JROPNK PODPORNI JBDNOTB 555r""! lili 11 (hica^o, m. torek 17. februarja (Feb. 17), 1925. f«c ia mctum Uit. Aet of Oct. 3. Itl7. »uthorUed o. Jan« 14. 1»1*. MPMj^PM H lil.. _IJl.«L U" ...... . - I —H, mjUfl ................. STEV.—NUMBER 40. POT DELAVSTVA K IZBOLJŠANJU Reševalno moštvo, ki J« kontno prodrlo v predor pod semljo. Je nažlo nesrečnega raslskovalca mrzlegs, mrtvega. Cave Clly« Ky., 16. febr. — Ko »o delavci dane« popoldne kontno prodrli v podsemeljsk ovotli-no In poiskali prodor, v katerem J« bil Floyd Collins tajot v past pod sltitlo prod 17 dnevi, »o ga našli mrtvega. Truplo »o pustili tam. kjer leži in odšli na površje, k i« r ao ■poročili Žaloatno veet. Inženir (asmichae*. ki ja vodil kopanj« jamiče, je nato nasnanil, da bo v tiako dalo prenehalo čas noč. Delavci ti naj vsamejo podi« tok. Jutri sjutvtd pojdejo naiaj v jamo, nakar bodo akulaii Utrgati truplo izpod skale in ga prinesti na povrljt«. Tako »a je taki J učila jamska tragedija, ki je več ko dva tedna rasburjala vso Ameriko. Slabo vreme — deft in mrtel veter — je včeraj sniialo naval radov ud j w*«v ob jami. Medtem ko je prišlo 4900 avtomobilov prejšnjo nedeljo, je bilo včeraj okrog tiso* avtomobilov. Vsllo temu Izgleda okolica jame Aa vedno kot kak vojalki tabor; mi-ličarji taborijo po gričih krogin- trof. \ • , Podgovarner \ Denhardt je v dolgi isjavl dejal, da Je pretakava, katero je on vodil, raakrila, da je Thomas Klllian, reportor 'Chicago Daily Tribune4, povsro-čil govorice dne 8. februarja, da Collinsa ni v Jami in da je bila cela stvar u|>rizor jena igra. Omenjeni reporter Je par dni kasneje Uginil s lioa mesta. (Tribune Je v svoji nedeljski Atevllki poročala, ds je bil KU-lian nadomeščen s drugim poročevalcem. , List odklanja v»ako odgovornost sa poročila, ki jih Odkriti so novi "rdeči dokumenti**, katerih namen Je, preprečiti priinaaje sovjetske vlade. Kapitalistično Časopisje v A-mt riki Je začelo novo propagando laži In blatenja sovjetske Rusije s jasnim namenom', da prepreči aM zadrži priznanje sovjetov v Washingtonu. Znamenje te propagande je nov "rdeč dokument", ki ga je objavila sadnjo nedeljo "Chicago Tribune". Besedilo "dokumenta" Je priftlo is Berlina, kjer ga Je videl Tribu-nin poročevalec George Sel de*. "Dokument" vsebuje navodila tretje inturnacionale komunistični stranki v Ameriki, kako je treba razširiti komunistično propagando med farmarji in v strokovnih unijah. Obenem navaja "dokument", da komunistična stranka v Ameriki dobi is Rusije 1340,000 aa propagando. Vsota #40,000 se polije takoj In potem priflc vsak mesec po $26,000 do konca leta. S tem denarjem naj razpolagajo Ruthonberg, Foster in Stoklitsky. Na "dokumentu" sto podpinana Kolarov, generalni tajnik mednarodnega izvrše-valnega odbora in neki Stuart. Kaj Je ta "dokument", ki Je bil namenjen sa Ameriko, delal v Berlinu, tega reporter ne pove. Dalje ne pove, od kdaj je sovjetske zastopništvo v Berlinu tako naklonjeno poročevalcu Tribune, da mu je dalo prečltatl in fotografirati tako vaSne, tajne dokumente! Te vrste ponarejenih dokumentov danes kar mrgoli po vsem svetu. OBTOŽBE PROTI RUDARJEM V ZAPADN1 VIRGIN IJI USTAVLJENE. Rudarjem so pa povzročile Is veliko trpljenja. Charles Towa, W. Va. — Znana obtožba proti rudarjem, po kateri so bili obtoženi izdajstva, ker so se udeležili pohoda proti okraju Logan v mes. septembru. J 924, je ustavljena. Obtoženih je bilo več ko 100 rudarjev. Državni pravdnik Porterfield je dne 11. februarja predlagal pred sodnikom Woodsom, da se naj tožbe ne nadaljujejo, ki so fakale že več ko tri leta na relitev. Te obtožnice so nastale, ker je prišlo do konflikta z armado Don Chafinovih deputijev po večletni pobojniiki strahovladi, katere