Št. 42. ? Ljubljani, 19. oktobra 1907. Leto III. izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. J2. GLHSILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. Inseratl se računajo za celo stran 36 K, za % strani 25 K, za Hb strani 18 K, za 'Ib strani 9 K, za 'ha strani 5 K, 'Im strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren pa- . pust. ===== Mesečna priloga: „Siovenski Tehnik* 4 . j Nagodba. Vlada je razglasila v glavnih potezah, kakšna je nagodba z Ogrsko. Nas zanimajo prav posebno določbe, ki so važne za agrarce, in vprašanje dalmatinske železnice. Avstrija si je izgovorila in izpogodila, da bo mogla precej strožje izvajati veterinarsko nadzorstvo nad uvozom živine iz Ogrske. Koliko so te pridobitve vredne za avstrijsko živinorejo, bo odvisno od tega, kako bo vlada v praksi porabila svoje pravice. Agrarni po¬ slanci bodo morali strogo gledati vladi na prste, da bo neizprosno stroga, če ne, bo še ta malenkostna prido¬ bitev brez vrednosti. Ako še pri denemo, da so Ogri obljubili zakon zoper terminsko kupčijo na budim- peštanski borzi, — kar je za ogrske producente itak bolj važno kot za avstrijske — smo našteli vse, kar je z agrarnega stališča ugodnega na nagodbi. Splošno se opravičeno lahko trdi, da agrarci z nagodbo n e morejo biti zadovoljni. Za ves naš narod pa je važno, da se bo podalj¬ šala dolenjska železnica iz Novega mesta preko Met¬ like v Karlovec, ki je že zvezan z Ogulinom, odkoder se napravi nova železnica čez planoto Visoke Hrvatske in Gospič v Knin, ki ima že zvezo s Šibenikom in Splitom. Pomembno to ni le za našo Dolenjsko, ki to stopila v tesnejše gospodarske stike s Hrvati. Slo¬ venski narod sploh je za dober korak bližji bratu Hrvatu. In odpira se nam bližja nada, da se južna že¬ leznica zveže z Gorico s progo preko Notranjske. Vojskovodni razlogi so bili, ki so nam pri¬ nesli to zvezo. Za vojno z Italijo rabi Avstro-Ogrska dovoznih železnic. Nova zveza s Karlovcem je name¬ njena 13. armadnemu zboru. Že dolgo delujejo vojaške oblasti na podaljšanje dolenjske železnice, a Ogri so se lemu protivili. Šele sedaj, ko se jim je znatno veliko obljubilo glede zveze Ogrske z Nemčijo preko Bohu- ®ina, so privolili. Kdor je zgodovino tega vprašanja količkaj poznal, se danes smeje prav prisrčno, ko bere, kako se dr. Šušteršič in njegovi oprode hvalijo v „Slo- vencu“, da so — oni dosegli podaljšanje dolenjske že¬ leznice. Slovencem na ljubo vlada ni storila ne koraka. In le znamenje velikega podcenjevanja bralcev je, če jim „Slovenec“ hoče natveziti bajko o Šušteršičevili zaslugah. Radovedni smo, kaj poreče k temu Šuklje. Sicer pa je manever prozoren: Poprej so demagogi kričali proti nagodbi, zdaj pa so v njej zasledili točko, ki na prvi hip izgleda ugodno; zdaj hite kričati, da so jo oni dosegli in s tem utemeljujejo, da bodo brez¬ pogojno glasovali za tisto nagodbo, proti kateri so tako kričali. V resnici pa hočejo le prikriti, da vladi klečeplazijo. Zaradi slučajne pridobitve na Dolenjskem pa se ne veselimo prekmalu! Do hrvatske meje že še pojde, a kaj potem, ko se peljemo pod oblastjo ogrskih državnih železnic? Če Ogri hočejo, lahko vrednost že¬ leznice malodane uničijo. Če ji od Karlovca do Ogulina odrečejo ugodne zveze, bodo v Karlovcu in Ogulinu osebe in blago čakali na vlake, da nas bo radost nad novo železnico minila. In če ne skrbe za zadostno število vlakov, za udobne vozove in naglost, se nam zna pripetiti, da bomo prosjačili za vsako zvezo in vlak, kakor so Ogri nas prosjačili zaradi vlakov iz Košič na šlesko-nemško mejo. Dokler ne izvemo, ali je vlada poskrbela, da je vsaka šikana od ogrske strani nemožna, se ne moremo veseliti in radovati, še manj pa — bahati, kakor to dela Šušteršič . . . V nekem okraju je že dalj časa bila mučna suša. Ljudje so bili že obupani in prosili nebesa, naj pomagajo. Ko so se zbirali oblaki in je začelo rositi zaželjeni dež, se je pripeljal dr. Šušteršič in razglasil: Jaz sem Vam dež poskrbel. Jaz sem edini Vaš dobrotnik! In bili so prismojeni ljudje, ki so mu verjeli, kakor mu ver¬ jamejo baharijo o dolenjski železnici. Stran 330. NOTRANJEC Letnik III, Domače vesti. Zahvala. Gospod Fran pl. Garzarolli, župan itd. iz Senožeč, je naklonil izobraževalnemu društvu v Do- lenjivasi 20 K podpore ter s tem postal ustanovni član društva. Odbor izreka tem potom g. darovatelju za velikodušno