PREMIJSKI PRAVILNIKI GO.iP0D5HSKIH OBGHNIZICIJ
Ali samo letno izplačilo premij?
Iz Tohačnegn komMnata v Skoplju
P.remijeki i>.a.,....,i, ki ga Je fiprejel delavsk« svct Tobačnega komhinata v Skoplju velja za drugo polovioo leta 1956. Pra-v-Hnik so sprejeli šele 15. no-vembra 1-etos, takio da še ni n»o-Bo&e govoriti o uicinku njegavih dotočb v praksi ker še n> na razpolago rezultatov realizaci-je. Zaini'mivo je nao.rda to, da je po obvestUih. ki smo jih do-hLi, premijskj pravilnik To-bačnega kombinata v Skoplju ede« izmed prvih na ozemlju Makedonije »n da ima lahko kot tafc pomembno piomrsko viogo pni spreiemanju premtj-skih pravilnikov v druS^h gospo-dars-kih organizacijah. Zato mt-fflimo, da je potreb.no v tem članku razipnavljati o njem prav S tega stali*<"a.
Osnove za reaiizacijo premij
Specdrfičnost piroizvodnje to-bačnega kombinata je vplivala tu<M na osnove, ki služijo fcot metfilo za ctosežene rezultale, ki dajo "pravaco na premilo. Splošii smotr! premijskega pravilnika. kj so podani na za-fcetku samega pravilnjka, so pove&anje ekonomičniosU Jn rfentabilnosti z razniml nafini Btiinu.iranja za povečano detov-rw stoirdlnost, prihranke pn! rhaterialu, izboljšanje kakovost; proizvodov 'n uslug Itd. Pra-vfflnik določa 25 raznih osnov sa premijsko nagrajevanje. To kaie, da So preder. so ga spre-j«)d. podi-obr»o razčleniM vsako d-ejavnost v podjetju, s katero 3« mogoče vplivati na doeego boljših   irezultatov
Doseženl rezultat' se v nafe-lu ugotavljajo po knjigovod-Ktv€nih podatkiih. Ce se pa po-eamczni uspehi n« evident'.ra-jo" v knjjeovodstvu, ugotavlja rezuitat posebna strnkovna ko-misija. ki jo imcnuje upravn' odbck-. Ker v pravi.niku niso navedeni pnimeri. v kaierih ta komiisija ugotavlja uspeh, nl lEkhk^o oeeniti vrednosti take do-Jočbe. Kajti namesto sploSne doLočbe, da se rezuit-ati ugotav-ljai.o na tpmelju knjigovodstve-nih pcdatkov. bi faila boljSa doloSba ob vsakem flervu. kl b! povedala. kako se ugotavlja-» ijo re?.ultaU. To je po naSem mncn.lu pomembao tudi zato, ker nosi vsako komtgijsrko ugo-tavljan.ie rezullatov v sebi k.ico subjektivnega. kar lahko oma.1« objektivnost in dobro namero   sam«g>a   prav'1n!ka.
Naiboljii   premiiski   pravilnlic
je tist: praviluilc, ki ne dolocti ugotavljanja uspohav po kom'-sijah, temveč po dokumenua-ctjah, ki izvlrajo tz samega or-ganižacljsbega sistsma po^lova. nja. Iz pMV»inika ni razvidoo, ali obstaja kakovastni prevzein kon^-nih izdelkov. Verjetno ob-staja, venda-r se v pravilniku ne dolota izplačevanje prem!J osebju^ ki kontroli.ra kakovost. Zdi se nam, da ni bila temu vprašanju posvečena zadostna pozoMiost, ker ni za ncizpolm-tev nalog ali ?.a hjihovo izpoi-nitev pod določenim tni'n'mu-mom iMjbene sankcije. V po-slo-vanju z .izdelkorn kafcrJen ]e tnbak se n>a primer pojavljajo fekilamacije glede kakovosti, za katere pogosto ni nujno kriva niti sama tovarna. z<Ji se nam pa, da bi določea« osebe v podjetju morale b'tl stimuli-rane, da bi se število reklama-cij  zmanjžalo.