so plačevale premogovniške kom-Ijanijo. VeČ organizatorjev, ki so prišli organizirat rudarje, je bilo ustreljenih. Državni konstabler-ji so napadli stavkarje, ko so bivali v taborišču in stanovali v šotorih. Isdan je bil oklic na organizirane rudarjč, tla se združijo k obrambi civilnih pravic. Na ta oklic je pričelo gibanje rudarjev proti okraju Logan. Prišla je zvezna intervencija in tako se je preprečilo krvoprelitje, toda voditelji tega pohoda so bili aretirani in pridržani sa obravnavo na obtožbo "izdajstva" proti državi. Williara Blizzard, okrajni voditelj rudarjev, je prilel prvi pred seditče. To se je zgodilo spomladi AMKR1&KI IN BRIT8KI MESARSKI KRALJI M18LUO NA MEDNARODNO ZVEZO, S to iajavo prihaja Marah, rev-natelj Farmarekega narodnega sveta. VVaahlngton, D. C. — Benjamin d: Marsh, ravnatelj Farmar-akega narodnega sveta, Isjavlja, da Armour, Swift. Morris in Wll-son, ki predstavljajo privatne meane interese v Združenih državah in Južni Ameriki, nameravajo svesos Vesteyjevimi mesnimi interni v Veliki Britaniji. Ako se bo ustreglo ameriškim privatnim mesnim interesom in raz vel javi odlok, ki omejuje delovanje mesnega trusta, tedaj se uresniči svetovna kontrola nad živili. Federalna obrtna komisija poroča o položaju v mesni industriji : "Poleg teh ogromnih posestev v Združenih drŽavah ArmourJ* vi, Morrlsovl, 8wiftovi In Wllso-novi interesi laatujejo ali kontrolirajo posamič ali skupno izvoz mesne produkcije v Argentl-nijii Braziliji in Urugvaju in t-majo vloge v drugih deželah, ki produoirajo meso, vštevši Avstralija" Marsh meni, odkar Anadur-MorrUova sveža vodi 46 odstotkov msddržavne mesne kupčije, mora temu slediti mednarodna zveza velemesarjev Wilburn in njegov sin. Obtožena sta bila umora in spoznana krivim. Zdaj sta zaprta r državni •ietnišnici. Walter Allen Je bil kasneje spoznan krivim IsdaJ-stva, toda je pobegnil iz države, lto je bil pod poroštvom. Blizzard je bil kaaneje zopet pred sodiščem zaradi zarote, toda porotniki se niso zedinfli na pravorek. Slišijo se govorice, da je precej pripomoglo, da so bile tožbe ustavljene, ker je mislil Don Chafin povzročiti, da dobi večino pri predsedniških volitvah Daviš. Posluževal se je ravno tako nasilnih metod kot napram organiziranim rudarjem. Chafin je zdaj obeojen na dve leti ječe zaradi zarote, da krši Volsteadov zakon. Državni uradniki tudi niso naklonjeni njegovemu režimu s strojnicami. mmmmmm GONJA NA POBOJNIKE V NEWYORKU. Frank Je začel ponovno padati. mik v finančnih krogih. Herriot dolži reakcljonarje, da so organizirali krizo v svrho, da strmoglavijo njegovo vlado. Parls, 16. feb. — Nova finančna panika je pretreela Francijo. Valuta franka, ki že nekaj čaaa lezla navzdol, je zadnje dni padla za več ko dvajset točk. Danes je frank vreden pet centov ameriške veljave. Kriza, ki Je silno razburila finančne kroge, je lekla kot težka mora na zbornico, v kat< ri še vedno teče debata o pudgetu (proračunu). Vladi nasprotno časopisje dolži Herriota, da je z novimi davki na dobičke, s katerimi namerava kriti deficit, povzročil padanje valute. Vlada mora dobiti ogromno vsoto 64,-200,000,000 frankov, če hoče ba-lancirati budget sa leto 1926. Vladni krogi pa odgovarjajo, da so krizo izmsnevrirall rsakci-jonarji, prt*tali Polncareja in Milleranda, ki bi radi s pomočjo finančno 4 panike strmoglavili Hbrriotovo vlado. Francoski kapitalisti, hoteč se izogniti novim dsvkom, so poslali ogromen del kapitala na tuje. Herriot je sinoči konferiral pozno v noč s regenti francoske državne banke o sredstvih sa od-vrnitev večje krize. Dene* bo Herriot govoril o tej stvari v zbornici. TIGER UBIL KROTILKO DIVJIH ZVERI. Manila, Filipinsko otslje. — Ko Je Loreta Fernandes, krotil-ka divjih zveri, stopila v železni k urnik, v kstersm ss JO nahajal tiger, je zver takoj zasadila svoje zoba in kremplje v njen vrat. Krotllka Je bila mrtva, preden Je došla pomoč. LoreU Jo več ko stokrat dala predstavo s tigrom, toda zver nI kazala nikdar, da Je nevarna. CailM poslal Mavib atašeje v iMzmtvo r New York, N. Y. — V mestu se je pojsvil nov tip hudodelcev. To so pobojniki, ki nastopajo kot avtoizvoščeki. Imajo svoje avte, nimajo pa oblastnega dovoljenje kot izvoščeki. 