Posamezna števflfta 30 vinarjev.
šiev. 24.
V L]dD!U v ceiries, one 30.
b Velja po poBtl: s n oelo leto naprti.. K SO*— u en meso« „ .. „ B.SO ta inozemstvo . „ 70 —
V Ljubljani na dom Ia oelo loto uprt].. K S8-— ka ia metao „ .. K B-— I tprnl prtjinat netefina „ 4-50
Bi Sobotna lzda]a: ss
Sa oelo leto.....K 10--,
H inozemstvo • .. . „ 13 —
Leio XLVB.
Inscrati:
Enostolpna petitvrsia 'SS mm žlroia in 3 mm visoka ali n|e
prostor) ta enkrat . . . . po SO t ea Ura- In večkrat . „ 45 „ pri vaujlb naročilib primeren popust po donovora.
Ob sobotah dvojni tartL
Poslano:------»
r,sosiolpua pttltvrata V hbaja nate <lan tsvzemil po« r.eieljek m dan po praintku, sb S. uri »jniraj.
BV Uredništvo ]t v Kopitarjev	'V*, 8/m.
Ko: opisi u ne vračajo; nefr^nV:!. a s te ne aa> sprejemajo. — Uredniškega t»'»li«..., siev. SO sa
fljfrtunrrflrcr	"nr»f.vai
Političen list zs slovenski mmi
DpravnlStvo j« v Kopitarjevi nllol it. A. — Hačon poštna hranllnioo avstrijske iu 24.797, ogrsie 26,s1t, bosn.-bero. St. 7563. — Upmnla^aga telefona it. 50.
Dajte nam BraiaSn dr-
Razgovori in dogovori koncem novembra in pričetkom decembra v Belgradu so se zaključili z odločitvijo, da sc mora od dne, ko se sestavi nova vlada v Belgradu, po preteku enega meseca sklicati državno veče. Ministrstvo v Belgradu je že šest tednov na krmilu, odstopile so prve pokrajinske vlade in imenovane so skoro že vse nove, razpuščeno je že davno Narodno veče v Zagrebu — a o kakem tr:lnem terminu, kedaj se skliče državno veče, ni niti besedice. Enkrat sc govori o 15. februarju, potem o 1. marcu, angleški list »Times« pa poroča že 5. januarja, da bo sklicano veče .15. marca. »Nar. Politika« v Zagrebu, o kateri gre glas, da jc dobro poučena, pa pripoveduje, da je sklicanje veča za 1. marec radi »razmer« v Srbiji več ko negotova stvar.
Čemu zavlačevanje, nam tu v dalji ni lasno. Izjave vodilnih politikov zadnjega časa nas vznemirjajo, ker pričajo, da sc hoče vladati brez kontrole, ad libitum!
Ako so nam odstrigli šest mandatov proti naši volji, nc bomo nikoli pripustili, da bi nam odstrigli še — jezike v času, ko se povsod drugod vrše že volitve za k o n s t'i t u a n t o. Vtis imamo, kakor da se nekomu nič kaj ne mudi z jugoslovanskim parlamentom, da se hoče vi a facti od zgoraj in nedemokratično, t. j. brez ljudskega soglasja svojevoljno odločati ter ustvarjati čez noč in brez zastopnikov ljudstva.
Ali bo to skupni stvari koristilo, o tem naj premišljuje — notranji minister v Belgradu ter naši zastopniki v skupni vladi.
V stari Avstriji ni šlo z absolutistično gesto, tudi v Jugoslaviji nc poide prelahko. Čim dalje se bo zavlačevalo in odgajalo zasedanje veča, tem radikalnejša bo metla. Zakaj, to naj si zapomni vsak, Peter ali Pavel, da hočemo demokratično vlado, naslonjeno na ljudsko voljo, da besed in obljub nočemo. Govorili hočemo v času, ko gre za našo kožo, ko se sklepa o naših mejah, o našem življenju ob morju. Čc ste nam svojevoljno vzeli šest mandatov in pred božičem proglasili, da okupirani kraji ne smejo imeti svojih poslancev v veču, potem si ne damo kratkcmalo po volji enega ali drugega vzeli besede, da ne bi pred celo Evropo in celim svetom povedali na ves glas:
»Kdor nam vzame slovensko Primorje in slovensko Goriško's Krasom vred, ta naj pomni, da je odgovoren za vse, kar pride in bo gotovo prišlo v spomin in opomin onim, ki kupčirjejo z našo zemljo, našimi domovi, našo srčno krvjo!«
Ker hočem govoriti o svojih težavah doma in v Belgradu i;i po svojih javnih zborih pred celim svetom ravno ob času pariških konferenc, zato zahtevamo, da se v kratice m izpolni sklep v smislu dogovorov začetkom decembra v Belgradu. Mi hočemo govoriti vendar šc — pred — m i r o m! A tudi še pred de-finitivnim sklepom mirovne konferencc. \
fegfirafsto Sassplslea
Belgrad, 25. januarja i919.
Govor dr. Korošca je v belgrajskem časopisju izzval polemiko o odgovornosti in neodgovornosti sedanjega koalicijskega kabineta. Današnja »Pravda« piše pod naslovom »Neodgovorni kabinet« sledeče:
Scnzacijski govor dr, Korošca, ki je, kakor smo že poročali, nerazumljiv za aktivnega ministra, komentira včeraj neki belgrajski list na nekoliko zelo čuden način. Tam se namreč trdi, da pozabljamo, da sedanja vlada ni še odgovorna vlada, ker nima šc parlamenta. Ker sc jc la vlada sestavljala izvenparlaiuentarno, so vanjo vstopili zastopniki vseh strank, ki so lo želele brez ozira na to, ali soglašajo med seboj o vseh važnih vprašanjih, razen o vprašanju o narodnem jedinstvu. Iz tega izvaja ta list, da nc obstoji ne mini-
strska solidarnost, ne ministrska odgovornost. Mišljenja in govori posameznih ministrov se ne smejo smatrati kot mišljenje vlade, ampak samo kot naziranja strank, katera predstavljajo. Ta naziranja so včasih najekstremnejša in ni potrebno, da jih vlada odobri.
Tega mi nc moremo razumeti. Imamo neodgovorno vlado, £ ozirom na to bi vsaka struja, ki je zastopana v vladi, smela tirati do ekstremnosti svojo strankarsko politiko, in to — kakor v Korošcevem slučaju — tudi v vprašanjih skupne politike, brez vsakega ozira na ostalo vlado in na položaj države v inozen:stvu, naj bi to utegnilo tudi škoditi našim skupnim narodnim interesom.
Vemo, da jc sedanja vlada nekaj posebnega, da jc nastala izven parlamenta in na podlagi medstrankarskega sporazume. Toda iz tega ne smemo se sklepali, da ona ni odgovorna. Ravno ta vlada bi merala biti najodgovornejša od vseh, kar smo jih imeli, ker nobena nima, kar smo jih imeli, toliko odgcvomorti. kakor ta,«
Tako torej Korošrcva izjava v belgrajskem časopisju. Na vsak način se v belgrajskih no Mčnih krogih :v. ego razpravlja o dr Korošcevi izjavi g'erie naše ncpopustijivosli z ozirom na Trst in Goriško in brezdvemno so bile tako jasne in nedvoumne besede nujno potrebne in bodo <' ' -o nr.ole cJ|rcva v \1 r.r-t--1*'" [.
Hlsllc,
V decembru l, 1918. je umrl naš veliki rojak — pesnik in pisatelj — Ivan Cankar. Kakor po večini velikim možem, tudi njemu ni bilo usojeno dolgo življenje. Prikazal sc je na našem lepcslovr.em obzorju kakor zvezda vodnica, posvetil s svojimi deli v mračne kotičke življenja našega naroda z mojstrsko roko, kakor nihče pred njim, opisal življenje poprečnega moža, analiziral hotenje in Čustvovanje našega človeka. S svojimi nesmrtnimi deli si je postavil v celem kulturnem svetil sam sebi najlepši spomenik. Pokazal nam je s svojim dovršenim slogom, z obilico svojega besednega zaklada, da smo zmožni v našem jeziku tekmovati z drugimi večjimi narodi tudi v moderni. Kar nam je Prešem v ožjem pomenu poezije, to nam je naš Cankar v prozi. Že se je v Ljubljani osnoval poseben odbor, da postavi Cankarju v središču Slovenije — v beli Ljubljani — spomenik. — Prav! In tako mora tudi biti!
Vendar se ne sme pozabili, da je dala Vrhnika slovenskemu narodu tega pisa-telia velikana, da je preživel dni svojih najlepšo polovico, mladostna leta na Vrhniki, da je veliki pokojnik v svojih spisih ovekovečil Vrhniko in vsak čas prihitel na Vrhniko, kjer je ob milem samimi na najsrečnejši čas svojega življenja črpal snov za nesmrtna svoja dela.
Proslavili so vsi kraji svoje velike može. Mislili r.-no mu tudi mi na Vrhniki vzidati v rojstno hišo spominsko ploščo; a hiše, v knleri se je rodil Ivan, ni več — požrl nam jo je veliki požar. Nc smemo pa kljub temu dopustiti, da bi popotnika, ki gre skozi Vrhniko, nič na spominjalo, da je v tem kraju rojen Ivan Cankar.
Sklenili smo mu postaviti na najlepšem prostoru dostojen spomenik, Težko breme rmo si naložili, tako težko, da presega naše moči. Cankar ni delal samo za Vrhniko, delal je za vse Slovence. Obračamo se vsled tega na vse rodoljube, ki žele naj ima Cankar v svojem rojstnem kraju viden spomenik. Odzovite se oklicu posebno Vi vrhniški rojaki, ki živite raztreseni po vsem ljubem svetu! Priskočite nam na pomoč vsi denarni zavodi, ki ste se doslej še vedno skazali!
Denarne prispevke blagovolite pošiljati na blagajnika Lovra Roglja na Vrhniki št. 213 ali pa na tainika Fran Jurca, Kmečka posojilnica na Vrhniki.
Odbor za postavitev Cankarjevega spomenika na Vrhniki. Jakob Hočevar 1. r. Fr. Golma;er 1. r. Lov-ro Rogelj L r. Fran Jurca 1. r. Jože Bren-čič 1. r. Vencelj Malavašič 1. r. Ivan TIsch-ler 1. r. Marija Jurjsvčič 1. r.