Premije predslaviljaj.o v svo-jem bistvu v vefini primer-uv nagrado ia iipopolnitev ali presego določen« no.rme. Po tej •strani ji'h lahko primerjamo z delovnimi normami, po kalerih de.ajo posamezni d-elavci. Toda medlem ko delavec ob neizpoJ-nitvi do.očenc norme ne dobi popolne plače po tar9f.ru pa-stavki. temveč samo v viš'n« dosežene norme, niso za ko-ristnike premij določeni peaali, če niso opravljene do>!i>C<;ne naloge. Tafeo je za ce]o viislo nalog doltočeno prcm»jsloo oa-grajevanj«, ne samo za presego teh nalog, temveč tudi z.a n].l-hovo n.ormalno izvršitev. Toda premijskj korLstnik sprejen^a popolno plač.o po taritnern pra-vilniku. čepra-/ ne "zpolni na-loge. Mnenja smo. da je to re-sna pomanjkljivost. S povezo-van.i«m ustvardtv« do-očenlh nalog, prt katerih sluiži kot osnova dolojtena kvaliteta, to se pravi s pt>ve7jovanjem p.re-mijskega nasrajevanja, kontro-le s piačevanjem penalov za neustvarjeno kakow>st, hi mogli po našem mn«nju doječi Se boljše rezultate, j-azen tega pa ^udj -realneje ugotavljati osno-ve za premijsko na,grajevan]e. S plačilom penala za nea-žurnost v knjigovodstvu, kakor tudi xa nekakoviostno delo v knjigovodstvu, b| dosegU vse-kakor $e bol.iše rezu.tate, 5ta-kor so tist». ki bodo doeeženi s premiijskdm nagrajevanjem za skrajšanje rokov za predložitev obvafunov.
Pojebnio bi moralo    pritt    do izraza   povezovanje   premlj     la
»Ndša skupnosf«
nudi članom dclavskih svetov, občinskih odborov in svetov ter organov družbenega upravljanja v Eolstvu, zdravstvu, hišnih svctih in trgoyini mož-host uspešnega ekonomskega izobražcvanja, ker pbjavjja člankc, razprave in obvestila o vseh vpra-ianjih dmžbenega upravljanja iz najavtoritativ-Kejših viroT.
ptnalov po irailiLuiih. osnovati zia delavce ln Uslužbence na vo_ di'lnih mcstih. kate.riii rezultat se meri po splošnih uspehiti pocljetja. V nasprotnom prime-ru se za tiste o&nove, pri kata-r'h ni Wl dosežen mi.ai'inumi ki daje pravieo na premijo, ne t>o dobila premija, obračunala pa se bo po vaeii ostalih osao-vah, kjer so bili doseženi Pu-zitivni rezullati. Premij-ki pra-vilaik bi mora. določit' preci-hodno medseb.ojr.io pretehtanje po«itivnili in negativnih rezul-tatov. pa šele tedaj za pozitiv-no razliko pravico do premt-je. Pravilnik sicer določa zman.!-šanje ali ustavifcev izplačilla premije po eni ali po več osno-vab.. če se je delavec a'li usluZ-benec neodgovorno obnašal do izpolnotve neke naloge. toda to zmanjšanje al: ustavitev ni po-stavljano iia ekoniomske temc-lje, ki bi bi.i v naprej določenl, temveč odloia o tem upravni odbor na predlog di'rektor3a. Taka dolo&ba precej zmanjšuje objektivnost in stabilnost pra-v"lnika.
