjo, pač pa mora nujno iti v proizvodnjo.
Brez proizvodnje namreč nc bomo obstali, meni tovariš Smiljan Pečjak. „Moramo nekaj delati. Moramo nekaj vložiti, da bi lahko potem za vedno obstali. Na tem področju smo že ne kaj naredili, saj potekajo pogovori z Ekvadorjem, kjer naj bi postavili tovarno električnega ročnega orodja, v Venezueli pa smo že podpisali predpogodbo o graditvi tovarne števcev. Njena zmogljivost naj bi bila 100.000 števcev na leto, oskrbovala pa bi vse države Andskega pakta. Tovarno naj bi gradili v venezuelskem obmorskem mestu Barcelona."
lad
organizacije Jože Eržen je iskreno čestital vsem 10-letnikom za dolgoletni doprinos s svojim delom v boljši standard zaposlenih, celotnemu kolektivu pa je zaželel jle nadalje veliko delovnih uspehov.
Slavje je doseglo višek, ko so delavci in delavke, ki so zaposleni v podjetju že 10 let, prejeli lepe ročne ure in čestitke predsednika sindikata in predsednika DS.
Naj jim na tem mestu izrazimo iskrene čestitke v imenu celotne delovne organizacije in jim zaželimo še mnogo delovnih uspehov.
Jubilanti so: Ana Kravanja, Ana Rot, Dora Komac, Marija Kravanja, Majda Wojčicki, Jožica Komac, Ferdinand Bizjak, Miroslav Cuder, Albert Vitez, Anton Mlekuž, Mila Piuzi, Stanko Klavora, Ludvik Mihelič, Janko Komac.
Slavje je popestril bovški pevski zbor, ki je zapel nekaj lepih pesmi.
Za ličen pokal so se hkrati v kegljanju pomerile naslednje ekipe: orodjarna I in II, površinska obdelava 1 in II, strojna delavnica in montaža ter uprava. Pokal je zasluženo osvojila orodjarna I z največ podrtimi keglji.
S slavnostno večerjo se je praznovanje pomaknilo v pozne ure. Prepričan pa sem, da bo vsem udeležencem srečanje ostalo v lepem spominu.
Marko R.
ustavnih dopolnil, formiranja temeljnih organizacij združenega dela in s pripravami na pomembnejša srečanja.
Kot je znano, je Celje staro industrijsko središče, ki se je v preteklosti srečavalo s številnimi problemi, predvsem gospodarskimi, zato so se celjski komunisti lotili predvsem reševanja teh vprašanj.
Komunisti iz EMO poudarjajo, da so imeli v minulih letih več težav, zdaj pa so si naloge jasno zastavili in jih začeli reševati. Njihov osnovni cilj je, da bi se znotraj konsolidirali in tako na zunaj predstavili EMO kot zgledno tovarno. Ravno pri tej konsolidaciji so odigrale pomembno vlogo subjektivne sile skupaj z zvezo komunistov. Komunisti v EMO tudi priznavajo, da so bili v minulem obdobju dokaj pasivni, po Titovem pismu pa je njihova dejavnost občutno zaživela.
Kot že rečeno, so v zadnjem obdobju opravili številne naloge — z ustanovitvijo TOZD so hkrati pospešili dejavnost članov zveze komunistov, v zadnjem obdobju so imeli tudi številne sestanke po osnovnih organizacijah
- I El ■ ,«L
■f...'
zveze komunistov. Na njih so govorili predvsem od delegatskem sistemu tef preučih resolucije, sprejete na VII-kongresu ZK Slovenije in na X. kongresu ZK Jugoslavije. Še pred kongresoma so komunisti iz EMO dali vec pripomb na osnutke resolucij. *e pripombe so bile bolj splošne i*1 nekatere so v resolucijah tudi upoštevali.	, •
Sedanja zavzetost pa komunistov iz ISKRA - EMO gotovo ne bo uspavala, saj se dobro zavedajo, da jih čak^i še velikansko dela, predvsem pf uresničevanju omenjenih resolucij. .
V pogovoru z nami so opozorili, ** se je v zadnjem času položaj v EMV precej izboljšal, čeprav so imeli J preteklosti dokaj slabe gospodarske uspehe. Imeli-so že več konferenc, a3 katerih so opozorili na težave in n® možnosti, kako bi se izvlekli iz številnih problemov. Ena najpomembnejšu1 konferenc je bila po mnenju sekretar]3 ZK v EMO Danila Kralja konec lanskega leta. Na njej so nakazali določene stvari, ki so sedaj že resničnost-takrat pa so mislili, da do tega ne b° nikoli prišlo. Letos so dosegli že velikanske uspehe tudi na gospodarskem področju, priznavajo pa, da so nekatere stvari v mrtvem teku, in sice’ področju vsebinske^
ravno
:N.
Slišiš;:-:
\.V '-vp' \	\

■ I
f
Preizkušanje prebojnosti električnih ročnih orodjih.
reševanja ustavnih dopolnil. Sekreta* Zveze komunistov Danilo Kralj je 56
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Mladi delavci o novih dokumentih
V Kranju se je v začetku julija sestala komisija za idejnopolitično delo pri TK ZMS Iskra Elektromeha-nika Kranj. Sestanka sta se udeležila tudi sekretar ZK Bojan Klemenčič in Sitar Ciril, predsednik Občinske konference ZMS Kranj.
Obravnavah so predlog statuta Zveze socialistične mladine Slovenije in ZSM Jugoslavije ter predlog resolucije o nadaljnji vlogi in akciji ZSMS v izgradnji samoupravne socialistične družbe.
Ciril Sitar je prisotne seznanil s slabostmi, ki so se pojavljale v mladinski organizaciji v preteklem obdobju. Povedal je tudi, v čem se kažejo razlike med repubhškim in zveznim statutom ZSM ter na kratko podal vsebino vseh treh dokumentov.
Dokumenti so bili dani v razpravo v nekoliko neugodnem času, zato so člani komisije za IPD imenovali posebno komisijo, ki bo spremljala in zbirala pripombe in predloge na omenjene tri dokumente ter jih najkasneje do 15. avgusta posredovala RK ZMS. Tako mladi delavci kot tudi vsa ostala mladinska populacija mora-
jo skozi demokratično javno razpravo povedati, kakšne cilje in naloge si bodo v mladinski organizaciji zastavili v naslednjem obdobju. Dokumenti, ki bodo sprejeti na IX. kongresu ZSMS novembra letos, morajo biti resnični izraz interesov in hotenj celotne mlade generacije. Javne razprave naj bi se udeležilo kar največje število mladih. O rezultatih in odmevnosti razprave v kranjskih TOZD Iskre - Elektromehanike Kranj bomo še poročali. qoc
omenil, da škriplje tudi v drugih lektivih, da bi vsebinsko uresni^ tudi ustavna dopolnila pa bo po govem mnenju treba vzpodbuditi vS* člane zveze komunistov in diw subjektivne sile, predvsem sindikat v SZDL.
V Emo bodo letos sprejeli v komunistov več novih članov. P2?, zato so zadolžih več komunistov, bodo v kratkem predlagali, koga n®! tovarni sprejmejo v članstvo. Koh1 i nisti v EMO poudarjajo, da bodo ^ tem, ko bodo predvidoma sprejel' svoje vrste 30 novih članov, spet P ^
stali močna organizacija. Za sprejeO1 ■ 1	‘ ‘ so zadolžili tv
zvezo komunistov mladinski aktiv.
lad
ISKR A-ELEKTROM EH ANI KA KRANJ
razglaša prosto delovno mesto
VODJA ODDELKA ZA PLANIRANJE PROIZVODNJE v TOZD TEA
Pogoji: - višja šolska izobrazba ekonomske, organizacijske, strojne ®1J. elektrotehniške smeri s 6-letno prakso;
—	vsaj pasivno znanje enega izmed svetovnih jezikov;
—	kandidat mora imeti družbenopoUtične in moralno-etične kvalitete-
Pismene prijave z opisom dosedanjega dela pošljite do 31. julija 19?^ na naslov: ISKRA-ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovski oddelek.
64000 KRANJ, Savska loka 4.
1
Iskrina računalnika
i'
I
Na Institutu „Jožef Stefan" so minuli teden predali tovarni Iskra Elek-tromehanika Kranj dva računalnika vrste ITT 1600. Ob tej priložnosti je bila manjša slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki Iskre, Ljubljanske univerze in še nekateri drugi ugledni gostje.
Tovarna Iskra — Elektromehanika Kranj je sklenila pred dvema letoma pogodbo z belgijsko tovarno Bell za proizvodnjo računalniško krmiljenih telefonskih central Metaconta 10 C. Krmilni sistem takšne centrale sestavka del proizvodnega programa Iskre. Serijska izdelava računalnikov je zelo zahteven proizvodni proces in zahteva poleg strokovnjakov, ki nadrobno poznajo strukturo in delovanje računalnikov, tudi naprave in postopke za avtomatizirano preizkušanje in odkrivanje napak v sestavnih delih računalnikov. Da bi čim hitreje in čim : uspešneje rešili ta problem, sta Iskra m Institut „Jožef Stefan" sklenila pogodbo, po kateri so prva dva računalnika ITT 1600 zgradih na Institutu, kjer že dalj časa dela skupina računalniških strokovnjakov.
V okviru te pogodbe je na Institut Prišla tudi skupina sodelavcev Iskre, ki 50 skupaj s strokovnjaki Jožefa Stefana reševali vse probleme, ki so se Pojavljali pri sestavljanju računalni-In kdo je opravil največ dela? Ud Iskre so to bili Janez Stare, Zvone t uršič, Odon Rančigaj in Alojz Ožbolt, od Instituta pa Janez Korenini,
Peter Kolbezen, Anton Železnikar, Rudi Muren in Primož Anžič.
Sedaj ko je delo končano, bo skupina iz Iskre prevzela organizacijo tekočega traku za proizvodnjo računalnika ITT 1600 v tovarni. Tak način dela omogoča, da se na Institutu srečujejo kadri iz industrije ter znanstveni delavci, ki skupno rešujejo probleme in tako pridobljene izkušnje prena-
šajo nazaj na proizvodnjo. Korist od tega imajo tudi sodelavci Instituta, saj so se nadrobno seznanih s strukturo in delovanjem računalnikov, kar je pomembno za nadaljnje raziskave in razvoj, ki bo vsebina prihodnjega dolgoročnega sodelovanja med Iskro in Institutom „Jožef Stefan".
Slovesnosti ob izročitvi računalnikov sta se med drugimi udeležila tudi direktor Instituta „Jožef Stefan" Milan Osredkar in direktor ATC na La-borah v Kranju Marjan Kristan. Oba sta opozorila na velik pomen sodelo-
Računalnika ITT 1600 -CONTA 10 C.
,motorja“ elektronske avtomatske centrale META-
Proizvodnja v juniju
Slovesnost ob izročitvi računalnikov ITT 1600, ki sta sad sodelovanja med strokovnjaki ZP Iskra in Instituta Jožef Stefan. Predstavnikom obeh kolektivov je ob tej priložnosti spregovoril tudi direktor instituta prof. dr. ing. Milan Osredkar.
vanja med Iskro in Institutom ter hkrati poudarila, da je področje proizvodnje računalnikov izredno kompleksno in da zahteva kar se da največ sodelovanja med razvijalci in proizvodnjo. Milan Osredkar se je zahvalil Iskri, da je našla in omogočila takšen način sodelovanja z Institutom ter dejal, da lahko industrija in instituti primerno sodelujejo, kar je gotovo v korist obojim.
Tovariš Marjan Kristan pa je dejal, da se v Iskri dobro zavedamo, da bomo imeli težave s kadri, kljub temu pa smo se odločno lotili te poti. Da bi lahko osvojili proizvodnjo Metaconte, smo se povezali z instituti. Med drugim je tudi opozoril, da ima računalnik v Metaconti enako vlogo kot motor v avtu.
lad
ISKRA - ELEKTROMOTORJI, OBRAT IDRIJA
Skrb za boljšo raven
Na vprašanja uredništva o stanovanjski in kadrovski politiki v idrijskem obratu, o varstvu otrok zaposlenih delavk in še o čem odgovarja šef snlošneaa sektorja SREČKO POUANEC	^
Vprašanje: Povejte nam prosim, koliko sredstev vlagate v stanovanjsko graditev?
Odgovor: Obvezni 3 % od OD se zbirajo na banki v Škofji Loki, 1,8 % bruto OD gre v solidarnostni sklad,
1,2 % pa izločamo kot vezana sredstva v Idrijo. Imamo enega delegata v skupščini občine Idrija. Ta hkrati zastopa interese tovarne v samoupravni stanovanjski- skupnosti. Trenutno imamo 9 prosilcev za družinska najemniška stanovanja in še dva stanovanjska varčevalca. Letos bomo iz skladov kupili 4 najemniška stanovanja za delavce, drugo leto pa s pomočjo kreditov še 5 stanovanj. Sredstva se natekajo od 1. 1972. Prošenj za stanovanja bo z ozirom na mlad kolektiv seveda vedno več. Stanovanja pa so pri nas v Spodnji Idriji precej cenejša kot drugod, saj znaša cena kv. m stanovanjske površine le 369.000 S-din. Te prednosti se dobro zavedamo.
Vprašanje: In kakšna je izobrazbena struktura kolektiva?
Odgovor: V našem kolektivu je
Nova naprava za TIG varjenje - tip E10.
(Nadaljevanje s 1. strani)
namenjeni izvozu, pa smo precej za-nstali, saj smo junijski dinamični ačrt izpolnili le s 65,64 % in s tem poslabšali tudi kazalnik kumulativne “Polnitve, kije obstal pri 91,58. Res L’.. a 50 naročila za izvoz nekoliko žJa od planskih predvidevanj, vendar v^n° dovolj velika, da bi lahko to n- Precej več, če bi uspeli zago-mot (*ovo*j sestavnih delov za ne-. 0,.en potek montaže, prav tako pa Do 1	elementov iz uvoza, da bi
mVe, ' proizvodnjo časovnih elekt-°nskih relejev in relejev PR 50.
v m 3črt rezervnih delov in uslug smo esecu juniju zopet visoko presegli, kii Kazalnik 332,90. Tudi kazalnik
	
Pol leta skupne poti
na, pa zaradi visoke izpolnitve, oziroma prekoračitve načrta že vidno vpliva na celoto, saj za 2,9 % izboljšuje skupni rezultat.