Kal ior se je izvedelo sedaj od po- 1 vsem zanesljivih prič, so istinite govorice, da so nemški vojaki iz Beljaka in domači boljševiki, protestanti in drugi ziljski nem-eurji, župniku Mešku na Žili oropali vse župnišče, vso obleko in perilo, ki je imelo za sedanje čase pač zelo veliko vrednost, pa tudi vse drugo, kar je imel v so-, bah, razne dragocenosti, ki jih je nakupil na potovanjih in dobil v dar, srebrnino, zlatnino itd. Župnik je ubežal v najpripro-stejši domači obleki, zakaj izvedel je za nevarnost šele v hipu, ko so bile sosedne vasi po nemškem vojaštvu že zasedene. Neko poročilo v listih, da bi ga bil kdo svaril že v nedfeljo, dne 5. januarja pred sv. mašo, je bilo prosto izmišljeno. Že proti poldnevu sta govorila z g. nadporoč-nikom Primcschitzem, ki ni omenil ne besedice, da je premirje odpovedano, ampak je cclo povdarjal, da so gg. župniki iz Podkloštra, Št. Lenarta in Brnce, ki so odšli že na starega leta dan, bežali prav po nepotrebnem, ker vendar ni nikakc nevarnosti. Šele cb pol 7. uri Zvečer je prišel g, učitelj Reiohfnan z vestjo, da jc g. Pri-mosehitz vjet, in naj gre župnik spat v kako kmetsko hišo, če bi ga poneči iskali. To je župnik odklonil. G. Reichroinn, bivši poročnik, je rekel, da gre rckogncsqi-rat, ali res gredo nemške čete čez Dravo in da pride v slučaju nevarnosti sporočat. Ni pa še preteklo deset minut, kar je spet ropota-o na župniščna vrata. Komai od-; pre Mejko okno, mu zakličeta dva kmečka fanta: »Hitro! Skrajni čas je, da bežite, Nemci so v sosedni vasi!« Meško je upihnil luč, nataknil v naglici škornje, ker je grozno deževalo, pograbil brcvir, v temi še napačni del, vzel iz o^are prvo suknjo, letni svršnik in pelerino za dež, vse drugo je moro! pistiti. P*olcm so se polastili vsega Nemci in nemčurji. Upajmo, da bo država SHS imela vendar toliko moči in takega ropanja ne bo mirno pripustila.
P® maribor. dogodkih,
Nemško hujskanje proti mariborskim bogosljvcem.
Maribor, 29. jan. V nemških in nem-škutarekih krogih ter v časopisju se širijo zlobne vesti, da so prvi streli v ponedeljek padli iz mariborskega bogoslovja na množico. Uradno pa je dognano, da je to neosnovana in skrajno hudobna laž. Nasprotno, v bogoslovje je padlo sedem strelov, ki jih je vojaštvo oddalo v zrak, preden je oddalo salvo v množico. Nemci širijo lake vesti, da bi zvalili krivdo na dogodkih krvavega ponedeljka na slovenske bogoslovcc.
Neresnično poročilo o zastavi na mariborski škofiji.
Maribor, 29. jan. Poročilo, da bi bila s škofijske palače visela na dan demonstracij nemška ali kaka druga zastava, je popolnoma neresnično. Pač pa je rcsnica, da jc raz zvonik stolne cerkve ta dan vihrala frankfurterica. Izobesil pa jo je na lastno roko stražar v zvoniku, ki so ga podkupili Nemci. Mož je to svojo predrznost plačal z izgubo službe ter jč sedaj ri-čet v zaporu. Radi izobešenja nemške zastave na stolnici pa ne zadene nc škofa, ne župnika nobena krivda. Po stari navadi namreč razpolaga s stolpom mestni magistrat, ki nastavlja v stolpu tudi stražarja. — Sedaj vihra v stolpu slovenska troboj-nica.
Dogodki v Mariboru in Narodna vlada.
Predsednik Narodne vlade SHS v Ljubljani je v seji dne 29, januarja izrazil svoje obžalovanje nad tem, da so Nemci zlorabili bivanje ameriške misije v Mariboru za hujskanje proti državni oblasti in dejansko odpornost proti njej, vsled česar je prišlo do izgredov in krvoprelilja. Uradne preiskave so v teku. Narodna vlada bo izrekla o dogodku končno sodbo, ko dospe potrebno uradno poročiio.
Pogreb žrtev.
Maribor, 29. jan. (Lj. k. u.) Danes popoldne je bil pogreb treh žrtev zadnjih
mariborskih dogodkov. Dve ste bili pokopani v Podbrežju, ena v Studencih. Vojaške oblasti so ukrenile vse potrebno za vzdrževanje reda in miru, ki se pa ni kalil. Jutri se vrši ob istem času, ob pol 3. uri popoldne pogreb nadaljnih štirih žrtev.
Preganjanje slovenskih
esunc ?v na
Iz pisma begunca, ki se je vrafal domov na Koroško, a je moral vsled nemškega nasilja zopet nazaj, posnemamo sledeče podatke, ki pričajo o velikem trpljenju naših ljudi ter o podivjanosti koroškega nemštvu. Pismo slove: »Radovedni bodite, kako se je nam godilo v slovenskem Korotanu, kaj smo doživeli v 21 urah. Prišlo je nas 13 oseb na demarka^ cijsko črto, izkazali smo se z legitimacijami od Narodne vlade SHS v Ljubljani. Pustil je nas poveljnik takoj prekoručiti črto in trdil, rla "smo Jahko mirni iu da so nam v Podrož-čici, kjer je bilo v postaji štacijsko poveljstvo, nič ne moro zgoditi. Ko smo se približali kolodvoru, torej odločilnemu vojaškemu poveljstvu, so nas železničarji in vojaki (boljševiki prvega razreda) že oddaleč pozdravljali z grdimi in gnusnimi priimki in to tembolj, ker smo imeli v svoji sredi g župnika Fu-gerja (»ein Pfaff mu (S uberall dabei soin, na wartet, liurh \veden wlr ganz einfneh kalt machen«). Ko smo to slišali, smo bili popolnoma obupani, zakaj tudi ne, ko smo bili popolnoma izročeni milosti in nemilosti teh tolp katerih celo častniki ne morejo vladati.. Najpr vo smo bili predstavljeni nekomu nad-poročniku, kateri je bil sam največji hujskač, ki vojakov ni pomirjeval, ampak celo navduševal proti nam — kot svetovalca je imal tamošnjega železniškega uradnika, ki je bil svoj čas od nnše vlade od službe odstavljen in je bil vsled tega poln maščevanja. Nadpo-ročnik je nas peljal v čakalrico. napisal naša imena" ter naša prejšnja bivališča n Koroškem.. Mi srno vsi čakali, kaj bo. Zmagoslavno je zapovedal nadporofnik, da so z vložkom odpeljemo v Celovec na vojaško poveljstvo za koroško. Sedem mo/. z nasajenimi ba^-joneii so nas spremili v vlak in v Celovec. Vozili smo se dve uri. medtem je pa uradnik javil v Celovec in dni bržkone povedati tudi meščanom, da pridejo največji zločinci, ki so jih ujeli, ker na kolodvoru je nas pričakovala izdr.tna množica. Ura je bila šele pet in seveda še dan. Peljali so nas po glavnih ulicah, v dvorec (Burggasso), tam smo čakali pol uro, nato so nas peljali po novem trgu, kjer je bilo najživahnejše, v jezuitsko vojašnico, zaprli naa v II. nadstropju v eno sobo, kjer je bilo nekaj »pričen« brez odej, torej izključeno, da bi se mogli navaditi. Tam smo sedeli pol uro, to je bil uajbridkei čas, ker se je nam povedalo, da sploh ne bomo zaslišani, češ, da smo »zelo slabo klasificiram« s Podrožčice in da bedo nas odvedli v »Spittal an der Drau« in bomo internirani. A kmalu je narn prisijalo solncs boljšega upa, ko smo slišali »heraua alle. \vir gehen zur Landesregierung«. Zaslišal je nas policijski svetnik Spitzer, vprašal, zakaj smo pobegnili. Nato so se pogajali celovški gospodje v naši daljnji bodočnosti Seja zo bila končana. Sklep: vsi v vojašnico in zjutraj 23. januarja ob pol 8. uri na kolodvor. Pet je pa nas bilo, ki smo prosili, da nas pustijo spati v kakšni gostilni, češ da smo bolni. Dovoljeno, in stražar jo šel z nami k »Janarhu« in nas stražil. Drugi dan smo vsi skupaj šli z vojašnice na kolodvor, smo bili primorani kupiti na svoje stroške vozne listke do Podrožčice. V Podrožčici je nas zopet pričakovala omenjena drulinl in ua3 peljala v čakalnico II. razreda. Zunaj je pa stalo nekaj vojakov, med temi tudi eden od Marije nn Žili, (osebno ga dobro poznam, zdi so mi. da jc bil Fleiškcrnov), ki so bili silno ogorčeni in nas hoteli na vsak način napasti Bil sem na fronti in v težkih nevarnostih, a tako se še nikoli nisem bal v svojem življenju kakor takrat. Mislil sem, zdaj pa zdaj bo vrgel kak vojak ročno grnnato in mi smo vsi mrtvi. Pomirili so sc šelo nok;!.j, ko jim je nek stotnik. razlagal, da toga no smejo napraviti, češ da jc sedaj na Koroškem amerikanska komisija, na katero bi tnko ravnanje zelo slabo vplivalo. Stotnik je nam povedal, da koroški viadi ni znana točka, da se begunci smejo vrniti domov in da nas hoče peljati na do-markacijsko črto in nas oddati lam »kranjski« straži. To so jo zgodilo! Nepopisno je bilo veselje, ko iuuo bili pri svojih in varni zopet življenja. Torej gospod, ostanite pri nas na Kranjskem, ker duhovniki imajo žalostna stališča na Koroškem.
iz
Ministrski svet zns'opa regenta.
Eclgrad, 29. (Lj. k. u.) Službeni list objavlja nastopno brzojavko: Žcleč obiskati svojega prevzvišenega očeta, Njegovo Veličanstvo kralja Petra L, se bom nekaj časa mudi! izven naše domovine. Do povratka v domovino me bo zastopal v izvrševanju moje ustavne kraljevske oblasti naš ministrski svet v okviru ustavnih pravic. — Aleksander.
Regent Aleksander potuje v Pariz.
Atene, 29. jap. (Lj. k. u. — Brezžično.) Regent Aleksander je odpotoval iz Aten na Francosko. Njegovo potovanje nima oficijelnega značaja. Regent Aleksander potuje v Pariz ineognito, da se tamkaj pogovori z raznimi na mirovnem posvetu udeleženimi delegati.
Podpolkovnik Turudja v jugoslovanski armadi.
Belgrad, 29. (Lj. k. u.) Znani podpolkovnik v bivši avstro-ogrski armadi Stanko Turudja je v jugoslovansko r.rmado bil sprejet kot pehotni podpolkovnik.
Italijanska nasilja.
Split, 28. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Vsled aretacije Jurija Carica v Jelši, nadzornika navtičnib šol, je pokrajinska vlada vlomila najodločnejši protest pri tukajšnjih poveljnikih ameriških, angleških in francoskih ladij. Včeraj so ta poveljništva sporočila vladi, da je bil vsled njihovega posredovanja Juraj Carič izpuščen na svobodo in da pride danes v Split iz Šibemka, kamor so ga bili odvedli iz Jelše.
