Štev. 7. V Mariboru 18. februvarija 1892. Tečaj XXVI. Sr List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 25 kr.. za četrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja upravinštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr,. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Občinske volitve na Slatini. Pred kratkim so naši »Nemci po sili« razupili med svet, da jih hočemo Slovenci kar utopiti v žlici vode. Mogoče bi to skoraj bilo, kajti lahko jih preštejemo vse na prste desnice. Drugi pa, ki se repenčijo za Nemce, niso znali po nemško prositi niti za »papo« takrat, ko so še »v janjki« skakali. Torej v naši občini ne griža Nemce in Slovence, ampak za varčne, pravične gospodarje. Nekdaj ste bili brez občinskih dolgov in kasa tudi ni bila prazna, zdaj pa tičite globoko v dolgovih. Odkod to ? začeli so se popraševati razumniši kmetje in sprevideli so, da je temu krivo slabo gospodarstvo v Slatinski občini. Res je tako; le poglej, kako se tu gospodari. Leta 1875 izposodili smo si za šolsko popravljanje 8000 gld. od Graške hranilnice. Pred par leti nas pa hranilnica toži za 7797 gld., ko smo že skoraj mislili, da je vse poravnano. Župan sam je spoznal vsled računa od 5. februvarija 1891, da se je za šolo vplačalo že 6296 gld., dolg pa se je znižal le za 200 gld. Od kod to? Iz te tožbe smo izprevideli, da župan od dne 1. novembra 1887 do dne 5. maja 1890, torej polčetrto leto, ničesar ni plačal v Gradec, pa tudi za vsakdanje šolske potrebe nič v tem celem času; kje je ta denar? S takim gospodarstvom nam je pa še nakopal veliko tožbinih stroškov. Lani nam je občinske doklade kar za polovico povišal, od 20 % je poskočil na 40 %, Pr' krč-marjih celo na 55 "/„. Tako je dobil okoli 4000 gld. za občinske potrebe, a še to mu ni zadostovalo; izposodil si je vrh tega 600 gld. Ali suhe jejo? V naši občini bi ne trebalo tri, štirikrat viših obč. doklad, kakor drugod, ker ima toliko pristranskih dohodkov: mnogoštevilne privolbe, visoko najemščino od lova; a vrhu tega si pa Slatina sama popravlja ceste na deželne stroške in oskrbljuje svoje reveže. Kam gre torej denar? Ah je zdajšnji župan varčen gospodar? Do letos je imel kaso obrtne zadruge v svojih ro kah, pa v takem neredu in pomanjkljivosti, da se bo vsled tega moral zagovarjati pred sodnijo. Svojo revščino je lani dne 5. februvarija sam spoznal pred okr. glavarjem, ko se je izgovarjal, da so taki računi za-nj pretežki. Ni čuda, da ga okr. glavarstvo ni maralo več ter ni dopustilo, da bi se še volil za načelnika kr. šolskemu svetu. Čuditi" se je, da se naš župan vzdržuje že 11 let. Letošnje volilne pole so nam to razmotrile. Okoli 40 naših davkoplačilcev je izpustil, češ: ti nimajo pravice voliti, našim volilcem je manjšal davek in jih postavljal v tretji razred, sam sebi ga je pa povišal ter se zapisal v prvi razred, a letos se je reklo: prijatelj, pomakni se niže —■ v drugi razred! Več oseb si je vpisal, ki nimajo volilne pravice, kajti ne plačujejo tukaj nobenega davka, med temi dr. Hoisela. Gospod doktor, to ni bilo možato, da ste tukaj že toliko let volili brez pravice! Letos smo jim stopili na rep, zdaj pa cvilijo po svetu, češ, kake krivice jim delamo. Da bi bili rajši molčali, oprati se več ne morete. Le na prsi si trkajte rekoč: meaculpa! Pri takih razmerah se nam zdi čudno, da celo dva deželna uradnika P. in K. kar na svojo roko pritiskata na Slatinske delavce in jih plašita, češ: službo zgubite, ako ne pojdete z nami. Ali ne delata na škodo svojih gospodov? Slatina plačuje 3366 gld. davka, ona ima torej največi dobiček, ako se znižajo občinske doklade. Le ostanita pri svojem kopitu, mi bomo že volitve opravili brez vaju. Sicer pa, kmetje, bodite preverjeni, da nihče ne bo zgubil službe, kajti ravnatelj gosp. Šubert se ne meša v naše volitve; posebno voznikom se ni treba bati. Kdo bo pa vozil slatino, morda Miglič s svojim bikom? Torej na noge! Volite si poštene, varčne može iz vseh okolic, ne samo, kakor do zdaj, iz Slatinske okolice.' Pomislite, če mi zmagamo, kar je gotovo, otre-semo se za vselej nemške šole, katero vrivajo naši ob- čini, ko je ni marala cela nadžupnija, To bi bilo kaj drago »darilo«; kajti Mariborska hranilnica je vknjižena na njej z 10.000 gld. (glej zemlj. bukve št. 109), a vrhu tega ima pa še njen lastnik, nemški šulverein pri njej iskati 8000 gld. (glej »Ur. Tagblatt», 9. sept. 1891). Kako vam bi bilo mogoče poravnati tak dolg pri slabih letih, ko še imate pri Svetokrižki šoli plačati okoli 7000 gld. ? Kmetje, zdaj je čas, da si pomagate, pozneje bo kes zastonj. Nihče naj ne ostane doma, zanašajoč se na druge. Ob dnevu volitve pa si poglejte, kdo je z vami, kdo proti vam; nasprotnih rokodelcev, krčmarjev in trgovcev ne podpirajte več na svojo lastno škodo. Svoji k svojim! Izvolite si župana, ne, pred katerim bi se tresli, ampak župana, ki vas bo ljubil in vi njega! Volilci pogum, Bog je z nami, zmaga bo naša! —r— Cerkvene zadeve. Janez Kramberger, župnik Vurberški. Župnik. •— Pošteni Vurbržani so bili