Ob koncu poročila moramo omeniti, da sta pred nami dva »dopustniška" meseca, ki sta v dinamiki upoštevana, saj je dinamični mesečni načrt za to obdobje občutno nižji. Odvzem zato ne bo tako velik in imamo možnost, da v osnovnih delavnicah le pripravimo nekoliko več lastnih polizdelkov za nemoteno proizvodnjo v kasnejšem obdobju. Na to možnost moramo posebej opozoriti! Prav tako moramo to obdobje izkoristiti tudi za dobave vseh manjkajočih reproduk-
Vsak teden sežemo po našem glasilu Iskra, pa članka o Vegi skorajda ni, razen tistega, ki je bil naročen od novinarja z uradnimi številkami, ali pa one slike alkoskopa, s katero se je plašilo prijatelje vinske kapljice. Pa pride nenadoma novinar pred te, te privleče na suho in pravi, no krivi ste sami za vaše številne članke. Pa še res je. In tako sva oba v škripcih, on, ker nima preko poletja dovolj konkretnega gradiva, in jaz, ker sem obljubil do naslednjega dne spraviti nekaj skupaj. Seveda za pripravo spisa pa človek navadno rabi tudi podatke. Čeravno imam številke vsak dan pred seboj, sem kar se tega tiče, njihov sovražnik, pa se bom jih zato v tem spisu ogibal kakor Sava vrhov tam pri Litiji.
Zato pa bi posvetil vrstice zapaža-nju, vsakodnevnim odnosom, našim
cijskih gradiv, posebno pa kupljenih kumulativt je^utre dno^visok' san e ob*	,zuvoza’ da b°m° P° dopustih prizadevanjem za reševanje problemov
v Pri 424,76. Čeprav ta skupina mkturi načrta ni bila tako bistve-
0gratnator ART 250.
lanskoletni osebni kontakt z Elektro-mehaniko. Nekateri naši pesimisti so šli iz gole radovednosti z željo po iskanju črnih točk, da bi tako zagovar-jah svoja stališča. Tako pa so bili verjetno nekateri v skrbeh zaradi naših »predvojnih" dolgov.
V zavesti slehernega člana TOZD Vega obstaja odločenost, da bomo s svojim ustvarjalnim delom posredno, vzpodredno zmanjševali ta bremena preteklosti. Ta naša zavest premaguje občutek manjvrednosti do ostalih ter nam daje moč, da skupno iščemo pota pri realizaciji plana celotnega podjetja.
Da se povrnem na čas potresa dvanajste stopnje, ko je v Vegi ostala le manjšina vodstvenega kadra mlajše generacije. Resda smo bili trenutno osvobojeni finančnih bremen, vendar bi vseh dvajset let pionirskega dela bilo zaman, če bi ljudje, ki so ostali, izgubili tudi moralo in vero v svojo ustvarjalnost. To pa ie bilo v danem trenutku najvažneje. Često me je kdo vprašal, kaj ima Vegin proizvodni program skupnega z Iskrinim. Elektroop-tika in razvoj laserjev je višja oblika naše proizvodnje. V njem so osnovni elementi steklopihaštva in optike. To pa predstavlja velik dosežek nekega
naroda. Zarodek strokovnjakov v ZZa iz teh dveh poklicev je dala Vega.
V preteklem letu smo zaključili proizvodnjo s pozitivno bilanco. Resnici na ljubo je bila ta pozitiva nekoliko višja, kakor če bi to delali v normalnih pogojih. To pa predstavljajo tudi izplačila OD, saj od leta 1970 nismo menjavali pravilnika o nagrajevanju, to so predstavljala nezasedena nekatera mesta ah pa minimalna amortizacija, saj za nabavo novih strojev nismo imeli pravice. Bil pa je ta dosežek prva moralna oprejemljiva opora ljudem, da so prvič po letih nazadovanja zavrli ta proces in ga spravi-li v nasproten tir. Ljudje se zaradi tega ne mislijo trkati po prsih, temveč se zavedajo svojega položaja.
Z nasprotne strani pa so se pojavili dvomi v prihodnjost tesnega sodelovanja z naše strani. Mislim, da je to odveč, da je naša skupna dolžnost odpravljati določene negativne tendence v obeh smereh. Prepričan sem, da je ta prva faza že za nami.
Zadnje čase se večkrat pojavlja naše ime za določeno primerjavo. Dotaknil bi se vesti, da se je Vega odrekla regresu, kar je tudi bilo resnično v preteklosti. Naši pesimisti so hitro vrgli parolo, no vidite, sedaj pa imate. So še taki, ki radi brenkajo na strune po svoje, pa čeprav te drugače pojo.
Ne glede na to pa se bomo še dalje odločali znotraj TOZD za radikalne ukrepe, saj je naša vitalnost, hitro reagiranja in prilagajanje proizvodnega plana edino zagotovilo, da bomo sedanjo skokovito rast proizvodnje tudi dosegli. Ne želimo več doživeti brodoloma, vsaj v okviru svoje TOZD ne.
Naj se za zaključek dotaknem še investicij. Desetletno obdobje, odkar smo nabavljali stroje, je mimo. Brez predlaganega minimalnega programa nabave novih strojev in pripomočkov ne bomo mogli dosegati plana v prihodnjem letu, čeprav to za nekatere izgleda relativno velika številka. Hkrati smo z odstopom nekaterih dobrih strojev, ki za naše zmogljivosti niso bili dovolj izkoriščeni, delno pripomogli k povečanju proizvodnje v ostalem obratu.	Zvone Snoj
294 zaposlenih, od tega 90 % delavk, priučenih na delovnem mestu. Po sklepu DS krijemo stroške dopolnilnega šolanja vsem članom kolektiva, ki se šolajo v strokah, za katere ima tudi tovarna interes. Predvsem so to delovodske.
Vprašanje: Kako se obnese Work Factor?
Odgovor: Zelo dobro, saj smo pričeli z njim že ob ustanovitvi obrata.
Vprašanje: Kolikšen je povprečen OD v obratu?
Odgovor: 170.000 S-din.
Vprašanje: In kako je urejeno otroško varstvo?
Odgovor: V Spodnji Idriji je varstvo urejeno, v sami Idriji pa je le en vrtec in še ta je prenatrpan. V začetku
1.	1975. bo dograjen nov vrtec v Idriji. Sredstva za otroško varstvo odvajamo po občinski prispevni stopnji.
Vprašanje:	Ali imate veliko
boleznin?
Odgovor: Procent bolovanja je žal precej visok (največ je boleznin do 30 dni zaradi nege bolnih otrok in porodniških dopustov, kar znese 12 % izdelovalnega časa.
Vprašanje: Prosim, povejte nam še, kako bo z bodočimi kadri za razvoj tovarne?
Odgovor: Kadri so pri nas dokaj šen problem; potrebujemo NKV in KV delavce, strojne ter elektrotehnike. Naši prvi štipendisti pa se bodo vključili v proizvodnjo šele čez tri leta. Razpis je bil že objavljen in trenutno smo zadovoljili najbolj pereče potrebe. Seveda pa bo za razvoj tovarne potrebnih še več kadrov. Tudi zaledje za nekvalificirano delovno silo je na tem področju trenutno izčrpano. V. B
Dopusti
Elektromehanika: ATC od 15.7. do 28.7» TEA 15.7. do 2.8» Stikala od 20.7. do 4.8» Mehanizmi od 5.8. do 16.8.
Avtoelektrika: od 24.7. do 9.8. Elektromotorji od 20.7. do 4.8. IEZE od 22.7. do 4.8.
Sprejemniki od 17.7. do 6.8. Tovarna gospodinjskih aparatov od 29.7. do 9.8..
Orodjarna od 18.7. do 7.8.
Iskra Commerce-montažni sektor od 1.7. do 15.7.
Kondenzatorji od 14.7. do 28.7. Naprave od 23.7. do 2.8. Instrumenti od 20.7. do 4.8. Raziskovalni institut od 21.7. do 4.8.
ISKRA
Številka 26 — 20. julij 1974
Od kod in kam s podatki o kakovosti ?
Tehniška kontrola posluje s podat- od TK. Pri tem je treba vedeti, da ki o kakovosti. Zbira jih s svojim in- komunikacijskih poti informacij o ka-formacijskim sistemom. Obdelane na- kovosti ne prenašajo z ukazi, vsaj kar to posreduje upravljalcem, da bi ti zadeva okolje TK ne. Zato TK tudi ni poslovali - optimalno.	vedno najbolj učinkovita. V normal-
KAKOVOSI
nih pogojih poslovanja je nivo kakovosti izdelkov tak, da zadovoljuje — če že ne kupcev — pa vsaj večino vodilnih ljudi v organizaciji. Takrat so podatki finančne službe, plana, iz investicijskega področja in o tržnih dogodkih pomembnejši. V primeru reklamacij pa je v ospredju izdelovalec inTK.
V zvezi z informiranjem o kakovosti podajamo naslednjo sliko, ki ponazarja delitev toka informacij potem, ko so bile zajete. Posebno pomemben je prvi zaključeni krog med mestom preverjanja in mestom izdelave.
Kadar gre za zbiranje pri avtokon-troli, so — kar se tiče hitrosti informiranja — idealne razmere. Takrat je informiranje najhitrejše. Kadar pa je posredi delavec iz kontrole, je pomembno dejstvo pomoč in pristnejši odnosi. Pomembne pa so lastnosti obeh sodelujočih. V naslednjih vejah je vključen analitik TK.
Njegovo mojstrstvo je v spretnosti luščenja informacij iz podatkov. Te pa je nato treba še tako prikazati, da bodo čitljivi tudi za tiste vodilne, ki „ni-majo časa“.
BOŽO
..ISKRA-RAZISKOVALNI INSTITUT* Ljubljana obvešča vse organizacije in skupne službe v ZP Iskra ter druge poslovne partnerje, da v koledarskem času od 20. julija do 4. avgusta ne bo posloval zaradi kolektivnega dopusta, z izjemo TOZD-Biro za industrijski inženiring, ki posluje v Ljubljani, Snežniška 1.
Tehnična kontrola je del interven cijskega sistema. Ta ima nalogo intervenirati, kadar nastopijo pri poslovanju razmere, ki niso bile predvidene. Predvidevani pa so načini dela, vrste surovin in tudi stroški poslovanja. Tudi naši izdelki so predvideni in to na risbah. Zato delavci v kontroli intervenirajo s sporočilom o nedopustnih merah pri izdelovalcu vselej kadar to ugotovijo.
Naše poslovanje je proces, ki se odvija v času. Na ta proces vpliva obilo motenj. Da bi tem motnjam bili kos, je načrtno organiziran intervencijski sistem, ki naj jih ugotavlja, o njih obvešča ter predlaga korektivne akcije. Prav zaradi teh štejemo tehnično kontrolo med korekcijske intervencijske sisteme, ki naj skrbijo zato, da poslovanje poteka po programu (n. pr., da poslujemo s predvidenimi stroški ipd.).
Omenili smo, da ima tehnična kontrola svoj način zbiranja podatkov, urejanja in zatem tudi posredovanja. Vse to je združeno v sistem s svojim začetkom in koncem.
Začetek zbiranja je na kontrolnih delovnih mestih kot: pri avtokon-troloijih, pri tekoči kontroli pri prevzemu, pri vhodni kontroli. Začetek sistema so tudi konstruktorji, tehnologi in razvijalci, ki kakovost načrtujejo.
Nato se sistem podaljšuje do analiz, kjer podatke urejajo, analizirajo ter predlagajo rešitve za posamezne probleme. Zatem podatke posredujejo na delovna mesta, ki lahko ukrepajo. Na teh sistem tudi zaključijo.
Iz povedanega sledi, da poteka informiranje o kakovosti ob delovnem procesu, zato ta na proces informiranja tudi vpliva. Za najboljšo obliko informiranja o kakovosti smatramo tisto, ki daje učinkovite in „poceni“ informacije.
UPRAVA-V0DSTV0
RAZVIJALEC-TEHHOlOG KONSTRUKTER
0BRAT0V0DJA VODJA PROIZVODNJE
MOJSTER-UREJEVALEC
ANALITIK
-cx>
PROIZVAJANJE
DRUGI VIRI
VIR
DELOVNO MESTO TEHNIČNE KONTROLE
Prispevek tehnične kontrole k uspešnemu gospodarjenju
Predmet poslovanja tehnične kontrole so podatki o kakovosti. Najprej jih zberemo, oplemenitimo in potem posredujemo na delovna mesta, ki lahko ukrepajo za dosego kakovosti,
ustrezne kupcu. Naši podatki so oblika prenosa informacij. Te prejemniku povedo nekaj novega in ga usposobijo Na dodam sliki smo narisaliprepleta- za boljše delo ter odločanje. Podatki o
nje informacij v tehnični kontroli in to tiste, ki jih štejemo med vhodne in tiste, ki jih posreduje tehnična kontrola sama, — te smo uvrstili med izhodne.
V zvezi s to sliko opozarjamo na pogost pojav - namreč, da se navzven navaja, daje TK samostojna. Že bežen pogled na tok informacij pa kaže, da je ravno prav skrčena, njen manevrski prostor je ravno pravšnji, pokrit z drugimi zainteresiranimi službami.
Posebno manjše TOZD rade izjavljajo, da ni ustreznih kadrov in kanalizirajo vhodne informacije v razvoj ali tehnologijo. Motiv je v tem,da se tam informacije ustrezno filtrirajo. Tako organizirana TK je okrnjena, ker ji manjka običajno njen načrtoval-no-razvojni del.