Eiograd na Moru (Zaravecchia), 24. (L), k. u. Zakasnelo.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Italijanska okupacijska oblast je prepovedala izvešanje ententnih zastav, namreč ameriških, francoskih in angleških. Italijani zahtevajo, naj se izve-šajo samo italijanske ali pa ententne skupno z italijanskimi. Jugoslovanskih ne dovoljujejo na noben način,
Italijani v Čspovana.
Poročajo nam: V čepovanu imamo veliko laškega vojaštva, ki 90 vede tako. kakor da misli ostati stalno pri nas. Popisali so kmetu vse, posebej še vozove in živino. Snubijo nas in nam obetajo vse mogoče dobrote in ugodnosti, toda svojih obljub dosedaj še niso uresničili, ker tudi nemorejo. Laški vojaki so lačni in brskajo po žitnih njivah za krompirjem. Tudi kradejo radi perutnino, da so izginile skoraj vse naše kokoši. Enako je z dr-vami. Karabinijeri so preiskali vse hiše ter odvzeli vse, ako so sumili, da je to ali ono vojaška last. Srčno si želimo, da bi izginila ta nadlega /. naše zemlje ter odšla tjakaj, odkoder se je pritepla. Od ostalega sveta smo po-oolnoma ločeni; ne dobivamo ne pisem, ne časopisov, vendar slišimo govorice, da Italijani ne bodo doltro pri nas. Prosimo vas ljubi '•obratje. potrudite ?e, da nas rešite neznosnega laškega jarma! — čepovancL
Hjusnia poročila.
Načrt za zvezo narodov.
London, 28, jan. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Listi objavljajo angleški načrt za zvezo narodov. Načrt določa za vse delegate manjši izvrševalni svet in trajno tajništvo. Nemčija bo za sedaj izključea, a ne za dolgo časa. Za uravnavo spornih vprašaDj naj se ustanovi razsodišče, ki bo poslovalo do ustanovitve trajnega razsodišča za mednarodno uravnavo spornih vprašanj. V nastopnih primerih se bo uporabljala sila; 1. ako sc namerava država vojskovati, nc da bi dovolila zvezi narodov, razpravljati o sporu. 2. Če se podvrže ena izmed nasprotujočih si strank izreku razsodišča, druga pa odločitev sodišča ne pripozna. Skrbeti se mora za javnost pogodb in za razvcljavljenje gotovih pogodb, ki nasprotujejo načelom zveze narodov. Glede razorožitve menijo, da ne zadostuje odprava splošne vojaške dolžnosti. Nameravajo izreči načelo, da nima nobena država pravice, imeti tako močne oborožene sile, ki bi upravičile domnevo na
morebitne napade.
' i'
Čehi in Poljaki
Berlin, 29. jan. (Lj, k. u.) Glasom Dun, kor. urada poroča »Vossische Zeitung« iz Vratislave: Iz Bogumina javljajo, da krožijo vesti o prodiranju proti grofovini Klad-ski. Med čehcslovaškimi četami v Bogo-tninu govore, da se prične prodiranje proti Ratiboru, ko bo boj s Poljaki končan.
Italija za spojitev Nemške Avstrije z Nemčijo,
Berlin, 28. (Lj. k. u.) Kakor poroča »Berliner Tageblatt« iz Chiassa, se »Cor-riere de.Ua sera« odkrito zavzema za uresničenje zahteve dr. Bauerja po združitvi Nemške Avstrije z Nemčijo. Z ustanovit-v;:o podonavske federacije ob italijanskih mejah bi nastala rova sila, ki bi v nasprotju s staro Avstro-Ogrsko, ki je gravitirala proti Balkanu, s svojimi težnjami po Jadranu ogroževala Italijo. Iz navedenih razlogov se morata Nemčija in Italija sporazumeti v tem vprašanju.
Vojaški sveii v Italiji prepovedani.
Curib, 29, jan, (Lj. kor. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Italijanska vlada je najstrožje prepovedala ustanovitev vojaških svetov. Orlando odide v Rim in nato za nekaj časa v Milan, kjer je torišče revolucije.
, Boljševiki na Angleškem.
Berlin, 29. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) »Times« poročajo o boljševiškem zborovanju, ki je bilo 18. jan. v Londonu in na katerega so imeU vstop samo povabljeni. Na tem shodu so razpravljali o organizaciji generalne stavke kot prvem koraku do revolucije. Natflašalo se je, da imajo v
rudarski organizaciji mnogo pristašev ter da je mogoče pridobiti jih tudi med železničarji in transportnimi delavci. Določili so se odseki za preskrbo revolucionarjev in njihovih družin s kurivom in živili.
Iz Portugalske.
London, 28. jan. (Lj. k. u,) Reuterjev urad poroča: Kralj Manuel je v Londonu in ne namerava odpotovati na Portugalsko.
Lizbona, 28. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Vlada je odstopila.
Volitve v prusko narodno skupščino.
Berlin, 29. jan. (Lj. k. u.) Dun. k, urad poroča: Do polnoči je bil znan izid volitev za prusko na-odno skupščino iz 20 volilnih krogov od skupno 23 volilnih krogov. Izvoljeno je: 59 demokratov, 137 večinskih rocislistov, 24 neodvisnih, 16 pristašev nemške ljudske stranke, 39 članov nemške narodne stranke, 65 kandidatov centra in 1 kmetijski demokrat.
+ Jugoslovanska akademična omla-dina je izdala ognjevit poziv »Narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev«, V njem opozarja, kako jc naš narod znal braniti svojo posest v bivši Avstriji. Jedva pa je ta razpadla, izlega Italija svoje roke po naši zemlji.. Vsak apel na vest današnje službene Italije jc brezuspešen. Namesto j bratske zveze nam prinaša Italija nova nasilja. Zato je nujno potrebno, da se j vzdramimo in branimo svobodo in jedin- i stvenost svoje domovine. Popolna svoboda ali pa nov boj bodi naše geslo. Podpirati nas morajo v našem stremljenju v smislu svojih načel drugi evropski narodi, posebej še Amerika, Z besedami; »Slovenci, Hrvati, Srbi, na plan!« končuje poziv akad, omladine. Trd in težak bo še boj, ki ga imamo vojevati nasproti tisočletnemu pohlepu naših sosedov, zato pozdravljamo z veseljem vsakogar, ki stremi po konsolidaciji naših vrst v obrambo naših tal.
-j- Na zborovanju krajevnih odborov S. L, S. v Radovljici je bil izvoljen za delegata v pokrajinski zbor Iv, Finžgar, župan na Breznici, za namestnika F. Brton-celj, Jesenice, V vodstvo S. L. S, za sodni okrai Radovljica: dr. Benedik, Bled, Iv. Rozman, posestnik, Bitnje, za sodni okraj Kranjska gora: Smolej Anton, Dovje, Rozman Peter, Jesenice, Pri tem zborovanju se je ustanovila zveza krajevnih odborov, sestoječa iz njih predsednikov.
-L Švicarski hujskač zopsr Slovence.
V našem listu smo že omenili Frica Bu-serja, ki po ^švicarskih listih podlo blati Slovence. Kakor izvemo zdaj iz »K. T.«, je imenovani po svojem poklicu ;;Diplom-lindwirt« na tehnični visoki šoli v Curi-liu levica), tačas pa tajnik koroške vnov-čevalnice za živino v Celovcu! Znano je, da je ta vnovčevalnica med vojsko napravila na milijone in milijone dobičkov in odirala po svojih nemških komisarjih, imenujemo samo Geinspergerja v Preva-Jjih, zlasti slovenske kmete, dočitn je pa nemškim in nemškutarskim velikašem prizanašala! Duša vnovčevalnice je znani narodni odpadnik Vinko Schumy, ki je ves čas vojske v varnem zaledju vodil to dobičkanosno podjetje, pri tem sam obogatel in dobil še povrh naslov cesarskega svetnika. (O, tudi Kranjci poznajo take v t ste Šumijev in Buserjcv pri vnovče-valnici!) Dunajska vlada je zdaj Fricu Bu-serja dala naslov »inžener«, njegove članke pa razširjajo zdaj še v posebnem nemškem listu »Karntner Landmannschaft«, ki ga oddajajo brezplačno po vsem Koroškem v svoje agitatorične namene. Vodi ta list in ga napolnjuje z vso mogočo protislovensko gnojnico profesor dr. Herman Graber v Celovcu, založbo pa ima »Landc.v-usschuss fiir Karaten«. To pove dovolj! Kakor v blaženih časih bivše Avstrije hočejo nemški valpeti še zdaj vihteti svoj bič nad koroškimi Slovenci. Upamo pa, da se jim kmalu skrha, zlasti še, ko je samo še — papirnat.
~r Maniiestacijski shod praških katoličanov. Dne 24. t. m. se je vršil v Pragi maniiestacijski shod čeških katoličanov. Na shodu so sprejeli naslednjo resolucijo: Zbrani pristaši čehoslovaške ljud. stranke izjavljamo, da se bomo z vsemi silami trudili, da bi samostojna čehoslovaška država — zgrajena s tolikimi težkimi žrtvami vseh pošten* čeških ljudi in vseh čeških političnih strank — postal in ostal pravi in ljubljeni dom vsega naroda, vseh njegovih strank in slojev, ter da bi slonel na popolni republičanski svobodi in resnični demokraciji. Izjavljamo hkrati, da želimo iz vsega srca, naj bi se vsa kulturna vprašanja, katerih pravični rešitvi se nikdar in nikjer nc bomo ustavljali, rešila sporazumno s tega vidika prave svobode in de-mokraciie, toda ne v sedanji narodni skupščini, ampak šele v prihodnji zbornici, izvoljeni na podlagi splošne, enake in tajn? ter direktne in sorazmerne volilne piavice moških in žena, Pozivamo vlado,
naj bi poskrbela, da bi se mogle te volitve izvršiti čim prej.
Italijanski patriotje v Trstu. Edv.
Lazonc sc v »Journal de Debats« norčuje iz tržaških laških patriotov, ki so pred vojno bili vneti Italijani ,med vojsko že vnetejši Avstrijci in sedaj najbolj vneti Italijani z največjimi italijanskimi kokao-da-mi. Škoda, da nam imenuje le eno ime: princ Turn Taxis, ki je branil Avstrijo v Boroevičeveni zaledju in v njegovem varnem spremstvu. Danes se ta devinski gospod piše le še »principe Torre e Tasso«. Drug tak junak je zopet iz Boroevičeve okolice, ki se je vojskoval zoper Italijo v Postojni, sedaj pa je pri vseh Italijanskih slovesnostih prvi. Ententin časnikar našteva več takih slučajev in na koncu pravi: »Za taka nizka bitja brez prepričanja ima pomen le lastna korist. Zlato tele še vedro stoji," — Da, tako je! In tako je tržaško italijanstvo. V ententi se vendarle malce bliska in svetlika, kaj je resnice na tržaškem italijanstvu.