svojega novega dušnega pastirja tem bolj veseli, ker so bili rajni gospod, kakor ovčica, krotki in iz srca ponižni. Mi, ki smo poznali njihovo gorečnost za duhovno paslirstvo, smo se pa bali, da nam bodo pri svojem slabem zdravju in ostrem, spokornem življenju, na težavni župniji, ki šteje blizo 1800 duš, prehitro obnemogli. Tamošnji svet je namreč, kakor sploh po Slovenskih goricah, ves bre-govit: razun tega stoji farna cerkev prav na koncu župnije na precej visokem in strmem hribčeku. Kajni gospod se pa niso nikdar prenaglili. Počasno so hodili, pa so vselej prav prišli. Posebno skrb njim je prizadevala šola, ki o njihovem prihodu niti pravega doma ni imela. Eden razred je bil v farovžu v pritličju, in ravno tam je imel tudi eden g. učitelj prav ubožno sobico. Drugi razred, z nadučiteljem, je pa bil prav daleč od cerkve v samotni kmečki hišici, ki za šolske namene ni bila primerna. Zato so se trudili naš gospod in so prigovarjali tudi faranom, naj se jim nikar ne mili, kar za šolo izdajo. Kekli so z rajnim nepozabljivim škofom Slomše-kom: »Dobra, krščanska šola bo vašim otrokom najboljša dota, katere njim nobena nesreča vzela ne bode. Bog sam ve, kam še otrok pride; česar se v mladosti nauči, to več velja od gotovega denarja. Za župnijsko cerkvijo je šola župnije prva dobrota, iz katere Jezus kliče: Dajte malim k meni priti in ne branite njim, zakaj njihovo je nebeško kraljestvo«. — Pri tem svojem hvalevrednem prizadevanju so najboljši farani svojega dušnega pastirja zvesto podpirali, in tudi posvetna oblast je bila njihove gorečnosti za šolo vesela. Ali zoprniki so se tudi oglasili. Da bi vsemu nasprotovanju konec naredili, kupili so s svojimi denarji za šolo potrebno zemljišče in iz svoje hoste so dali posekati toliko drevja, kar ga je bilo za novo stavbo reba. Pred dvema letoma so z velikim trudom in z* nemalimi stroški kot načelnik šolskega odbora dozidali na lepšem mestu, kraj ceste prav lepo in prostorno šolsko poslopje, ki bo še dolgo, dolgo let prav lep spominek njihove gorečnosti za dobro šolo. Še bolj. kakor za novo šolsko poslopje, so pa skrbeli za to, da bi se ohranil in kjer ga ni, vrnil v šolo pravi krščanski duh. Želeli so si, naj bi povsod nastopilo med šolo in cerkvijo tisto srečno razmerje, ki si ga želijo sv. oče rimski papež in katoliški škofje po vsem svetu, ž njimi pa tudi vsi modri katoličani, da se namreč sv. cerkev in pa ljudska ali farna šola lepo podpirata med seboj, kakor skrbna mati in pa pridna hčerka. Sv. katoliška cerkev želi, naj prešinja luč in toplota svetih krščanskih resnic vse šolske nauke in pa vse delovanje učiteljev in učencev. Svetej cerkvi sovražna stranka si pa po vsem svetu prizadeva, sveto cerkev in krščanski nauk popolnoma iz šole izriniti, framason ah brezverec Sekardt piše: »Narodna šola mora biti za otroke to, kar je toča za odrastle, učilnica brezbožnosti«. V Belgiji so pod ministrom Humbeckom svoj namen že dosegli, enako tudi na Francoskem. Bajni gospod so dobro vedeli, da naši šolski gospodje sploh ži-žijo z dušnimi pastirji v lepi zastopnosti, in jih tudi zvesto podpirajo; bali so se pa, da bi pohujšanje kedaj tudi k nam ne prišlo, posebno po nevernih spisih, in za to so veliko molili in tudi svoje župljane moliti opominjali, naj bi ljubi Bog nas te nesreče varoval, da bi si pri nas sv. cerkev, in pa njena hčerka, ljudska šola, navskriž ne prišli; želeli so marveč, naj bi tudi zana-prej duhovni pastirji šolo prav izdatno podpirali, gospodje učitelji pa svojim učencem ne svetili samo z lepimi nauki, ampak pred vsem tudi s pobožnim krščanskim življenjem. Besede mičejo, izgledi vlečejo! Mili darovi za družbo vednega češčenja: Sv. Janž na Dravskem polji 6 fl. 50 kr., Spodnja Pol-skava 3 fl. 60 kr., Buše 11 fl., Sv. Marjeta niže Ptuja 10 fl., Makole 44 fl., Studenice 8 fl. 55 kr., Remšnik 6 fl. 23 kr., Vitanje 10 fl., Dobrna 3 fl., Sv. Martin pri Vurbergu 16 fl. --*--- Gospodarske stvari. Nekaj o gnojenji in gnojilih. (Datie.) Ako človekoljub, stoječ pred bornimi poslopji, katera že tako kažejo, da ni tu posebno blagostanje doma, tedaj vidi, kako gnojnica teče po cestah, kako se raz-gubi v kraje, kjer prav nič ne hasni, kako se rahlo nakopičeni gnoj na solncu pari in pri tem ravno svojo najdražjo obstojino, dušeč gubi, kako se perje itd. brezskrbno meče v meje itd, milo se mu stori o takem pogledu. Ko še pri najboljem ravnanji naša zemlja opešava, kaj še, ako se ž njim tako potratno ravna! Gnoj je kmetovalcu prava hranilnica, pravi kapital. Kaj mu hasni obsežno pa pusto polje, ako nimajo na njem rastline dovolj živeža! Kakor so učenjaki zračunili, ima liter gnojnice vrednost pol krajcarja. Koliko krajcarjev se torej vsako leto razgubi, posebno ker še nje najimenit-neji del, dušeč v spojini z vodeneem kot amonijak raz-puhteva. Paziti je toraj treba na vsako trohico gnoja, bodi-si živinskega ali druzega. Gnoj treba dobro stlačiti in ga večkrat posipati, da preveč ne trohni in preveč amonijaka ne izgine. Amonijak je tudi dobro v gnojnici z žvepleno kislino pridržati. V gnojnici se namreč nahaja v spojini z ogljenčevo kiselino in je tako jako hlapen, med tem, ko žvepleno-kisli ostane. Tudi je dobro, gnojnico v jamo napolnjeno z drobičem s pota loviti ali še bolje je radi tega gnoju kupe z mavcem (gipsom) potresati ali pa že z njim v hlevu nastiljati. Pri vsem pa je treba še paziti, da dobimo tudi od zunaj izven našega posestva kaj gnojil. Tako nabi-rajmo pridno pepel, kateri ima od listnatega drevja v 100 kg. 10 kg. kalija in 6 kg. fosforove kiseline med tem, ko je od jelovine samo 6 kg. kalija in 4 • 5 kg. fosforove kiseline. Zbirajmo vse odpadke od rogovja, ka- tero ima 10 2"/„ dušca, 5 • 5 fosforove kiseline; saje, katere imajo 1 • H "/„ dušca. 