Vrnimo se k našim podatkom o kakovosti, ki obravnavajo vplive na kakovost in to: kupce, surovine, energijo, družbene norme, proizvajalca, delovne pogoje, delovno kulturo, proizvajalna sredstva.
Da bi bile informacije o kakovosti tudi učinkovite, seveda ni odvisno le
kakovosti morajo biti pomembni in uporabni. Od tega je odvisna njihova, pa tudi učinkovitost tehnične kontrole. Ta ugotavlja kakovost. S tem da o ugotovitvah obvešča neposrednega proizvajalca, ga hkrati usposablja za zadovoljivo opravljanje planiranih nalog. Obvestilo — informiranje pa bo temboljše čimbolj popolni bodo podatki. To dosežemo z oplemenitenjem, kar pomeni, da smo podatke od opazovanj in merjenj uredili ter iz njih izluščili vzroke za hibe ter dodali še predloge za njihovo odpravljanje.
Kakovost ugotavljamo ob vsaki delovni operaciji, ko izdelovalec preverja svoje delo. Posebna delovna mesta, imenovana kontrolna, pa so zaradi ugotavljanja kakovosti vgrajena v delovni proces in zanje še posebej presojamo, ali so postavljena gospodarno. Kakšna je vrednost doprinosa delavcev tehnične kontrole k ciljem poslovanja, to je h gospodarnosti, je odvisno od učinkovitosti te službe. Zanesljivo sodbo o tem lahko damo le na osnovi primerjanja številk, npr.
določenih stroškov z drugimi. To poskušamo v vsej državi, še posebno po letu kvalitete.
Večinoma pa nimamo meril, ki bi določala storilnost tehnične, finančne ali kontrole kakšne druge vrste. Zato obstaja subjektivna ocena, daje storilnost kontrole kar neka konstantna vrednost. Tudi če bi bilo tako, pa je ta vrednost lahko zelo različna, od nič navzgor. Zato se delavci v delovnem procesu, ki od svoje storilnosti tudi živijo, sprašujejo, ali res potrebujejo neko kontrolo ali pa jim je ta le nekako dodana. Je torej tehnična kontrola potrebna in morda celo zaželena?
Ugotavljanje kakovosti je potrebno! Če je zaželeno, je s stališča kakovosti zelo ugodno. Z ugotavljanjem sicer ne ustvarimo niti kakovosti niti nove vrednosti. Kakovost ugotavljamo zato, da bi pomagali ustvariti kakovostne izdelke in s tem novo vrednost.
Podobno imamo v proizvodnji primere, ko določeni stroji niso gospodarni, če ne dokupimo še drugih. Ti stroji so torej tu zato, da so v obratovanju gospodami tudi prvotni.
Tehnična kontrola posreduje na ustrezna mesta pravočasne, pomembne, uporabne ter zanesljive podatke v razumljivi obliki. Tako prispeva k doseganju cilja, zastavljenega po
',lanU'	BOŽO
Znova o dejavnosti mladih
Zaradi nepopolnih informacij, ki sem jih dobil, so nekateri moji članki v glasilu Iskra izzveneli morda nepravilno, pa tudi deloma žaljivo za vodstvo mladinske organizacije v ZP Iskra. Da bi razčistili nekatere pojme, hkrati pa ponovno spregovorih o delu mladih v našem združenem podjetju, sem zaprosil za pogovor predsednika Koordinacijske konference zveze mladine združenega podjetja Iskra Miloša Pavlico.
Povedati moram tudi, da je vodstvo mladinske organizacije poslalo uredništvu Iskre pismo zaradi nekaterih člankov o mladini. Da bi, kot že rečeno, res kar se da najbolj osvetlili določena vprašanja, sem se odločil za pogovor s predsednikom Milošem Pavlico.
VPRAŠANJE:
Dejavnost Koordinacijske konference pri orgapiziranju štafete in brigade so na Republiški konferenci zveze socialistične mladine ocenih kot grupaštvo in lokalistične tendence. Kaj ti meniš o tem?
ODGOVOR:
Nikakor se ne morem strinjati z razlago republiške konferenc in trditvami glede grupaštva in lokalističnih tendenc. Menim, da je bila ta trditev namenjena predvsem temu, da je delovanje mladine v ZP okvirjeno v določeno podjetniško miselnost in iz tega naj bi izvirala grupaštvo in lokalizem. Republiška konferenca nam glede na to tudi očita, da v Iskri premalo upoštevamo interese mladine v Sloveniji kot celoti.
VPRAŠANJE:
Slišati je tudi govorice, da ste z organizacijG štafete in samostojne brigade na Kozjanskem skušali propagirati Iskro?
ODGOVOR:
Če pogledamo naše akcije, ki smo jih nameravali izvesti v slovenskem merilu, bi jih težko označili kot akcije, ki so bile namenjene propagandi podjetja.
Najprej štafeta. Za organizacijo štafete smo se soglasno odločili v začetku tega leta. Na sestanku predsedstva KK ZM ZP Iskra v Portorožu smo sprejeli enoten način izvedbe štafete. Le-ta naj bi bila namenjena praznovanju dneva mladosti ter potrdila pripadnost mladine Iskre socialistični graditvi. Hkrati naj bi opozorila na pripadnost miselnosti tov. Tita in njemu kot osebnosti. Ko smo se takrat odločili za štafeto, sploh nismo pomislili, da bi to štafeto lahko kdo razumel kot propagandistično akcijo. Mislih in prepričani smo bili, da bodo štafeto pozdravili povsod — v Iskri in republiki. Vsekakor se ne moremo strinjati s tem, da so nam to štafeto onemogočili, medtem ko je lahko revija Avto v popolnoma propagandističnem smislu, z objavo novice v reviji Mladina izvedla z najbolj luksuznimi avtomobih svojo štafeto, ki se je končala s slavnostnim krogom na stadionu v Beogradu na slovesnosti ob podelitvi štafetne palice tov. Titu.
VPRAŠANJE:
Podobno so ocenili tudi brigado, ki naj bi jo Iskrina mladina organizirala na Kozjanskem?
ODGOVOR:
Za organizacijo samostojne brigade smo se odločili na redni letni konferenci. Na Republiški konferenci smo preverili možnosti, da bi organizirali brigado, tam pa so nam to odsvetova-lh Mi smo odstopih od samostojne brigade, ter dali ves poudarek temu, da se mladina Iskre vključi v brigado preko svojih občinskih konferenc.
Odziv med mladimi Iskraši je bil velik, saj se je brigade Kozjansko 74 udeležilo 38 mladink in mladincev. Med njimi je bilo tudi nekaj komandantov čet in več funkcionaijev brigad.
VPRAŠANJE:
Kaj pa udarniški dnevi, ki so vam jih predlagali na RK ZSM Slovenije?
ODGOVOR:
Za udarniške dneve, to je enodnevne akcije, ki jih je podpirala Republiška konferenca, smo se že pred organizacijo brigad odločih, da vanje ne gremo, saj smo po pogovorih z Velenjčani, na osnovah točnih ali netočnih informacij, zvedeh, da ti dnevi lani niso bih najbolj uspešni. Mislim,
da smo z uspešnostjo brigad na Du-gem otoku dokazah upravičenost takšnih akcij tudi v prihodnje. Tu pred nami je akcija Pinete, kjer bo lahko naša mladina spet dokazala svojo marljivost.
’ VPRAŠANJE:
Kakšni pa so odnosi med KK ZM ZP Iskra in RK ZMS Slovenije?
ODGOVOR:
Prepričan sem, da bodo ti odnosi, ki še niso povsem urejeni, v prihodnjem obdobju še boljši. Z ustanovitvijo konference mladih delavcev v okviru republike je delavska mladina dobila telo, v katerem bo lahko uveljavljala svoje interese. Ureditev odnosov bo gotovo pripomogla k boljšemu delu mladine tako v okviru ZP kot v republiki, saj predstavlja mla-. dina Iskre veliko skupnost.
VPRAŠANJE:
Na katerem področju je trenutno težišče dela mladih?
ODGOVOR:
Po sestanku predsedstva v Semiču smo imeli več sestankov, na katerih smo se dogovorih o delu, ki naj bi ga izvajali mladi po bazenih. Gre v gldv-nem za športne in kulturne akcije ter rekreacijska srečanja. Seveda pa nismo pozabih na ideološko politične akcij«' ki jih bo treba v najkrajšem času temeljito pripraviti. Čeprav smo v tako imenovani mrtvi sezoni, se mladinska vodstva intenzivno pripravljajo na jesensko dejavnost, ko bomo akcije 6« okrepih. Takrat bomo morah več pozornosti nameniti tudi sprejemanj'1 mladih v ZK. Na tem področju je letos mladina dosegla lepe uspehe, toda na njih zdaj ne smemo počivati. Se vedno je v nekaterih Iskrinih delovnih organizacijah opaziti nerazumevanje glede sprejemanja mladih v Zvez« komunistov. Mladina si mora zagotoviti svoje mesto v Zvezi komunistov h1 to predvsem iz dveh razlogov. Prvič, da s svojo mladostjo poživi delo zveze komunistov, drugi vzrok pa je ta, da se v okviru zveze komunistov mlad1 ljudje usposabljajo za intenzivno ^ aktivno družbenopolitično delo v vseh organizacijah.
VPRAŠANJE:
Kakšni pa so odnosi med mladh1 skim aktivom in organizacijo zveZf komunistov v ZP?
ODGOVOR:
V posameznih podjetjih so ti obnosi v glavnem urejeni. Mladina id1* povsod precejšnjo podporo v zvez1 komunistov. Zal pa na ravni združenega podjetja doslej še nismo uspeh teh odnosov spraviti na tisto raven, kot b' bilo treba.
VPRAŠANJE:
Kdo je, po tvojem mnenju, krivec za takšno stanje?
ODGOVOR:
Vzrok temu niso posameznik1, ampak sama organiziranost zveze kn munistov v Iskri Mladina potrebuj* pomoč zveze komunistov pri svoju1 akcijah in v zvezi s tem pričakujen1’ da se bodo ti odnosi v kratkem bisbf no zboljšah, ter da bo zveza komun#! tov na ravni ZP zaživela tako kot h1 morala.
VPRAŠANJE:
Kakšna je, po tvojem mnenju, vi0-ga našega glasila - časopisa Iskra?
I
ODGOVOR:	^
Naše glasilo ima izredno vehko v* go v sistemu obveščanja. Naj pou# rim, da je mladina zelo zadovoljuj obveščanjem v časopisu. Rad bi tj pohvalil več stvari, ki so bile s str j novinarjev obdelane, seveda pa z ne** terimi stvarmi tudi nismo bili č# zadovoljni. Mislim, da se to ob d«
VI Iz V V/AJ lile IVJAiJUlIlj	VVZ VZ v	/)<
vedno dogaja. Kdor dela, greši, n.
dvomno pa je sama nedelavnost n večja napaka.	..»
Lado Drob*'
PRIMOSTEK VAS PRIČAKUJE
Vse, ki se še niso odločili, kje bodo preživeli svoj dopust, vabi tovarn® kondenzatorjev „Semič“ v svoj rekreacijski center ob Kolpi. Gostom s° na voljo okusna in zadostna hrana, prostor za kampiranje, športne napi®; ve in topla voda za kopanje. Kdorkoli želi preživeti nekaj dni v centru, naj se vsaj tri dni pred odhodom telefonično javi Francu Moljku, telefonska številka 068—78—300, ali pismeno sporoči svoj prihod direktno na na* slov: Rekreacijski center ISKRA, Primostek, 68332 Gradac.
Cena za hrano je din SO.- dnevno po osebi, za kampiranje pa din 10-' dnevno po šotoru.	J
Dejavnost Instituta za „ in vakuumsko tehniko
tvo
Pa V naslednjem sestavku bi radi bralcem Iskre predstavili dejavnost Instituta za Kil elektroniko in vakuumsko tehniko. O delu in načrtih tega instituta smo se iga pogovarjali z direktorjem Milošem Kobetom.
Za pravilno predstavitev Instituta Du- je treba poseči v prve povojne čase. ost Institut je bil praktično ustanovljen že Tu prvo povojno leto — leta 1946, ko se bo je na fakulteti za elektrotehniko pod vo- vodstvom profesorja Lasiča oblikovala skupina entuzijastev, partizanskih radio-tehnikov, ki so se začeli ukvar-ZM jati z osvajanjem tehnologije specialnih elektronk. Iz skupine študentov, ki je bila najprej vezana na fakulteto, . se je pozneje ta kolektiv razširil in pre-ko različnih faz je nastal Institut tak ^ šen kot je danes. j.; Kolektiv, v katerem je zaposlenih trenutno nekaj manj kot 200 delav-iko iCev’ Pre^vsem strokovnjakov, načrtu-tev !?•’ c*a b° letos ustvaril 22 milijonov ^ dinarjev bruto realizacije, rim institut se ukvarja predvsem z na-^a. slednjimi tremi področji. Najprej je - tukaj dejavnost na področju elementov za elektroniko. Tu bi omenili predvsem tenkoplastne pasivne elemente, ki so namenjeni predvsem pro-jesionalnim elektronskim aparaturam. Drugo področje je delo na hermetič-iču nih kontaktnikih, kjer je imel Institut »rib že velikanske uspehe. Razvoj na tem i ga področju nadaljuje sedaj v sodelova-lav- nju z kranjsko Elektromehaniko. Nate! slednjo dejavnost bi označili z morda mo ne preveč posrečenim imenom — te-:ije, nnološka elektronika. To je dejavnost, te- ti je nastala predvsem iz nadaljnjega ako razvoja tehnologije, ki se jih uporablja ska Pri izdelavi specialnih elektronk. Pri je- tem mislimo predvsem na indukcijsko . še 01 dielektrično visokofrekfenčno se-več grevanje in na tehnološko uporabo njv ultrazvoka za varjenje, za vrtanje, za le- trdo spajkanje itd. Tretja dejavnost so ada posebne elektronske naprave. Tukaj se Se omejujejo predvsem na stvari, ki so ze-nih 1° specializirane in pri katerih ne gre ulje za večje serije; razvoj se pravzaprav eZc konča z izdelavo manjših količin ne-rtč katerih naprav. V okviru te dejavnosti bi omendi, da se v Institutu ukvarjajo zit, z razvojem sistemov za brezžično va-
Mibš Kobe - direktor Instituta za elektroniko in vakuumsko tehniko.
rovanje, torej z alarmnimi napravami ter z lokatorji, se pravi, z napravami za ugotavljanje napak na energetskih vodih in kablih. Lokatorji, kijih izdelujejo v institutu, so postali že pojem kvalitete in jih elektrogospodarstvo že s pridom uporablja.
