Štev. 49.
Cena ednoga drobca 1 krona.
5. december 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Prekmurskim
volilcom!
    Naša »Kmečka Zveza“ je zmagovito dokončala volilni boj v Prekmurji. Dve tretini vseh dol danih votumov je naših!! Edna trtina je spadnola za vse drüge stranke. To je lepa zmaga, z šterov je naše lüdstvo pokazalo svoje krščansko mišlenje. Vodstvo kmečke zveze se Vam predragi volilci iskreno zahvalüje za Vašo zavüpanje, štero ste zkazali stranki s tem, da ste dali votume na naše krščanske követe. Izvoleni so predsednik kmečke zveze za Prekmürje č. g, plebanoš Klekl, g. Božidar Sever pa neso prišli na vrsto, ár je premalo naših lüdi ešče šlo votirat.
Kmečka zveza Vam oblübla, da šče svoj program, šteroga si je naprej vzela v gospodarskom, školskom, in verskom pitanji po najbolši moči izpelati. Mi ščemo pokazati, da smo stranka, štera bode delala s krščanskov lübeznostjov za vse stane, kakti za kmečkoga tak za delavskoga, za mešterskoga i za školanoga človeka.
Obračajte se vsi z zavüpanjom do naše „Kmečke zveze za Prekmurje“ v vseh Vaših nevolah, potrebah in želah, vsakšega bodemo radi poslüšali i za vsakšega bomo se gor vzeli. Mi ščemo našo politiko, politiko lübezni in mira tüdi nadale pelati v zadovolnost vseh naših Prekmürcov, katoličanskoga ali evangeličanskoga vadlüvanja, slovenskoga, vogrskoga ali nemškoga jezika, vsakši, šteri je pošten, nam je in bode ostano brat.
Našo posebno zahvalo izrekamo našim vrlim občinam, štere so votirale na voliščih v Črensovcih, Beltincih, Turnišči, Bogojini, Melincih, Bakovcih, Sv. Jürji,
Kobilji, Čentibi, Gjertjanoši, Grlinci, Gornja in Dolnja Lendava, Fükšinci, Gederovci, Tišina, Martjanci, M. Sobota in Krplivnik, vsem zavüpnikom in predstavnikom naše stranke i vsem poštenim volilcom iz vseh volišč. Mi Vam obečüjemo zvestobo za Vašo zvestobo, lübezen za Vašo lübezen.
Drüge volilce, šteri so se dali premotiti od štere si bodi drüge stranke, pa zagotovlamo, da bomo njim z našim delom in uspehi dokazali, da smo mi edina stranka, štera je zmožna svoje oblübe obdržati i bodo pri drügih volitvah tüdi tej volilci zagvüšno z nami votirali.
Še enkrat: Bog bodi plačnik vsem našim volilcom, zavüpnikom in širitelom naše stranke, Bog nam pa pomagaj tüdi izpelati vse žele in potrebe našega lüdstva.
„Kmečka zveza za Prekmurje.“
Glasi.
Beltinci. Nov. 27. večer ob pol sedmi jé „slovenska kmetska zveza“ priredila bakljádo z igrov. Mladina beltinska je pozdravila celo občino z veselimi pozdravi „živio dr. Korošec, živio Klekl, živio Sever!“ — „Doli z Gaborom, na slamo ž njim“. V sprevodi je nosila okoli škrinjico presvetleno z napisi „živela slovenska kmetska zveza“, K. J. S, B. igra je veselo donela i Beltinčarom naprej naznanjala zmago krščanske stranke. 28. nov. je pokazao, kak trdno je bilo to vüpanje naših pristašov pač cele velike fare. Pozdravljeni zmágalci!
K odaji je pri Sarjaš Andraši v Črensovcih edna breja koza i eden Singer mašin za šivanje. Mašin se goni z rokov.
Grčko. Dec. 18, bo ljüdstvo glasüvalo, jeli bi se povrno nazaj prvejši krao ali nej.