podporo najsrčnejšo zahvalo. Da bi našel še več posnemovalcev! Na trgovski shod!! Notranjski trgovci, zberite se v nedeljo polnoštevilno na vseslovenskem trgovskem shodu v Ljubljani. Pozor! V zadnji odborovi seji „Kmetske stranke'* se je sklenilo, da se skliče dne 10. novembra »glavno zborovanje" v Postojno. Na to važno zborovanje že sedaj opozarjamo vse naše pristaše. Posebno je želeti, da bi se zborovanja udeležili somišljeniki iz logaškega okraja, kamor se bode delovanje stranke zdaj tudi razširilo. Telovadno društvo „Sokol“ v Postojni na¬ znanja vsem svojim bratom članom, da se mu je po¬ srečilo dobiti za silo telovadnico, ki bode nastanjena v dvorani »Narodnega hotela". Z redno telovadbo se prične prihodnji teden. Telovadne ure za starejše telo¬ vadce in dorast se naznanijo pravočasno. Odbor. Listek. Po vasi govorijo. Rumunsko spisal Ivan Slavici. (Dalje.) »Vsi so odšli", reče Miron, ko je bil sam ž njo. »Kaj nama je na tem", odgovori Marta, »nadaljuj". »Pozno je že". »Poj", zapove ona. Miron je bil, kakor omamljen; čustva, ki so mu polnila dušo, izražal je v pesmi, ki se je milo razlegala v tihi noči. Marta je poslušala nekaj časa mirno; potem se je vzdignila, kakor v sanjah, stopila k pevcu ter po¬ ložila glavico na njegove rame. Miron se je zganil, ko je čutil njen topli dih in slišal udarce njenega srca, neizmerna blaženost ga je prevzela. »Poj še dalje!" rekla je proseč in položila roko na njegovo ramo. »Tvoja pesem je nebeško lepa!" »Nemorem!" odgovorilje ontežkosopeč ter je vstal. »Dobro!" reče ona. »Mi boš pa drugič kaj zapel." Miron je dolgo zrl molče v njen obraz, prijel jo je za roko ter govoril: »Marta, ko bi ti vedela, kako sem srečen, kadar slišim tvoj glas; kako sem srečen, kadar misli m na te! — ne vem, zakaj mi je tedaj vedno, kakor, da bi se moral zjokati." Za »Sokolski dom" v Postojni so darovali- br. Paternost Jože nabral v svoji gostilni v »Tihi dolini 1 ' K 3‘80, gdč. Mara Paternostova nabrala pri domini l g g. Janežič Jožef daroval 1 K, g. Franc Oblak daroval 1 K, br. G. Demšar, c. kr. notar, daroval 2 K, ki jih j e dobil pri balinu, br. Filip Jager nabral pri licitaciji ure v nedeljo v Narodnem hotelu o priliki igre »Trije tički" K 7 - 32, br. Vilhar Fran nabral K 2'60, br. Ivan Burja poslal vstopnino k igri 2 K, br. Fran Paternost vstop¬ nino k igri 10 K, gdč. Mimi Mislej doposlala za prodane razglednice K 5'32. Živeli vrli nabiralci in darovalci! Le tako nadalje! Vsem srčna hvala! Dramatični klub v Postojni je priredil v nedeljo, dne 13. t. m. v prostorih »Narodnega hotela" burko v dveh dejanjih »Trije tički" v prid skladu za sokolski dom. Igra sama je vsekako izvrstno uspela. Vsi igralci so se v svojih vlogah odlikovali. Tako smo se zopet prepričali, da je g. Jager, ki je igral Iglača (krojača) jako porabna, dobra igralska moč. Jožko Štrmencelj, piskrovez (gosp. Križe) nam je s svojo izvrstno igro privabil obilo smeha. Saj pa nam je tudi znano, da je najbolj porabna moč še iz prejšnjih njegovih nastopov. Zajec urar (gospod Macner) nas je kot novinec s sigurnim nastopom in dobro igro jako zadovoljil. Sodnik (g, Prosenc) se je kot resen in »Vem, kaj je, Miron! Tudi mene prevzame sreča, kadar sem pri tebi." Molčeč sta stala še nekaj časa skupaj, Marta se je podala potem proti domu, Miron pa je dolgo gledal zanjo. To se je bilo dogodilo že pred davnim časom in od tedaj ni Marta nikdar več ostala sama z Mironom. Ko je bila prišla oni večer domu, ni vedela ma¬ teri druzega pripovedovat, kakor od Mirona: kako lepo poje, kako sladka je njegova govorica in kako pri- kupljivo je njegovo obnašanje. Ana je pazno poslušala Marto, ki je s tako gorečnostjo pripovedovala, da bi jo bil človek poslušal noč in dan naprej in je bila ponosna, da Miron obožuje njeno hčer. Od tega časa je Marta večkrat govorila z materjo o Mironu in tako je ostal njegov spomin neizbrisen. Tudi Martine prijateljice so jo blagrovale radi izrednega prijateljstva Mironovega, a več si ni upal misliti nikdo, saj je bila namenjena Tudorju. Je že tako na svetu! Ob času, kadar se začne vino čistiti, loti se fantov misel na ženitev in deklet hrepenenje po ženinu. Že spomladi je začel premišljevati Kozma, koliko je star Tudor in, ali se še spodobijo zanj oni izprehodi in sestanki za vasjo. Mina, Kozmova žena, je tudi že komaj čakala, da bi postala tašča in stara mati. Ko je kipelo