2rtve, ki so pre-ptožne in najamejo te vrste isvo-Ščeke, so navadno oropane na samotnem kraju. lfedavno je bil ustreljen Den-nis J. Kenny. ker se Je s takim pobojnišklm izvoščekom prepiral zaradi voznine. Kenny je bil bogatih starišev, ki so najeli detektive, da so izsledili morilca. Izsledili so ga v John Le vin t in u. ki Je lastoval svoj avto, ni pa i-fnel oblastvenega dovoljenja. Policijski komisar Enright sodi, da Je več takih izvoščekov. In tako je koncem tedna odredil, da se napravi gonja proti pobojni-tkim izvoščekom. Ob določeni uri Je policija po vsem meetu ustavila izvoššeke. Pasažirjl so morali izstopiti in izvošček Je bil preiskan, ako nosi orožje, poleg se Je pa moral izkazati z oblastvenim dovoljenjem. Vel sumljivih značajev Je policija pridržala. Paeažirji so ps morali najeti drugega Izvoščeka. ako oo hoteli dospeti na svoj cilj. Vsem poelaništvom v inoaemstvu SO dodeljeni poeebnl delav*ki poslaniki. — Novi ukrepi preti komunistom. Mežico Clty, 16. feb. — Predsednik Calles Je poslal posebne delavske atašeje v vsa glavna mesU tujih dežel, s katerimi ima Mehika diplomatične stike. Delavski atašeji eo dodeljeni mehiškim poslaništvom in njihova naloga je, proučevati delavske razmere v dotičnih deželah in potem poročati mehiški vladi, ki bo poročila in nasvete porabila za reši'vanje delsvskih problemov v Mehiki. Canuto Vargas, španskt tajnik Panameriške delavske zveze pojde kot delavski ataše v Waahington. Mehiška delavska iveza je so-pet sprejela več ukrepov sa omejitev komunistične propagande rj svojih vrstah. Najvažnješi sklep Je 4a zveza ne bo več podpirala Kraj kov, katerih ni sksekutivs uradno sankcijenirala, predno so sa začeli. Vsaka krajovns ono. nizscijs mora predlollti ekseku-tiri vsa fakta o sporu jdetoda jaki. prodno Izvaja sUvkoJB tJ« tkrepom nameravajo vodi ulj. nreorečiti nebro)n.' štraj Mge. Carigrad, 16 febr. — Turška vtada Je včeraj v noU obveetUa 11 k*" narodov, da Je isgoii ekum« n i kalnega pstHjarha ia Carigrada notranje turško vprašanje fn rsdl tega ne bo razpravljala z J igo o tozadevnem spora s Or- PROSVET GLASILO SLOVKNJKKB NARODM* PODPOENH JEDNOTI LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOT» OtM o* laaov po dogovora. Rokopisi ae ne vrafaja. i——d m himI— i ■ —i iyi mm Naročnina: Zadlnjane driava (Isvaa Chkaco) pol leta In »125 sa tri maaaca; _____ UM na Wto, |2J0 m Chicago In Gfearo |S JO m lato, »JS M pol iats, si M «a tri menaca, (n ta inotnozcmetvo|8j0O Naalor aa vaa, kar haa aftlk a "PROSVETA" 2657-5» Bo. Lawadale At "THE ENLIGHTENMENT Organ af tka Sloveaic National Boaofit 8oriaty. Owned br tka Slovaaic National BonofK Sedat*. M.mjm0^immmmammsmmmmmBamammmmamai * « im A'lvertiainr ratoa on ajrreement. .................. —— Stataa (escept Chicago) and Canada $6.00 por SabacrlpUon: Unitod yaar; Cbiggo S6.50, and for^conntrloa $8M par yaer. "MKMBgl"ot Tha reDERATEP FRJCSO" UNION LABEL APPLIED POR ™ * |a aa n Dat um o oklepaja a. pr. (Doc. ti -M) da ran )«iUa dnoroai potekla naročnina, aa raai m aoUri Hat. 1'onovite jo CESTN02ELEZNI&KI PRIVATNI INTERESI NISO NEUMNI. V Chicagu se vlečejo razprave o poobčinjenju uličnih železnic, kot povest o "Jari kači in Steklem polžu". 