Zdaj so nej zlagali. Prvo škrinjo so v Glasniki gospodje od domače vérstvene stranke imenüvali „KIeklnovo smrtno škrinjo“, štere bi se vsaki hábati mogo. Zdaj je Glasnik istino gučao. Kleklnova škrinja je smrt prinesla šesto) i vsem ovim Skriti tam z božov pomočjov.,
Melinci. Pri g. cehmeštri Forjan Andraši so g. Ivko Jožef z G. Bistrice naše poštene letake i časopise delili. Dolnjebistrička vučitelica Marica Vran-jekova jih je tüdi prosila eden, letak. Dali so njoj. I ona taki jih je naznanila orožnikom ka agitirajo i Orožniki so poštenoga moža en čas tam gonili, dokeč so g. Sever Božidar ne protestérali proti krivici. Krivica je bila tüdi, daje Orožnik v volilno!, sobi (hiži) sedo z orožjom, ka pravda ne dovoli. Proti vučitelici je velika raz-burjenost med ljüdstvom, štera je po celoj poti zimlávala Bistričance kama do volili. Vsi vučitelje v okolici so bili mirni, čeravno so bili drügoga mišljenja, samo tá samica, štere itak níšče niti viditi ne more za volo njenoga jezika i brezvérskoga življenja ne samo na D. Bistrici, nego v celoj fari nej, samo ta je motila mérno ljüdstvo i volitev z tem svojim oponašanjom. Preporačamo jo za kakšo bolšo slüžbo za to njeno kortešéranje.
Bistrice. Dolnja Bistrica je cela glasüvala na krščansko stranko, Srednja i Gornja pa v najvekšoj večini. Par vsigdar žednih možakov. Šteri pa bože pravice nikdar ne Sejajo, se dalo samo zapelati. Zaistino hvale vredni so vsi Bistričanci, ar so popravili svojo staro krivico ! Inda so z večine bili na liberalno stranko, zdaj pa na krščansko 1 Vsa čast njim ide zato! Bog je živi i vtrdi na toj dobroj poti i dáj njim dosta naslednikov!
»Pater noster" „abzug Gabor", ,,abcug odskočeni barát", »abcug banda" i spodobne lepe rožice je ponüdilo črensovsko dobro ljüdstvo Pater Hilari, gda se je 28. Zaodvečara pripelao kortešérat v Črensovce. Iz volilne sobe so ga tüdi odstraniti, ár ne meo votuma, samo zimlávat je prišo se. Rávnotak sta obhodila njegova dva korteša. Zaman je steklo teliko vina, zaman potrošene jezerke, samo osem kruglic je dobo Gabor 1 Drage kruglice! Ešče pošteni rod nesrečnoga Petra je ne dao votuma na njega, nego na krščansko stranko. Naj to vendar odpré oči nesrečnomi
2
NOVINE
1920. 5. december
dühovniki, naj sprevidi, ka de ljüdstvo samo te šlo za njin, če si nazaj obleče obleko svétoga Ferenca i postane dober redovnik. Daj njemi Bog to pamet!
»Kruglic* tüdi ma pamet* so si zgačaü v Črensovcih Volilci. Zgodilo se je čaj mro, ka jo N. socialnim demokratom voščo svojo kruglico. Püsto je v kišto, a v Ijiknjo nikak ne šteta iti. KI je za a jim prišo volit, jo je porino notri. Z velikim smehom »o trdili vsi, kda p ovado, ka je včino: »Glejte, grnni vam tüdi zná, štera je nej ta práva kišta".
Autonomijo žele naša.stranka. Dr. Korošec je pismeno naznáno ministri za ustavo (alkotruáoj) kakšo antonomine žele. Peki té autonomije bi Prekm vje bilo, kak smo vsikdar zahtevali, edne okrožje ali eden vár-negjflv, šteri bi meo svoje spravišče (ncgyegyülés>. MI k tomi pridemo ešče edno: na predláganje našega prekmürskega spravišča se more tüdi mešüvati pri deželnoj vladi v Ljubljani eden »Poverjenik za Prekmurje", šteri pa mere biti čisti, právi Prekmurce ali domači Slcvcn, šteri de z drügimi pevcrjeaiki sküpno ravnao z danov oblastjov naš kraj.