vino v sodih, je Mina hodila vedno v klet in mrmrala: »To vino se ne bo umirilo. NOTRANJEC Stran 331. Letnik III. energičen sodnik pokazal, da je za enake vloge prav dobra moč. Peter, sodnijski sluga (g. Smrdelj) in stražar (g. Vilhar) sta bila povsem na svojem mestu. Jarm, gostilničar (g. Kostanjšek) in Špela, njegova žena (g. Mislej) sta s svojim res jako originalnim nastopom pred sodnijo pokazala, da znata enake uloge izborno pogoditi. Vse igralce je občinstvo z frenetičnim aplavzom odlikovalo, kar so pa tudi v polni meri zaslužili, saj so se pa tudi žrtvovali v tako blag, naroden namen. Čast njih požrtvovalnosti in živeli. Obžalovati je le, da ni bil obisk povoljnejši, v kar pa so gotovo pri¬ pomogle skrajno neugodne zdravstvene razmere zadnjega časa v Postojni. Po igri se je razvila prosta zabava, pri kateri je nastopilo pevsko društvo „Postojna“ v par točkah. Nato se je vršil ples, pri katerem je g. kapelnik Kubišta drage volje sodeloval na glasovirju, za kar mu vsa čast. Igralcem pa naj bo ta vspeh v vspodbudo, da nas še večkrat razvesele z njih nastopom, zlasti sedaj v zimskem času, ko je dolgočasja v izobilju. Prepričani naj bodo, da bode hvaležno občinstvo vedelo ceniti njih požrtvovalnost. Odbor telovadnega društva »Sokol 44 v Po¬ stojni izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo slav¬ nemu dramatičnemu klubu v Postojni za izredno po¬ žrtvovalnost, s kojo je društvu naklonil o priliki pri¬ Nekega dne je vprašala naravnost, kdaj in komu na čast se bo nastavil veliki sod in oni mali, v katerem so hranili vino še od tistega leta, ko je bil rojen Tudor. Ko je bilo vse v redu, se je vsedel Kozma za mizo, uprl je svoje oči v Mino in vprašal: „No, kaj praviš ?“ „Kaj bi rekla 44 , odgovorila je ona, „stori, kakor se ti zdi najboljše !“ Oba sta bila torej zadovoljna in nič druzega ni več manjkalo, kakor spraviti stvar v tir. To pa ni lahka reč in treba je prevdarka. Brezdvomno sta Miha in Ana že dolgo vedela, kako je s to stvarjo, a to sta vedela kar tako iz pogovorov in šaljivih opazk, ki so krožili po vasi. A sedaj se je šlo za to, da se jima stvar predloži v konečni prevdarek in sicer z dolžno jima častjo. Nastalo je vprašanje, komu bi bilo poveriti to nalogo, kdo bo snubil in prinesel odgovor. Umevno je ob sebi, da je bilo treba izbrati ljudij, ki stoje na višku izobrazbe, ki znajo reči „dober dan“ in, ki znajo pravilno staviti osodepolno vprašanje, ki znajo dostojno sprejeti odgovor, kratko povedano, ljudij, ki bodo v čast hišama, med katerima posredujejo. Kozma se je naenkrat lotila želja, da bi ljudje gledali za njegovimi odposlanci ter govorili: „To so ljudje Kozma Florijana 4 ' in, da bi Miha pozneje ponosno Pripovedoval, kdo ga je obiskal. Ta zadeva ni bila lahka, saj je znano, da naj- ma njša nerodnost ali napaka ob taki priliki lahko izdere vse. reditve igre „Trije tički 44 čisti dohodek te prireditve 71 K, z besedo: eden in sedemdeset kron, v prid skladu za „Sokolski dom 44 . Posebno se še zahvaljujemo članom dramatičnega kluba gdč. Mislej, g. Jagru, g. Križetu, g. Kostajnšeku, g. Macner-ju, g. Smrdelj-u, g. Prosencu, g. Vilharju, kakor tudi šepetalki gdč. Mari Paternostovi. Vsira najsrčnejša hvala na njih požrtvovalnosti in ži¬ veli ! Za odbor: Drag. Vičič, t. č. starosta, Fr. Kutin ml., t. č. blagajnik. Dve zvezi mlekarskih zadrug 1 imamo zdaj na Kranjskem. Notranjske zadruge so večinoma pri prvo- osnovani zvezi, ki je v rokah naprednjakov. Vsakega moža, ki ga strankarstvo še ni oslepilo, želja je, da se zvezi združita. Seve mora biti popolnoma izključeno, da bi se zanesla politika v zvezo! Vrediti se mora že pravila tako, da bo enkrat za vselej nemogoče, da si klerikalci prisvoje zvezo v umazane svoje namene. Obem stranem se mora dati enaka moč in veljava! Potovalni učitelj g. Legvart naj bi nastopal nekoliko bolj odkrito glede tega vprašanja, če ne nas prisili, da posežemo po jako vabljivem gradivu. »Slovenski lovski klub 44 so ustanovili v Ljub¬ ljani. Prav je tako, da si vsi skupni interesi poiščejo skupnega zastopstva. Ne zanikamo važnosti lova in resnosti programa, ki so si ga sestavili gg. lovci. Če Primernih ljudij je bilo malo, vsaj po nazorih Kozma Florijana, in še med temi primernimi so imeli nekateri hude napake ; ta je imel navado glasno kričati, kadar je govoril; drugi, ki je bil drugače jako sposoben, je rad delal