0 4 fosforove kiseline 2 4% kalija, sploh pa vse smeti, katere spravljamo na kup in napravljamo iz njih posebno za travnike izvrstni gnoj. Preobširno bi bilo navesti vsako to tvarino posebej, katera ima vrednost kot gnojilo. Priporočamo samo vsa-cemu gospodarju, da ni slamice ne pusti na potu propasti, temveč da vse spravi na svoje gnojišče, na kompost. Kolikor več mu bode mogoče tacih snovij izven svojega posestva dobiti in kolikor manj jih izvaža, toliko lažje bode svoje zemljišče v ravnotežji vzdržal, toliko več bode svojemu blagostanju pomogel. Naj stopi v zvezo z mesarji, čevljarji, mlinarji itd. in naj marljivo zbira vse njih odpadke. Cestno blato, posebno kjer se ceste z granitom posipavajo, kateri imajo do 8% kalija, je živeji promet, kjer je veliko živalskih odpadkov, je tudi dragocen gnoj in naj se v nemar ne pusti. Samo ob sebi se zastopi, da ravna tudi z vsemi domačimi odpadki tako. Ako ima dovolj travnikov, sploh prostora za krmilo rastline v primeri k drugemu posestvu in te potem s temi pridobljenimi odpadki dovoljno gnoji, ter vso tako obilo pridelano krmo za svojo .dobro rejeno živino porabi, potem se mu ni bati, da mu bode zemlja opešala. Ako pa vendar le ni mogoče dovolje snovij nabaviti, mora se poslužiti umetnih gnojev in sedaj pridemo do oddelka, gnojenje vinogradov in sadunosnikov. ____(Dalje prih.) Cepljenje po zimi. Kmeti pri nas navadno v spomladi, meseca aprila, ko je mesec v mlaji in 3 do 6 dni star, cepijo in imajo vero, da potem drevo čez 3 do 6 let tudi rodi. Tudi cepiče (sušnike, od kod je ta beseda?) navadno takrat režejo, ter se pusti navadno celi cepič, kakor je dolg, ali to so velike napake. Cepiče moramo že meseca ja-nuvarija in februvarija narezati ter v pesku v senčnem kraji hraniti. Cepiti pa moremo tudi od novega leta do konca maja. Razumeje se, da si moramo, če hočemo po zimi v hiši cepiti, že v jesen divjake oskrbeti ter jih v pesku hraniti. Z veseljem lahko opazujemo, da ima mladina veliko veselje s sadjerejo, in zato moramo gg. učiteljem hvaležni biti in želeti je, naj bi vse občine po zmožnosti šolske vrte podpirale, kjer se šolarji sadjereje učijo. F. P—k. Sejmovi. Dne 19. februvarija na (¡orenji Polskavi, v Pišecah in v Gradci. Dne 22. februvarija v Braslovčah, pri sv. Filipu v Kozjanskem okraji, na Teharjah in pri sv. Vidu pri Lipnici. Dne 24. februvarija v Arveži, v Ločah, v Rogatci in v Slov. Ristrici. Dne 25. februvarija v Šoštanj i. • - Dopisi. Iz Ormoža. (Naznanilo.) Naznanim, ti, dragi »Slov. Gospodar«, veselo novico, da je pravila ormoške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda vlada potrdila. Vsled tega posvetoval se je osnovalni odbor, kedaj da bi podružnica začela svoje delovanje in sklenil je, da bodi konstituiranje podružnice dne 21. svečana v prostorih ormoške čitalnice, a slavnostna otvoritev za pomladi, kedaj po veliki noči. Vendar pa bode tudi 21. svečana, kolikor moči, slovesen dan kot rojstven dan deteta domorodnosti našega narodnega ženstva, skušajmo torej vsi k temu pripomoči! Ob 10. uri zjutraj bode sv. maša, pri katerej bode pel pevski zbor ormoške~čitalnice. Popoludne ob 4. uri bode zborovanje s poročilom osnovalnega odbora, volitvijo odbora in sprejemanjem društvenic. Ob 6. uri začne se veselica. Navzoče pozdravila bode gospa Roza Miki, veletržceva sopruga iz Ormoža. Sledilo bode petje in predstavljanje veseloigre: »Ultra«. Med temi točkami koncertovala bode godba. Po zvršitku vsporeda bode ples. Ker je namenjen čisti dobiček podružnici in ker bo vstopnina samo 20 kr., bode vdeležitev gotovo ogromna. Komur so znane naše razmere, izvestno bode radostnim čutom pozdravljal novo podružnico, kajti le silnej potrebi in nikacemu izzivanju bode služila. Če se po našem mestu blažena nemščina šopiri in čuješ le tuji zvonek, če tudi »šul-verein« svoje kremplje stega nad milo slovensko deco, tedaj je pač silna potreba, da začnemo tudi mi Slovenci protiviti se tujemu nasilstvu, treba je, da nam bodo doneli zopet zvonki slovenski pozdravi in glasovi v uho. In da ravno ženstvo zamore največ uplivati na razvoj slovenskega duha, to je razumno, saj odgoja naše dece leži v njih rokah in če je mati Slovenka, bode gotovo tudi zarod njen v narodnem duhu vzgojen. K pristopu v žensko podružnico oglasilo se je do 50 žensk. K vres-ničenju te misli