+ Koroški »Baaornbnnd« je med kandidate za dunajsko narodno skupščino postavil tudi znane nemškutarje: Anton Wieser na škofjemdvoru, Jos. Krasnig v Svetnivasi in Jos. Glantschnig v štebnju pri Velikovcu, a na takem mestu, da skoro gotovo no bodo izvoljeni. Tako se Nemci sami norčujejo 7. nemškutarji!
Iz Rusije prihajajo boljševiki. Kot poročajo iz Budimpešte »Tagespošti«, se vrača iz Rusije vse polno ujetnikov, ki so vsi prežeti ■/. idejo komunizma. Od sovjetsko vladeiso dobili tudi trinogo denarja, da širijo svoje ideje v Evropi. Tako n. pr. je bil član ruskega so-vjeta sedanji načelnik madžarske komunistične stranke, Bela Kun, ki je izdajal v Pe-trogradu boljšo viški list, pisan v madžarščini. O njem govore, da je prinesel s seboj več milijonov rubljev, ki so materialna podlaga za ustanovitev lista »Rdeči časopis« in za plačo rdeče gardo, ki jo namerava sestaviti. Iz Rusijo pa prihaja, vedno več boljševikov z bogatimi denarnimi sredstvi. Vendar pa v Budimpešti' niso kaj gorki za komunizoui, pridružil so mu je duševni proletarijat, brezposelni delavci in sodrga, ki ji je samo za denar. — Tako »Tagespošta«. — Mlada madžarska republika itna vse polno skrbi; od vseh strani jo stiskajo vidni nasprotniki, nevidni pa rujejo tiho od spodaj navzgor. Prejalislej bo konec te judovsko-kapitalistične tvorbe, — ostauka izza prejšnjih časov.
ei® pcnric®«
—	Vsem prijateljem treznosti. Tabor Svete vojske se je izvršil lepo. S tem pa delo moralne vzgoje ljudstva nikakor ni končano. Započeto delo je treba nadaljevati in v podrobno izpeljati, V to svrho vabi »Sveta vojska« vse prijatelje treznosti na petek (31. januarja) ob osmih zvečer v Brezalkoholno gostilno (Union). Pridite prijatelji treznosti vseh strank! Vsi, ki želite pri plemenitem delu kakorkoli sodelovati — zlasti še zastopniki raznih društev in kor-poracij — vsi, ki se želite Sveti vojski pridružiti kot člani, in vsi, ki se za to delo le zanimate — dobrodošli!
—	Cankarjev večer na Vrhniki priredijo v rojstnem kraju našega velikega pisatelja in pesnika Cankarja v soboto, dne 1. svečana t. 1. v dvorani ^Društvenega doma« literarno-recitatorski večer njegovi prijatelji in čestilci; pesnik Oton Župančič, dr. Pavel Grošelj, dr. Ivan Lah in dr, Jos. C, Oblak, ki bo predaval o »Can-lsarju-popotniku, prijatelju prirode in vernem slikarju vrhniške okolice«. Za ta večer vlada na Vrhniki in okolici splošno zanimanje.
—	Rektor katoliškega semenišča v Sarajevu je postal naš rojak p, Anton P r e š e r n.
—	Predsednik deželne vlade za Slovenijo gospod dr. Janko Brejc sprejema stranke do preklica samo v torek, četrtek in soboto od 11. do 1, ure popoldne.
—	Za mirovno konferenco so velike važnosti operativni akti bivše soške armade ter spisi in dnevniki posameznikov, ki so se udeleževali poslednjih bojev. Prosi sc, da se pošljejo akti ter dnevniki in spisi, slednji če mogoče s skico II. vojnemu okrožju v Ljubljani. Za važne akte se bo izplačala nagrada in se isti na zahtevo vrnejo.
—	Hugon Widmayer. Truplo rezervnega poročnika Hugon Widmayerja, ki ga je v Spodnjem Dravogradu zavratno umoril neki nemški kmet, se najbrže že tekom jutrišnjega dopoldne prepelje v Ljubljano, da ga tukaj položc na mrtvaški oder. Ker jc mladi mož svoje življenje končal v službi domovine, katero je branil kot poveljnik neke topniške baterije, mu je pred-sednišlvo deželne vlade za Slovenijo priznalo vojaški pogreb na državne troške. Kdaj se pogreb izvrši, se bo pravočasno sporočilo. Vsekakor ga k večnemu počitku pri Sv. Križu v Ljubljani polože šele v petek, 31. jan. Pričakovati je, da to žrtev nemške podivjanosti na poslednjem potu spremi vse narodno občinstvo in svetu pokaže, da se zaveda, koliko zahvale je dolžno junakom, ki stoje na naši severni meji, da jo branijo pred nemškim imperialističnim pohlepom. — Leta 1884. v Ljubljani kot sin uglednega trgovca s pohištvom in hišnega posestnika rojeni Hugon Widmaycr je kot tehnik početkom vojne moral v vojake jn ie služboval na raznih
frontah, V porotnika je bil poviSan Seje
zadnji čas, ker mu je avstrijska vojaška oblast kol zavednemu »Slovencu delala težave, kjer je mogla. Ob početku naiih bojev na severni meji sc je takoj priglasil in prostovoljno na bojišče odšel s prvo slovensko baterijo. Simpatični mož je imel iskrenih prijateljev povsod, kjerkoli je služboval. Bodi njegovemu spominu iz« kazana primerna čast!
—	Slovenskim zdravnikom. Kraljevi minister za narodno zdravstvo v Belgradu je predsedniku deželno vlade za Slovenijo sporočil nastopni poziv: V oblasti Srbije je potrebno veliko število honorarnih sreških (kotarskih, okrajnih) zdravnikov^ ki bi morali službo nastopiti takoj. V to svrho pozivlje ministrstvo za narodno zdravje vse zdravnika; ki so voljni sprejeti tako službo, n?i :c mudoma OsebnO prU javijo ministrstvu :•:;■. narodno zdravje VI Belgradu, kjer se 'juri odkaže službeno mesto" v posamertih srezih (kotarfih, okrajih) v Srbiji. Mesečni honorar saaia 600 dinarjev. Vrncio se jim potni troškl in se jim prizna šest dinarjev potovalnih di« jet na dan.	(
—	Slepar v častniški oblekL Pred ne* koliko dnevi jc v Laški trg s Hrvatskega prišel neki bataljon. Naslednji dan sa je istotam pojavil neki srbski nadporočnik iu iskal stika z vojaštvom. Kmalu pa se Je pola.zalo, da sploh ni nikak srbski časti nik, ampak slepar, ki se je v srbsko tmi« formo odel samo zato, da bi mogel lažja občevati z jugoslovanskim vojaštvom tet ščuvati k nepokorščini. Ko so naši vo« jaki spoznali, kako in kaj, so ga prijeli in ga dali odvesti v Celje v zapor. Sleparju pa se je posrečilo pobegniti. Poživljamo občinstvo, da naj pomaga vojaškim in varnostnim oblastem pri zajetju zločestnikov< ki jih naši narodni in državni sovragi v velikem številu pošiljajo med nas, da bi med nami povzročali nered in oslabili našo moč, Treba je, da smo napram tujcem, nad vse oprezni in kar najbolj nezaupni vse dotlej, ko mine doba, v kateri naši ne-prijatelji napenjajo vse svoje sile, da naj oškodujejo, kjerkoli in kadarkolL	'
—	Odboru za prireditev slovenskega oddelka na mednarodni umetniški razsto vi v Parizu je narodna vlada dovolila dva tisoč frankov za okras in aranžma raz« stavljenih slovenskih umetnin.
—	Domači ufitelj. Poljak, ki je vsled vojnih razmer moral ostati na Kranjske®, bi rad dobil službo kot domači učitelj francoščine, angleščine, ruščine, poljščine ali ukrajinščine.
—	Zanimiva obletnica v zgodovini Habsburžanov. To dni je trideset let, odkar je ležal na mrtvaškem odru Rudolfi edini sin Franca Jožefa I, Spominjamo se, koliko neresnice so takrat uradno pisali, da bi prikrili ljudstvu vso notranjo moralno gnjilobo vladarske hiše. Sedaj se sme poudariti resnica! Prestolonaslednika Rudolfa je ubil zaročencc gdčne. Večera s tem, da ga je udaril s šampanjsko steklenico po glavi, Udarec je bil tako silen, da je prebil kosti in razmesaril del obraza. Da bi ljudje tega ne opazili, je bilo Rudolfovo truplo visoko na kalafalku in rane skrbno zadelane t voskom. Umor se je izvršil v lovskem gradu Maierlingu. Rudolf se je hotel ločiti že prej od Štefanije in jc med drugimi občeval tudi mnogo z znano Aglajo Auer« spergovo.
—	Plenilce, tatove in boljŠevike V Sudan! Francoski poveljnik na Ogrskem je ukrenil, da naj se polove vsi plenilci« tatovi, hujskači in boljševiki. Vse te zločince bodo transportirali v Solun, odtod pa jih bodo pregnali v afriški Sudan, kjer nikomur več ne bodo mogli škodovati. — Zoper transport plenilcev in tatov v Su-» dan bi ne bilo ničesar omeniti. Mislimo pa, da bi se bolj izplačalo, ko bi povzročitelje boljševizma najprvo vzeli na piko — tudi pri. nas. To so vojni dobičkarji, oderuhi in drugi taki elementi, ki še danes uganjajo svojo žalostno obrt na škodo ljudstva. Škoda, da nimamo mi Sudana, da bi najprvo te ljudi shranili tam.
—	Tovarišem srednješolskim učiteljem risanja. Ker bod« tudi v naši stroki potreba na-praviti učni načrt, vas poživljam V6e, ki že jiodučujete in ki bodete podučevali, da so zglasite in mi sporočite svoje mnenje, kedaj bi se lahko sestali, da se o poduku risanja na slov. srednjih šolali pogovorimo in vse potrebno ukrenemo. Ko dobim dovolj odgovorov,'bodem javil čas in kraj sestanka v istih dnevnikih. — Prof. V. Cotič, akad. slikar na drž. gimnaziji v Mariboru.
—	Kranjski fantje slov. plan. polba V. stotnije na koroškem bojišču pošiljajo vsem zavednim fantom in dekletom srčne pozdrave. Desetniki: Lorencj Pavel z Iga, Korbar Stanko, Ljubljana, poddes.: Križ Oton, Ljubljana, Stupnikar Peter, Slavina. Cankar Martin, Ig, strelci: Suligoj Stanko, Ilirska Bistrica, Tomažin Jožef. Vrhe. Marinko Valentin, Ljubljana, Potokar Gabrijel, Ljubljana, Ser-jun Franc Idrija, Tomazin Anton, Logatec, Gladek Ivan, Rovtc, Flander Valentin, Železniki, Šparovec Alojzij, Zigava vas. Upamo, da se nam doma ostali bojazljivcl kmalu pridružijo, ter nam pridejo na pomoč, da ohranimo našo ljubljeno domovino pred svabskimi barbari.