slabe dovtipe; in tretji, ki bi bil menda najsposobnejši med vsemi, je bil svak človeka, katerega se je bilo prijelo ime „raztrgana usta 44 . Tako je bilo, posebno po premislikih Mine, le malo ljudij, ki so bili sposobni; šele po dolgem pre- vdarjanji sta se odločila poveriti važno nalogo Simonu Popu in Mateju Podarju; ta dva sta bila moža prave starosti, to je, ne premlada, ne prestara, ki sta se udeleževala vseh slavnostnih priredb, premišljena v govorjenji in, kar je bilo vredno največ, moža iz dobrih hiš, občespoštovana od vaščanov. Ko sta to določila, oblekel je Kozma suknjo, velel je poklicati Tudorja in, ko je ta vstopil, je pokril klobuk, sedel na stol ter je sina po kratkem molku nagovoril, povdarjajoč vsako besedo : „Teodoriko, čas je, da se oženiš! 44 „Kakor veš, oče 44 , je rekel Tudor. „Dobro!“ odgovoril je stari; „kaj praviš, ali bi ti bila prav Marta, hči Aninega Miha. 44 „No, očka 44 , odgovoril je fant ter zmignil z ramo. „Torej smo zadovoljni vsi 44 , končal je Kozma in z velikimi koraki zapustil hišo. Ob času, ko je bil Kozma v teh skrbeh, tudi Ana ni križem držala rok. Stran 332. NOTRANJEC Letnik IH. bodo tujce izpodrinili, nas bo veselilo. Če pa bodo nekak kartel, da cene lovov nizdol potisnejo, potem pa ne bomo z novim društvom posebni prijatelji. Pa tudi v nekem drugem vprašanju se znamo s to naj¬ novejšo organizacijo spoprijeti. Društvo namreč hoče vplivati, da se bode lovski zakon „na vse strani pra¬ vično" prenaredil. Boj za „zajca“ se da pravično končati le, če se zajca proglasi za škodljivca, ki ga sme vsakdo preganjati. Od kmeta se ne more zahtevati, da zaradi njega „zaplanka“ vsako drevesce. Gospo¬ darska korist veleva smrt zajcu! Sicer pa bi bilo prenagljeno, v tem oziru lovskemu društvu kaj očitati, saj še ni določilo natančneje svojega stališča. Za enkrat mu želimo lovski „blagor“. K povodnji v Staremtrgu pri Ložn. Komaj je začela nenavadno narasla voda vpadati, že se je iz nova vsul dež, vsled česar ni samo odtok zadržan, temveč se je vodovje za spoznanje na novo dvignilo. Dne 15. t. m. je bil v sosednem Babnempolju pravi sodnji dan. Tam je bilo toliko deževja, da se je od prezidanskega pokopališča pa do Petrove hiše napravilo celo jezero. Živina je bila že v nevarnosti in so jo morali že po globoki vodi spravljati v zavetja. Božanje se lahko zopet pripravimo, ko dobimo zopet tako množino doli. Vsled prvih nalivov je bil tudi hudo Marta je bila stara skoro osemnajst let, to .se pravi, postajala je počasi zrelo dekle, ker Ana se je bila omožila že s petnajstimi leti. Nikomur se torej ni čudno zdelo, da je Ana že dokaj let mislila na sprejem snubačev. Od kar je bila Marta izpolnila petnajsto leto, bile so, z zrezljanimi cveticami okrašene skrinje, na¬ polnjene s srajcami, predpasniki in drugim platnenim perilom. V predalih so bile vsakovrstne krasno izdelane odeje, z umetno všitimi cveticami, ki jih je Marta vezla sama. Toliko je bilo vsega, da bi bilo zadostovalo za sedem nevest. Pa teh stvarij ni nikdar preveč, saj običaj in čast mlade neveste zahteva, darovati drugim ubožnim nevestam, kolikor mogoče od svojega bogastva in čimveč lahko podari, tem večja je čast. Zdaj je pihal veter od druge strani! Mina je poslala Stanko, ženo Karča, k Mariji sosedi Ane in ta je skrivnostno izdala Ani, da ji je nekdo izdal, da bo nekdo prišel z dobrim namenom. Ko je Ana to zaslišala, je zaklicala, kakor iz sebe: „Gorje mi! kje naj začnem?" Ker je bilo lepo vreme, sklenila je prezračiti najprej perilo. Odprla je vse skrinje ter obešala kos za kosom na vrv; lepo je bilo videti, kako so v vetru vihrali, bogato okrašeni izdelki domače pridnosti in Ana se je ozirala skrivoma čez ulico, da bi videla one, ki od daleč opazujejo Martine zaklade. Pozneje so prišli s polja vozovi in plugi, pred vsakim so bili vpreženi štirje voli; nazadnje je pri¬ jahal starejši sin, ]>o imenu Vazil. Ko so hlapci hoteli vrata dvorišča zapreti, je Miha rekel: ,.Pustite!" in prizadet tukajšnji zdravnik g. Neuberger. Deževje mu je pokvarilo precejšen del njegove v delu se nahaja¬ joče hiše, tako, da je bila vsa hiša v nevarnosti, m se je moralo zidovje z železjem zvezati. Iz Zagorja. V poročilu o pogorelem mlinu se je vrinila pomota ; mlin je bil zavarovan za 2500 K in ne za 25.000 K. % Iz Zgornje Pivke. Voda se še vedno ni odtekla, Bač je še yedno prometu zaprt. Njive z vsemi