2e dvajset let se piše in debatira na javnih shodih in v občinskem svetu o tem važnem vprašanju. Največ ae pa govori o tem vprašanju, ko ae bliža čas poteka koncesije cestno-železniške kompanije. Takrat se pojavljajo vsakovritni načrti za poobčinjenje, navadno pa niti eden izmed teh načrtov ni v korist ljudstva. Cestnoželezniška družba zahteva kot najnižjo ceno malenkost sto tri in šestdeset milijonov dolarjev za svojo lastnino. Poglejmo ali je lastnini/toliko vredna? t Jasno je kot beli dan, ako se hoče odpraviti drenj v notranjem mestu, da se morajo ulične železnice v notranjem mestu odpraviti. Da ae promet v notranjem mestu gladko razvija in ne nastajajo gneče in drenj, ae mora promet v notranjem mestu vršiti le na naduličnih in poduličnlh železnicah. To je tako razumljivo, da to lahko razume vsakdo, akoravno ni transportni inženir. Ako ae zgrade pod-ulične železnice tedaj so cestne železnice v notranjem mestu nepotrebne. To pa povzroči, da bo treba iztrgati vse tračnice v notranjem mestu in izdelati sistem uličnih že leznic tako, da ne bodo vozovi na uličnih železnicah vozili v notranje mesto,f ampak bi se obračali nazaj na gotovih točkah, preden dospo v notranje mesto. To pomeni, da bo mesto nekaj kupilo, kar bo moralo kasneje predelati z ve« likimi stroški, ker nima zanj nobene vrednosti. Cestnoželezniška družba se je zavezala, da bo zgradila v času, ko je koncesija veljavna, precej milj cestne železnice. Družba je položila nekaj tračnic, precej milj železne ceste ostalo ja pa nedograjene. Ako se kupčija izvrši, bo mesto kupilo pravico, katero je dalo samo kompa-niji, da sme dovrMti in zgraditi nezgrajene železne ceste. Sto tri in šestdeset milijonov je že precej denarja! S tem denarjem lahko mesto že samo nekaj zgradi, kar bo precej obaežno eeatnoželezniško omrežje, ki bo delalo veliko konkurenco družbi, ker bo lahko zvezano s podulično železnico, ki bo laitnina mesta. Družba bi prišla kmalu v velike škripce, posebno, ko ne bi mogla voziti več v notranje mesto, kakor hitro bi bilo dodelano podulično omrežje. Njeni dohodki bi ae znižali in družba bi bila vesela, ako bi ae mogla znebiti lastnine, ki ji postaja butara. Železniška družba izigrava zdaj vsakovrstne poteze. Njen advokat je celo zagrozil s sodnijskim upraviteljem, ako stvar ne bo Ha tako, kot družba zahteva. Te grožnje so toHko vredne kot Blažev žegen. Družba bi kmalu zapela drugo pesem, kakor hitro bi opazila, da župan in mestni svet ne vpoštevata njene ponudbe, ker je pretirana. Ma-terijal je star in že precej obrabljen. Sistem je predpoto-pen. In če mesto sprejme ponudbo in kupi ulične železnice, bo nekaj kupilo, kar ho moralo takoj podirati in graditi novo, da bo odgovarjalo Modernemu transportnemu sistemu velikega mesta. Da ae mesto ne širi proti zapadu in da so ljudje v Chicagu primorani Živeti v zatohlih stanovanjih, so precej krive privatne družbo cestne železnice, ki niso v teku let ničesar storile, da ustvarijo dobre transportne zveze s predmestji. Prelomljena je bila tudi pogodba z mestom. Ljudje plačujejo po sedem centov voznine mesto po'pet centov, kot je bilo zapisano v originalni pogodbi. Se marsikaj bi se dalo povedati, kar odbija kupčijo za sto tri in šestdeset milijonov dolarjev. Ampak že navedeni vzroki so tako veliki, da se razumen človek ne more navdušiti sa tako kupčijo, ki mestu ne prinaša koriati, ampak veliko davčno butaro njegovim prebivalcem. vwl članov S. N. P* čftateljev Proevete.) CoOtnwood, Ohio. - Naša naselbina je v dvajsetem stoletju rs* preplavljena s špirit izmom Kaj vse uganjajo bedaki in versko h)az&j ljudjei Zato je do&ro, da d*aio kaj v javnost, da vedo rojaki tudi po drugih naselbinah. / Ne dolgo tega sem slišala ženo pripovedovati, da