Sv. Jürij. Carinami urad je ljüdstvo še v pamet vzelo. Glasi se pri nje«, carina je ne previsika, g uradnik ide ljüdem na pomoč 1 zadovoljnost j« vekša. Vojaštvo je dobro, ljüstvo nema nikše tožbe do njega. Na finasráao strašo gledoč žele i prosi Santa naše Prebivalstvo, da bi smileno postopala ž njim i njemi ne bi vsako malenkost zaplenila. G. Civ. komisar je gotovo nej proti toj smilenosti, ar se »tem državi samo pomaga.
Velko vnožino jáko lepih moških i ženskih štofov se doboli g. Seršen v Lotmerki. Ar je cena celo nizka, blágo pa trno lepo, naj nieden ne zamüdi prilike ka ga ne bi pogledno. V zorci (mujštre) se
tüdi pošljejo, če što žele.
Bogojina. G. vučitela Kocuvan Janoša jé oblast z sinom vred püstila na proste. Ne odgovarja istini glas, ka bi en ed vojaštva v Prekmurji kaj pisao.
Vmro je v Žižkih Prša Janoš v 65 leti svoje starosti, on dávni goreči Širiteo naših krščanskih listov, pravi krščenik v šterom ne bik) jalnosti. Večna svetlost naj sveti njegovoj blágoj düši, molimo za njo.
Oženo se je v D. Lendavi g. Ivan Kokot, trgovec z gdč. Hildov Bauman z Ormoža. Mladomi krščanskomi pari Želemo v novom stani dosta božega blagoslova.
G. Fran« Skrabani Restamateri a »Fogadó* és az Ungarisehe Gastgeverbe - Zeitung szaklapok munkatársa. Martjanci. Celo Prekmurje posvedoči, ka tisti plebanoš, ki so od. Sebcščana v Ameriko odišli, so Bili j* g. Zrinji Kara!. G. Klekl so od Sebeíčana šli zraven v Črensovce i so ešče dnesdén tam, Amerike so nej vidili. Ka šteri dühovnik je dober i nej, nikdar ne more presoditi tisti, ki ne pozna dühovniške dužnosti. Restaurater g. Škrabao, ví jih ne poznate, zato soditi ne morete i ne Smete. Ki bi pa vido ali g. Zrinjija ali Kleklna ali šterogakeli dühovnika, bodisi katoličanskoga bodisi evangelija nekoga na velikem senji kepe odávati, kak pišete, je ali tak pijan bio, ka je krámarieo za popa meo, ali j>a nej bio pri zdravoj pameti. Ka so si pa Martjančarje gučali, so uredništvi Novin poročali. Z prsta uredništvo glasa nej scécalo. Martjančarje so té glas dolidalL Cela reč je pa bila Sila
Laž je i ne istina? „Premrski Lažnik" pita, jeli je istina ali laž. ka bi prej kandidata Kmečke zveze nikde v hlev zaprli. Laž je, striček, laž, ve je to tvoja krma, z laži živeš. Kak vüpaš pisati imé »istina", da je ne Poznaš! No ja, gospodje ste brščas bili že večkrat v hlevi, zato pa skle-pate ka drügi tüdi sem hodijo. Ne, ne, gospoda, kopanje so pri krščanskoj stranki nepoznáne, vam je voščimo.
Zveza županov dolnjelendavskoga okraja má v torek 7. decembra svoj XI. gyülejš v Dolnji Lendavi. Vsi gospedi župani so pozvani.
Ob priliki ratifikacije mirü je poslala zveza županov predsedniki deželne vlade brzojavko s šterov je izrazila vdanostno zahvalo za osvobojenje z prošnjov, da se tisto odpošle na najvišje mesto. Nato je prišeo sledeči telegrafični odgovor: Po nalogi Iz najvišjega mesta se paščim, da se prebivalstvi Prekmurske Slovenije zahvalim za izjave podaniške ljübezni in vernosti.