Koncepcija razvoja instituta je nekako zgodovinsko pogojena, saj zastopajo stališče, da je neko tehnologijo tem lažje spraviti v proizvodnjo, čim manjša je stopnja abstrakcije, do katere so jo pripeljali. Poudarjajo, da je elaborat res potreben, še zdaleč pa ne more nadomestitit tistega, kar lahko omogoči preizkus določenega izdelka na trgu, kjer se tehnološko in tržno verificira. Tak izdelek, ki je dal vse to skozi, je neprimerno več vreden in ga lahko enačimo s tistim, kar nam tujci ponujajo s svojo licenco. Kot že rečeno, je ta oblika raziskovanja vseskozi prisotna v dejavnosti Instituta, predstavlja pa gotovo izreden finančni napor.
£ Krajevna skupnost in delovne organizacije - tesno sodelovanje
iii>'
'6Z(
od'
irna
lev
me-
teb
tbi
irl?
id*
■P
ist«
lel*
t>el
Gospodarstvo je v Železniki! stagnrralo nad sto let. Nekdaj cvetoči železarstvo je popolnoma zamrlo it Judje so ta čas prebredli, kakor je kdi vedel in znal. Po vojni je kraj zaživel aJ se je v njem v borih 20 letih odprle ov*h 2200 delovnih mest.
Zanimalo nas je, kako kraj živi ako ekspanzivno gospodarstvo sode de s krajevno skupnostjo. Obiskal
0 prezaposlenega tajnika krajevne upnosti Miho Bertonclja. Ves ča pogovora so v pisarno prihajali delavc stoPrOStOV0^ci’ ^ so pripravljali pro sam m dekoracije za proslavo Dnevi ^P^ljal^ pred spomenikon
DrF»^ert0nce*d j® rade volje poveda ukv • ° svojem delu. „Že 12 let se ie 3? krajevno skupnostjo, deli sai Vk0 *n nikoli ni vse postorjeno VeJ stibimo za nove objekte in napra zac,ln vzdržujemo: vodovod, kanali DJ°* javno razsvetljavo, parke na °i)al^de, krajevne ceste, avtobus p P^tijališča, spomenike NOB, dvi ra SVeina domova, mostove, dekori ve ° krai. in Prostore za razne prosla drL.^Sažirali pa smo se tudi na po Šola c*vilne zaščite. Sodelujemo s drnJk1’ z nižinsko skupščino in vsem Do enoPolitičnimi organizacijam; Kom°iVamal1- Zlasti s slednjimi je ti K°ntakt zelo živ.
o0 azno P3 je naše sodelovanje z Iskr	\Sk*m' organizacijami, zlasti z
Poln*- ^ iskri je zaposlenih skorc ne svlco tiudi s področja naše krajev-da i uP.nosti in potem je razumljivo, Življenie V kraiu odvisno nrnH.
Vsem ^vljcnje v kraju odvisno prei So(|„| Materialno od te organizacij' krai? Ulemo odlično. Predsednik nai
ž=lez*itu'”!0;“	Iskl
J
je n,lri. ing. Lojze Žumer, in potei akCij ZuUmliivo’ da je pri vseh naši njk ta tovarna naš zvest pomoi se m a družbenopolitičnem področj POnia 80 .srečujem° in Iskra nai nam Pr* drobnem delu. Tako < stran *3°lna^ak Pr' celi kopici admin nax Vnc8a dela, kopirali so nai kovin6’ sProt' ^ delu naredili nujr ‘tam larska dela pa še in še. Sevec e usluge naredijo zastonj.
Miha Bertoncelj - tajnik krajevne skupnosti Železniki.
Ne smemo pa pozabiti tudi življenjskega standarda, ki ga gospodarske organizacije „držijo pri življenju". Kraj se je vsestransko razvil, Železniki so postali mesto in vse to je zasluga gospodarstva. Zgrajenih in adaptiranih je na stotine hiš, avtomobilov imamo toliko, da nam manjka parkirnih prostorov in urejen je javen promet. O takem standardu se nam pred leti še sanjalo ni. Napredek je očiten posebno zadnjih 10 let, ko so Železniki začeli dobivati res mestni videz. Asfaltirali smo jih, uredili javno razsvetljavo na periferiji in postorili še marsikaj.
„Ne smem pa pozabiti," je nadaljeval tajnik krajevne skupnosti, „na stanovanjsko gradnjo. Iskra v Železnikih je prva začela za svoje delavce graditi bloke in danes je Na Kresu celo naselje blokov, ki so last Iskre in ostalih tovarn. Iskra je tudi izdatno podprla individualno gradnjo in danes gradi (in končuje gradnjo) preko 70 njenih delavcev. Za naš kraj je to mnogo. Seveda pa pomagajo tudi ostale tovarne, zlasti Alples, ki je pokazal
veliko razumevanje za skupno delo,
Se mnogo računamo na podjetja v
Železnikih, saj imamo še precej potreb in še več načrtov. Urediti moramo do konca prosvetni dom, asfaltirati pločnike, v kratkem bomo začeli graditi pokrit plavalni bazen, preurediti pa moramo tudi vse 3 TV pretvor-
elektroniko
Samorastniška pot, po kateri je šel Institut za elektrotehniko in vakuumsko tehniko, je imela vsekakor veliko pozitivnih elementov. Njihova specifična raziskovalna dejavnost je omogočila med drugim tudi to, da so se strokovnjaki pa tudi vsi drugi v Institutu navadili na »tovarniški posluh" — dobro vedo, kaj je tovarna, kaj je proizvodnja, ker so vse to preizkusili na svoji koži. Isti ljudje v Institutu, ki so hkrati raziskovalci in izvajalci del, so morali izpeljati tudi proizvodnjo, pa čeprav v majhnem obsegu.
V potrditev tega naj citiramo besede direktorja Instituta Miloša Kobeta: „Pri nas praktično ni mogoče ločiti, postaviti meje med razvojem in proizvodnjo, ker to teče praktično kontinuirano. Menim, da je poskusna proizvodnja v naši hiši upravičena samo do te meje, dokler prevladuje tehnološki element nad ekonomskim, takrat pa se moramo dogovoriti z ustrezno tovarno ter z njo skleniti nek Know-how na ustavnih samoupravnih načelih, ki naj bi potem ustrezno stimuliral oba — nas in tovarno."
- Tovariš direktor, ali nam lahko prosim poveste nekaj o sodelovanju med Institutom in ZP Iskro? »Moram reči, da je bila v minulih letih ta povezanost relativno skromna zaradi razcepljenosti posameznih Iskrinih tovarn ter zaradi tedame kratkoročne mislenosti nekaterih. Čeprav smo delali na razvoju programa, ki je Iskrina domena, pa v Iskri sami nismo imeli nekega večjega zaledja, z izjemo tovarne žarnic, ki pa je živela le na monokulturi avtožarnice."
— Kaj pa zdaj?
»Stvari se radikalno spreminjajo. Uspelo nam je že, da smo se zelo dobro vklopili v program, ki ga posamezne Iskrine branžne organizacije načrtujejo. Trenutno imamo sklenjene tri pogodbe o dolgoročnem sodelovanju s posameznimi tovarnami — s kranjsko Elektromehaniko na področju hermetičnih kontaktnikov, s tovarno uporov v Šentjerneju ter s Tovarno žarnic. Nad to tovarno ima institut tudi, lahko bi rekli, razvojno programski patronat."
Tovariš Kobe je v nadaljevanju našega pogovora še med drugim poudaril, da mora Tovarna žarnic sedanjo proizvodnjo dopolniti s tistim, za kar je bila sploh ustanovljena, se pravi s specialnimi vakuumskimi elementi. Sodelovanje me Tovarno žarnic in Institutom se bo lahko še poglobilo, saj se bo tovarna čez čas preselila v nove prostore, s tem pa bo imela osnovne pogoje, da bo lahko vpeljala dopolnilne proizvodne programe.
Institut za elektroniko in vakuumsko tehniko tesno sodeluje tudi z Iskrinim raziskovalnim institutom v Ljubljani tako, da lahko mirne duše ugotovimo, da sta institut in ZP Iskra že prepletena s številnimi nitmi sode-
lovanja-____________Lado Drobež
nike, da bomo dobili drugi program. Naša velika želja pa je ureditev tega sredi Železnikov. Podli bomo odsluženo .hišo in postavili atrijsko poslopje za prodajo spominkov, avtobusno čakalnico ter uredili okolico. Pri vseh teh načrtih smo že »vkalkulirali" Iskro in ostala podjetja, oziroma njihovo strokovno in finančno pomoč «,
Za konec naj povem, da smo veseli dela in sodelovanja vseh tovarn, zlasti naše Iskre, saj z vsemi živi in diha krajevna skupnost kakor en organizem."
KČ
Kaljenje kovinskih delov z visoko frekvenco.
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Za velik kolektiv-veliko obrokov
Kolektiv Elektromehanike je med največjimi na Gorenjskem. Za njegove številne člane pripravi restavracija Elektromehanike na dan približno 1.500 toplih obrokov. Po posameznih bifejih pa nudijo tudi po 4.000 drugih uslug dnevno, k čemer prištevamo tudi postrežbo z osvežilnimi pijačami.
Topel obrok vozijo s kombiji v TOZD Stikala, na Lahore, Blejsko Dobravo in v Lipnico. Omenjene TOZD namreč nimajo lastnih menz, pač pa samo svoje bifeje.
Pogodbe za dobavo kvalitetnega mesa in mesnih izdelkov imajo sklenjene s KG Škofja Loka, za živila z ljubljanskim Mercatorjem in kranjskimi Živili, za vse brezalkoholne pijače pa s Slovinom iz Ljubljane. Tudi zelenjavo jim dobavljajo Živila. Blago dobivajo po maloprodajnih cenah, le osnovna živila po grosističnih.
Pripravo obrokov kontrolira Zavod za zdravstveno varstvo v Kranju. Vse osebje, ki je zaposleno v restavraciji, je podvrženo rednim zdravstvenim pregledom živilske stroke.
V restavraciji pripravijo približno 1.200 kosov peciva dnevno. Za ilustracijo porabe živil v kuhinji Elektro-
mehanike pa bodo bralcu bolje služili tile podatki: dnevna poraba žemljic je
4.000	kosov, kruha približno 430 kg, v poletnem času pa postrežejo obiskovalcem tudi z več kot 4.000 steklenicami brezalkoholnih pijač. Na leto porabijo za pripravo obrokov približno 35 t svežega mesa in mesnin, 70 t krompirja ter 226.000 kosov raznih mesnih izdelkov (klobas, hrenovk in pečenic). Letno prodajo in pripravijo tudi skoraj 8 t kave. Menijo tudi, da bi bilo potrebno nabaviti več avtomatov za hladne in tople pijače v proizvodnih prostorih, da bi se lahko delavci v večji meri kot doslej posluževali osvežilnih napitkov.
Restavracija Elektromehanike je organizirana kot edini TOZD take vrste v industriji na Gorenjskem. Posluje finančno samostojno in ima tudi svoj lasten žiro račun, kar je urejeno z ustreznim samoupravnim sporazumom. Tovarna regresira ceno vseh obrokov z boni, kijih prejme vsak delavec mesečno v vrednosti 100 N din. Cene toplega obroka potrjuje odbor za družbeni standard pri Elektrome-haniki Kranj. Vse ostale cene pa potrjuje Občinska skupščina Kranj.
V. B. R.
Sklepi 3. seje PO ZP
Poslovni odbor je zavzel stališče, da se kot osnova za nadaljnje razprave o branžni organizaciji v ZP vzame predlog organiziranja branžnih podjetij v ZP ISKRA, ki je bil objavljen kot priloga v 28. št. časopisa ISKRA dne 4.8.1973.
V branžne organizacije ZP naj bi se imenovali naslednji nosilci skupin: Telekomunikacije: Mihev Aleksander Elementi: Klavs Vladimir Avtoelektrika: Eržen Jože Avtomatika: Klešnik Ivo Elektromotorji: Žumer Lojze Emo: Jančigaj Rudi Iskra Commerce - blagovni del: Vreček Franc
Finance v okviru celotnega ZP — vključno IC: Medič Ilija Notranja organizacija uprave ZP: Hujs Jože, Vrenko Erik in Slavec Igor
Vsi navedeni nosilci, ki so dobili mandat za branžne organizacije, morajo kot nosilci skupin imenovati svoj
Nedavno smo obiskali ambulanto na I.aborah in si jo ogledali. Notranja oprema je sodobna, funkcionalno in estetsko pa je prilagojena celotnemu konceptu zgradbe. I*redvidcna je tudi nabava dodatne opreme za sprejemno pisarno in manjSi laboratorij. Na sliki predstojnik ambulante dr. Ivan Vidmar nudi zdravniško [x>moč poškodovanemu delavcu.
team (5-6 članov), obenem pa naj medsebojno sodelujejo in se dogovorijo o delu branžnih organizacij.
Koordinacijska komisija v sestavi Stipanič, Vrenko, Vreček, Medič in Slavec, ki je bila že imenovana, in je imela prvi sestanek 19. 6. 1974, na katerem so bila formirana osnovna načela, kako naj bi ta branžna organizacija izgledala podrobneje, se bo povezala z nosilci skupin v branžnih organizacijah in sodelovala pri organiziranju branžnih podjetij.