je nihče ne odvrne od Apiritizma. Verski nauki so jo pripravili do nekakega fanatizma, katerega prav lahko imenujemo blaznost. Četudi vse prijatelje izgubi, špiritizma ne opusti, je rekla. Pripovedovala je, kako večkrat govori s svojim sinom, kateri sploh ni bil nikdar rojen. Neumnica se ga je baje namreč iznebila, predno je spoznala, da bo mati. Rekla je, da kadarkoli se pelje njen mož z avtomobilom ven, se vselej odpelje z njim tudi nikoli rojeni o-trok. Ali ne dokazujejo ie besede, da jih govori blazen človek? Naj se omejim samo na kratko, kaj vse govori nesrečna blaz-; niča. ki jo je vera zapeljala tako daleč. Povedala je, da ima vsak špiritist svojega angela iii vsak drugo ime. Kadar hočejo duhovi govoriti z onega sveta, kiftr malo zamežijo in pokličejo angela. Ta se v trenotku' pokaže, da mu povedo zahtevo in vselej jim Želje izpolni. Pa naj se čudimo, da so norišnice prenapolnjene! Kdo je temu kriv? Cisto gotovo samo sedanji sistem, katerega tako strastno podpira duhovščina kar vseh ver. Ne čudila bi se, če bi se takim blaznostim podajali ljudje, v hišah katerih prevladuje Rozinov Jaka, ampak budalostim se podajajo tudi "odlični" člani človeške družbe, ki se postavljajo za moralne učitelje. Pameten človek jih lahko pozna, saj se mu ne upajo pogledati v obraz, ko ga srečajo. Obnašajo se kakor bi izvršili hudodelstvo; nfč več niso tako prijazni kot so bili prej; nasprotni so vsakemu napredku, samo se brigajo za sleparski špi-ritizem, v katerem se izgublja Caznoverno ljudstvo. Morda bo Lo rekel, zakaj ne poseže katoliška duhovščina vmes. Tega ona ne bo storila, ker ima veliko za-slombo v špiritistih, kateri jo podpirajo kakor drugi nevedneži. Rojaki, ne dajte se preslepiti, držite se proč od goljufov s ča-rodejami, da se ne boste kesali, ko bo prepozno. — Poročevalka. ki.kkikalna kevolucija proti paprfcu. Ker je .1 lo ljubljanskega škofa In njegovih duhovnikov, ga progla-Aujejo nafti klerikalci za liberalca Ur mu grozijo s uporom! MUvraukee, Wis. — Redna mesečna seja organizacije Slov. doma 16. januarja 1.1. — Otvoritev seje ob 8:80 P. M. Zastopana so društva S. S. M. P., Vijolica, Bra-toljub nt. 284 8. N. P. J., Sloga št. 16 S. N. P. J., K. S. K. J. Sv. Janeza Ev., Sloga št. 1 J. P. Z. S., Sloga it. 6 J. P. Z. S., S. M. S. P. dr. Lilija in dram. odsek Lilije Zapisnik sprejet kot čitan. Poročilo tajnika, blagajnika v^eto aa znanje. Poročilo zastopnikov vseh društev se vzame na znanje. Poroča zastopnik dr. sv. Janeza Ev., da odstopa od organisa-cije Slov. doma in ako sprevtd naprednost organizacije, bo zopet pristopilo naaaj. Poročilo zastopnika dr. št. 6 J. P. Z. a: Naznanja, da bo njih društvo pravilo mašltar. veselico v korist Slov. doma.Organlsacija Slbv. doma sprejme poročilo in častita za naprednost in njih dobrobi; sa Slov. dom. Predlog stavljen in sprejet, da se list Prosveta jav no pohvali kot tudi D. S., ker sta nam bila vedno na razpolago: Poročilo nadzornega odbora, sprejme, ki poroča, da so bile knjige vse v redu. Poročilo iz-vanrednega odbora se vzame na znanje. Predlog sprejet, da kupi knjiga, v katero se vknji žijo imena obvesnle in jo hran tajnik Slov. doma. Predlog stav ljoa in sprejet* da se zapisnik sej v vseh časopisih naznani. Volitev odbora za leto 1986. Sprejme se odbor Slov. doma. Preda., tajnik ia blagajnik store vee potrebno, »ia se delnice "Ili rije" prepišejo na Slov. dom. Poročilo starih odbornikov se ne po starem. Volitve posebnega odbora sa prodajo delnic se pre-lofte na prihodnjo sejo. Br. pred-sodnik zaključi eejo ob 11:30 P. M. — Ste ve Salam on. VVichita Falla, Te*. — Praak CoHler, ftupaa tega mesta, je Ako bo kdaj ta vrste kupčija, kot sedaj poročajo o nji veliki dnevniki, prtdloiena ljudstvu v Chicagu na aplošno r ^ glasovanje, tedaj bo ljudstvo na kratko obračunilo s njo, kajti nihče ni tako neuman, da ai proatovoljno nakoplje!L!, ^r^SflffSS^JEJfJ* veliko hrtom aebi v škodo in trpljenje. po~ bu ran L'. -Tii .