Dr. VESNIČ, predsednik ministerskoga sveta.
To sporočilo predsednika deželne vlade za Slovenijo dr. Brejca se javno razglaša.
Grčko. Olga kraljica je poslála začasna vladarica orsaga.
Italija. Ratificirala (v pravdo vzela) je vláda pogodbo z Jugoslavijov sklenjene.
Rusija. Boljševiki so premagali Wrangla generala, ne pa sebé. Küpijejo, kolejo na jezere nedužnih ljüdi, šterim se nevidi njihovo pcsje življenje. »Prekmurskomi Glasniki" se dopadne to, ka zmagajo té zverine. Z celim navdüšenjom naznanja v pred zadnjoj številki ,,ka je Sovjetska vlad-
na vojska popolnoma pomlite svojega zadnjega sovražnika." Ka právi tevi sa to, kmetje zapela ni, Kočar, Šiftar, itd. Glejte, vaše stranke list se veseli zmagi tistih boljševikov, šteri ne poznajo zasébe« lastnine (sragántuiajdon)-te je šteri vami vaše male í velike imánje tüdi vse za .orság* vkraj vzemejo, za tisti orság, v šterom do vek gospodje, ví pa hlapci na lastnoj grüdi. Ščete to? Vendar spregl ednite ednok t Gábor Hílérova pijača banda, kakših 12 šmrkiavcov, šteri niti votuma nemajo, se je začela drcti o Beltincih pri shodi 21. nov. med govorom g. Lejko Štefana kap lena, sa* Oča Hilar je tű čti začeo gučati proti popom, Francom itd., a hitre so v njemi vzeli reč, sijajno se je dokončao shod. G. Sever je gerpozvao Gabora, naj guči zdaj í nemi je stao tam, tak meli Zemlja. Odborniki agrarne reforme i občina Beltinci so pritožbo podignoli preti nesrečami dühovnik! odskočenim, šteri z pijanci šče shod krščanske stranke preprečiti. Teliko tožbe se Čüje proti kortotiranp toga človeka, sami smo vidili njegove pismo, v Šterom kak uradnik korteséra, bi vendar mogli že ednok pri agrarnoj reformi kakše stopaje napraviti proti toj ncsrámnosti, ne právimo to zato, kak da bi to našoj stranki škodilo. Ne. Našoj stranki je hasek bile Gaborvo kortešeranje, kak izid volitev svedoči da vsaki pošteni človek se Ozdaleč drži vkraj tistoga, ki je tak hitro i tak grozovitno zatájo svoje dühovniško posvečenje. Nego zato pišemo to, naj gospodje prí agrarnoj reformi gledajo, ka po tom itak za-manskom kortešerao)!- eksbaráta ne zgübijo ešče tisto iskrico zavüpanja dela, štero Prekmurci ešče majo do njih.
Köszönetnyilvánitás.
Mindazon jóakaróink, akik részvétnyilvánitásukkal mélységes fájdalmunkat enyhiteni, a végtisztességen való megjelenésükkel a Megboldogult iránti szeretetüknek kifejezést adni szivesek, voltak, fogadják ezuton hálás köszönetünket.
Alsólendva, 1920. november hó.
özv. Brüli Károlyné és családja.
za legitimacije izvršuju se v 10 minutah pri Eleki Schrantz
v D. Lendavi (prek od cerkvi.)
3
NOVINE
1920. 5. december
Izid volitev v
Prekmurji.
Tek. štev.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
Ime volišča
G. Petrovci Fokovci Bakovci Dolnja Lendava Beltinci Kančavci Bodonci Bogojina Pečarovci Kuzdoblanja Küpšinci Püconci Turnišče Sv. Jürij Šalovci Kobilje Cankova Čentiba Markovci Črensovci Moščanci Dobrovnik G. Lendava Melinci Križevci Grlinci Fükšinci Gederovci Tišina Gyertyanos Martjanci M. Sobota Krplivnik
Skupaj
Volilcov
426 810 455 395 1360 328 306 724 212 577 422 714 951 488 634 328 392 52 522 1358 263 41 787 588 723 437 360 281 393 172 596 865 354
17314
Doldani
glasov
201
232
336
215
967
98
15
572
90
63
254
321
680
116
10
143
118
46
96
1042
128
6
325
487
227
260
173
204
225
129
230
400
72
8481
I.