gre največja zasluga gospici Tiliki Freuensfeldovi. v ■ Od Sv. Jurija ob Sčavnici. (Bralno društvo) imelo je dne 24. prosinca t. 1. svoj občni zbor. Predsednik društva, gospod Jernej Košar pozdravi zbrane, povdarjajoč korist bralnih društev. Spodbujal je prisotne ude, naj se krepko oklenejo svojega društva, da ne bo-demo proti svojim sosedom nazadovali, ki se veliko bolj brigajo za gmotno in duševno stanje bralnih društev. Našteval je zglede iz sosedstva, ter jih primerjal našim. Za tem sledilo je poročilo tajnika. Gmotno ali s knjigami in časopisi podpirali so v preteklem letu sledeči gospodje društvo: č. g. Kunce, tukajšnji župnik, daroval je razen podvojene letnine več letnikov »Slov. glasnika«; č. g. kaplan Frangež plačai je za društvo »Slov. Gosp.<-in »Družbo sv. Mohorja«; tajnik gospod Strelec plačal je »Matico slovensko« in »Kmetovalec«; gospod dr. Jakob Ploj, odvetnik v Ptuji, naročil je »Mir« in eden iztis »Domovine«; gospod Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlju, naročil nam je še razen letnine »Dolenjske novice« ; gospod Franc Hrašovec, upokojen c. kr. okr. sodnik v Gradcu, poslal nam je še drugokrat lepo zbirko knjig; dalje sta poslala gg. Anton Brumen, adv. konci-pijent v Celji in č. g. Emeran Šlander, admontski oskrbnik v Gornji Radgoni, po 2 gld. letnine. Vsem tem dobrotnikom bodi toraj izrečena prisrčna zahvala! Zahvaliti se nam je še oni šestorici gospodov, ki so pri lanskem občnem zboru darovali vsak po 1 gld. za društveno omaro, tako da ima sedaj društvo vendar enkrat prav lepo shrambo. Društvo je imelo v preteklem letu dve veselici. Prva bila je 25. januvarija o priliki občnega zbora, druga pa je bila dijaška veselica 6. septembra, pri kateri je bilo poljudno predavanje o turških vojskah na Slovenskem, ter ste se predavali dve pesmi: Turki pri Stevici in kralj Matjaž. Svoje poročilo sklene poročevalec z željo, da se stanje društva v tekočem letu popravi društvenikom na čast in korist. Društvo je imelo v preteklem letu 45 gld. 93 kr. dohodkov in 37 gld. 9 kr. stroškov, toraj ostanka 8 gld. 84 kr. Da je bilo tako gospodarstvo pri prej omenjenih razmerah mogočno, je le zasluga imenovanih zunanjih udov in gg. podpornikov, toraj še enkrat: prisrčna jim hvala! Dalje se omeni, da bo imelo društvo 21. februvarija večjo veselico, pri kateri se bo razven pesmij igrala tudi glediščna igra: »Kje je meja«. Igrali pa bodo to igro igralci od Male nedelje, kateri so jo doma pri občnem zboru prav dobro predstavljali. Na predlog gospoda Stuheca izvolil se je prejšnji odbor tudi za tekoče leto in sicer: gg. Jernej Košar, predsednikom, Jernej Frangež, podpredsednikom, Ivan Strelec, tajnikom, Jurij Rrumen, blagajnikom in Franc Vaupotič, odbornikom. Omenimo še naj, da so zapeli domači pevci med zborovanjem, kakor tudi pozneje pri prosti zabavi pri gospodu Vaupotiču večle pih slovenskih pesmij. Stanimir. Od Sv Lovrenca v slov. gor. (R a z n o.) Tukajšnje »gospodarsko društvo« je imelo na svečnico javni zbor, z volitvijo in podučljivimi predavanji ter primerno zabavo. Prvi govornik nas je opozarjal in nam razkazival dve že obstoječi nadlogi in bolezni trtni, namreč peronosporo in filoksero, kakor še o hujšej tretjej, »blakrot« imeno-vanej, te nam žugajo vinorejo do cela vničiti, zatorej nam je priporočal, naj takoj začnemo ameriške trte gojiti, da smo v slučaji potrebe ž njimi že oskrbljeni. Drugi se je hvalno spominjal dvajsetletnega delovanja našega društva, vsled katerega opazujemo razne napredke v sadjarstvu, živinoreji ter poprek v umnem gospodarstvu. Tretji nam je našteval vzroke slabih časov; štrti nas je seznanjeval z različnimi žuželki, kebri in metulčki, ki nam ugonabljajo žita na polji, cvet in sad na drevju in kaj storiti, da se mrčes vsaj deloma zatre. Naše sicer že malo postarno društvo še vedno deluje krepko, ter hvalno v naš prid in blagor; posebno v prvih letih pa je svojo nalogo še vse častneje izvrševalo, ter je skrbelo za govornike, ki so nas navduševali za vse dobro ter nam kazali pot k umnemu gospodarstvu. Vspodbujeni naši ukaželjni mladeniči so z nekim posebnim veseljem zahajali v Maribor v vino- in sadjerej-sko šolo ter so si v kratkem času potrebnih vednost ij prilastili in vsled tega je nastalo čuda hvalno, rekel bi, mojstersko držanih drevesnic, iz njih se vsako leto več stotin lepo izrejenih drevesc odda ter se prej prazno stoječi prostori spreminjajo v najlepše sadne vrtove. Da tukaj tudi domača šola ni zaostala, morem hvalno omeniti, ker vsako leto dobivajo učenci drevesc z nalogo, da jih pravilno posadijo in jih skrbno gojijo. Veseli me omeniti, da naši predniki nekateri, ki so gospodarili takrat, ko še skoraj dače ni bilo in manj domačih potreb, pa so le slabo izhajali, sedanji njih nasledniki sicer z davki in domačimi potrebami preobloženi, vendar z umno prigospodarjenimi denarji zalagajo hranilnice in posojilnice. Pa nasprotne, senčne strani tudi sedaj ne manjka, to je žalibog gotovo, pa kjer siromaštvo na dveri trka, tam si je ljudstvo samo krivo. Veselo