Nosilci skupin, ki bodo imenovali svoje teame, naj izdajo ustrezne odločbe in jih najkasneje do 3. 7. 1974 dostavijo generalnemu direktorju tov. Hujsu.
Z ozirom na problematiko s področja razvoja izdelkov bo nujno potrebno sklicati preliminarni sestanek, na katerem bi sodelovali poleg koordinacijske komisije in nosilcev skupin tudi družbenopolitični aktiv in vodstvo Raziskovalnega inštituta.
V upravi ZP se poleg pomočnikov (1 — 3), ki bodo neke vrste podpredsedniki splošnega pomena, imenuje še naslednje:
-	finančnega direktorja, ki bo tudi direktor interne banke
-	direktorja plana in analiz
-	direktorja organizacijsko-informa-tivnega sistema
-	direktorja za kadre
-	komercialnega direktorja, ki bo obenem direktor IC
-	direktorja za kvaliteto
-	direktorja za stike z javnostjo
-	generalnega sekretarja
Z ozirom na sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ZP ISKRE in ZP GORENJA in s tem v zvezi s postopnim formiranjem skupne uprave in združitvijo obeh ZP, bo nujno potrebno v bodoči upravi ZP ISKRA zagotoviti močno kadrovsko zasedbo.
Vse razprave in delo v zvezi z usmeritvijo na branžna podjetja v ZP ISKRA se bo nadaljevalo po dopustih, t.j. 20.8. 1974. Do takrat morajo podkomisije, imenovane po drugem sklepu, končati svoje delo.
Premakljivi delavnik koristen za posameznika in podjetje
O premakljivem delovniku je po svetu že precej govora, marsikje pa ga tudi že uvajajo. Ob tem menimo, da je prav, da tudi naš tednik o tem kaj zapiše. Spodaj objavljeno gradivo smo povzeli in publikacije VŠOD Kranj.
Zaspanci so zgodaj zjutraj slabo motivirani sodelavci. Zato naj imajo zjutraj še urico časa za zajtrk brez nervoze in pri tem se bodo povsem zbudili. Premakljivi delavnik vam omogoča nedeljsko jutro vsako jutro.
Včasih pride dan, ko vam je vstajanje pred 6. uro zjutraj pravi napor. Zakaj se ne bi dodobra naspali in nato sveži in sproščeni odšli na delo, ne da bi vam očitali zamudo. Včasih pa se pojavi potreba, ko morate delo za uro ah dve podaljšati, pa še niste preutrujeni. Zakaj bi ne podaljšali delavnika, ne da bi uveljavljali nadure. Prilagodite osebni ritem svojemu delu in obratno.
Poleti za kopanje, pozimi za smučanje - kako prav pride že ena sama ura, da se ognete gneči in prispete do bazena ali do žičnice, tako da imate še kaj od popoldneva. Če delate v premakljivem delavniku, je to možno, ker •na ta način ali enkrat bolj zgodaj pričnete z delom, ali drugič z delom potegnete, ali pa si zagotovite, da imate za ves dan ur v dobrem.
Market in nakupovanja, frizer, po otroke — kako vse to zmorete! Če službo končate pred drugo uro, se ognete konicam na cesti, v trgovinah, pri frizerju. Premakljivi delavnik vam omogoča večjo emancipacijo na delovnem mestu.
Opravek v uradu, ah v trgovinah, jutranji sprehod, spremljanje otrok v šolo - koliko drobnih opravil, ki sijih pogosto ne morete privoščiti. Premakljivi delavnik vam omogoča, da zasebne in službene zadeve laže usklajujete.
KAJ JE PREMAKLJIVI DELOVNIK?
Premakljivi delovni čas (PDČ )se razlikuje od ustaljenega - sedaj običajnega načina dela, v tem, da pričetek in konec dela nista določena s trenutkom, temveč s časovnim obdobjem. Namesto obvezne 8-ume dnevne prisotnosti na delu, je pri tem načinu dela dnevna delovna obveznost največkrat skrajšana na 5-6 ur. Dolžina obvezne prisotnosti na delu je odvisna od značaja dela v posameznem podjetju in zato mora biti tem pogojem prilagojena.
RAZŠIRJENOST PREMAKLJIVEGA DELOVNIKA
Od prvih poskusov uvedbe premakljivega delovnega časa je minilo komaj dobrih 5 let. Po do sedaj znanih podatkih lahko sklepamo, da je ta ideja doživela v zahodnoevropskih deželah pravi „boom“. Verjetno že več kot
10.000	podjetij in ustanov uporablja ta delovnik. Ni razlogov, zaradi katerih bi menili, da bo ta ideja doživela v Jugoslaviji drugačen sprejem in razvoj.
PREDNOSTI PREMAKLJIVEGA DELOVNIKA
Glavne prednosti premakljivega delavnika so:
1.	Boljši izkoristek delovnega časa
—	delovni čas je možno optimalno prilagoditi delavčevi osebni krivulji „prebujanja“ in „ogrevanja“,
—	razpoložljivo delovno zmogljivost zaposlenih je možno zelo dobro prilagajati spreminjajočemu se obsegu dela,
—	osebne opravke postori delavec v svojem prostem času in ne na račun delovnega časa, kot je to bilo največkrat doslej,
—	zmanjša se število enodnevnih »bolezenskih izostankov11,
2.	Boljši izkoristek prostega časa delavca
—	čas pričetka in zaključka delaje možno maksimalno prilagajati voznim redom javnih prevoznih sredstev, kar skrajšuje čas potovanja,
—	istočasni odhod družinskih članov od doma in istočasno vračanje domov nudi več skupnega prostega časa ter zmanjšuje prevozne stroške.
3.	Ugodnejše psihično počutje delavca
—	občutek svobode in večje samostojnosti glede izbire pričetka, trajanja ter konca dela ugodno vpliva na psihično počutje in je dober delovni stimulator,
—	nepričakovani dogodki neposredno pred odhodom na delo ali na poti na delo niso več razlog zamujanja, kar pomeni precejšnjo živčno sprostitev, zmanjšanje nerazpoloženosti itd.
Registriranje in obračun premakljivega delovnika
REGISTRIRANJE IN OBRAČUN PREMAKLJIVEGA DELOVNIKA
Uvedba takega načina dela predpostavlja tudi objektivno registriranje prihodov in odhodov z dela s pomočjo posebnih naprav za registracijo (žigosne ure ali časovni števec).
Pri večini do sedaj poznanih modelov se dopušča, da ob koncu meseca delavec lahko zaostane ali prekorači svoje mesečno delovno obvezo za določeno število ur. Zaradi teh razlik se v naslednjem mesecu poveča ali zniža njegova mesečna delovna obveznost. To prenašanje „dobroimetja“ ali »dolga11 v naslednji mesec omogoča večjo prilagodljivost razpoložljive zmogljivosti menjajočemu se obsegu dela.
PREMAKLJIVI DELOVNIK IN HUMANIZACIJA DELA
Uvedba PDČ predstavlja enega od načinov humanizacije dela ter hkrati prvi korak na področju spreminjanja delovnega časa. V bližnji prihodnosti se obeta nekaterim panogam uvedba premakljivega tednika, razmišljajo pa že o uvcdby)rem akljive delovne dobe.
KAJ MISLIJO O PREMAKLJIVEM DELAVNIKU TISTI, KI SO GA ŽE UVEDLI
Sedanji sistem dela (npr. obvezen pričetek dela ob 6. oziroma 7. uri
zjutraj) že dolgo več ne ustreza individualnemu načinu življenja in življenjskemu tempu današnjega in bodočega industrijskega človeka.
(Dr. Massmann /Medicina dela, Karlsmhe/ )
Kadar obstaja možnost za uvedbo premakljivega delavnika v proizvodnih obratih ali v upravi, potem priporočamo njegovo uvedbo, ker se dobro obnese s stališča medicine dela in prometnih razmer.
(Ministrstvo za delo Baden Wuert-tenberg)
Presenetljivo je, da je uvajanje premakljivega delavnika potekalo bolje, kot smo predpostavljali. Delovna morala se je znatno izboljšala, zlorab doslej nismo imeli.
(O. Bassler, vodja organizacije, letališče Muenchen)
Pozdravljamo princip premakljivega delavnika, kot eno od sredstev za poskus razpletanja prometnih konic v okolici velikih mest
(Dr. Kuenne, prostorski planer, Stuttgart)
S premakljivim delavnikom se je mogoče ogniti konicam v poslovanju in lažje je usklajevanje osebnih potreb in službenih zadev. Posebno pomembno se mi zdi, da se sedaj šteje v delavnik tisti čas, ki so ga posamezniki doslej neplačanega presedeli v službi. Iz različnih razlogov — skupna pot moža in žene v službo, prevoz otrok v šolo, neusklajenost voznih redov javnih prevoznih sredstev - so namreč že pred pričetkom rednega delavnika prihajali v službo, vendar jim ta čas ni bil priznan.
(W. VVillutzki, predsednik upravnega odbora firme HOESCH)
Po polletnih izkušnjah ugotavljamo, da prihajamo na delo sicer med 6. in 8. uro zjutraj, vendar ob določenem času, za katerega se dogovorimo z ozirom na delovne naloge. Nekateri sodelavci bodo prihajali tudi v bodoče na delo kot doslej ob 6.30. Vendar je ena od prednosti, ki nam jih je prinesel premakljivi delavnik ta, da odpade občutek zamujanja v primerih, ko se zamudi iz različnih razlogov ni mogoče izogniti.
Usmerjeno izobraževanje in napredovanje
O premakljivem delavniku je po svetu že precej govora, zato se nam zdi umestno o tem nekaj napisati. Gradivo smo črpali iz publikacije VŠOD, Kranj.
Usmerjeno izobraževanje je termin za vse oblike rednega šolanja po osemletki pa tja do diplome fakultete. Posamezniki so usmerjeni v enotno šolanje, ki jim daje možnost za nadaljevanje šolanja po svojih nagnjenih in sposobnostih in v skladu z družbenimi potrebami. Tukaj nas zanima usmerjeno izobraževanje med osemletko in fakulteto.
Po načrtih reforme srednjega šolstva, ki jo je Karel Kos, pomočnik direktorja Zavoda za šolstvo SRS začasno poimenoval kot super reforma, bi v prvih dveh letnikih izenačili vse šole, višje od osemletke (poklicne, tehniške, gimnazije) in bi imeU vsi učenci enotno šolanje. Po dveh letih, ali po 10. letu šolanja pa bi se učenci odločali za razne poklice, s trajanjem šolanja po eno ali dve leti s tem, da bi gimnazija tudi dajala poklicno izobrazbo.
Med reformskimi cilji je tudi ta, da naj ne bo meje med osnovno in srednjo šolo. Desetletno enotno šolo bi končali vsi otroci, ne glede na svoje sposobnosti. Nov sistem naj ne bi izločal nobenega, temveč bi preusmerjal. K temu bo prispevalo tudi uvajanje izbirnih predmetov, za katere bi se odločali posamezniki po svojih sposobnostih in nagnjenjih. Poenotili bodo tudi množico sicer podobnih predmetov, ki jih sedaj pod 300 različnimi imeni predavajo na različnih šolah srednje stopnje, s tem pa bo odpravljena ovira za horizontalni in vertikalni prehod iz enega poklica v drugega, ne le v teku šolanja, temveč tudi kdajkoli pozneje. Permanentnost po tej zamisli pomeni pripeljati vse pripadnike ene generacije do določene stopnje izobrazbe, od koder lahko nadaljujejo šolanje ne glede kdaj.
Taka preureditev srednjega šolstva se nam zdi, da je »super reforma11 po kohčini in kakovosti sprememb le iz naše perspektive, kjer nismo vajeni globljih posegov v družbene institucije. Na zahodu in na vzhodu so že prej prešli na sistem 10 ah 11-letnih obveznih (compulsory) šol in se pripravljajo na nadaljnje izboljšave na višji in visoki stopnji.
ip*
'M

Pogled v novi obrat TOZD „Feriti“ v Ljubnem.
K novim načrtom presnovanja šolskega sistema zaposleni v gospodarstvu lahko dajemo soglasje, naša pričakovanja pa ne bi smela biti preveč optimistična.
Učinkovitost noVega sistema se bo pokazala v tem: 1. da bo odpravljen osip s pomočjo preusmeijevanja, 2. da bo enotna obvezna šola pomenila porast izobrazbene ravni celotnih prihajajočih generacij, 3. da bo lahko vsak nadaljeval šolanje kadarkoli, brez ovil kot so sprejemni izpiti, nepriznana šola, letnik ali razred.
Računajoč, da gre 91 % ene generacije po končani osemletki tudi zdaj na razne šole srednje stopnje (vključno poklicne), nov sistem ne bo zagotovil bistveno več novih kadrov, lahko pa drugačno strukturo kadrov; elastično strukturo s široko izobrazbeno osnovo, ki je sposobna za nadaljnjo izpopolnjevanje.
Preureditev srednjega šolstva sou-pada z vedno večjimi potrebami po kadrih, prav te povečane potrebe pa diktirajo učinkovitost šol. Gospodarstvo je zato neposredno zainteresirano za boljšo šolo, po novi ustavi pa je izobraževanje v pristojnosti združenega dela in republik. Namesto parcialnega interesa, ko so deli gospodarstva črpali kadre iz šolstva po trenutnih interesih, je združeno delo zdaj dolžno skrbeti (kolikor do sedaj ni skrbfr lo) za šolstvo ne le z materialninB prispevki, temveč tudi z načrtovanjem šolskega sistema.
To, da izobraževanje ni postalo del združenega dela in se je izobraževalni sistem razvijal tako rekoč neodvisni glede na proizvodnjo, je posledica dfr lovanja posrednikov. Zdaj naj bi načrtovanje prevzeli prizadeti. Toda združeno delo kot celota mora prevzfr j ti odgovornost za izobraževanje (Rf' ■ solucija 10. kong. ZKJ), ne pa nastopati kot posamezna organizacija zdru; ženega dela, ali panoga nasproti posameznim šolam. V bodoči izobraževalni skupnosti za usmerjeno izobraževanje bi se morala odgovornost pokazati v enakomerni skrbi z£ kadrovsko reprodukcijo vseh delov združenega dela.