S. L. S.
18
9
271
99
835
6
5
530
16
29
97
16
646
95
1
107
60
36
5
962
2
3
240
401
1
216
128
109
150
115
105
83
41
5437
II.
N. S. S.
2
7
40
7
4
7
1
5
1
2
1
2
5
8
6
1
1
3
1
9
2
2
2
6
125
III.
J. D. S.
1
3
8
27
8
2
7
1
3
4
3
2
3
12
2
2
2
17
4
4
6
6
4
5
2
3
1
23
2
172
IV.
S. D. S.
4
88
23
20
36
5
6
12
28
20
65
61
4
8
3
27
2
2
2
33
57
1
32
7
18
5
3
79
42
1
33
248
14
989
V.
S. K. S.
5
8
4
6
7
2
1
3
4
7
18
3
2
3
4
2
4
5
15
14
4
4
3
7
7
2
7
2
153
VI.
P. D. V. S.
167
120
21
14
57
83
4
9
42
3
76
220
8
4
2
1
36
1
85
8
49
1
32
50
199
19
35
5
19
1
82
32
12
1497
VII.
Komin.
4
4
2
9
17
9
2
2
10
3
1
2
10
5
1
6
4
1
3
1
3
2
5
1
1
108
Kišta: I. Slovenska kmétska zveza.
II. Narodna socialna stranka.
III. Jugoslovanska demokratska stranka (liberalci).
IV. Jugoslovanska Socialno-demokratična stranka.
V. Samostojna kmetijska stranka.
VI. Domača vérstvena stranka (Šerügova.)
VII. Jugoslovanska kommunistična stranka (boljševiška).
Páli nekaj za Vas!
Muči Vas glavobol! Trganje po kotrigah? Protim, smicanje? Prehlajenje? Nespánje? Nemirovčina?
Pozküsite i Vi Fellerov pravi Elsa Fluid. Čüdili se bodete i hvalili Fellerov Elsa Fluid kak dobroga prijatela v hüdih časah! 6 dvojnatih ali 2 velikivi specijalnivi steklenci (kanti) 42 K. Reuma prašek i tablete proti trganji 15 K. Aspirin praški 15 K.
Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, može, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
4
NOVINE
1920. 5. december
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi ličje, fini beli amerikanski petrolej. Dobiva se zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba.	    Zmerne cene.
primešaj krmi; vsaki tjeden edno prgiščo, če se pa dava kak nadomestilo za krmo, te 2 prgišči. 5 zavojčkov Mastina, prahű za krmljenje zdrave, debele živine, za stvorbo belic i mleka, zadostüje za 6 mesecov za vsako živinče. Dobo je najvekše premije v Londoni, Parizi, Rimi, Beči. Na jezere gospodarov ga hvali i znova küpüje. Zahtevaj ga pri lekarnari (apotekari) ali pri trgovci, vsaki ga lehko prosto odáva. Ali pa piši lekarni Trnkoci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Košta 30 K 50 fil. z poštninov.
Mršavost (krlavost)
srbeščico, kraste, lišaje, vniči pri človeki mast proti mršavosti. Brez dišeca i ne maže perila. 1 lonček za edno osebo s poštninov 12 K 50 fil. pri lekarni Trnkoci, Ljubljana.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Naznanilo.
Naznanim vsem svojim priatelom i poznancom, da sam se od 1. novembra zdrüžo v trgovino pod ime Franc Čeh i Gašpar v M. Soboti. (Prek od židovske cerkvi.) Preporačava se vsem najnim küpcom
Franc Čeh in Gašpar.
Ki ma kaj k odaji, ali kaj šče küpiti, naj glasi v NOVINAH.
Naročte si Novine.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.