>**»«.fc *** A, J-JIL -t. J .... Ljubljansko liberalno "Jutro" piše: Papeževa obsodba zlorabe cerkve in vere s strani ljubljanskega Škofa in oster ukor, ki ga je dobilo klerikalno časopisje iz Rima, je povzročil v ljubljanski ikofijski palači pravcato revolto. Škofova družba se je vrhovnemu poglavarju katoliške cerkve eratkomalo uprla ter je organizirala štrajk proti odredbam Sv. Stolice. Klerikalno časopisje sistematično bojkotira papeževe izjave. Ono ni črhnilo niti besedice o papeževi izjavi jugoslovanski vladi, da Sv. Stolica naj ostrejše obsoja zlorabo vere in cerkve v politične svrhe, škofovi listi so zamol čali, da je papež izrecno prepovedal ymešavanje duhovščine v po-itičije borbe, peč pa so se norčevali iz papeževe odločitve, da se izvede stroga preiskava -proti vsem onim cerkvenim funkcionarjem, ki s svojim hujskanjem proti narodni in državni misli .spravljajo katoliško cerkev v na-spretstvo z jugoslovansko državo 1 Končno je izšel v papeževem službenem Kosilu "Osservatore Romano" javni ukor klerikalnemu časopisju, katerega pisanje in-delovanje se z jasnimi besedami označuje kot greh proti kr ščanski pravičnosti in krščanski jubezni. Tudi \e papeževe besede so ostale brez odziva. Škofova glasila so jih vrgla v koš Slovenec", "Straža" in kako se že imenujejo vsi klerikalni repti-U, pa s podvojeno strupenostjo nadaljujejo svoj zločinski posel Končno so klerikalci organizi rall tudi formalno revolucijo proti papežu. Oni, ki trdijo, da je brezpogojna vdanost in poslušnost katoliški cerkvi in njenemu vrhovnehiu poglavarju prva dolžnost vsakega vernika, objavljajo sedaj proklamacije, ki pozivajo na neposlušnost proti sv. Očetu V to svrho so angažirali svoje "mlsfle borce", klerikalne štu dente, ki so jim dali podpisati p6-sebno "spomenico" na Škofa Jegliča. Ta spomenica je pamlet na papeževe nazore, v njej je napi sano, da ima škof prav in ne papež, ona proglaša nazore Svete Stolice za zmotne. Klerikaln študentje proglašajo, da je gnu sna, nemoralna, protidržavna politika in da je ni sile, ki bi to nadebudno mladino mogla spraviti na pravo pot. Slovesno izrekajo svojo solidarnost s škofom proti papežu in grozijo vrhovnemu cerkvenemu poglavarju, da 'ne bodo dopustili, da bi se delala razlika med dušnim blagrom in političnim udejstvovanjem. Se več, oni očitajo papežu, ki stoj na nasprotnem Stališču, da njegovo nazlranje nekrščansko in pravijo, da je sveti Oče prav zaprav liberalec! Nas končno ne briga, kako Sof in papež urejujeta medse- jno razmerje in s kakšnim sredstvi se drug proti drugemu bojujeta. Ali briga nas neka, drugega: Zopet je doprinešen eklatanten dokaz popolnega poganstva klerikalne politikel Ako se papež ne pokori klerikalcem so takoj pripravljeni tudf njega proglasiti za nevernika in liberalca! In ta družba se predstavlja slovenskemu ljudstvu kot zaščit-nica vere in morale, kot borite-1 jica za katoliške svetinje. Revolucija ljubljanskih klor kalcev proti papežu jo v polnem teku. Skof Jeglič sigurno končal svojo karijero v trapistojJ skem samostanu ... Strašna smrt. — V Tesličev tvornici za Špirit v Sisku je dni strašna nesreča vzbudila po vsem mestu veliko razburjenje ia izzvala ostro kritiko proti u-pravi tvornice, ki ni dovolj poskrbela ss varnost svojca oso-ov4Hlalrf. nakar je padel neaitfnei do vratu v vreli kotel Na njegovo obupno vpitje no pritekli takoj nameščenci In ddav-si in ga Izvlekli popolnoma aku- d je sUnp šajo bolečine. Toda z obleko vred je