je tudi, da se naše ljudstvo vedno bolj zaveda, tedaj tudi raji čita in slavna družba sv. Mohora ima pri nas 106 dru-štvenikov, vsled tega je čem dalje veče zanimanje za dobre stvari; tako postavim, vidimo sedaj na mestih, kjer je prej za dobrih časov stal le kak razdrapan križ ali ha pol podrta kapela ali celo nič, da se vzdigujejo sedaj lične kapelice z večinoma Mariji Lurdski v čast sezidane in ne redkokrat, ako si kje v bližini, te zvon-čeka premili glas prijazno vabi, da se vzame klobuček z glave in vredno počasti z menoj Marijo Devico, našo pri-prošnjico! Zamoremo se tedaj vsled delovanja našega društva o naših razmerah ponosno, pohvalno izreči, ter za danes z Bogom! Od Braslovč. (O m i k a.) Slovenci imamo mnogo časopisov, lepih in koristnih, ali ne moremo si vseh naročati, kajti dandanes je huda za denar. Kmet ima komaj za svoje potrebe in za velike skoraj neznosne davke, kako si bo naročal drage časnike! Zato so se ustanovila prekoristna »bralna društva«, ki z združenimi močmi delujejo, da zamore naš slovenski kmet za majhen denar prebirati časopise in si izposojevati lepe in koristne knjige, pralna društva so velik napredek za razvoj človeške omike in blagostanja. Koliko lepega in koristnega bere naš kmet v časnikih in s tem se okoristi in sebi in svojim pomore do boljše prihodnjosli. Ko bi »bralnih društev« ne bilo, vedel bi naš kmet malo, kar je v časnikih koristnega, kajti sam si jih more malo naročati; a tukaj jih za majhen denar bere mnogo. Rodoljubi, ki to berete ali slišite, podpirajte »bralna društva«, pristopite kot udi, žrtvujte majhno svoto denarja, pomagajte vzdrževati »bralna društva«, da ne začnejo iti rakove poti. Žalostno je slišati, če bi razpadlo kakšno društvo vsled pomanjkanja podpore; to bi bilo slabo za nas in naši nasprotniki bi nas zasmehovali jn pikali, da smo tako ubožni, ko ne moremo svojih naprav vzdrževati. Toraj na noge, na delo »z združenimi močmi!« Od St. Lenarta pri Laškem. (Spomini.) Ne morem si kaj, da bi Vam ne sporočil tudi iz našega malopoznanega, a vendar priljubljenega Št. Lenarta. Le malokedaj se kateri oglasi v Vašem listu, dokaz, da smo še dremotni, ter da še vse premalo beremo podučljive časopise in knjige. — Kar pa letino zadeva, moram reči, da so nam nekateri pridelki bolj slabo, drugi pa precej povoljni bili. Ozimina je vsled velikega snega, in dolgo trajajoče zime, nekaj pognjila, nekaj pa tudi prezebla. Toraj oziminega zrnja ni veliko bilo. Z jarino smo še precej zadovoljni bili: oves se je deloma dobro obnesel, ravno tako tudi koruza. Ajda je bila srednja, nekaj ji je tudi toča škodovala, nekaj pa smod. Fižol je bil prav rodoviten, da malokedaj 1ako. Zelje je bilo bolj slabo, repa pa prav lepa. Korun ali krompir je pa tudi precej gnjil. — Sadja so nekateri precej imeli, ter so tudi veliko sadne pijače napravili, za katero so nekateri tudi lepe denarje dobili. — Vino nam je toča na Št. .lernejevo nedeljo deloma odvzela; pa tudi strupena rosa je mnogo trsu škodovala, vsled tega tudi grozdje ni popolnoma dozorelo. Kar se tiče kolikosti. so ga nekateri več dobili nego prejšnje leto; toda glede dobrote, je mnogo slabeje od njega. Sena, otave in detelje smo veliko dobili, ter večinoma tudi v lepem spravili. — Naša župnija šteje nad 1100 duš; rodilo se je preteklo leto 39 otrok: 20 možkih, 19 ženskih. Umrlo jih je 24: 16 možkih, 8 ženskih. Med temi sta bila najstareja dva moža, eden čez 90, drugi pa čez 80 let star. Poročenih je bilo pet parov. --- Politični ogled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Državni zbor pretrga svoje posvetovanje še v tem tednu in vlada skliče deželne zbore na dne 3. marcija, tako na željo poslancev poljskega in »kluba konservativcev«. Nemški levici sicer to ni po volji, vendar mora se vsaj tokrat udati. — Pogodba Donavske parobrodne družbe in vlade je v drž. zboru obveljala, da-si so nekateri poslanci močno ugovarjali. — Več poslancev, med njimi dr. Kaiser, prof. Robič, nasvetuje, naj predloži vlada načrt postave, po kateri se spremeni domovinska pravica in s tem tudi razdeli skrb za »občinske reve« med občine pravičniše. Za tako spremembo je pač že zadnji čas! — Grof Wurmbrand je predlagal, naj se vpelje prisilno zavarovanje, to pa tako, da bode vsaka dežela za-se tudi zavarovalnica. Predlog sicer vabi človeka, toda ni brez večjih težav; sedaj ga ima odsek poslancev v posvetovanje. Štajarsko. Deželna hranilnica je darovala 15.000 fl. v to, da se porabijo za vzgojo dobrih poslov. Nje namen je gotovo blag, ali nam ne dopade na njem to, da se denar porabi le v (iradci in vendar ga dobiva hranilnica največ iz slov. dela naše dežele. — Ako pride do tega, da dobijo zdravniki svojo »kamoro« ali po domače zadrugo, bode za vso deželo le ena in sicer v Gradci. Ne vemo, ali jim bode z njo pomagano veliko. Koroško. V Rožeku pripravlja posebno društvo graščino kneza Lieehtensteina v stanovanja tujcev, posebno angležanov. Taki imajo posebne navade in tudi potrebe in njim hoče društvo ustreči na imenovani graščini. Mogoče, da