—	Javen poziv narodnim Stražam na Štajerskem! Ob priliki preobrata je podpisani
urad posodil z ozirom na grozečo nevarnost od strani različnih tolp, ki so ogrožale po Spodnjem Štajerju naše prebivalstvo, Narod-
n!m straSam ln posameznikom različne vojaško predmete, obleko, puške m strelivo. Ker od posameznih odgovornih oseb, ki so sprejem potrdile, nismo na tozadevne dopise prejeli se stvari nazaj, aLi pa ne vseh, pozivam tem potom še enkrat vsa vodstva bivših Narodnih straž, občinske zastopnike in posameznike. da prineso, oziroma pošljejo do 8. februarja t. 1. vse vojaško predmete, obleko, pu-Ske in vso strelivo nazaj v podpisano pisarno v Celju, grajska vojašnica. V lastnem interesu vsakega člana bivše Narodne etraže je, da se prepriča, Jeli se je oprema že vrnila, ker sem v nasprotnem slučaju prisiljen, potom sodišča stvari iztirjatl. Stroške in posledice naj potem vsakdo sam seb! pripiše. — SHS Celjski peSpoIk, predstojnik računske pisarne.
—	Iz Lofi prt Konjicah smo prejeli obširen dopis. V njem se dopisnik pritožuje, da pusti žandarmerija in politična oblast nem-skut&rje neovirano hujskati proti naši Jugoslaviji ln prepevati svoje žaljive pesmi, zra, ven pa popivati redno čez policijsko uro. Pri hujskanju se posebno odlikuje grajščak Posek ter gostilničar in mesar Valant. Sin Vs-lantov je celo streljal na slovenske fante, ki so zavračali nemškutarsko izzivanje. Gotovo bodo morale posvetiti naše oblasti več pazno-sti raznim hujskačem in prav -^obro bo, ako politična oblast natančno prei % v kolikor so pritožbe utemeljene ter krivce kaznuje. Da bi smel vsak nemškutar pitati z izrazi: »Hun-de«. »Schweine«. »Mčrder«, »Rftuber« itd., to pač na noben način ne gre.
—	Razpis službe. Pri okrajnem glavarstvu SrfS v Ljubljani je uamestiti okrajnega slugo. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene e dokazili o starosti, o državljanstvu, o dosedanjem službovanju in z zdravniškim spričevalom. o sposobnosti za izvrševanje službe naj bo vlože do 10. februarja 1919. — Mesečna plača 90 K in sedaj 100% draginjske doklade. — Vojni invalidi imajo v smislu naredbe Narodne vlade SHS v LJubljani št. 115 z dne 20. novembra 1918 uradni list št. 12 prednost.
Uubll&Rsk® novice*
lj Slov. kat. akad. starešine vabi podpisani na sestanek, ki se bo vršil v torek (ne v četrtek), dne 4. februarja ob uri zvečer v Rožcah Uniona. Predava tov. Avsenek o boljševizmu. — Bog. Remec.
lj Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani vabi k Valentin Vodnikovi tlav-nosti, ki jo priredi v spomin stoletnico njegove smrti na Svečnico, dne 2. februarja 1919, v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 8t. 12. — Pričetuk točno ob 5. uri popoldne. Spored: 1. A. Foerster: Zbori iz »Venca Vodnikovih pesni«. 2. Dr. B. Ipavec: Ilirija oživljena. Moški zbor. 8. Govor. 4. Slovenija oživljena. Dramatična scena; zložil J. Bile. Osebe: Vodnik. — Cojz. — Linhart. 5. Cigan čarovnik. Veseloigra v dveh dejanjih s petjem. Spisal dr. Janez Ev. Krek. Vstopnina: Sedeži
I vrste 3 K. II. vrste 2 K, III, vrsto 1 K 50 vin., stojišča 1 K. Predprodaja vstopnic: Na Svečnico ob 10. uri dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12, in pred pričet-kom slavnosti pri blagani.
lj Odbor ljubljanskih prosvetnih društev. Danes v četrtek 30. januarja ob 8. uri zvečor v Ljudskem domu (I. nadstropje) sestanek cerkvenih in društvenih pevovodij ter drugih ljubiteljev lepe pesmi. Poroča g. prof. Bajuk, jutri v petek 31. januarja točno ob pol 8. uri zvečer sestanek režiserjev in igralcev v naf-ih prosvetnih društvih." Vabimo naše društvene delavce k udeležbi.
lj šentpotersko prosvetno društvo. Danes v četrtek, dne 30. januarja ob pol 8. uri zvečer predava g. prof. dr. Mantuani. »O ženski modi«. S tem predavanjem otvori g. predavatelj vrsto svojih predavanj »Rane na našem narodnem gospodarskem telesu«. Vabimo posebno naše ženstvo k predavanju.
lj Gospodinja ln služkinja. O tem predmetu bo v stolnici na Svečnico popoldne ob pol i. uri stanovski cerkven govor, h kateremu se vabijo zlasti gospodinje in služkinje.
lj Ljubljanskemu učlteljstvn. Dne 17. februarja se začno za ljubljansko učiteljstvo tečaji za priučitev srbohrvaškega jezika, ki bodo trajali do konca šolskega teta Obisk teh tečajev je za vse ljubljansko ljudskošolsko učiteljstvo obvezen. Poučevalo se bo v treh skupinah. K I. skupini pripadajo: U in IV. deška. I. dekliška, salezijanska in barjanska šola. Poučuje dr. Fr. Ilešič. Lokal: Šolsko poslopje I. mestne dekliške šole pri Sv. Jakobu, čas: ob torkih, četrtkih in sobotah od B do 7 ure zvečer. V II. skupino spadajo: lil in V deška, III. dekliška in zasebna nemška dekliška Sola. Poučuje prof- P- Lokovšek. Lokal: I. državna gimnazija Čas: pondeljek, sreda in petek od pol 6. ure do pol 7. ure zvečer — K III. skupini spadajo: I. deška, šišenska deška in dekliška šola, gluhonemnica m zasebna nemška deška Sola. Poučuje V>ro.f Iv-Mazovec. Lokal: šolsko poslopje državnega učiteljišča. Čas: pondeljek, četrtek in sobota od 5. do 6. ure zvečer. - Za letos se uvede: Bukvar za srpske osnovno škole od fetevano-viča in Mirko Divkovičeva čitanka za I. gimu. razred z akcentovanimi berili; po možnosti se bodo čitale tudi Junačke narodno pesmi hr-vatslto-srpske, izdanje Matice Slovenske leta 1913. — Pouk bo brezplačen.
lj Oskrbovalnica za matera in dojenete te jo otvorila v Bclhovnovi ulici št._ 15, III. nadstropje, desno slopnjiščo. Opozarjajo se na to v&e matere. Oskrbovalnica je brezplačna ter za stranke odprta vsak dan od 2. do ure
pOP<l]dlpouk na gremljainl trgovski Soli se
tačne zopet v nedeljo, dne 2. februarja, ob 8. uri zjutraj, v poslopju I. mestne deške ljudsko šole v Komenskega ulici (na Ledini). Poučevalo se bo ob nedeljah m četrtkih.
lj Društvo slovenskih notarskih kandidatov v Ljubljani vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrši dne 9. svečana 1919 ob 2. uri popoldne v gostilni pri * Mraku-na Rimski cesti štev. 4 v mali sobi na desno. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občuem zboru, 2. poročilo o stanovskem položaju, 3. reforma notarskega reda, 4. slučaj-
D0Stlj Opozarjajo se vsi slov. vrvarski mo|-itrL da se zanesljivo udeležijo dne 2. svečana (na Svečnico), kakor že vsakemu poroiano, važnega sestanka ob 2. uri popoldne v pisarni Ivana N. Adamiča, Sv Pc-lra r««ta 31.
lj Protest gostilničarjev. Danes vse protestira. Včeraj ob 2. uri popoldne se je vršilo v Mestnem domu v Ljubljani protestno zborovanje gostilničarskega društva proti nared: bam Narodne vlade, s katerimi je gostilmSki
stan zelo udarjen. Otvoritelj shoda je omenjal letake »Svete vojske« v mestu in dejal, da so li ljudje napačno informirani, ker so gostilničarji tudi za boj proti alkoholu in se potegujejo samo za poštene gostilničarje, ki so v korist družbi in državi. Odredba, da se ne sme točiti dopoldne, je hujša od one, da se morajo gostilne zapreti ob osmi uri zvečer, ker kmet, kl IPr.,.d? zjutraj v mesto, nima kam iti. A tudi policijska ura ob osmih je neznosna, ker se je navadno največ potočilo med 8. in 10. uro. Na ta način, da bi bilo vseeno, če bi gostilne za-
B,: .aj° so sestavili spomenico na vlado, 'alje ie dejal govornik, da je gostilniški stan mnogo pretrpel med svetovno vojno, prihajala ic.odredba na odredbo, v Jugoslaviji pa so prišli iz dežja pod kap. Predlaga, naj se pokličejo v taki zadevi zraven tudi zastopniki gostilničarskega stanu, da se bodo skupno sporazumeli, Z 10. uro bi bili že danes zadovoljni. Nato so prebrali spomenico, ki zahteva v imenu 3000 članov društva: 1, da se odpravi prepoved glede dopoldanskega točenja; 2. da le omejitev žganjetočev brezpomembna, da bi »e kozarček smelo dati za zajutrek; 3, da se zvečer gostilno zapirajo ob desetih (a poleti ob 12. uri, ker so do 10. ure kmetje še na polju); 4. da pozdravljajo naredbo, v kolikor se obrača proti pijančevanju in da je prav, če se kaznujejo gostilničarji, ki iz dobičkanosuih ra?logov silijo pijačo. Tudi so sprejeli predlog, naj bo časovna razlika med gostilniško in kavarniško policijsko uro dve uri. — K besedi se je oglasilo še več govornikov, ki so vsi poudarjali, da je s to vladno odredbo ogrožen krčmarski slan. Oglasili so se tudi oni, ki bo plačah kako kazen, in so tudi protestirali.
lj Priglašcvanje stanovanj. Samo ona stanovanja je treba priglasiti, ako je število sob večje, kot število oseb (odraslih rodbinskih udov), ali če ima najemnik več kot 4 stanovanjske prostore brez ozira na Število oseb in to pismeno mestnemu eks-peditu (Mestni trg štev. 27, III.),
lj Hišni posestniki in nalemr.ikl stanovanj občin Ljubljane, Zgornje Šiške. Most in Viča so opozarjajo na razglas mestnega magistrata o dolžnosti naznanitve stanovanj in stanovanj skfli delov. Ta naznanila imajo podati do dno 3. februarja, v pisarni mestnega ekspedita (Mestni trg št. 37 lil. nadstropje, ker bi sc sicer občutno kaznovali.