šla z njega tudi koža in celo kosi mesa. Zato so prinesli strojnega olja in polili ž njim mučenika, da ga vsaj nekoliko ohlade. Trenotno je to sredstvo sicer v resnici pomagalo, toda na telesu brez kože so se pojavl-potem take rane, da jih je bilo grozno pogledati. Ponesrečenega ključavničarja so takoj nato odpeljali v bolnišnico, vendar pa mu zdravniška pomoč ni več koristila. Med najstrašnejšimi mukami je čez nekaj trenutkov podlegel slinim opeklinam, ki jih je imel po životu. Pogreba se je udeležila poleg delavstva tudi ogromna množica o-staiega prebivalstva. Da bo tragedija še večja, je hotela še ponesrečegčeva žena prostovoljno v smrt. Čim je namreč zvedela za strašno smrt svo-ega moža, je v obupu odhitela •proti Kulpi, da se utopi. Revico so ljudje še pravočasno opazili, skočili za njo v vodo in ji rešili življenje. Bila je že napol v nezavesti. Zverinski zločin v Bosni. Ne samo v Nemčiji in na Madžar skem, tudi pri nas imamo izmečke, katerim je otrpnila vest in so zmožni največjih zločinov. Kdor bo bral to zgodbo, se mu bo zdelo, da čita, kako je končala ena ali druga izmed Haarmano-vih žrtev ali pa klobasičar Kou-delka v Budimpešti. V neki vasi blizu Dvora na bosanski meji je pred kratkim" opazil reven kmetič v potoku koet neobičajne oblike. Pobral jo je in si jo je natančno ogledal Ker je našel nedafcč od tam tudi jermen od opanke, je preiskoval teren dalje in je našel še drugo kost. Kosti so se mu zde-Je sumljive^m jih je odnesel na županstvo: Župan jih je pokazal občinskemu zdravniku, ki jih je spoznal zA'človeške kosti. Dobra dva tedna pred tem se je javila v istem občinskem uradu Ružica Goli jaš. ki je povedala da je pred 16 dnevi izginil njen mož brez sledu. Zdaj je pade sum nanjo, da je sama izvršila zločin, kar se je v kratkem času izkazalo za resnico. Pred 18 leti se je Ružica spe-lala s nekim Vasom Golljašem Oba sta bila siromaka in se nI sta mogla poročiti. Vaso je odšel v Ameriko in je 13 let trdo delal ter hranil denar.'Potem se je vrnil domov, kupil zemljišče sezidal hišo in vzel Ribico za ženo. Zakon je bil sprva srečen Pozneje pa je postajal mož vedno bolj nezadovoljen z ženo, ker mu ni rodila otrok. Dolžil jo je, da je ona kriva vsega tega ter je začel obenem zahajati k nek ženski v sosedno selo. Meseca decembra lanskega leta se je nekoč ponoči vrnil domov z ostro sekiro. Prislonil je sekiro k z du in legel k počitku. Ružica je spala poleg njega. Ko se je zdramila in je opazila sekiro, se je domislila govoric, katere so raz-našali ljudje, ki jim je Vaso baje dejal, da bo svojo ženo že odstranil. V strahu in bojazni, da je zdaj prišel čas usodne odločitve njenega življenja, je Ružica pograbila sekiro in zamahnila po možu. Odsekala mu je glavo. Truplo je nato razkosala in ga kos za kosom kuhala v kleti. Kaj je delala ž njim potem, ni znano. Gole kosti je pometala v bližnji potok, in ko je mislila, da je pred oblastmi Že popolnoma sigurna, je naznanila Županstvu, da se je mož nekam izgubil. Bog-ve, kako bi bik končala zadeva, da ni našel oni kmetič dveh kosti in jermena od opankov. Samo temu slučaju se je zahvaliti, da je strašni zločin prišel na dan in da se bo Ružica morala zajkovarjatl za svoj zločin pred sodiščem. Pomanjkanje vode v Dalmaciji. Iz Sibenika poročajo, da je valed dolgotrajnega vetrovnega vremena nastala v Dalmaciji suša in občutno pomanjkanje vode. Le redki vaški vodnjaki imajo še kaj vode. Mnoge vasi so vsled pomanjkanja vode v velikih ne-prilikah. Ljudje splošno tarnajo in prosijo za dež kakor sredi poletja. \ Visoka staront. 