Načrtovanje razvoja šolstva pometi določiti mrežo šol, ki ustrezajo strufc turi zaposlenih v gospodarstvu tet usmerjati to omrežje k nastajajoči | strukturi dejavnosti v gospodarstvu. V razvoju šolstva je apriorno izključen element rasti v kvantitativnem smislu,, ker je sistem šol determiniran z rep: dukcijo populacije, ki je omejei Razvoj torej lahko gre le v smeti intenzitete znanja, kar pomeni tudi večanje kadrov z večjo izobrazbo i* manjšanje kadrov z manjšo izobrazbo-; Načrtovanje in razvoj gospodarstvi vključujeta rast tudi v številu zapode; nih (kvantitativni aspekt), kar pomeni; zaposlovanje tistih z večjo ter tud* tistih z manjšo izobrazbo. Oboje pa n* mogoče, ker z večanjem kadrov z večjo izobrazbo hkrati reduciramo kadre z manjšo izobrazbo. Zato mora imet* načrtovanje razvoja gospodarstva, označit ovanje novih investicij in obvezno načrtovanje novih kadrov tud* načrt redukcije kadrov na drugih področjih. O tako imenovani razSr-
(Nadaljevanje na 7. strani)
slu, |
,rT
na-
Vtisi z mednarodne razstave plastike in kavčuka v Parizu
Kot vsako leto tako je bila tudi letos organizirana mednarodna razstava plastike in kavčuka, tokrat pod ‘imenom EURO-PLASTIQUE-EUROCAOUTCHOUC 74. Rastava je bila v Parizu, v enem izmed štirih mest, ki so namenjena za najpomembnejše mednarodne razstave tega področja, lani je bila v Londonu, prej pa v Milanu in Due-sseldorfu. Po pomembnosti smatrajo pariško razstavo na drugem mestu, takoj za nemško v Duesseldorfu.
Na pogled so bili razstavni prostori zelo lepi, zanimivo aranžirani, kar pa je seveda jasno, saj je bila razstava v Parizu in nekaj pariškega nadiha je prevladovalo tudi tukaj, pariška estetika nam je pa tako znana.
Bila je kar obširna, saj so razstavni prostori zavzemali 43.205 kv. m, od tega je bilo namenjeno za surovine 6.162 kv. m (141 razstavljalcev) za razne stroje 28.642 kv. m (640 razstavljalcev) 274 pa je poka-zovalo svoje izdelke, polizdelke in druge usluge na 8.401 kv. m. Razstavljale! so bili iz raznih dežel, saj je bilo 25 narodnosti, vseh skupaj po številu pa 1055. Največ je bilo seveda Francozov, saj je bila razstava na domačih tleh (506), sledili so jim Za-
ISKRA
Številka 26 - 20. julij 1974
hodni Nemci, Italijani, Angleži, ZDA in drugi. Med njimi so bili celo Japonci, en Ceh, Jugoslovani pa nismo imeli zastopnika.
Proizvajalci so razstavljali razne surovine, za nas pa so predvsem zanimivi materiali - polizdelki: termoplasti, duroplasti, materiali ojačeni z raznimi vlakni: steklenimi, ogljikovimi in azbestnimi, kar daje materialu posebne mehanske lastnosti.
Penaste mase se še vedno proizvajajo v velikih količinah, predvsem pa so zanimive integralne (strukturne) penaste mase t.j. penaste mase z gladko zalito površino iz poletilena, polis tirala, polipropilena in poli-uretana. So ekonomične, imajo veliko trdnost in stabilnost z ozirom na normalne materiale. Znane so s trdo in poltrdo površino in imajo široko področje uporabe pri raznih ohišjih - televizijskih aparatih, armaturah, pohištvu itd.
Uporaba plastike zavzema vedno večji obseg, kar se je videlo v razstavljenih izdelkih iz raznih materialov: igrače, embalaža, moderno pohištvo, športni artikli - tako n.pr. je bil razstavljen šotor, opremljen tudi z okni (tudi plastika) in mala hišica, ki bi bila kar prijetna za počitnice, saj je bila opremljena z vsem komfortom. Nadalje še obloge za fasade, gospodinjski in industrijski izdelki, razni strojni deli (rotorji, zobni-
ki), razni deli, uporabni v elektroniki. Zanimivi so tudi laki, lepila, kavčuk.
Razstavljalci so tudi demonstrirali sposobnost njihovih naprav in orodij v tehnologiji plastike in kavčuka. To so bili stroji za mešanje, granuliranjc, table tiranje, plasti-ficiranje, stiskanje, oblikovanje, brizganje, 1 injekcijsko in transferno brizganje, izdelavo penastih in integralnih mas, votlih izdelkov (steklenic itd.), kalandiranje, ekstrudiranje, izdelavo vlaken, rezanje, vulkaniziranje. Nadalje še naprave za varjenje, tiskanje, metaliziranje, napraševanje itd.
Pri strojih sc vidi, da gre razvoj v polavtomatsko in avtomatsko smer — sicer je včasih za avtomatizacijo težko, npr. pri duroplastih, kjer je problem razigljenja, ker zahteva še nekaj ročne obdelave.
Naj navedem nekaj znanih tovarn za materiale:
ena izmed največjih francoskih je RHO-NE-POULENC, izdeluje polietilen visoke (MANOLEN) in nizke (LOTREN) gostote, poliamid (Telanyl), polis tiral (ARCO LENE), polipropile, NAPRVL), poliestre (STRATVL) itd. Trgovska imena so postala že običaj, saj je manipulacija tako bolj enostavna, s spremembo kakšne lastnosti spremenijo ime oziroma dodajo kakšno črko ali številko in je stvar opravljena, poleg tega so značilna za neko firmo ali še nekako bolj slovesno zvenijo.
Nemški HOEHST je znan s svojimi produkti: poliacetal (HOSTA Form) kot konstrukcijski material (HOSTAL1T Z) izboljšan poiivinilkiorid za obloge pri fasadah, za cevi, ograje, (HOSTA LEN) polietilen za izdelavo folij, embalažo živil, kozmetike.
cevi za odpadne vode, medicinske pripomočke (HOSTVREN) polis tiral, - integralna penasta masa za razna ohišja - pri televizorjih, pohištvo, športne artikle za smuči za otroke. (HOSTAFLON TF) pohtetra-fluorctilen uporaben v telekomunikacijski, radio, televizijski, merilni in regulacijski tehniki, elektronski, živilski in tekstilni industriji.
A0U1TANE TOTA L ORGAN1CO -ATO - Francija, je pokazala izdelke in materiale: (R1LSAN) poliamid (deli za elek-tromehaniko) (LACOTENE) polietilen, polis tiral.
Plulips Petroleum COMPANV, ZDA je posebno zain terci sala ljudi s termoplastom RYTON PPS (polifenilen sulfid) smola, ki ima dobre lastnosti. Material je primeren pri uporabi, kjer sc zahteva kemijska odpornost, visoka temperatura, termična stabilnost, dobre mehanske lastnosti in prednost je, da je postopek enostaven.
Uporaba je zanimiva za prevleke jekla, aluminija in drugih kovin kot korozijsko zaščito, stabilen je na zraku in ima odlične mehanske in fizikalne lastnosti.
Huels, Zahodna Nemčija ima razne termoplaste VESTOLIT, VESTOLEN, VE-STVRON, VESTVPOR, sintetični kavčuk, stabilizatorje, poliesterske smole za razne lake.
MONTEDISON Italija proizvaja poleg ostalih poliuretanske penaste mase.
GENERAL ELECTRIC COMPANV, ZDA ima kot glavno (NORVL) termoplas-tične smole, ki sc dajo oblikovati, zanimivi so še vedno polikarbonati (LEKAN).
Firme za stroje - ekstrudorje, injekcij-
sko in transferno brizganje, za izdelavo voj! lih delov, stiskalnice, rezanje itd. so b'*1 DEMAG - Zahodna Nemčija, BET0*-(Anglija), MATECO Francija itd.
Firma ENGEL (Avstrija) je demons**1' rala novost - avtomatski stroj za tem1<r plastične penaste mase za majhne tehnik? dele z digitalnim krmiljenjem, tak n»^' elektronskega krmiljenja je pač smernica ^ nadaljnji razvoj strojev.
Razstavljenih je bilo tudi nekaj knjig revij raznih založb predvsem francoskih ^ italijanskih (Etas Kompass). Zanimiva J" bila reklama dokumentacijskega cen)*'
LS.T.F.E. — Centre de Documentatic Service de Commandes, ki je izdal sezna**^ knjig raznih področij z označeno klasifih®" cijo (univerzalna decimalna klasifikacija) P katerem se lahko naroči zaželeno Ute*8 turo.	.
Na razstavi sc je dalo res marsikaj vid6!' tako pri surovinah, polizdelkih, izdelkih ^ strojih.	■
Kakšne posebne revolucije v novo5 materialov ni bilo, tako kot jo je nared* plastika s svojim nastankom, ali pa kasne) penaste in integralne penaste mase. To je P j povsem normalno, saj ne more biti vsa* leto nekaj novega, nekaj posebnega. Vcfid se vidi, da je smer vedno boljša kvatite glede raznih mehanskih in drugih lastno-C - predvsem čim večja odpornost Pf0$ ognju. Sploh pa se proizvajalci poskušajc : plastiko približati oziroma čim bolj na1* mesti ti kovino, les in papir.
Pri strojih pa je smer digitalnega clek**1^ nskega krmiljenja.	.ic
Olga Skuf'
od
ra-
no
1
ov
T !
*
ter
,či
V
en
rO’
u
re
:ti
|Z.
ib
ir
ni)
of'
,ili
si-
nr
ne
Si»
in
in
j6
»a
on.
on
:8-
po
ra-
ti,
in
id
id
j«
pa
(0 ■
at
ta
iti
d s |
ir ■
(
.............
Obvestilo
Obveščamo vse letovalce, prijavljene za naš kamp na Dugem otoku, da se bodo iz Sukošana lahko vozili na Dugi otok z našim prevoznikom Krstom Filipijem iz Sukošana in sicer ob rednih izmenah: 5. julija, 15. julija, 25. julija, 4. avgusta, 14. avgusta, 24. avgusta in 3. septembra, dvakrat dnevno - ali ob 7. uri zjutraj, ali ob 12. uri.
Počitniška skupnost Iskra
PORTRETI ISKRAŠEV
Ivo Bevc
Ime Iva Bevca, člana ko llektromehanike in dolgol navdušenega ter uspešnega špt - neiočljn/o povezano z vzpon andskega športa na kranjskem du- Športniki - invalidi so tu ei|nc šPortno društvo „ Borec" 1952 sklenilo priključiti k med katerimi so ž uanji borci in pa vojaški vojr „,1’ k ostale invalide. Med ti ovni in invalidi od rojstva, mi ter slepi. Bistvo priključ a želja, da bi na ta način d
avl J ■ udejstvovanje so rov .e P3110^: balinanje, k _ ‘Janje, šah in smučanje, n
h«! P*avanje, waterpolo, ati ■dežno odbojko.
Trenutno ima „Borec“ 23C ■ te8a 140 invalidov, ki redi im" ^°Ve ^*ane pridobivajo 1 zvezami ter prepričev: , stranski koristnosti in pi Veliko zaslug pri t o Ivo Bevc, nekdanji pn Kasneje v. d. predsednika uj I 0ra društva. Kot njegov d< ^ .m . izkušen športnik hki
Vn je še ustanovitelj an i„u Partizan na Visokem p '®r že 16 let zastonj trenin Jduajših do najstarejših. ' Veudi 51an republiškega pi
,	vvi ujcilC IvIUUUIll
Škp r3t So	imenoval
D 8a delegata skupščine iip nln rekreacijo invalide
epuKdaJ nam je> daje t, u' .Dllški reprezentanci Z\ ter Zveze slepih.
lO J_____	...
______ _
)redV,°ljstva- ”Ko sem zač dvaliri611 vzP°dbujati in t ;p0 dne tovariše, naj se
:reni 0 udejstvovanje in 56111 se počutil • Pripoveduje. „Z lei
čedalje boljše, celo zavidljive rezultate in to nam daje občutek velikega zadovoljstva. Čeprav smo invalidi, se ne počutimo bolj prikrajšane od usode kot drugi ljudje. Medsebojna moralna podpora nam pomaga k večji samozavesti in prijetnemu počutju. Potem doda, da se vključujejo tudi že v mednarodna tekmovanja in prvenstva.
Ivo Bevc je aktiven športnik od 5. leta dalje. Nesrečno naključje gaje pri 27 letih obsodilo na uporabo nožne proteze. 15 let je bil državni prvak v smučanju invalidov v alpskih kombinacijah. Skromen je in ne ravno zgovoren, kadar nanese beseda na njegove lastne uspehe. Menimo pa, da jih je le vredno našteti, saj je bil poleg omenjenih dosežkov tudi svetovni prvak v atletskem mnogoboju 1. 1962 v Linzu, L 1970 v Franciji pa kljub novi poškodbi na roki — peti. Nadalje je bil državni prvak v kegljanju. Rad ima plavanje in vaterpolo ter sodeluje tudi pri vsakoletnih sindikalnih prvenstvih v teh discipUnah.
Najbolj pa je vesel vsakoletnega srečanja športnikov ZP Iskra, če se ga le utegne udeležiti. Za letošnje prvo poletno smučarsko tekmovanje v veleslalomu, organizirano v okviru Elek-tromehanike, meni, da je odlična zamisel. Želi si še več podobnih tekmovanj.
Naj ob koncu omenimo le še to, da je za svoje neutnidno delo in prizadevanja prejel številna zaslužena priznanja.	V.B.R.