lj Obči pokojninski zavod za nameščenca v Ljubljani nas naproša za priobčenje naslednjega naznanila. Za skorajšnji začetek poslovanja tega zavoda so dela in predpriprave v polnem teku. Začasno posluje zavod skupno z Delavsko zavarovalnico zoper nezgodo v Ljubljani, Turjaški trg št. 4 I. nadstropje. Redno poslovanje bo omogočeno začetkom meseca marca. Do tedaj bodo dotiskane tudi vse potrebne tiskovine za prijavo nameščen-cov itd. Vplačevanje premij se naj no vrši med tem časom in zavod poživlja vse službo-dajnike da naj shranijo ta denar dokler se jih ne bo pozivalo na rodno vplačilo. Nujne zadeve se rešujejo sprotL
lj Delavska zavarovalnica zoper nezgodo v Ljubljani nas naproša za priobčenje naslednjega nazjiariila, Za skorajšnji začetek poslovanja tega zavoda so dela in predpripravo v polnem teku. Začasno posluje zavod skupno z Občim pokojninskim zavodom za nameščence v Ljubljani, Turjaški trg št. 4 I. nadstropje. Redno poslovanje bo omogočeno začetkom meseca marca. Do tedaj bodo natisnjene tudi vse potrebne tiskovine itd. Vplačevanje prispevkov se naj ne vrši med tem časom in zavod poživlja vse podjetnike, da naj shranijo ta denar, dokler ne bodo pozvani na redno vplačevanje prinosov. Nujne zadeve re-šujo zavod sproti.
lj Odvetnikoml Tisto tovariše, ki so bili med vojno vpoklicani, vabim na važen pome-nek dno -i. februarja 1919 ob 3. uri popoldne v moji pisarni nasproti Uniona. — Dr. Ivan Lovrenčič. odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8.
lj Z nemške gimnazije. Pogodbenim potom je narodna vlada zopet sprejela za tekoče šolsko leto v službo na državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani: ravnatelj dr. Lovro Trcttcr, profesorji dr. Josip Bischof, Ivan Hille, dr. Oton Jauker, Josip Lob, Josip Nerad in Hugo Pcdrasek, dalje namestni učitelji Arnold Gratzc, V/alter Rizzi, dr. Bruno Steltinger in dr. Alojz Schimanlo, Vodstvo zavoda obdrži profesor dr. Josip Jerše, kot pomožna moč za uradniške posle se mu prideli ravnatelj dr. L. Tretter. Profesor Adrijan se ne more sprejeti v službo, ker so vsa mesta že zasedena.
lj Sobna oprava. Opozarjamo na inserat z istim naslovom.
ITALIJANSKI LISTI PROTI DR. KOROŠCU.
Ženeva, 29. Italijanski listi hudo napadajo ministrskega podpredsednika dr. Korošca radi njegovega zadnjega govora v Ljubljani, v glavnem stanu protiitalijan-ske propagande, kakor pravijo italijanski listi. Ta govor vsebuje najhujši srd proti Italijanom, ki so vendar zavezniki Srbije.
ITALIJA PRIFRAVLJENA ZA VOJSKO Z JUGOSLAVIJO.
Ženeva, 29. jan, Čehoslov. tisk, urad poroča: Italijanski general Badiglio od italijanskega glavnega stana je izjavil poročevalcu lista »Messaggero«, da je Italija do sedaj demobilizirala 900.000 mož. S tem je Italija v prvi vrsti med zavezniki in ne misli dalje demobilizirati. Italija bo skušala udejstviti svoje zahteve z dokazi, vendar pa mora biti na vsak način na vojno z Jugoslavijo pripravljena. Ko bo mir formalno podpisan, bo Italija prva, ki bo z veseljem začela popolno demobilizacijo.
NOVI REKTOR BELGEAJSKEGA VSEUČILIŠČA.
Belgrad, 29. Dr, Bogdan Gavrilovič jc polrjen za rektorja vseučilišča,
SRBSKI URADNI LIST. ,
Belgrad, 29. Dne 26. je izšel uradni list pod imenom »Zvanične Novine«.
NOVI PREDSEDNIK BOSENSKE VLADE.
Sarajevo, 29. Za predsednika bosen-skw vlade je imenovan Atanazije Šola.
PREKI SOD V BOSNL
Sarajevo, 29. Zemaljska vlada je proglasila preki sod za okraj Stolac.
UPOR MAŽAROV V BAČKI IN BA-NATU.
Z".grcb, 29. Pred nekaj dnevi so se uprli Mažari v zasedenih krajih Bačke in Banata, V Bački se je uprlo več vasi, v enem selu so uporniki ubili 3 srbske vojake. V par dneh se je Srbom posrečilo ukrotiti Mažare.
DR. KCHNE — UMORJEN.
?•<■ 28. (Lj. k. u.) Dunajski kores-pondenčni urad poroča: Zdravnika dr. V. Kiihneja, ki se jc tekom vse vojne zavzemal za jugoslovansko stvar, je včeraj, kakor vse kaže, blazen srbski bolnik z, bodalom usmrtil v njegovem stanovanju v Leysinu, ki ga je vodil Ktihne.
AMERIŠKI KREDIT ZA ŽIVILA.
Žene?f, 29. jan, (Lj. kor. u,) Glasom Čehoslov. tiskov, uradu javlja »Europa Press«: Ameriški senat je dovolil kredit za živila v znesku 100.0C0 milijonov dolarjev, samo pod pogojem, da se uporabi ta vsota zunaj centralnih držav, samo za Armence in druge narode, tlačene po Turkih.
RUSKO VPRAŠANJE.
Bcru, 29. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Po vesteh iz francoskih krogov so se merodajni francoski politiki izrazili, da je glavni namen konference ruskih držav na otokih Prinkipi, uredili rusko vprašanje še pred mirovno konferenco, t. j. brez sodelovanja Nemčije.
MEDNARODNI SOCIALISTIČNI KONGRES.
B-irn, 29, (Lj, k. u.) Glasom čehoslo-vaškega tiskovnega urada poročajo listi, da je 40 delegatov iz 18 dežel dospelo semkaj, da prisostvujejo mednarodnemu socialističnemu kongresu. Med drugimi so dospeli afriški minister Sakacess, ogrski minister Garami in zastopnik Nemške Avstrije Domes. Pričakujejo, da bo zastopana tudi Ukrajina.
FRANCOSKI VFLEKAPITALISTI V ZVEZI Z NEMČIJO.
Ženeva, 29. (Lj. k, u.) Glasom čeho-slovaškega tiskovnega urada poroča Bu-reau Europa Presse: Petkova seja francoske zbornice, ki je razpravljala o interpelaciji socialističnega poslanca Bartha glede na delovanje komiteja fužinarjev, je bila zelo živahna. Barthe jc očital komiteju in francoskim kovinarskim industrijalcem, da so še tekom vojne imeli zveze z nemško industrijo in posebno s Kruppom. Uradniki tega komiteja so dobili več sto-i/sočev podkupnine. Nevtralnim ladjam, ki so na tovor jene z nikljem plule v Nemčijo, so v nasprotju z vojaškimi interesi nalašč dali dovoljenje za plovbo. Pri splošnem umiku leta 1914. francoski fužinarji niso uničili longvyjskih rudnikov, kar jc imelo za posledico, da so ti rudniki za zasedbe izborno služili sovražniku. Odkritja Barlhejeva so v zbornici povzročila velik nemir in neljubo pozornost. Debala se nadaljuje prihodnji petek.
USODA NEMŠKIH KOLONIJ.
Pariz, 29. januarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Predsednik Zjcdinjenih držav, ministrski predsedniki in ministri zunanjih zadev Zedinjenih držav, Anglije, Francije in Italije ter zastopnik Japonske so imeli včeraj dve seji. Najprvo je prišlo vprašanje nemških kolonij v Afriki na razgovor. Zastopniki iz domionov so prisostvovali obema sejama, zastopnik Kitajske dopoldanski, zastopnik Italije popoldanski seji. opoldne so zaslišali delegate iz Avstralije, Nove Zelandije, Japonske in Kitajske. Popoldne je francoski minister za kolonije obrazložil nazore svojega ministrstva glede vprašanja kolonij. Nadalje so ludi načela zveze narodov ki njih izvedba prišla v razpravo.. Frihcdnja seja bo v sredo.
Pariz, 29. januarja. (Lj. k. u.) Telegra-phen Coinpagnie poroča: Glede usode nemških kolonij so so ententne države domenile takole: Nobena nemška kolonija se ne vrne Nemčiji. Kolonije pripadajo zvezi narodov. Ker pa uči izkušnja, da je mednarodna uprava pokrajin zelo pomanjkljiva, bodo posamne države upravljale kolonije. Nemške kolonije nameravajo razdeliti takole: Togo se združi s Francosko Zapadno Afriko, Kamerun s francoskim Kongom, cn del pa z Liberijo. Nem-šfta Jugozapadna Afrika pripada Južnoafriški konfederaciji, ozek pas pa Portugalski Angoli. Anglija dobi NcmSkovzhod-no Afriko, pač pa zahteva Belgijski Kon-
fo ozek pas zase. Kitajska dobi zopet 'singtau. Cesarja Viljema in Bismarckovo otočje dobi Indija, ,
PRISILNO DELO V NEMČIJI.
Berlin, 29. (Lj. k. u.) Kakor poroča čehoslovaški tiskovni urad, razmotrivajo merodajna mesta umestnost zakona o prisilnem delu.
vsstnsk il s. z.
* Tečaji S. K. S, Z. Tečaj za laščino se v bodoče ne bo vršil, kakor jc bilo objavljeno, ob nedeljah, temveč vsak torek in petek od pol 8. do pol 9. ure zvečer na šentjakobski šoli, Pričetek v petek dne 31. t. m. Pridito sigurno vsi priglašenci!
Tržič. Dekliška Marijina družba je priredila v nedeljo, dne 26. t. m. v svojih prostorih predstavo s petjem in božično igro »Pod Marijinim okriljem«. Izvirno trodejansko igro ,ki se je prvikrat predstavljala, jc spisal naš rojak g. davčni nadupra-vit'- i Kerol Pire.
r:aSja Loka. Kat. slov. izobr. društvo v SI; -i Loki priredi na Svečnico, dne 2. fo-l ni:'rja redno društveno predstavo s si. spo-rvdom: Dr. A. Sclnvab: Dobro jutro, pevski valček za mošan zbor in glasovir. Revček An-drejček, narodna igra v petih dejanjih. F. S. Vilhar: Mornar« in »Tiho je more« bariton solo s klavirjem.
si
pr Iz gledališke pisarne. Danes, v četrtek zvečer ob pol 8. uri: Nerve Mamselle Nitoucho za »B« abonement. — V potek, dne 31. t. nt, ob pol 8. uri zvečer: Ivan Cankar: Jakob Ruda za »C« abonement. — V soboto, dne 1. februarja t. I. ob pol 8. uri zvečer: Čajkovskij: Jevgenij Onjegin za »A« abonement. — V nedeljo, dno 2. februarja popoldne ob pol 3. uri: Kornovillski zvonovi izven abonementa. Zvečer ob pol 8. uri: Smrt majke Jugovičev izven abonementa.
pr Nova pota Jugoslavjana. Narodno-hi« gijenska razprava. Spisal dr. Živko L a p a j -n e. Samozaložba. Cena 2 K. ^Tiskal A. Slal-nar v Kamniku. Misel zanimive knjige jc: -Kdor jc Jugoslavjan, pri njem se nc gleda na barvo, ki jo vsakdo lahko prosto kaže, pač pa na sposobnost in značajnost, s katerimi lastnostmi največ koristi skupni majki Jugoslaviji«.
