92
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — V državni zbornici bile so razprave preteklega tedna velike važnosti, ker razpravljal se je proračun naučnega ministerstva , pri katerem je poslanec dr. Poki u kar, čegar govor priobčujemo na drugem mestu, še nekoliko dopolnil pritožbe Slovencev glede šolstva, katere sta uže letos deloma popisavala dva druga slovenska poslanca Božidar Raič in dr. Vošnjak. — Dr. Poklukar popisaval je obširneje tožbe dr. Schaf-ferjevega prijatelja pl. Plener j a, „kako je sedanja vlada poslovenila nemško Ljubljano in kako zatira in odriva nemštvo na Kranjskem", obširneje je popisaval tudi po-gubonosni stan ljudskega šolstva pri koroških Slovencih, je deloma omenjal tudi enako slabo vrejenega šolstva na Primorskem.
Se bolj imenitna, lahko rečemo zgodovinskega pomena pa je bila razprava med tirolskem poslancem monsignorem Greuterjem in naučnem ministrom Conradom. Jedro te razprave bilo je sledeče: Greuter očital je naučnemu ministru, da se pri imenovanji profesorjev na Dunajskem vseučilišči čisto nič ne ozira na to, da je to vseučilišče, katoliška ustanova in da je vender namenjeno našemu v odločni veliki večini katoliškemu prebivalstvu, vkljub temu pa se je število judovskih profesorjev na vseučilišči tako narastlo, da je sedaj samo na pravoslovskem in zdravniškem oddelku tega vseučilišča, na katerih je sedaj 159 profesorjev, že 64 judovskih profesorjev. Na to zatožbo odgo\arjal je minister Conrad trikrat. Kar je prvič govoril posname se lahko v sledečem stavku, minister Conrad je rekel na kratko rečeno: koliko je na vseučilišči Dunajskem profesorjev judovske vere, tega ne vem, pa se za to tudi ne brigam; po državnih temeljnih postavah so vsi državljani brez ozira na vero enakopravni in zato gledam pri imenovanji profesorjev samo na zmožnost. Način, v katerem je minister to in vse drugo pri tem govoru izrekel proti Greuterju in proti Tirolcem sploh; pa je bil tako osoren in namenoma razžaljiv, da je vsa levica zbornice začela ministru živahno ploskati. — Greuter odgovoril je samo na kratko, da si bo zapomnil ta odgovor ministrov. Drugi dan je Conrad zopet govoril in naglašal; kako ga je samo vernost njegova napeljala k temu, da je prevzel naučno ministerstvo. Tretji dan hotel je že deloma popravljati izjavo prvega dneva, pa konec tega je bil in je ta; da tega ministra vsi krogi, izrekoma vsa zborova desnica smatra za nemogočega. — Sicer govorilo je pri budgetni razpravi minulega tedna  mnogo  govornikov, med temi dekan
pl. Pflugel o vrskem zakladu, Jahn in Mikiška o obrtnijških šolah, Weitlof povzdigaval je v nebesa svoj „nemški Schulverein" enako tudi Kraus, krepko sta jima odgovarjala Adamek in Kusi. Moravski nemškutar Promber napadal je moravskega namestnika Schonborna, kakor je pred Knotz napadal češkega namestnika barona Kraus-a. — Pri poglavji „soli", skušal je štajarski Kraus dokazati, da je zborniška desnica kriva, da še ni vpeljana živinska sol. — Gornješta-jarski kmet Barenfeind odgovoril mu je prav krepko in iz obravnav državne pogodbe z Ogersko leta 1876 dokazal, da je temu kriva tedajna večina.
Prav srečno pa je ta kmet zavrnil veliko-nemškega profesorja s tem, da mu je odgovoril, da se zelo moti, ako misli da bo s takimi govori in s tako praznim očitanjem pri prihodnjih volitvah gornje-štajerske kmete k sebi zvabil, kakor se zvadi koza, ako se ji v roki ponuja soli. — Včeraj govoril je tudi naš poslanec Nabergoj, ki je hvaležno priznal, da je vlada v proračun postavila potrebno svoto za zgradbo železnice s Herpelj v Trst in ji priporočal skrbeti tudi še za drugo neodvisno progo proti severu.
V pondeljek pričele so se dopolnilne volitve v mestni odbor, zmešnjava je bila velika in včeraj bila je treba več ožjih volitev. — Pondeljek večer umrl je tukaj nekdanji državni poslanec dr Jul. Schindler, kot pesnik znan po imenu Julius von der Traun.
Nemška. — V državnem zboru imel je knez Bis-mark zopet precej ojstre razprave zarad državnih podpor namenjenih različnim pomorskim voznim progam v oddaljene dele sveta proti zapadu, proti jugu in proti izhodu. Nekaj teh zahtev se je Bismarku privolilo, nekaj pa odbilo. Zelo ojstro obrnil se je zoper govornika poljskih poslancev, katerem je očital, da čaka samo vojske in zadreg v državi, da bi zopet osnovali Poljsko kraljestvo. Tudi poslancu Kichterju očital je Bismark nasprotovanje, posebno za to, ker ga ga ima unajni svet za veljavnišega, kakor pa je v resnici doma. — Poglavni namen tega govorjenja pa je bil ta, da je Bismark z hvalo Rihterja hotel zmanjševati veljavnost vodje katoliških konsevativcev W i n d-h o r s t - a.
Francoska. — Dolgo je trajalo, pa vendar se je posrečilo francoski vojski v Tonkinu vzeti več mescev oblegano mesto Ke-Lung. Prisvojili so si Francozi zadnje dni to važno mesto, pa zgube njihove so bile tudi velike; natančnega števila še niso objavili, pa znamenje, da so bile zgube Francozov pomenljive in pa, da vojska tamošna še ne bo kmalu pri kraju, kaže to, da namerava vojni minister zopet 25000 vojakov poslati v Tonkin. — Gotovo bo tedaj ta vojska fran-coze še stala mnogo denarja in mnogo vojakov.
O razmerah med Angleško in Nemško pomirili so se tudi Francozi, ker vidijo, da njih nevolja Angleške ne more predrugačiti politike Gladstonove, katero mu v sedajnih zadregah zelo narekava nemški kancelar. Zbornica povikšala je carino za uvažanje volov od 15 na 25 frankov.