Ne rtvoremo se ustaviti prl vsakj os-novi za prsra,ijsko na-grajev-anje. Mnenjži pa smo, da bi bilo pobrebno, kar se tii-e uslužbencev, k'» ugotavljajo norme, postavitri premijsko lest-vico vendarle nekolilco bolj b!a-go. Za aamo 1 odstotek razHke v ustvaritvi' rvorme, je dolofe-no. da prejme normirec celih 25 odstotkov plače več, kar sc nam zdi zel0 veliko. Po drugi strani se nam zd», čeprav nam r\i poznan konki-<?ten položai v kombanatu. da ni mogoče mak-simaln-o premij3k.o nagrajevatl pri sto.odstotrvem Szpolnlevanju tioirm. če se je do uvedbe pre-mij realizacija ©ibala na neks druSi .ravni, ki jo je podjetje im^e.o za normalno. S tem mo-m&ntom bt vsckakor moraJi računati ob doloCanju osnciv za nagrajevanje ,r>3.rmirca. Eazen tega bi b'e]<> potrebno, kakor pri drugib. ?c omenjenih pr.l-m&rih, določiti tudi plafiio pe-nala, ko povprefno izpolnjeva-nje norm v kombinatu pade pod  določeni odstotek.
Kako se oblikujefo sredstva za premije
Za {orm'ranje sredstev za iz-piaiilo preraij je določeno iz-ločanje 30 odstotkov deleža prt dobičku. s katerim gospodarska organizacija sodeluje sa plače nad plačami po tari.fn«m pra-vtlnilcu. Talco izlofena sred-stira na.o2'io v poseben premij-ski sklad. Razeri tega naložijo v premijskd sklad tudi zne?ke ncizplačanih premjj tisUh de-lavc«v in iislu.žbeacev, ki so i?.gab"»li pravico do pi^emije ala pa jim je bilo iz.pla6ilo premij ustavljeno ali zmanjšano po sklopu  upravnega odbora.
V premij^i sklad vloAijf) tu-6i tiste zneske, lci bodo doTo-tenS po drugih zakonskih pred-plsih. Ta d«l doiočbe pravt.n,!-ka je dejanafco hrez nf mika. lcer predpisj  »a sedaj  ne    doloifrajo
posebnih   virov sredstev  z-a  iz-plačilio premij.
Iz praviliu'ka ni mdgoCe ugotoviti. koliko je oseb, ki lahko dobijo prernij-o, nLtl ne •iiazpolagamo z diTJSira' podatkš o prakticni uponvb.i in o rezul-tatiih doseženih v dosedanj! praksi. Zato je težavno reči, kaj pomeni 30 odstotkov, ki jih za premije izločajo iz deleža prl dobičku.
Vendar se nam zdi,, da niso sredstva, fci jife ixtoLaj't> iz do-bička 7.a premije, tako majhna, po driigi stvaai pa bi mogiopo. manjkanje sbtema penalov v premijsk&m pravilaifcu \n znat-ni odstotki premij v irazmerju do plač po ta>-l'nem prauilniku za izpo.nitev "n presego rolog dovest; v n*aiSu-rno.st popoln-o izplafilo dol'0'Sejio s premijsfam pravKnikom. Domnevamo pa, da se je ob spreiemanju pre-mijskega pravi'!jiika in doloca-nju posameznih lestvic s tem r-ačun.alo. V nasprotnem pritno-rti pra-vnlnik nitj po tej stranl ne bo dosege/1 svojega smotra ozi-roma ga bo dose.gie'! samo d«lno.
Kakor j« znano. za leto Ii*5S ni drug«h možnosti za ustvart-tev večjih " premijskih srocl-stev. ki nedvomno lahko v znat-ai merj ptispevajo k bolj eko-nomičnemu ^n renta.bilnejšemu poslovanju.