T* -IV. ^.»TfOT W> <*» "

a Aprovizacija južne železnice. V četrtek 30. t. m. se bo delil krompir tretjič po 20 kg na osebo; kg stane 80 vin.
a Krušne komisija bodo uradovalo v petek 1. januarja od 8. do pol 1. uro ]>opoldne. Izdajalo se bodo izkaznice za kruh in pecivo. Kdor nc more sam h komisiji, naj komu drugemu izroči svojo legitimacijo, ker se zamudnikom ne bodo izdajale karte na magistratu. Sicer bi bilo za stranke najbolje, če bi prišla za celo hišo le ena stranka po izkaznice, ker bi se s tem strankam in komisijam prihra-« nilo precej časa
a Raztopljen Jedilni loj za V. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala loj za peti okraj na rumena nakazila za mast v potek, dno 31. t. in. pri Muhleisnu. Določen jo talo red: Dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 180, od 9. do 10. ure št. 181 do 360, od 10. do 11. uro št. 361 do 540, od 2. do 3. ure št. 541 do 720, od 3. do 4. ure št. 721 do 900, od 4. Ho 5. ure št. 901 do konca Vsaka stranka dobi jio pol kilograma jedilnega loja, kilogram stane 12 K.
a RazlopIj'en jedilni loj za VI. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala loj za VI. okraj na rumena nakazila z mast v soboto, dne 1. februarja pri Muhleisnu. Določen je tale red: Dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 160, od 9. do 10. ure št. 161 do 320, od 10. do 11 uro št. 321 do 4S0, od 2. do 3. ure št. 481 do 640, od 3. do 4. ure št. 641 do 800, od 4. do 5. ure št. 801 do konca Vsaka stranka dobi po pol kilograma jedilnega loja, kilogram stane 12 K.
Frar.o Vlzinten, kamnosek iz št. Andreža
pri Gorici št. 237. iščo svojo ženo Marijo s štirimi otroci. Kdor kaj ve o njej, naj sporoči na gornji naslov.
Zgubiia se jo na Mestnem trgu rjava usnjata denarnica z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj naj jo blagovoli proti nagradi oddati pri tvrdki Petričič na Mestnem trgu.
Izgubila sc je rjava denarnica, z večjo vsoto aeuarja, od glavne pošle do Ambrožo-vega trga (z električno železnico). Prosi se pošteni najditelj, da jo vrne proti nagradi 1'onči K r h i n , Brezovica 1, pošta Žt. Jernej, Dolenjsko.
Pogreša se od 11 novembra 1918. leta lOletua deklica, ki sliši na ime Mici Draksler. Izgubila sc je iz šole domov. Kdor bi kaj ve-del o njej, naj blagovoli naznaniti na naslov: Marija Draksler, Ljubljana, Tržaška cesta 24, Kranjsko. _
Izgubil se je v nedeljo dopoldne od stolne cerkve do Sv. Petra nasipa štev. 37 obesek od uhana z briljanti. Pošten najditelj naj ga odda proti dobri nagradi na Sv. Petra nasipu štev. 37.
Izgubljen je bil v četrtek, dne 23. t. m.,
ob 8. uri zvečer kožuhovinast rjav ovratnik v električnem vozu od Poljau do Marijinega trga. Odnesel ga je neto vojak-domačin v srbski uniformi (častniški namestnik?), ki je trdil, da pozna neko gospodično kot lastnico. Kot priča se je ponudil konduk-terki neki č e t o v o d j a, ki naj se blagovoli oglasiti pri pravi lastnici na Poljanski cesti štev. 18, I. nadstropje, na levo.
Začetkom februarja izidejo v založbi Jugoslovansko knjigarne sledečo knjifre:
Grafenauer, Kratka zgodovina sloven. skega slovstva II. deL ki sega do današnjih dni. Cena broširanemu izvodu je G K. Kdor si jo prvi del žo nabavil, naj nemudoma naroči tudi drugi zvezek, ker se bo pozneje dobilo le oba bkupaj vezana. Oba dela združena v eno knjigo bodota veljala vezana 14 K.
S. M. Lldvlnn PurnaJ, Gospodinjstvo, na-
vodila za vsa v domačem gospodinjstvu važ-
na opravila Nova zelo izpopolnjena in prede-
lana izdaja Cena vezanemu izvodu 12 K.
Žibert, Der Merd von Sarajovo und Tiszas
Schuld an dem NVeltkriegc. Ta knjiga se tiska
sedaj v Ljubljani. Stala bo okoli 3 K. Na raz-
polago pa jo Dolenčeva slovenska knjižnica
»Umor v Sarajevu«, ki stane le 1 li.
\
Učenec
poštenih staršev s primerno Šolsko izobrazbo, ki bi imel veseljo do trgovine so pod ugodnimi pogoji sprejme v večji trgovini z mešanim blagom. Naslov povo iz prijaznosti upravništvo pod št. 689, ako znamka 1
Staranje
s 3 sobami ter pntikli-nami išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe pod šifro »fti.r 718« na upravo tega lista.
zanesljiva iu dobrosrčna so sprejme k 3 otrokom. Stnrost 25 do 40 let Dobra plača. Naslov pove uprava „Slovenca". 356
Vrt®.
KovaCnlca
so želi vzeti v najem ali nakup, dobro Idoča, ki bi imela najmanj dvo ognjišči. Ponudba naj se blagovoli poslati na g. Rupar Franc, kovač v bkoij loki.	520
Pisalni slroj
12—3 uro.
se proda, levo. Na
Gradišče 15 I. vpogled med 746(3)
T
večjo množino proda tvrdKa A KUSLAN, Karlovska cesta 15, v Ljubljani, — Daljo so odda tudi več|o množino vormut-vlua sladkega
Ogile
Eaonailsiroioa m vilo
z velikim vrtom se takoj proda. Natančneje se poizve v Bo.m dolin- št. 217, prt ličje.
Surov cvlra
na,
ima na prodaj tvrdna Sever & tvonip. Ljubija Woliova ulica 12.
mmm
nVal obširen, se išče za U.liil takoj ijll pozneje. P smene ponudbe pod ,(Skladišče" na upravništvo ,,Slovenca".
Živo spi
Ljubljana,
v vagonih dobavlja naj-cenoio Valentin (Jrbančič,
Frančevo nabrežje štev. 1.
Prodom na pso
pohištvo za spalnico, salon in kuhinjo se takoj po ugodni ceni proda. Ogleda se Szetrerl, Ljubiiana, De arnska ulica 8.
dobrega čuvaja za na verigo, — Franc Ooanikar, Podutik, pošta Vič pri tilnbljani.
Sprejmem ^takoj jg^fc^ gggjp
t ali brez hrane. F. Martinec, mestni tesarski mojster. Ljubljana, Piule 8.
fin fj-ja-n veliko z omaro in marmor-Ujlu-JOlU nato ploščo se proda — Ogleda se od 2 do 4 uro popoldne. — Naslov povo uprava pod št. 7i3.
2 Čevljarska pomočnika mVa
proti pojjolni oskrbi. Več so izve pri Francu ftamovš, p. Jež.ca 43.
Resna ženilna ponora.
veliko postave, lepega vedenja, se želi poi očiti s pošteno gospodično v starosti 20 do 25 let, Imam precej velikp posestvo. Ponudbe s sliko pod šifro »lcbruar ?30a na upravo lista. Tajnost cajamčena.
nr
DPflllfl CD' ^P®* vclili;a s te us na ura, ijllilD Ol3. oljnato barvana slika, omara, podobe, pritlikavec za na vrt, dam-Bko čevlje za bribolazee (gojsarci), knjigo (Gartenlaube), risalno orodje, tonet mizica za otroke, svilena šerpa, operno kukalo. Kje pove uprava lista pod štev. 092.
Svojo 16letno ||gerf£0 "M
želim dati krščanski gospej ozir. družini za pomoč v kuhinjo ali tu.ii 1; otroku. Naslov pri upravnistvu lista pod St. 710.
Krema za
g
sa
najboljša kakovost, rabljiva brez vode. 1 porcelan, lonček K 6'— 1 tucat C0 K.
za
se
jiristno, najboljše vrste 1 kos 3 K 1 tucat K o0'—. — Pošilja proti
nuprejposlatvi denarja BI. JUmtttlt, eksportna trgovina Zagreb 39, Petrlnjska 3 111. Hrv.
loško Pogačar
je porodi
Ivanko Zupan
Vrba, 27. januarja 1919
na Gorenjskem
za večji slovenski list z dobro žurnali -stično prakso iti znanjem gospodarskih vprašanj se i?če proti dobri plači. Po-rnnlbe na upravništvo .Slovcnca" pod ,.Urednik".	739
cn VBB. pejez»zi mora poginiti, ako porabljato
moia nr.]ijT>ljr preizkušena in splošno bvaliona "red tva, i.or. proti poljskim mu m K. S, ra pod dane iu ro 121 K 6 —; ia učurlle l\ 5,— ; tinktura za cit«rJ.co li 2. — : poaobno močna tinktura zo stcnloo Ji S —i uničevalce moljov K 3.—, prašet proti rr.rčenom S ;n I K; tinktura proti vjJom pri ljudeh K .1 — : u f.iilo aa uil pri 21v'til K 2—; prašek za u51 v oblokl in perilu K 2.— inktura zabo\fco pii pooh li. t .0; tinktura proti mrčesu un sadju in gelenjaM (unicov lastlin li. 3 —. — 1'ršilja po pov-ttiu Zavoil ea ekBport
M. Junfeer, ZaareS 39., Petrinjsfta uilsa 3.
AKo rabita
pišite po
l^nS
Trgovina n semeni
fL-iu&Siaaa.
popolnoma vešča v kuhanju, pranju in vseh ostalih hišnih poslov, cu iičo za fino obitelj. Plača od 80 do 100 K. Po-uudbe s sliko naj so pošljejo na naslov. jjarte Sane, upravitelj gr. aprovlzacije, Zapreb, Soroina ul. 0 IL	017
v
Zenitev.
Gostilničai in trgovec, 30 let sti lepo postave in prikupljivega vedenja, se želi poročiti z gospodično ali mlado vdovo. — Ponudbe s sliko na upravo lista pod šifro »L.ubijanu 654«.
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin
■nfDsi E. Fini par
VARA2DIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice,
mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! s: Svoji k svojim!