jih privabi s tem več in jim izvabi, čem največ more, denarja. — Na Suhi, ob nemški meji. so si rodoljubi osnovali posojilnico in je jih torej sedaj že v celem štirinajst. Kranjsko. Gledališče v Ljubljani bode v kratkem gotovo, ali kipov, ki imajo lepšati poslopje, neki niso srečno izvolili. — Otrok, za šolo sposobnih, šteje kranjska dežela 78.579, iz teh pa hodi v šolo le 51.700; to je očitno premalo, kajti izmed sto otrok hodi jih po takem samo po 68 v šolo. Primorsko. Občnega zbora ženske podružnice v Gorici se je vdeležilo 40 gospa in bi bile one lahko marsikje možem v izgled, kar se tega tiče. — V Štandreži je nek zidar razdiral peč in v zidu je našel 35 svetlih tolarjev. Dva »križaka« mu je gospodar dal na to za spomin; enake sreče še zidar neki doslej ni doživel. Tržaško. Dva večja trgovca sta te dni v Trstu prevrgla t. j. napovedala sta sodniji, da nimata več, s čemer bi plačala svoje dolgove. Uzrok tega je neki nova carina, katero terja francoska vlada od vina. To pa je brž samo izgovor. — Užitninski davek ali kakor se imenuje, dac nese mestu 928.240 fl. To je lep denar! Istra. Pulj leži ob jadranskem morji in je v mestu največ c. kr. mornarjev; v zadnjem času čuti se pri teh več slov. življenja, kakor je to bilo doslej. K temu jim je gotovo slov. čitalnica pripomogla. Hrvaško. Prebivalci v Zagrebu se pritožujejo zavoljo slabe razsvetljave po mestu in zato se misli sedaj že na električno razsvetljavo. Dobro, toda ona hodi drago. Ogersko. Minister za trgovino, Baross, je dobil »veliki križ« Leopoldovega reda, tedaj enako odlikovanje, kakor avstrijski minister za trgovino. — Predsednik drž. zbora v Budimpešti bode neki baron Banffy, mož je znan »ostriž« in je Madjar od pet do glave. Vunanje države. R i m. Vestno se muči liberalcev tolpa, da izvoha kaj iz vatikana t. j. iz vrste poslopij, katera so še v lasti papeža, ali to se jim nič kaj ne posreči ter se brž vsaki novici pozna, da je bosa. Tudi novica o pismu sv. očeta do francoskih škofov je bila le, kakor po navadi, čisto bosa. Italijansko. Trgovinska pogodba s Švico še ni dognana in kakor se čuje, celo pogajanje se je pretrgalo za nekaj časa. Ne zna se, v čem da jima ne gre v kup, toda prej ali slej med njima pride do pogodbe. Obe državi ste je potrebne in ne morete shajati, če ni zanesljive pogodbe med njima. — Dijaki še vedno razgrajajo zoper naučnega ministra in misli se, da tiči za njimi Crispi, »italijanski Bismark«, ali vsaj njegova stranka. Francosko. Grof de Mun misli osnovati osrednjo katoliško stranko v drž. zboru. Da je take stranke treba, to je pač čudno v državi, ki je skorej do cela katoliška; človek bi mislil, da so vsi poslanci katoliški, ali žal, da so dosehmal vse, le katoliški niso. Belgijsko. V drž. zboru se bije huda vojska o postavi, ki določi kralju pravico, da še skliče celo ljudstvo na glasovanje, ako kralju kak sklep drž. zbora ni po volji. Če je potem ljudstvo za tak sklep, tedaj velja: če pa je zoper njega, potem ga kralj lahko vrže pod klop. Najbrž se vsprejme taka postava. Angleško. Naj se irski jetniki izpustijo iz ječe, ako so prišli va-njo za voljo kake politične stvari, predlagalo je več poslancev v drž. zboru, toda predlog ni obveljal. Zoper njega so bili najbolj liberalci. Nemško. Govorilo se je, daje tudi knez Bismark zoper novo šolsko postavo. Kakor pa se kaže, to ni res- niča, pač pa bi liberalci to radi imeli, vendar pa jim v tem knez noče vgoditi. Rusko. V Charkovu so dobili zopet znamenja od nihilistov, vendar pa še doslej vodij niso dobili v roke, pač pa so našli dve tiskarni, v katerih so nihilisti tiskali svoje oklice. — Vlada je mislila vzeti več milj. posojila za to, da pošlje stradajočim kmetom živeža, ali kakor se trdi, posojila ne bode treba, ker še ima vlada dovolje denarja na razpolaganje. Srbsko. Predsednik skupščine, Katič je odstopil, ker mu zadnje glasovanje »o kraljici« ni bilo po volji. Najbrž pa si ga voli skupščina na novo za predsednika, vsaj njegovi prijatelji delajo na to. Turško. Sultan je že potrdil za namestnika v Egiptu ali za kediva mladega Abbasa; pravice mu je podelil ravno tiste, kakor jih je imel Abbasov oče. Mladi kedive pa je neki jako odločen pa pravičen vladar. Grško. Kakor v večih državah, tako se godi tudi Grški, da ji primanjkuje denarja. Sedanji vladi se očita, da ne ravna prav z denarjem in je celo mogoče, da ona vsled tega odstopi. Afrika. V Masavi so se domači glavarji na novo jeli med seboj pobijati in s tem se napeljuje voda na mline italijanske. Laška roka najraji tam žan.je, kjer je kdo drugi kaj vsejal. —- Da bi abisinjski vladar Menelik že bil začel vojsko, to ni resnica, toda vse kaže, da pride do vojske. Amerika. V Braziliji so nastali novi nemiri in težko, če jim bode vlada kos, kajti ne more se več na uradnike zanesti, celo vojaki se delajo, kakor da bi najraji potegnili v vrsto ustajnikov. — Ker bode prihodnje leto velika razstava v Chicagu, pošlje tudi naša država blaga na-njo. Nadvojvoda Karol Ludvik je imenovan za varuha te razstave. Za