pridelki so pod vodo. Škoda je velikanska, in se bode moralo v tem oziru ljudstvu pomagati! Iz Št. Petra. (Izležek naših klerikalcev.) Take vrste klerikalizma, kakoršnega zmore naša občina, menda nima celi svet. Ta zna s svojim, umetno pri¬ liznjenim hinavstvom že dolgo vrste let slepiti ljudstvo in si pridrževati vse one občinske ali druge posle, pri katerih se zamore dobiti kaj časti, posebno pa masti. Takih kunštnih butic. kakor sedaj, ni bilo obenem skupaj v občini še nikdar; in če povemo, da so ti modrijani le štirje evangelisti, par patrijarhov in nekaj tem udanih kimovcev, smo število menda prav zadeli, in se nam ni, od nobene strani, bati veljavnega ugovora. Taka „ljudska masa" torej vstvarja in vodi pri nas občinske volilne borbe, deluje in zapoveduje pri vseh občinskih opravilih, tako, da je za vse dosedanje neljube občinske ostala so odprta. Ko so hlapci hoteli spraviti pluge in odgnati živino v hleve, je Miha rekel: „Pustite jih in dajte vsakemu nekoliko sena!“ In zgodilo se je, kakor je rekel. „Jutri se peljemo v mlin, ukazoval je Miha, z velikimi koraki stopajoč po dvorišči, prinesite žito s podstrešja in napolnite vreče. Vazil je začuden pogledal očeta, premišljeval ne¬ koliko časa in uganil, kaj to pomeni. „Ti, Mitre!“ veli svojemu mlajšemu bratu, „ženi konje napajat". In Mitre je gnal konje k vodnjaku, zadaj na dvorišču. Sledile so jim tudi molzne krave, rejeni prašiči, skočne koze in ovce. Ko sta na večer prišla Simon in Matej, odposlanca Kozme, z odmerjenimi koraki skozi odprta vrata, je bilo dvorišče polno življenja. Hlapci so postavljali na¬ polnjene vreče v vrste, voli so mukali pri vozeh, dekle so molzle krave, prašiči so hrustali rumeno turščico, koze so se podile razposajeno po vseh kotih, ovce so bleketale, stoječ vse na kupu, in Mitre je miril živahne konje. Miha, gospodar, hodil je dobre volje po dvorišču, in Marta, domača hči, je dajala povelja na vse strani. Pri plotu je stal otrok ter občudoval, kar se je nudilo tu njegovim očem. Ko je Miha videl prihajati Simona in Mateja skozi vrata, šel jima je naproti s povzdignjeno glavo. (Dalje prihodnjič.) Letnik III. NOTRANJEC Stran 333. dogodke le ta masa odgovorna. Tudi pri zadnje dni vršeči občinski volitvi je zelo marljivo delovala, slednjič pa vendar enkrat s svojem izleženim mekužem dosegla, da se morajo vsakemu, še tako zaspanemu občanu, politične oči odpreti. Saj mora biti še vsakemu v spominu, kaj se je nakladalo občini in volilcem od začetka do konca volitve, koliko dragega časa se je porabilo, koliko nasilstva je bilo, koliko zatajevanja proti svoji volji so morali volilci prestajati, vrhutega pa še grda obrekovanja, zabavljanja in druge politične šušmarije požirati in vse to samo za to, da so se raz¬ mere v občinskem odboru veliko poslabšale in pa, da se je postavil občini za župana bolan, in slaboten človek. In to oni občini, katera potrebuje povsem čilega, delavnega in sploh za občinski blagor ne- vtrudljivega moža, to je, vsekako druzega, kakor je bil župan Margon in pa vsi njegovi predniki. Res je sicer, da je pri nas takega moža težko dobiti, pa tudi to je zasluga dosedanjih naših prvencev, ki so vedno po vseh močeh skrbeli za to, da ni stopil v občinski odbor nobeden, ki bi bil znal drugače misliti in umel drugače delovati, kakor oni sami; in, če je slučajno prišel ter kaj poštenega pokazal, so ga ob prvi priložnosti odslovili, pred ljudstvom očrnili, po vrhu še razglasili za peklenskega liberalca ali požrešnega socijaldemokrata. Vsled tega, ker ni bilo, ali bolje rečeno, ni smelo biti v občini delavnih mož, je še danes pribita istina, da je šentpeterska občina glede napredka v marsičem zaostala in da bo treba časa, pa tudi napornega dela že za pričetek. Tak torej je na kratko in površno opisani izležek dosedanjih naših klerikalcev; ljudstvo glej, da si to moro preženeš, da ti ne napravi nove zalege, po kateri bi dobivala občina samo mučno kokodakanje, občani pa same, tu opisanim podobne klopotce. Krava je pred nedavnim časom počila nekemu posestniku v Borovnici, ker se je pasla v sveži detelji. Prosveta. Slovenskim umetnikom. „Družba sv. Cirila in Metoda 1 ' namerava založiti lepe, umetniško izdelane narodne znake. Ti znaki naj bi se nosili v gumbnici in bi imeli biti elegantni ter sorazmerno ceneni, da se morejo razširiti med vsemi sloji našega naroda. Za najlepši