Opr. št A I. 1259/18.
Vsled sklejm z dne 27. prosinca .919. opravilna štev A 1. 1259/18,12 se jirodado dne 31. januarja 1919 dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Poljanski nasip št. 8 na prostovoljni javni dražbi
v zapuščino po Franc-u Kukavica spadajoči predmeti ia sicer:
En možlu dežni plašč, več različnih možkib oblete, perila, klobukov, čevljev, samokres brownirig, 1 možko kolo, usnjate taške, razne steklenice, ura budilka, zlata ura z verižico, prstani z briljanti, žolezna blagajna itd. Reči so smejo ogledati dne 31. januarja 1919 v času med 9. in pol 10. uro dopoldne na licu mesta, Poljanski nasip št. 8.
Okrajna scdnlja SHS v LJubljani orid. I,
dne 27. januarja 1919.
is
za trge, občine, milne, žage ild. ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje „Zavod za tehnične ln elektrotehnično naprave VO JNOVI6 & Co., Ljubljana, Dunajska cesta st. 22." Popravila strojev ia aparatov v lastni mehanični delavnici. - Prospekt-i in proračuni brezplačno.
Vreče, Špansi 2 po;oo
dobro ohranjene, za žito, moko i. t. d, se kupi vsaka množiDa.
Spansua slena 2 metra visoka, se kupi.
iarmenil(a^oSar)]8oz,S0''
220 voltov, 25 do 30 HP T,o kupi.
Ponudbo pod »Veletrgovina" na
IJJUIU
Franeevo nabrežje štev. 5. aa^fiaasraarroasazmraEBEJieBBe
V pondeljok dne i. le^rnat a 1913 in po potrebi naslednje dal ob 9. tri. dopo dne se bo oddalo \z sittadiiča v komični tovarni v MosiaU pri Ljubljani na javni dražbi vač it-soč razaovislaib sodov ln kadi (malih in velikih iz mehkega in hrastovega lesa), dalje voč sto dog, 1 vauon obročev, l garniture sodarsauga orodja, 4!i5 kg RoilarsUe smole, kakor tudi 1 decimalno tehtnico m <!0U0 steklenic. Izdraiitclji morajo kupljeno blago takoj plačati v gotovini in pdstranitl na lastno stroSke. Dražbeua komisija si pridržuje pravico, ponudbo pod Izklicnimi conami zavrniti kakor tudi spctulativne nakupe preprečiti.
I£ dra/bi se vabijo zlasti direktni porabniki. Nadaljna tozadevna pojasnila dajo ravnatelj komičnega poakušovališča v Ljubljani, inž. Jakob Turk.
V Ljubljani, dne 22. jauuarja 1919.
Poverjenik za javna dela in obrt: Inž. V. REMEC s. r.
nesneanen!:^:
U
D	D
D	0
a	U
n	n
n	a
a	D
D	D
n	D
n	D
Ciril Tratnik
hotelir ln rostavrater
'tO
Rozi Tratnik roj. Bo!
poročena Ljubljana, 29. januarja 1919. ijnaačnpnaaiBannronDannangpnPnPo
□	D	D
n	n	D
a	n	D
a	a	n
a	u	n
a	[j	D
0	u	D
u	n	fJ
a	u	D
S?5S porotnik v resr lopniškcga pov^Snl« šiva mgpiborsEiejra
Truplo rajnega ei prepelje dno 29. januarja 1919 v Ljubljano. Da*1 in ura pogreba se pravočasno naznanita. Junak j^ ppdel zp. svobodo svoje domovine, boreč so kot poveljnik prv3 slovenska baterije. Glava njcg5tfnra;t tpominul
»<50
Zidarje,
ki so vajeni zidanja z navadno in Samotno opeko, iSče za trajno in proti dobri plači Kranjska Industrijska druž« bo, Sava pri Jusenicah, p. Jesenice« Fužine.
Nova izbrana
K 450 (v mestu K 47p> za 100 1 v vsaki množini MILiiO JESIH, Florijanska ulica Stev. 36, Ljubljana.
V torek, sredo ln četrtek, 4. 5. in 6. februarja so bo razprodalo večje fiteiilo popolnih sobnih oprav v poslopju nekdanio predilnics v Ljubljani, Kolodv ulica 39. Oprava je skoro nova, deloma iz mehkega, deloma iz trdega lesa. Prodajala se bo lo celotna oprava: postelje z vso opremo, mize, stoli, omare, umivalniki, nočno omaro in drugo.
za moške srajce in lika-rice k strojem, se proti dobri plači sprejmejo za stalno. • Vpraša se pri Karlu Hamannu v LJubljani, Mestni trg S.
i" Proda se lepo arondirano
v izmeri 20 ha, obstoječciz hiše, hleva, travnikov, njiv in gozda. Cena 40.000 K. Potrebna živina iu drug inventar je tudi naprodaj. Natančnejše se poizve " notarski pisarni na Vrhniki. (691)
ven
Ponudimn Vam: 50 G00 mete!] Iz riževe slame St. 1. po 480, St. 2 po K 560 št. 3. K 6-40, št. 4, 7-20. krtače za ribanje iz riževo slamo K 2-30, iz pravih korenin K 7-— za komad kakor tudi vso druge krtačarsko izdelke. Cene franko ZAGREB. — Pošiljamo tudi
po pošti po povzetju. Em. Weiss i drug, Zagreb, Juriš.čeva u>ica 9.
Nudi se vam ugodna prilika, da najcenejše in najhitrejše popoluoma opiemite svoja stanovanja.
Prodajalo ko bo dopoldne in popoldne od desote ure dalje.
Blago je primerno tuil za opremo hotolov in prenočišč.
Vsak, kdor ran? poceni fkupt CS
Samo tako dolgo, dokler je blago v zalogi!
Zimsko blago, kakor na primer: moške nogavice, zapestnice, zimske čepice, pasovi (Leibbinden), ženski jopiči brez ■ in z rokavi, moški Jopiči in volneni otročji jopiči se po posebno nizkih cenah oddajo.
Fisporlna iiiša LUNA. Maribor Stev. 75.
s.
naj se oglasi takoj „3
Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
Št. 846.
1
B
ima
Jas©sB©»aKs8ta Sovama sa milo v Sj»sdwji Si£k5
večjo množino milnega blaga. To blago se bo oddajalo poslej franko tovarna po naslednjih temeljnih, oziroma nadrobnih cenah:
20<7o pralno milo v kosili jio 100 g, komad po IC 0 40.
30 " » n .. » n 100 g, „ „	K 0-60.
„ ,, 200 g, „ „	k. m
toiletno t} „ „ „ 100 g, „ „	K 2-50.
60 ., milo za britje v „ „50 g, „ „	K 2--.
10 „ milili prašek ..........kg K 2-50.
33—40 "
zna-
Pri naročbah istega milnega blaga v celih zabojih sc dovoljuje len popust in se v tem slučaju oddajajo milni izdelki franko tovarna po
naslednjih cenah: 20°/0 pralno milo v kosih po lOfl g, komad po K 0-30. 30 „ „ „ „ „ „ 100 g. „ „ K 0-45. 30 „ „ „ „ „ „ 200 g, „ , K 0-90. 38-40 „ toiletno ,. „ „ ,, 100 g, „ „ K 180. 06 ., milo za britje v ., „ 50 g, „ „ K1-40.
10 „ milni prašek ..........kg K 2-—.
Blago se mora plačati naprej, ker ss razpošilja siccr lo proil povzetju Naročila je nasloviti na Jugoslovansko tovarno za mila v Spod. Šiški, V Ljubljani, dne 20. januarja 1919.
Poverjenik za javna dela iu obrt: iai, KQžW©fi L r.
jugoslovanske, hrvatske, bosamke, avstrijske, italijanske, kakor tudi vojne in vojno-poštne znamke kupujo v vsaki množini po najvišjih cenah. Ponudbe s cepo in event. vzorci na: A. Weisz, trgovina pisomskih znamk na Dunaju I., Adlergasso 8.	470
CevSJji tovarne

edttek	a k©.
vi najfitiej.ševro, boks in lak usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah. Trpežni zimski iz fine tele-tine z gumijastimi podplati po K 85'— za moške, K75-— za ženske v zalogi
LJUBLJANA, BREG.
-f°TPPf-
ir<5*(H 50 popolnoma zatro $ _ iaal155 E31iLiS!l!3 s sredstvom ,ltatteu-tod'. Ako ni uspeha, se denar vrne. Stotine zahval. Cena K 4--, 3 škatlje I< 9 -. Stcuico, u£5, bolho, sšnrkt se uničijo z zalego vred radikalno s „Thiera' sredstvom. Cena 3 K,3 kartone 7 K. Prašek proti mrčesu dodan 2 K.
Kmm KS^MiS^
dneh s korenino vred „RIABALSAM". Uspeh zajamčen. Cena 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. 100 zahval. liemcny, Kcschau, I. Ogrsko, Poštni pre'lal 12-C, 316.
od 100 kg naprej v žolezno-pločevlnastih zabojih v vsaki množini razpošilja točno proti predplačilu „Tvornlca za dušik, d. dr. v Rušah pri Mariboru". Nadaljna pojasnila so pri omenjeni tvornici na razpolago.	303
rSHSHEE7JUA.V.-J
Ki+VijH* 10 kg mila ..DOB«
a K 30-pošiljam po povzetju poštnino prosto tor franko zabojčok. Pri odjemu več originalnih zaboj o v popust. — Daljo nudim tudi večjo množino zelo dobrega maščob« nega mila ter nad lOOhi hrastovih sodov.
Tvrdka A. KUŠLAN, LJubljana, Karlovska cesta St. 15.
vam plačam, ako vaša kurja očesa, bradavice, otiščauci ne izginejo v ti oh dneh brez bolečin z mojim uničevalcem korenin ..Riabalsam". — Lonček z jamstvenim pismom 3 K, 3 lončki 7 K, Na stotino zahvalnih in
0 lončkov 11 K. Na stotino zahvalnih in pri-raesssfiafflLii«. znatnih pisem. Zobobol odstrani „Fidas' , pri naj trdo vratnojSem revmatičnem zobotiolu, ko odpovedo vaa druga sredstva, in pri votlih zobeh. Ako brez uspeha, denar nazaj. Cena 3 K, 3 tube 7 K, o tub u K. — w«m«ny, Kcšica (Kmii) 8. Poitfith r:. C 216, Og^ico.
odstrani prav najlo dr. Fle«cb-a izvirno zakonito zajamčeuo »Skabo-lorm« mazilo. Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček 4 K, veliki loDtck 6 K, porcija za rodbino
15 K. Zaloga za Ljubliuno in oko-llcot Lekarna pri zietera jeitnu, Ljubljana, Marijin trj Pazite na varstveno znamko »Skaboiorm«!
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni, urednik: Josip Gostinčar v Ljubljani
Jugoslovans .1 tiskarna v Ljubljani«