poduk in kratek čas. Družba sv. Moliora v naši škofiji. (Konec.) Maribor (levo obr.) Sv. Križ 7 od sto, Sv. Martin 5, Sv. Marjeta 4, Sv. Barbara 3, Sv. Peter 3, Selnica 3, Maribor (mestna žup.) 2, Kamnica 2, Gornja Kungota 1, Maribor (Slov. žup.) 1/s. Maribor (desno obr.) Dev. Marija v Puščavi 7 od sto, Ruše 5, Sv. Lovrenc 3, Lembah 2, Sv. Magdalena 1. Marnberg. Brezdno 4 od sto, Sv. Ožbalt 4, Remš-nik 2, Sv. Jernej 2, Pernice 1, Marnberg 1, Muta '/2, Sobota '/io- Nova cerkev. Črešnjice 5 od sto, Dobrna 5, Šmartin 4, Vitanje 4, Nova cerkev 3, Vojnik 2, Fran-kolovo 2, Sv. Jošt 2. Ptuj. Sv. Marjeta 6 od sto, Šv. Andraž 5, Polen-šak 5, Sv. Lovrenc 4, Sv. Marko 4, Sv. Vrban 4, Vur-berg 3, Sv. Peter in Pavel 3, Hajdinj 2, Ptuj 1. Rogatec. Kostrivnica 4 od sto, Rogatec 4, Sto-perce 3, Sv. Peter 3, Sv. Križ 3, Zitale 3, Sv. Florijan 2, Sv. Ema 2, Sv. Rok 1. Šaleška dolina. Sv. Til 8 od sto, Zavodnje 6, Sv. Martin 4, Sv. .lanž 4, Skale 4, Sv. Mihel 4, Gornja Ponikva 2, Bele vode 2. Šmarje. Ponikva 6 od sto, Sv. Jurij 4, Sv. Štefan 4, Drandje 4, Sladka gora 4, Šmarje 3, Sv. Vid 3, Zibika 3, Slivnica 3, Zusen 2, Kalobje 2. Š m a r t i n. Razbor 6 od sto, Dolič 5, Podgorje 5, Šmiklavž 4, Stari trg 4, Šmartin 4, Pameče 4, Sv. Vid 3, Sile 3, Št. Janž 2, Št. llj 2, Sv. Peter 1, Slov. Gradec 1. Velika nedelja. Ormož 6 od sto, Središče 5, Sv. Tomaž 4, Sv. Rolfenk 3, Sv. Miklavž 3, Velika nedelja 3, Svetinje 2, Sv. Lenart 0. V u z e n i e a. Ribnica 5 od sto, Vuhred 3, Terbo-nje 3, Sv. Anton 3, Vuzenica 2, Sv. Primož 2. Z a v r č. Zavrč 4 od sto, Leskovec 3, Sv. Trojica 3, Sv. Rarbara 2, Sv. Vid 2. Dosmrtnih udov je največ pri sv. Lovrenci v Puščavi, namreč 16 in pri sv. Mariji v Puščavi namreč 8. Po vseh drugih župnijah nahajamo le posamezne dosmrtne ude. Lavantinci smo ponosni, da je v naši škofiji v zadnjih treh letih število društvenikov najvišje poskočilo. V vseh škotijah je naraščaj primerno nižji. Kot posebno veselo novico zabiležimo, da je družba pred tremi leti v Ameriki štela le 59 udov, a? letos je izkazanih 260 udov. Gojimo sladko upanje, da si bo naša škofija pri družbi sv. Mohora še več in še lepših vencev priborila, in da bo na tekališči tako dolgo in vstrajno tekala, dokler ne dobi prvega darila in prvega mesta v — zlati knjigi. Smešnica. Častnik je nekje razložil novincem vojaške postave ter jim je tudi razkazal, kake da bi kazni tedaj zadele vojaka, ko bi se pogrešil zoper nje. »Kaj«, vpraša častnik na to, »kaj, Jurij, bi te zadelo, ko bi en-, dvakrat ubežal?« »Prvokrat« odgovori novak možki, »prvokrat bi me vstrejfli, drugokrat pa bi me ubejs'li«. Razne stvari. (Okr. z as t op.) Nj. veličanstvo svitli cesar je potrdil izvolitev g. Jožefa Zelenika, veleposestnika pri sv. Vrbanu v slov. goricah, za načelnika okr. zastopa v Ptuji in g. Simona Ožgana, c. kr. notarja v Ptuji, za namestnika. (Državni zbor.) Klub konservativcev in pa poljski sta imela v torek, dne 16. februvarija skupno kosilo in so prišli tudi vsi ministri razun grofa Welsersheimba v njih društvo. To kosilo pa je težko brez političnega pomena. (Pe t i n d v a j se 11 e t n i ca.) V petek, 19. februvarija, bode dopolnjenih 25 let, odkar so sloviti misijonar Friderik Raraga, škof v Misouri ob Gorenjem Jezeru (v Severni ameriki) 1. 1867 umrli. Nekateri temu našemu slovenskemu rojaku pridevajo častni naslov: »apostola Indijanov«. Njegov spornen ostane blagoslovljen! (Društva.) Rralno društvo pri sv. Juriji na Ščav-nici ima v nedeljo dne 21. februvarija v šolskih prostorih prosto veselico, enako društvo v Zalci pa v prostorih g. Hausenbichlerja domačo maškarado. (Čitalnica v Brežicah) vabi najuljudneje na plesni venček dne 25. februvarija 1892 v prostorih hotela Klembas. Godba c. in kr. pešpolka nadvojvode Leopolda št. 53 pride iz Zagreba. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 ti., za obitelj 2 11. Gospe naj blagovolijo priti v prostih tvaletah. Odbor. (Podružnica) sv. Cirila in Metoda na Ponkvi ima svoj občni letni zbor v nedeljo 21. februvarija ob 4. uri popoldne v prostorih gosp. Podgoršeka. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor. (Lesovina.) Da drevje ne raste več tako naglo ali vsaj ne na visocih gorah, to sodijo v Tirolih iz tega, da so imeli pred 20 leti pastirji na planinah še dovolje drv okoli svojih bajt, sedaj pa raste že poldrugo uro nižje le še pritlikavo drevje. (Otroka zadušila) je neka dekla v okolici Ravne blizu Šoštanja, potem pa ga je v gnoj zakopala, ali še tisti dan so to izvedeli c. kr. žendarji v Šoštanji. Nesrečno žensko so koj odpeljali po zasluženo plačilo. (Požar.) Pogorelo je preteklo nedeljo, dne 14. februvarija gospodarsko poslopje, hiša in pristava posestnika Fr. Klemena v Ravneh. Gorelo je od 11. do 1. ure popoldne, ker ni bilo ljudij blizo, poslopje pa vse leseno; zavoljo velikega vetra še živine niso mogli rešiti ter mu je zgorelo zato tudi par volov. Poslopje je bilo zavarovano, vendar pa mu je še veliko več škode. (V Severnej Ameriki) v »Združenih državah« je leta 1800 živelo 