ISKRA-ELEKTROMEHANIKA
Planinski izlet z
Komisija za šport in rekreacijo (smučarska in planinska sekcija) Elek-tromehanike Kranj je organizirala v soboto, 13. julija, planinski izlet do Češke koče, kjer je bilo izvedeno na zgornjem plazu pod Kočno prvo letno smučarsko prvenstvo ISKRE—Elek-tromehanika Kranj s soudeležbo svojcev.
Zjutraj smo se odpeljali z avtobusom iz Kranja do Jezerskega, oz. z osebnimi avtomobili vse do tovorne žičnice. Le-ta nam je smuči in drugo prtljago prepeljala do koče (1654 m), tako da smo jo sami laže mahali peš. Steza je namreč precej strma in temu primemo naporna, zato se nam je po prihodu okrepčilo v gostoljubni koči še kako prileglo! Sem gor so prišli poleg tekmovalcev seveda tudi plainci, med njimi celo taki, ki ne zahajajo često v planine. Tudi naša planinca, direktoij Hujs in sekretar Cvar nista izostala. Vzdušje je bilo tod precej živahno, toda čutila se je neka napetost in sicer posebno pri tekmovalcih, ki so kaj kmalu odšli na plaz. Tu pod veličastnim ostenjem Kočne, na večnem snegu in ledu, je prejšnji dan Tomaž Jamnik postavil progo. Ob 10. uri se je pričel zagrizen boj za sekunde, ki so jih merih sodniki smučarskega kluba
Najmlajši udeleženec Primož Starc vozi v cilj.
Triglav Kranj. Prizorišče je bilo popolnoma tekmovalno, toda kljub temu prijetno. Ob lepem sončnem vremenu so bili prisotni skoraj vsi naši planinci, ki so prišli sem gor, in nato strastno navijali in bodrili tekmovalce. Izjema so bili le posamezniki, ki planinskih strasti niso obrzdah in so se zato raje povzpeli na bližnje grebene.
Po zaključenem temovanju smo vsi skupaj odšli na Jezersko, kjer je bila ob Planšerskem jezeru razglasitev rezultatov in namesto običajnega kosila piknik. Tu so bili zbrani tudi naši športniki X. športnih iger v Celju, ki so tam dosegli največ prvih mest in tudi ekipno osvojili prvo mesto pa so bili komajda omenjeni v poročilu. No, naj povemo, da je bila tu ob ježem v njihovih rokah operateriva piknika (tj. cenejša oblika tradicionalnega kosila, ki pa zahteva veliko priprav in dela za toliko ljudi.) Na tem mestu je treba pohvaliti spretne pekače in gasilce žejnih grl in sicer Vaška, Andreja, Jureta in še druge.
Po končani razglasitvi rezultatov in podelitvi skromnih praktičnihnagrad, je bila odigrana še nogometna tekma. Tabor Tržičanov je namreč izzval Kranjčane. Izid je bil 3 : 1 za Kranjčane, čeprav so bili pred tekmo nadigrani.
Poglejmo še tehnične rezultate I. letnega smučarskega prvenstva ISKRE Elektromehanika Kranj. Skupaj je bilo: prijavljenih 65 tekmovalcev, ki so tekmovali v 8 razredih in sicer na progi, ki je imela dva štarta, nižji - lažji in zgodnji zahtevnejši.
Tehnični rezultati uvrščenih tekmovalcev:
I.	razred: ženske do 30 let: Majda Bertoncelj 44,4
1V> razred: moški nad 45 let: Vinko Šarabon 24,4; Avgust Smole 33,1; Ivo Bevc 41,2
III. razred: moški 35-45 let: Brane Jaklič 32,4; Stane Pogačnik 36,9; Stane Golob 42,1; Civil Avbelj 1.06,0; Štefan Pernar 2,55,9
II.	razred: moški 25-35 let: Jože Predanič 31,8; Peter Starc 33,0; Ljubo Meglič 35,4; Marjan Drinovec 33,9; Franc Peternel 35,5; Rudi Sušnik 36,1; Lovro Dagarin 38,3; Peter Leban 38,9; Franc Rurlan 50,6; Peter Pajk 50,8; Bojan Bradeško 1,08,1
I. razred: moški do 25 let: Milan Nadišar 31,7; Ivan Zaplotnik 32,1; Janez Gosar 32,2; Franc Strniša 34,0; Stane Sova 34,7; Ivan Kejžar 35,7;
letnim smučarskim prvenstvom
dostopno lokacijo in sploh preslabo obveščenost. Še posebno je razveseljivo, da je bilo tudi precej planincev in da smo se vsi skupaj srčeno in brez nezgod vrnili v dolino.
Želja in namen je, da ta aktivnost postane tradicionalna, ker smučanje izhaja pravzaprav iz planinstva. Tudi ta izvedba je pokazala, kako čudovito se obe panogi skladata in dopolnjujeta Prav vsi, tako planinci kot smučarji -udeleženci, so poudarjali, daje bila to lepa prireditev in doživetje. Le eden (od neprespane noči utrujeni smučar je tarnal, da ga nikoli več ne spravijo gor, češ da je prenaporno. Toda skoraj s sigurnostjo lahko trdimo, da bodo mladeniča, ko se bo spočil, spomini na lep dan in srečanje zbistrili ter ga znova pritegnili.	>
Leban
Ivan Parte 38,4; Franc Kozina 41,0; Franc Škofič 41,9; Bojan Kajzer 43,4; Jože Jurjevič 52,5
Svojci: dečki do 10 let: Andrej Jaklič 37,8; Primož Starc 45,7
deklice do 10 let: Andreja Bašelj
pionirji nad 10 let: Boža Bašelj 31,5; Janez Pernar 33,1; Jožica Križnar 33,5; Iztok Križnar 35,9; Marko Zadnikar 39,9; Sašo Križnar 1,15,0 ženske: Zdenka Dagarin 1,20,6. Nagrade in diplome so prejeli prvi trije uvrščeni v posameznem razredu ter tekmovalec z rekordnim - najdaljšim časom. Taje dobil lično plastično kuhalnico s priporočilom, da naj drugič raje doma meša.
Ob koncu je treba povedati, da je tekmovanje oziroma izlet lepo uspel. Pričakovati je bilo namreč slabšo udeležbo glede na dopustniški čas, teže
Usmerjeno izobraževanje in napredovanje
(Nadaljevanje s 6. strani)
jeni reprodukciji kadrov je težko govoriti, ker je tudi odstotek kmečkega prebivalstva dokaj nizek. (Sicer pa Resolucija 10. kong. ZKJ govori o reprodukciji kadrov, ne omenja pa razšiijene reprodukcije.
Usmeijeno izobraževanje je razvoj šolstva v smeri intenzifikacije. N. pr.
12.000	učencev, ki se po osemletki učijo za poklice, bo v prvih dveh letnikih dobilo širšo izobrazbo, ki jih bo motivirala za nadaljevanje šolanja tudi po daljšem delovnem stažu. V dveh letih, namesto sedanjih štirih, bodo lahko dosegli delavci s pokhcem za eno stopnjo višjo strokovnost, s tem pa tudi strokovno-poklicno napredovanje ter bolj odgovorno delo. Z našega stališča takšen sistem delovnega (internega) in strokovnega (eksternega) napredovanja zagotavlja avtomatizem v načrtovanju kadrov.
Premisleka vredni pa sta dve dejstvi:
1. desetletno enotno šolanje mora dvigniti raven politehničnih znanj in veščin mlade generacije. Ta se zdaj zaradi nizkega tehničnega znanja iz dobrih poklicev (n.pr. orodjar) preusmerja v drage poklice, ki se jim zdijo študijsko manj zahtevni in kjer laže dosežejo napredovanje (n.pr. administrativni, ekonomski tehnik). Zato mora spremljati širjenje osnove splošne izobrazbe v 9 in 10 letu enotnega šolanja poglabljanje politehnične izobrazbe v vsej osemletki, zlasti pa od predmetne stopnje naprej. Drugače bo izobraževanje še naprej samo sebi namen, ne pa izobraževanje za delo in bomo dobili nove generacije nezainteresiranih na ključnih in prodornih področjih razvoja (Hodiš v šolo, da ti ni treba delati!).
Napredovanje v delu in v izobrazbi
Usmeijeno izobraževanje zahteva spremembo pravil o napredovanju in nagrajevanju v združenem delu tako, da bo posameznik motiviran in bo dolžan napredovati v svoji stroki. S tem se bo spremenila tudi mentaliteta do izobraževanja. Pošolsko izobraževanje ne bo poljubna zasebna stvar, marveč prav tako izobraževalna pravica in dolžnost, kot osnovna šolska izobrazba. Prvi konkretni korak je uvedba prijavne obveznosti odraslih (in zaposlenih) na eno od oblik dopolnilnega — pošolskega izobraževanja. Napredovanje v delu mora biti vezano na napredovanje v stroki (večja izobrazba), ker se šele tako verificira, da niso bili delovni uspehi za napredovanje doseženi s trudom drugih, ali zaradi ugodnih okolnosti, temveč zaradi sposobnosti in učinkovitosti posameznika. Praktične izkušnje, pa naj so še tako bogate, se morajo povezati s teorijskimi izkušnjami, ker bi se prve zakmile in bi bili nemočni pred bolj kompleksnimi problemi, drage oz. teoretične izkušnje pa bi ostale neizkoriščene. Zato je upravičena zahteva, da višja izobrazba v stroki terja tudi ustrezno napredovanje v delu.
Ko dosežemo spremembo mentalitete, da tvorita delo in izobraževanje logično sosledje v vsem življenju, moramo hkrati institucionalno ustvarjati pogoje, da bodo posamezniki kos taki nalogi, ter popestriti pošolske izobraževalne oblike za sedanje delovne generacije, ki so tako rekoč nosilci celotne sedanje družbene produkcije.
J. Konc
ISKRA
Številka 26 - 20. julij 1974
Izlet na Plata k
Planinci Iskre-Elektromehanike ob vhodu v tabor na Platku.
1 izleta na Durmitor
Sredi največjega jutranjega vrveža stojimo pred hotelom Creina v Kranju. Sest Kranjčanov, med njimi trije člani planinske sekcije Iskra - Elektromehanika: Dušan, Marjan in moja malenkost bomo tokrat namesto v tovarno zavili na zanimivo pot po Jugoslaviji, z daljšim postankom v črnogorskih gorah. Pridružili se bomo skupini Jeseničanov, ki jih bo vodil tov. Janez Krušic. Nekoliko nestrpno pogledujemo proti Brionom, kdaj se bo prikazal avtobus z Gomjesavci. Snidenje je prisrčno. Jeseničani nam pomagajo naložiti prtljago in že odhiti avtobus dogodivščinam nasproti. Pot nas vodi preko Ljubljane, Zagreba, med dobro obdelanimi polji Posavine. Za dobro razpoloženje takoj poskrbi Joža s svojo kitaro in prijetnim glasom. Pri Bosanski Gradiški nas čaka neljubo presenečenje. Kolo pri avtobusu odpove pokorščino. Šofer France, ki je bil vseskozi kos izredno naporni vožnji, hitro premosti tudi to oviro in že odbrzimo naprej proti Banjaluki in proti Jajcu. Skozi okna avtobusa občudujemo slikovito dolino Vrbasa. V Jajcu si privoščimo prvi daljši postanek, ki ga namenimo ogledu mesta, znanega predvsem iz NOB. Na vsakem koraku se srečamo s spomeniki, ki predstavljajo ključne točke pri ustvarjanju in rojevanju nove Jugoslavije. Za zaključek sledi še slikanje pri znanih vodenicah in že odbrzimo naprej proti Sarajevu. Noč nas ujame pri Kiselcu. Na vrtu policijske postaje postavimo šotore in se pripravimo na spanje. Med kratkim sprehodom po mestu stikamo za kakšnim lokalom, kjer bi se lahko okrepčali po celodnevni vožnji. Toda kamor se obrnemo, povsod jim je že zmanjkalo jedi, ali pa sploh ne delajo več. Nazadnje le staknemo neko ..privatno radnjo", kjer nas postrežejo z okusno porcijo ražnjičev. Ražnjiči in čevapčiči so naši stalni spremljevalci na poti po Bosni.
Jutro 16.VI. nas že najde na nogah. Ta dan nas čaka naporna pot, kajti zvečer že nameravamo postaviti izhodiščni tabor v Durmitoru, zato hitro pospravimo stvari in odhitimo naprej. Za krajši čas se ustavimo le v Sarajevu. Na hitro si ogledamo mesto in predvsem znamenito Baroš Čaršijo. Z žičnico se povzpnemo na razgledno točko, kjer je izredno lep pogled na mesto. Med množico hiš iščemo znamenite zgradbe. Lepo izstopa nogometni stadion, iščemo športno palačo - ,,Skenderijo“, na nasprotni strani pa nam med hribovjem oko zaman išče eldorado smučarskih užitkov - Jahdrino. V nadaljevanju poti postanejo ceste izredno slabe. Asfalt nam večkrat zamenja makadam. Zato pa smo toliko bolj prišli v stik s pravo bosansko-čmogorsko pokrajino, s preprostimi domačini. Lepo obdelana' polja je zamenjal skalnat svet, porasel z redko travo in grmovjem. Ob cesti srečujemo trope ovac, katere čuvajo otroci, ali pa ženske. Zares neverjetno, da so v Jugoslaviji še tako slabo razvita področja. Tu bo potrebno še ogromno investirati, če bomo hoteli doseči napredek. Čim preprostejši so domačini, tem prijaznejši so. Vseskozi nam mahajo v pozdrav. Zaselki so redki in še ti štejejo le po nekaj hiš. Zdi se mi, da sem prišel v popolnoma drug svet. Za krajši čas se ustavimo le v Plevlju - edinem večjem kraju na tem delu poti. Fotografski aparati nam škljocajo predvsem zaradi izredno lepo zgrajenega hotela ter džamij in minaretov, ki vrtoglavo silijo kvišku.