osnutek razpisuje vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda nagrado 50 K. Rok je do 15. novembra t. 1. Nasloviti je na „Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljub¬ ljani." Družba sv. Cirila in Metoda je razposlala lepo število nabiralnikov v javne slovenske lokale. Nekateri teh „angeljčkov“ delujejo prav marljivo v gmotno korist družbi. Pri g. Zalazniku v Ljubljani bo nabran prav kmalu prvi stotak; prav pohvalno delu¬ jejo nabiralniki tudi v Trstu, v Ptuju, v Laščah itd. Po nekaterih hišah pa so nabiralniki prašni, brez dela in uspeha. Gospodarje in goste dotičnih hiš prosimo, naj se spominjajo ob raznih prilikah naše družbe, naj ne puste, da bi nabiralniki samevali prazni v skritih kotičkih. Družbi naj se pošiljajo tudi iz teh manj važnih nabiralnikov darovi, če so tudi skromni, in tudi poročila o zanimanju za nabiranje takih prispevkov. Družba ima vse nabiralnike v evidenci, njihovo delo¬ vanje pa izkazuje v mesečnih izkazih. Novi nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda so uže na potu. Vsem rodoljubom, ki so se zanje pri¬ poročali, se pošljejo takoj, ko dospejo, nadejamo pa se, da se zglasi še toliko novih odjemalcev, da bo družba kmalu oskrbela novo izdajo. Nabiralnik ostane družbina last, pošlje pa se brezplačno in franko. Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, da so naročili do sedaj večje število računskih listkov: „Na- rodni dom" v Ljubljani, g. A. Domicelj na Rakeku in g. A. Mikuž pri sv. Luciji ob Soči. Naj dobe mnogo posnemalcev! Slovenska abeceda, priredila in založila ga. Milena Kiferle, učiteljica ženskih ročnih del. Cena 20 vinarjev. Lično sestavljena knjižica za znamovanje, je prvo slovensko delce te vrste. Ker je jako praktično urejena, bo izvrsten učni pripomoček za učiteljice. Priporočamo jo šolskim vodstvom v nakup. Naroča se pri g. izdajateljici v Medvodah. Narodno gospodarstvo. Semenj za namizno sadje, združen s premo- vanjem sadja glede kakovosti in pravilnega vkladanja v primerne posode za trg, priredi c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani od sobote 30. novembra do pondeljka 2. decembra t. 1. v veliki dvorani test¬ nega doma" v Ljubljani. Določbe: 1. Na semenj se pripusti le lepo namizno sadje, spravljeno v zaboje, sode ali druge primerne posode. 2. Najmanjša množina je 5 kg eneiniste vrste jabolk ali hrušek. 3. V vsaki posodi sme biti spravljena le ena vrsta jabolk ali hrušek. 4. Pošiljatelj sadja, ki ga mora na svoje stroške v Ljubljano dovesti, mora razločno naznaniti ceno sadju, ki naj se po nji proda. 5. Udeležniki semnja, ki pošljejo v Ljubljano le del svojega sadja, naj istotako družbi sporoče, koliko enakega sadja imajo še doma in so pri volji prodati ga po označeni ceni tistim, ki se zanje zglase. 6. Sadje je poslati lepo spravljeno v lične zaboje ali sode. Opozarjamo na tozadevno navodilo, ki je razglašeno v 18. štev. „Kmetovalca“ z dne 30. sep¬ tembra t. 1. Posebni odtisi tega navodila se odpošljejo tistim, ki se zanje zglase in prilože 10 vinarsko pi¬ semsko znamko. 7. Nasemnjurazstavljeno sadje se bo obdarovalo, če to zasluži, z denarnimi darili. Darila so določena za kakovost sadja in za pravilen zavoj. 8. V soboto 30. novembra in v nedeljo 1. decembra bo sadje razstavljeno. K raz¬ stavi imajo prost vstop udeležniki semnja, dočim se bo od drugih nabirala vstopnina po 20 vinarjev. Ta dva dneva bodo družbeni uslužbenci imeli pravico razstav- Stran 334. NOTRANJEC Letnik III. Ijeno sadje prodajati z zavojem vred po ceni, ki jo pošiljatelj sadja določi, a sadje se bo smelo odnesti šele v pondeljek, dne 2. decembra. 10. V pondeljek, 2. decembra, bo prost vstop za kupce sadja in se bo poprej neprodano sadje oddalo na javni dražbi v celili zabojih ali sodih in bo v ceni vračunjen tudi zavoj. 11. Udeležitev na sadnjem semnju je prijaviti do dne 15. novembra t. 1. podpisani družbi ter mora priti za semenj določeno sadje najkasneje do 28. novembra t. 1. v Ljubljano. 