5.305.900 ljudij; leta 1890 pa je izkazano že 62,860.885 prebivalcev. V dobi 1821—1889 se je t je preselilo čez 15 milijonov oseb; na Avstro-Ogersko pride 398.000 duš. Med 1880 in 1890 je iz Avstro-Ogerske monarhije šlo čez morje iskat sreče 353.719 oseb, t. j. na leto okoli 35 tisoč duš, leta 1890 se je samo iz Avstrije izselilo že 34.137, z Ogerskega pa 22.062 prebivalcev, a leta 1885 še je bilo pri sledečem številu: 17.926 Avstrijcev in 9.383 Ogrov. (Največi mož sveta.) Zamorec Picket Nelson je umrl one dni v Baltimoru v Ameriki. Pil je 8 čevljev in 1 palec dolg in 387 funtov težek ter je po petkrat na dan jedel pošteno; še eno uro pred smrtjo je snedel celo kokoš. (Šolstvo.) Ljudska šola v Vodah pri Trbovljah se razdeli v dve štirirazredni šoli, za dečke pa za dekleta posebej. Doslej je bila za oboje le ena šola. (Nevaren človek.) V noči 12. februvarija je kočar A. Lipoglav napadel Fr. Trobentarja, posestnika v Vrhovljah pri Konjicah, na cesti ter ga je z voza potegnil in hudo bil po glavi, dokler jima ni prišel naproti .1. Štolar. Sedaj pa se je lotil tega, toda nazadnje so ga vendar-le spravili pod ključ v Konjice. (B r k e.) Pri škofu v Velikem Varaždinu je bil več let Aleš Pastor za kočijaša in smel je nositi brke. Letos pa je stopil v službo pri baronu Konigswarterji in tu ni smel brk nositi. To pa je moža tako vžalilo, da je šel in se obesil. (Slov. pesnik.) France Cegnar, c. kr. višji poštni kontrolor v pokoji, je umrl dne 15. februvarija v Trstu. Od njega imamo lepih slovenskih pesmij, pa tudi več prestav nemških gledišnih iger. (Nesreča.) V ponedeljek, dne 15. februvarija je padla delalka M. Mlinaric iz prvega nadstropja neke hiše na Ptuji ter si je razbila glavo, da je bila pri priči mrtva. (Oskrbovalno vsprejetišče) v Vitanji je obiskalo v preteklem meseci 105 postopačev« in stroškov je bilo za-nje 36 gld. 65 kr. (V Dravo) je šla dekla J. K. iz Št. Janža na Dravskem polji večer 10. februvarija pri mostu v Mariboru. Ko je revi voda segla že do prsi, zazdela se ji je premrzla in vrnila se je na suho ter je prišla tu v roke mestnega redarja. (Tatvina.) V torek, dne 16. februvarija, so zaprli v Mariboru dve ženski, Marijo Muc in Ano Bohak, ker ste na trgu »preiskavah« žepe gospa, ko so le-te si izbirale ali ogledavale blago. (Mladi srbski kralj Aleksander) je v tem mesecu vpričo najvišjih državnih dostojanstvenikov napravil semestralne skušnje in tako letos dovršil srednje šole; zdaj se bo poprijel vseučeliščnih študij. (Tolovajst v o.) Pri tolovajskem glavarji Lefter, katerega so ubili v Sofiji na Rulgarskem, našli so 409 patronov revolvarskih, nekaj zvitkov nitij, 60 šivank, 12 škarenj, celo lekarno, milo, dišave, zdravniške spise, podobo carja in metropolita Platona, popotno izkaznico od konsulata v Odessi in molitvenik, denarja pa nič. (G o d b a.) Ni ravno treba, ali gode se naše dni po krčmah rado, vendar pa se to ne sme goditi brez dovoljenja od župana. On pa lahko za to terja neko vsoto denarja in se ve, da je tak denar potlej občinsk, ne pa županov. V Slov. Bistrici pa imajo neki dru-gačnjo navado in bode brž treba, da jo odpravi c. kr. sodnija. (H ab el j H e i n de r e ic h), svoje dni- rabelj v Parizu, dejal je svojo žrtev ob glavo vselej v črni suknji in belem zavratniku. Na to pa se je podal redno v cerkvo ter je najel sv. mašo za dušo umsrtjenega, naposled pa se je vselej uinil do cela. (Gornjesavinjska posojilnica v Mozirji) je v svojem 17. upravnem letu imela 326.153 gld. 6 kr. denarnega prometa. Vrnilo se je 44.512 gld. 98 kr., posodila pa je 54.651 gld. 83 kr., hranilnih vlog je prejela 88.878 gld. 77 kr. izplačala pa 59.006 gld. 95 'kr. Letos so dosegle hranilne vloge prvi četrt milijona, to je 250.745 gld. 84 kr. Pri drugih zavodih ima 25.000 gld. vloženega in 287.423 gld. 51 kr. v preskrbovanje, ali celega premoženja. (Duhovniške spremembe.) Vč. g. Fr. Mikuš, kn. šk. duh. svetovalec, nadžupnik in dekan v Konjicah, je umrl dne 14. februvarija v 71. letu svoje dobe. :— Č. g. Janez Kozinc, kaplan v Kostrivnici, je dobil župnijo v Slivnici pri Celji; č. g. M. Tomažič, kaplan v Konjicah, je postal provizor ravno tam in č. g. Jakob Marinič, kaplan v Šmartinu v Šaleški dolini, isto tako provizor mestne župnije v Slov. Gradci; č. g. Alojzij Arzenšek, provizor v Bučah, pride za kaplana na Ponikvo in č. g. Alojzij Šoba, kaplan pri sv. Frančišku v Stražah, gre za kaplana v Šmartin. I jotei-ijue številke. Gradec 13. februvarija 1892: 52, 68, 26, 10, 79 Dunaj > » 55, 87, 27, 88, 57 Iz te lekarne zraven rotovža g. pl. Trnk«czy-ja se vsa tukaj popisana domača zdravila, ziniraj sveža dobi\ajo. Zdravila se vsak dan na deželo s poštnim povzetjem in hitro razpošiljajo. Lekarn Trnk6czy-jeve firme je pet, in sicer: N a Dunaji Vietor pl. Trnkoczy, V., Ilundsthurmstrasse 113 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl. Trnk6czy, III., Radetzkyplatz 17, in Jnlias pl. Trnk6czy, VIII., Joselstadter-strasse 30; v Gradci (na Štajarskem) Vendelin pl. Trn-koczy; v Ljubljani Ubald pl. Trnk