Mnenja pa smo, da ]e mo-goče nadalJTije tzpopc.lnjevanje scdanjega plačn«ga sistema. Na-čin izločanja dela dobička is piače je pveveč vezan za ve-ljavne od.aose dohi&ka do Kon-kretni^h plač. Mogli bi razen tega inistrumenta uvesti še na-daljnje dopolnHne instrumen-te. ki bi stimulira.i k povečanl delovni storilnosti, kakor tudi k poveča.nju proizvodnje sploh in to z dopoln^n-im povfrfanlcra dela dotoička. S tem bi po na-šem mnenju mogli doseči pu-membne rezultate, po drugi strani pa bi ustvarili tudj p->-mernbna sTedstva ne samo za povučanie plač nad pla^amC po tarifnem pravilniku, temveff tudi zadosln.i s!'"''-'iva za pre-mije.
A3i delovci in usiužbencl
veda, kakšno prfemljo bodo
dobili
Sist-L-m prertvijskeija nažraje-vanja v tobačnem ko-mbinatu v Skoplju je postavljen tako. <Ia fehko koiristniki pi-e.m''] v ve-čiini  primeiriov ^b dneva  v  *sm
šni6 premijo bodo dobild. lv> nekat-eroh. o*n°^ab *s ^ahko premije aato. ker je rezu''tat te-h osnov odvi-sen od meseč-ne-ga obračuna, Iahko izračuna-jo šele po nj«m- No, tudi v teli primarih j« največkrat mogoCe imeti pribljžno predstavo o »a-služeni premiji. Vse to pa )e tako samo v načelu. DejansKo ie io vendarle  drugače.
K«r ni kakšnega pomembrve]-S^ga pi-emijskega sklada, ki ne b» bil vedao odvisen od tclpo-čega dotoka sredstev iz deleža pri dobičku, določa piravilnik, da L«s premije izplačujejio jx> izteku 5eta 'n ¦to če i^lo^ena sr«dstva v premijsk' sklad U> dopustijo. Če srfedstva skiada n.isa zadostna za kritje ob-raču-ri3.Pi!h p;-em»j se zma-njaajo za toliko <;d3tolkov, za k>olik{*r so aredslv-a v sk-adu manjša oA skupnega zneska obraJtrnainili premij.
Posebna določba prav i 1 n Mca pravi, da lahko upravni tKibor sklene, da se premiie za posa-me?:ne uspehe izplačajo še pred šztekom leta. vendar 1« v fkjj-vei 70 odstotn^m znesku tiste vsote. ki jo bodo lahko izplata-M «b koneu l«ta.                        M
Uprav«čen.o dv.omi.TO>, da b»^ premiiski pravilnik s tatoimi določbami dal pomembn.e re-zultale, namreč lolikgn«, katr-. šni bi mogl« bitl, fe bi se pre-mije pravofasno izplačeva.e, to je neposredno po izteku vsa-kega meseca 'n fco v popolnem znesku.
Glede n.a majhna sredstva, ki jift  je  rnog.oče iz'.očit»    v   pre-mi,i*ki skiad.  fcafcor  tudi  gledei dejstva, da izločanje sredsiev v1^ sklad ni nujno v soglasju z ao-seženimi   rezultato   po    premij-skih  oanovaih, smo   mnenja da^m bi bilo nujrto ustvariti,   predei^H se zaične obračunavanie promij, po    sedanjih    instrumentčh    m miOŽncisUh    doli0.čeTiia     aredstva. Tinko  h;  bilo  omogočeno  rccno obraiunavanje    in  izp>ačevanje_ premij,   ne  gl«de  na  kolebanjeiB v  teliofem  dc>tekanju    sreditcvB v sk>!ad. Tako bj Iahk,o »apsravi-'.» tud; v primeru. če bodo v te-tu 1057.večje miOznit>sti raločanjaB sredstev  z.a  premije.                 ^
Pr«rrri>s lahko imajo svoj po-polni učinek. (e ustire^zajo vlo-ženem.u naporu in 7-manju l.n Ce s,o i?;pta6ane prav-očasnio. Brez teh predpostevk pipemi1]« ne morejo dat| astnezajočih reMil-tabov.               Božidar Race