12. Udeleženci sadnega semnja se z zglasitvijo obenem zavežejo, da so zadovoljni s pred- stoječimi pogoji. Sadni semenj, oziroma razstava na prodaj postavljenega sadja se otvori v soboto 30. no¬ vembra popoldne ob štirih ter bo otvorjen ta dan do sedmih zvečer, v nedeljo 1. decembra bo otvorjen sadni semenj od osmih zjutraj do sedmih zvečer in pondeljek 2. decembra se prične razprodaja še neoddanega sadja ob osmih zjutraj. Sadni semenj je namenjen samo za kranjske sadjarje, ter ima namen spraviti pridelovalce namiznega sadja v neposredno zvezo z odjemalci sadja, ki zlasti o Sv. Miklavžu in za Božič potrebujejo lepo namizno sadje. Ta sadni semenj je prvi poskus, ki se bo ob dobrih sadnih letinah redno ponavljal, če se poskus obnese in se zlasti dosežejo za pridelovalce sadja boljše cene z izključitvijo prekupcev, zato se bo prva dva dni sadje prodajalo izključno samo konsu- mentom. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 7. oktobra 1907. Sadni semenj, združen s premovanjem sadja in pravilnega vkladanja sadja, priredi c. kr. kme¬ tijska družba kranjska koncem meseca novembra v Ljubljani. Gre se za prvi poskus take prireditve, ki naj ostane ob dobrih sadnih letinah stalna nai prava in ki naj se v bodočnosti na podlagi dobljenih izkušenj razširi in popolni. Sadje je letos v nekterih krajih naše dežele prav dobro obrodilo, in z ozirom na dejstvo, da se odjemalci v Ljubljani, ki jih je zelo veliko, upravičeno pritožujejo, da za Sv. Miklavža in božične praznike ni dobiti lepega sadja, hoče naša družba dati priliko, sadjarje, ki imajo lepo namizno sadje, spraviti v neposredno zvezo z odjemalci in tako sadjarjem pripomoči do dobrih cen in odjemalcem do lepega blaga. Vse sadjarje, ki imajo lepo namizno zimsko sadje, prosimo, naj vsaj del svojega naj¬ lepšega sadja prihranijo za sadni semenj, da se bodo mogli tega semnja in premovanja udeležiti ter s tem dokazati, da imamo v deželi najmanj tako lepo namizno sadje, kakor v sosednih kronovinah. Nujno pozivamo na mnogobrojno udeležitev ter opozarjamo na obširno navodilo o hranjenju, zavijanju in pošiljanju sadja, ki je objavljeno v 19. številki »Kmetovalca". V drugi polovici tega meseca se dobiva poseben ponatis tega navodila pri c. kr. kmetijski družbi za 10 h. Ta znesek naj se pri naročilu pošlje v pisemskih znamkah. »Zveza slovenskih zadrug" v Ljubljani je v kratki dobi svojega obstanka že krepko zastavila z zadružnim delom. Sodelovala je pri nekaterih jako po¬ srečenih ustanovitvah novih zadrug. Za navodila, pouk in pomoč je prijateljem zadružne misli vedno na raz¬ polago. Kjer so tla za zadrugo, naj se interesenti kar obrnejo na ,,Zvezo" za sodelovanje. Že danes se je krog nove »Zveze" zbralo precejšnje število zadrug. Vinski semenj v Novem mestu priredi za dolenjske in belokranjske vinogradnike mestno župan¬ stvo s sodelovanjem kmetijske podružnice v soboto, dne 26. oktobra t. 1. na vrtu Tučkove gostilne v Novem mestu. Začetek ob 11. uri dopoldne. Točil in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam, ki naj prinese v to svrho eno ali več steklenic svojega pridelka za po¬ kušnjo. K mnogobrojni udeležbi vabimo vinske trgovce, gotilničarje, dolenjske in belokranjske vinogradnike. Na glinasti zemlji obrode dobro: pšenica, bob, detelja in oves. Če ni zel6 težka, tudi ječmen in pesa. Glinasto zemljo je treba jeseni preorati in čez zimo pustiti v debelih (surovih) brazdah, da prezebe. Napačno jo je obdelovati, če je premokra. Samo jeseni jo smemo spražiti, če je tudi vlažna. Na ilovnati zemlji obrode pšenica, ječmen, de¬ telja, pesa in druge okopavine. Jesenska praha ji ravno tako dobro dč, kakor glinasti zemlji. Na peščeni zemlji vspeva dobro rž, krompir, oves, proso, ajda, turščica itd. Ker je peščena zemlja gorka, dozore v njej rastline hitreje. Na vapneni zemlji vspevajo stročnice n. pr. fižol, grah, leča, bob, potem tudi detelja, posebno lu¬ cerna, ker potrebujejo te rastline največ vapna. Na laporjevi zemlji obrode vsakovrstne rast¬ line, posebno take, ki vspevajo za vspešno rast več vapna. Gozdna črna zemlja je pripravna za zelenjavo in okopavine. Manj dobra je za žito, ker se nam na taki zemlji rado poleže, ker prebujno raste. Na rahli črnici trpita tudi strn in detelja pred mrazom. Po svetu. V Berlinu je bil velik kongres zdravnikov. Go¬ vorilo se je tudi o umrljivosti dojencev. Mnogo govor- nikov-zdravnikov se je zavzelo za najnaravnejšo hra¬ nitev malih otrok, da matere same doje otroke. Pri otrocih, katere matere ne doje, je umrljivost dosti večja. Mnogi izmed nedojenih otrok postanejo slabiči. Nekatere matere tudi prehitro odstavijo otroke, kar se tudi kaznuje. Parižanke večinoma ne doje svojih otrok, zato je umrljivost otrok v Parizu največja. Med obleganjem leta 1870. pa je