Preko znamenitega mostu na Tari se hitro približujemo našemu cilju. Pozno zvečer pridemo v Žabljak - izhodiščni kraj za Durmitor. Ti kraji se izredno hitro spreJ minjajo. Domačini so začeli lepoto pokrajine izkoriščati v turistične namene. Po lepi - novi cesti odbrzi avtobus naprej do skrivnostnega Črnega jezera.
Ekipa za postavljanje šotorov je že uigrana, zato trije šotori PD Kranj hitro stojijo na majhni jasi ob jezeru. Na plinskih kuhalnikih pripravimo izdatno večerjo. Dobro razpoloženje - zanj skrbi predvsem Zdenka z bogatimi taborniškimi izkušnjami - nam ne morejo pokvariti niti nekoliko slabi vremenski izgledi. Nekoliko vznemirjeni pred srečanjem z gorami Durmitora se izgubimo v globok sen.
mo predolgo po njej, namesto da bi zavili desno v breg. Zato jo kar poprek udarimo navzgor. Z Marjanom imava nekoliko drugačne načrte, zato se ločiva od glavnine, ki krene proti Ledeni pečini. Občudujeva izredno lep visokogorski svet Durmitora. Skala in vegetacija je podobna naši Alpski, le da imajo te gore neki poseben mik. Tu ni globokih ledeniških dolin. Celotno pogorje je na neki visokoravni, iz katere se dvigajo posamezni vršaci. Predvsem pa me prevzame izreden mir, ki vlada v teh hribih. Pri prijaznih pastirjih v samotnem stanu na Lokvici se okrepčava z okusnim ovčjim mlekom. Ker sva • plezalske narave, nama oko nenehno stika za stenami, katerih v tem delu ne manjka. Petru sva obljubila prvenstveno - Iskrino smer, zato morava kar pridno na delo — časa je malo. Čeprav sva ta dan namenila predvsem ogledovanju in morda kaki lažji smeri v Bandijerni, naju ustavi ostenje Terzin Bogaza. V vodiču, ki pa je zelo nepopoln, sta v steni le dve smeri. Ena VI. tež. stopnje, ki so jo preplezali Nemci in ena IV., katero so preplezali naši •— slovenski alpinisti. Marjan se navdušuje za pot v Centralnem delu stene. S sabo imava malo plezalne opreme, a kljub temu se odločiva, da poizkusiva. Marjan hitro izgine preko kompaktne stene v spodnjem delu. Pod nekim gladkim previsom pa mu zmanjka idej. Stena je pokazala preostro lice. Sledila bi prečnica v tegu vrvi, za take manevre pa sva preslabo opremljena. Odločiva se, da raje poizkusiva v nekoliko krajši in na videz lažji zahodni steni. Prvi raztežaji so hitro za nama, nato pa se stena postavi pokonci. Po nekaj metrih sledi razočaranje. V steni je klin - torej ne bo prvenstvena. Kasneje sva ugotovila, da je smer prvi plezal Franci Ekar - sedanji predsednik PD Kranj. Se dva klina me pripeljeta do zajeda, kjer si uredim stojišče. Marjanu svet ni preveč všeč, zato mi rade volje prepusti še naslednji raztežaj. Stena je postala povsem navpična. Starim klinom se pridružita še dva nova, preden zmorem 40 m višine, ki me pripelje iz najhujših težav. Naslednja dva lahka raztežaja naju pripeljeta na vrh. Srečna sva. V brezkončnem miru in tišini uživava lepoto gorske pokrajine. Sestopiva v dolino Velika Kar lica. Mimo novega bivaka v spomin dr. Rastku Stojanoviču v prvem mraku prideva v tabor. Sledi prijeten večer ob tabornem ognju. Lepa slovenska pesem popestri idilični zaključek dneva in se izgublja v valovih Črnega jezera. Naslednje jutro glavnina že od 4. ure krene proti najvišjemu vrhu v Durmitoru - Babotovem Kuku. Z Marjanom želiva spoznati čimveč tega gorskega sveta, zato se nameriva v samotno dolino Zeleni vir. S sabo vzameva opremo in hrano za dva dni, poleg tega pa še veliko plezalne opreme, tako da se kar šibiva pod nahrbtnikoma. Po pripovedovanju Janeza jc še neprcplezana JZ - stena Minin Bogara plezalsko najbolj zanimiva stvar v Durmitoru.
Nevihti, ki naju ujame med potjo, ne dajeva posebnega pomena. Upava, da je le prehodnega značaja.
Dušan naju zvabi, da stopiva še do Ledene pečine. Iz ledu narejeni kapniki so res vredni ogleda, a celotne jame ne hi zamenjal za našo pod Kredarico. Pozno popoldne prideva v Zeleni vir. Pred dežjem se umakneva'pod veliko skalo, ki nama nudi streho, čeprav bolj slabo. Tu ni nikakršnih sledov človeškega življenja. Iz snega staliva
Tudi planinci ISKRE — Elektrome-hanike smo proslavili 100-letnico PZJ (tudi 100-letnico PZH), združeno s praznovanjem dneva borca, ki je bilo na Platku od 3. do 7. julija. Pokrovitelj je bil predsednik SFRJ Josip Broz Tito.
Platak leži nad Reko in se v borih 28 km oddaljenosti dvigne na 1.111 m nadmorske višine. Platak je bil izbran za to praznovanje zaradi primerne lege, lahkega dostopa (asfaltna cesta) ter pomembne vloge, ki jo je imel v času vstaje in kasneje med NOB. Povedali so nam, da od planine Tuhobič pa do Učke ni niti vrha niti steze, po katerih v tistih slavnih dneh ne bi korakali borci. Preko teh planin so vodile partizanske poti iz Sušaka, Reke, Grobinštine, Koštavštine, iz dela našega Primorja ter Istre proti Gorskemu Kotam, Liki, proti Sloveniji.in nazaj. Tu so bila zborna mesta tisočev naših borcev pred odhodom v boj. V teh planinah je bilo nekaj desetin partizanskih baz, taborišč in bolnišnic, ustanovljene pa so bile tudi številne partizanske enote.
Mi smo se iz Kranja odpeljali 6. julija zjutraj in prispeli na Platak že ob 7. uri. Po kratkem postanku in posvetu smo se odločili za vzpon na Snjež-nik (1506 m). Pot nas je vodila po lepo markirani stezi. Ta ni zahtevna, razen tik pod vrhom, kjer je bilo treba najmlajšega udeleženca navezati. Z vrha je lep pogled na Kvarner, Istro ter sosednje vrhove kot so Risnjak, Oblič itd. Na zahodni strani pod vrhom je postavljena oz. obnovljena planinska koča (1490 m), ki je izred-• no lepo urejena in vzdrževana. Po povratku na Platak smo si nakupili spominke ter si v glavnem ogledali tabor. Njegovo velikost lahko ponazorimo s podatkom, da je sprejel samo pod šotori preko 3.500 planincev, katere so prehranjevali vojaški intendanti itd. Med gosti na proslavi so bile poleg številnih domačih tudi tuje delegacije in člani kongresa Mednarodne alpinistične zveze. Se bi lahko navajal podrobnosti s proslave, vendar naj zaključim z mislijo, da je za tako veliko slavje potrebna dobra organizacija in veliko dela.
Nas je pot nato vodila v dolino, kjer smo se na opatijski rivieri tudi kopali. Morska kopel se nam je prav prilegla. Domov smo se vračali v večernih urah.	Le
vodo, nekaj pojeva, ter se pripraviva na spanje. Obhajajo naju neki posebni občutki. Daleč stran od ljudi, civilizacije v tem divjem skalnem svetu pričakujeva noči. Pogovor se nama nehote zasuče na volkove. Pol v šali, pol zares delava načrte za srečanje z njimi. No, naslednje jutro sva poleg najinih stopinj v snegu res našla volčjo sled.
Dež, ki še vedno pada, nama zmanjšuje upe na uspeh v steni. Z lezeva v spalni vreči ter nekoliko nemirno zaspiva. Prebudi naju pusto megleno jutro. Dežje nekoliko ponehal. Na steno Minin Bogaza ne misliva več. Odločiva se, da poizkusiva v ostenju Zub-cev, ki se od časa do časa prikaže iz megle. Opreme imava dovolj, zato se odločiva za nekoliko težjo, a kratko poč. Prvi raztežaj gre še prosto. Skala je odlična. Varovališče naredim za neko lusko. Steno je zopet zagrnila megla. Sedaj bo prišel tehnično verjetno najtežji raztežaj. Po kakih dveh metrih zabijem dober klin za varovanje. Poč postaja vse bolj neprijazna, pri tem pa je zopet začelo rahlo rositi. Prosto ne gre več. Zabijem klin, malo višje še enega. Poč nad mano se izgublja v previsih in megli. Dež vse bolj ogroža. Nekje daleč - na oni strani Durmitora, naju čakajo prijatelji. Vezana sva nanje - ničesar ne smeva tvegati. Razum zmaga - odločiva se za umik. Preko klina se spustim do Marjana. Se en spust ob vrvi in v največjem nalivu sva pod steno. Zdirjava do zavetja - pod najino skalo. Sva popolnoma premočena. Zlczeva v spalni vreči in čakava.
Naslednje jutro nas najde še v spalnih
Crt
vrečah. Preko mirnega - tihega Črnega jezera nas pozdravlja in vabi Meded - prvi preko 2000 m visoki vrh v gorski skupini pred nami. Odločimo sc, da čimprej pogledamo v ta skrivnostni svet. Ob 9. uri že krene skupina na čelu z Jeseničani, ki so pred leti že bili v tem delu, na pot. Lepo urejena potka ob jezeru nas zavede, da gre-
Takle plakat vabi člane delovnih kolektivov Iskre na ,,/. pohod prijatelj' stva Iskrašev ‘, ki bo 21. septembra s Startom in ciljem na stadionu SK ..Triglav" v Kranju. Proga za pohod bo dolga 10-12 km, vmes pa bodo udeleženci tudi streljali z zračno puško. Podrobnosti o pohodu prihodnjič.
Po dveh urah dež nekoliko poneha, zato se pripraviva za povratek. Se sreča, da se v snegu poznajo najine sledi iz prejšnjega dneva ter nama olajšajo povratek v megli.
Pozno popoldne sva znova v taboru ob Črnem jezeru. Nad Durmitorom se še vedno zgrinjajo oblaki. Vesela sva, da sva zopet pod streho šotorov in med ljudmi. Zares neverjetno, kako gore spreminjajo podobo.
Zjutraj, 20. junija, se pripravimo za povratek. Poslovimo se od prijaznega jezera ter od gora, ki so še vedno zavite v oblake. Želimo si sonca, zato nas pot vodi proti morju. Preko lepih dolin Tare in Morave se pripeljemo do Titograda. Na hitro si ogledamo mesto in se odpravimo naprej proti Cetinju - središču nekdanje Zete. Ogled muzejev v Cetinju je zares enkratno doživetje. Upravičeno so Črnogorci lahko ponosni na svojo zgodovino. Škoda, ker imamo tako malo časa. Iz Cetinja se v ostrih serpentinah spustimo proti Budvi. Na vročem Jadranskem soncu naslednji dan presu-
šimo obleko in opremo ter se okopamo/j s morju. Daljši postanek napravimo v DvO' |
rovniku. (gledamo si akvarij, nekaj p3 f;
.(M,
nas sprehodi po obzidju, predvsem zato^-^ |
napravimo nekaj posnetkov in dobimo su o enem najlepših jadranskih mest.
Po noči, ko je prespimo v borovem g°z" dičku ob cesti, pridemo naslednji dan dfl | Biograda na moru. V počitniškem dom3 železarne z Jesenic si privoščimo enodneva* počitek, ki ga namenimo urejanju osebtmj stvari in kopanju. Preko Karlobaga in vic se v nedeljo — 23. 6., v poznih pop®1-danskih urah vrnemo v domače kraje.
Slovo od Gomjesavcev je prisrčno. T enotedenskem potovanju po JugoslaVvl smo postali pravi prijatelji. Prijetnih do®| vetij je bilo veliko - spomini pa ostanejo Spoznal sem že precej dežel Evrope in Am] ke, toda spoznati svojo domovino je neW| posebnega. Tako jo znam še bolj ceniti. 1
Franci Stf*
Pogled na obrat tovarne Elektromotorji v Spodnji Idriji.
Vsem sodelavcem iz splošnega oddelka Elektromehanike se iz srca zahvaljujem za prejeta darila, rože in iskrene poslovilne besede. Našega kolektiva se bom vedno z veseljem spominjal. Še vnaprej mu želim veliko delovnih uspehov in splošnega napredka.
Janez Ajdovec
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
ANTONA ŠEMRLA .
se iskreno zahvaljujeva sodelavc^
na Termoplastih in obratu
ZAHVALA
Laborah ter sindikalni podružnici,e
• Tl V1
od
kc
tre
dc
Pr
v
dc
kc
Pr
od
en
bc
Ob težki in prerani izgubi našega dragega sina, brata in strica
gasilcem tovarne ElektromehaJ1 ^ Kranj za izraze sožalja, podal/. Je vence, denarno pomoč ter sprem5 ^ na njegovi zadnji poti.	c
Sinova Marjan in f0
Pogled na prelepe vrhove Durmitorja.
LADISLAVA SEKNETA
se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim najbližjim sodelavcem za izrečeno sožalje, venec in za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tudi sindikalni organizaciji in delavcem iz montaže števcev za podarjene vence. Še posebej se zahvaljujemo sodelavki za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala vsem. ,
Žalujoči: ata, mama, brat in sestra z družino
ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrornc' haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor--Glavni urednik: Igor Slavec, odgO vorni urednik: Janez Šilc - Izhaf* tedensko - Rokopisov ne vračam - Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, m 2333 - Tisk: Združeno podjetjf LJUDSKA PRAVICA-LJUBLJA^ SK1 DNEVNIK, Ljubljana
dc
So
pt
Va
sn
de
to
sa
'e
k<