zmanjkalo v mestu mleka in matere so bile primorane dojiti same. Takoj so otroci dobro uspeli, umrljivost se je zmanjšala od 33% na 17%. V istem času tudi dojilke iz francoskih pokrajin niso mogle v mesto, in glej, tudi v onem okraju, odkoder jih je prišlo največ v Pariz, se je zmanjšala umrljivost otrok. fcetnik HI. NOTRANJEC Stran 335. Zdravje otrok v Berlinu. Žalosten je zdravstveni položaj otrok v velikih mestih! O tem naj govore šte¬ vilke. V Berlinu so 9% šoloobveznih otrok zavrnili, ker niso bili dovolj duševno in telesno razviti. Od sprejetih je 22 % bolnih, slabičev je torej več kot eno četrtino otrok. Mnogi trpe na očeh, ušesih in v nosu, mnogi imajo kilo, jetiko, škrofulozo. Mnogi otroci v Berlinu so nesnažni, ušivi. Otrok, ki spe sami v svoji postelji, je po nekaterih okrajih le 6 »/o- 106 letni samomorilec. V Satmaru na Ogrskem se je obesil 106 letni posestnik Baseka, ki je bil 1. 1848 častnik pri domobrancih. Za uzrok samomora, navaja v pismu, da je že sit življenja. Jajce, ženitni posredovalec. Po nenavadni poti poskušal je dobiti ženo mlad mož v Hog Baju v Južni Avstraliji. Mladi mož kupčuje z jajci, katere prodaja v daljne kraje. Prišlo mu je na misel, da bi se dalo na jajca lahko kaj napisati, sestavil je ženitno ponudbo ter okrasil vsako jajce z njo. Dobil je že mnogo od¬ govorov ter si bo lahko izbral nevesto. Za kratek čas. Dober opazovalec. Stric: „No, Franček, kaj pa delajo ata in mama? Franček: „Hvala, striček, sedaj se prav dobro razumeta." Pri občinski seji. Občinski svetovalec: „Kaj pa ho z našim starim policajem, saj komaj še lazi okrog?" Župan: „Brez skrbi, sem mu že preskrbel novo službo, pri našem poštnem uradu bo raznašal brzojavke." Loterijske številke. Trst, 12. oktobra. 17 13 18 30 37 Praga, 17. oktobra. 31 10 62 5 77 Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur nemudoma in brezplačna vozi se najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodl. takozvanimi - - cesarskimi brzOparniki .. Kaiser Wilhelm II.. Kronprlnz MTilhelm in Kaiser Klithem der Grosse, kateri so narečji In najvarneje na svetu. Vožnja po morja traja samo 5 do 6 dni. II EDVARD TAVČAR v Ljubljani št. 35, Kolodvorske ulice št. 35, nasproti stari Tišlerjevl gostilni. I M ju Kdor m ljubi svoje zdravje, ga odpravi. notarsko poverjenih spričeval dokazuje, kako O AttO zdravilne so Kaiser jeve prsne karamele s 3 smrekami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno zoper kašelj, hri¬ pavost; katar, zaslišenje, krčeviti in oslovski kašelj. Zavoj 20 in 40 vin. Škatljica 80 vin. Zalogo ima I. Hus, lekarnar v Vipavi. | Opeka ~ zidaki f m so naprodaj N | y poljubnih množinah 1 - v parni opekarni- ‘ ini k Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. Unan in trgovec zlatnine In srebrnine v LJUBLJANI. Delničar prvih združenih tovarn ur »Union, v Bielu, Genovi in Glashtitte. Stran 336, NOTRANJEC Letnik IH. Prvo notranjsko podjetje za pokopavanje mrličev in napravo mrtvaških odrov Lastnik: V Postojni Lastnik: Josip Inocente. Velika zaloga io^ssiila. ».»stili lira. lese»ila. »»Ike-sr po nizkih cenah, kakor tudi uroščenili sseč in drugih po= grebnih potrebščin. Pri sodniji v Ilirski Bistrici vršila se bo v sobi št. 4 v torek 22. t m. dopoldne ek 9. ari \ ppostouoljno prodaja dr. Ivanu Kladva v Kamniku lastne žage na Topolu i vodi Iste z vodno močjo in pripravo tudi za mlin in zarečiških travnikov. Družbene pogoje je vpogledati pri bistriški sodniji in pri lastniku. II fi 2 ' Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. nri dopolndne in je izključno električno razsvetljena. Od 1, marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5- — za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3'— za osebo. IHARS SEBER v Postojni. Akcidenčna tiskarna. Knjigoveznica. n Fotografični atelije. Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstya, posojilnice, mlekarske zadruge itd. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Cs Posluje vsak torek in petek od 9 .— 12 . ure ===== dopoludne. ===== Obrestuje hranilne vloge po 47 a e / 0 brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. Daje posojila proti vknjižbi po 5°/o in amortizaciji najmanj l°/„ na osobni kredit po 6%. 0 0 0 Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih) posojila se izplačujejo le ob petkih. Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.