27. jaa. je u-mrl* v Skof j i Loki v 97. letu svoje starosti Zofija Gulden-prein, vdova davkarja. Pokojni-ca je bila menda izmed najstarejših na Gorenjskem, a do zadnjega Čila, zdrava in veeela ter vsled njenega neusahljivega humorja splošno priljubljena. Smrtaa kana. V Kamniku je umrl v visoki starosti a6 let čev-Uar Joaip Fugec. — V Slivni pri Večate j« umrl pred kratkim po- A 1935. fl Krhlikar. let. — V £25 Je umrl Ivan Klemenak nosJt nlk in član načelatva posojilnice. . S UnjrM v Ljubljani Ivan Do. I berlet, železn. atrojevodja v a* n hišni posestnik, 59 let Ji£ ter Marin, dninar, 80 let — BUi Grintal, delavec, 68 let. -9pita|, poštni poduradnik, 4o l-t — Ana Zalaznik, mlinarjeva i*. na, 36 let. — Štefan Kullv u. petniški delovodja, 64 let 1A dolf Boštele, ključavničarjev sin 1 leto.-Drago Hajduk, tovarn! mizar, 60 let. jj| Požar v Brezju nad Slomom Dne 26. jan. je izbruhnil pri po-sestnici Agati Orač v Brezju nad Slomom, občina Sv. Jurij ob jut tel., iz doslej neznanega vzroka požar, ki je popolnoma u pepeli] Mšo ter poleg stoječo drvarnico Slučaj nesreče je bil tem bolj tragičen, ker se je vršilo istfega dne v hiši žeijitovanje. Porodila se je namreč.domača hčerka i nekim domačinom. Lastnik vel«, posestva na Slomu, dr. Karlov, šek, je dal peljati svate k poroki, na povratku pa jih je povabil ni dom na mal prigrizek. Med ten pa je izbruhnil požar na doma neveste, ki je oddaljen od Slonu kakih 10 minut. Cim je nevesta zagledala na svojem domu ogenj, se je tako prestrašila, da je pa! dla v nezavest. Ostati je morali črez noč v gostoljubni Karlov-Škovi hiši. Na kraj nesreče so ta-koj prihiteli vašČani ter bližnji okoličani z namenom, da rešijo vsaj pohištvo* kajti na gašenje poslopja samega, ki je bilo leseno in s slamo krito, radi pomanj. kanja vode sploh ni bilo misliti Spočetka se nikdo ni upal podati v goreče poslopje. V tem pa je prihitel gostilničarjev sin, Gok-čev Jože iz Ponikve, ter planil neustrašeno in ne meneč se za ve* liko nevarnost, v gorečo hišo ter začel metati pohištvo in druge predmete na piano. Njegovemu junaškemji vzgledu so sledili ie drugi in tako je bilo pohištvo in še nekaj drugih stvari v kratkem na varnem. Jedila pripravljena za gostovanje so bila nametana po bližnji njivi. Kruta e-lementarna nezgoda je preprečila novoporočencema in družini it ono skromno ženitovanjsko vi-s?lj$, ki je običajno pri nas Slovencih. Lastniki zažgali svoj parni mlin. — V banatskem selu Mi-hajlovo je 12. jan. pogorel tamkajšnji parni mlin. Kako je po- j žar nastal, se taČas ni moglo dognati. Sedaj pa je policija dognala, da so lastniki mliim Adam in Jakob Rupenpel ter Jakob Bo-land sami podtaknili ogenj in tako povzročili požar, hoteč priti do zavarovalnine, ki znaša L* 600,000 dinarjev. Vsi trije so bi-11 aretirani in izročeni sodišču v Pančevu. + rpvm- 1 ,1'J .»WWM V VdA PIBMA, ki st nnliji nt p«»»U «L pr«Ad Uitvo B. N. P. K MI7-M B*. Law*4ala Ava„ Ckk VBK ZADEVE BOLNldKlt PODPOKB 8B NAB! Lme homatije v poroki gc ena tožba bo vložena. BUwaukee, Wto. - Novi ta-»o nastali zaradi poro-i hčerjo lesnega kralja For-lL Najbrž pride do nove toi-fjjjti j. W. Bradle, učitelj za L ki je poročil skrivaj hčer Jga kralja Foeterja, obto-u- v zapriseženi i#avi, da ga je Si Carl Forster, brat njegove * in njegov brat B eilo ugra- laradley je namreč vložil tožbo roti očetu neveste za 1260,000 Hkodnine, ker drži njegovo že- i proč od njega. Zaprisežena izjava pripovedu-|da sta ga njegov svak in šo-Elster Smith hotela ugrabiti. J»dley pripoveduje v zapriseže-iijavi, da je prejel poziv po lefonu, da naj se snide s svo-, ieno ponoči blizo jezerskega ^ja. Bradley se je odzval po-m. Našel je Forsterjevo limu-w blizo hodnika in notri je dela njegova žena. Stopil je v rto in bila sta sredi razgovora, > je mladi Forster skočil iz skrito in zaklical šoferju, da naj liene z vso hitrico. Bradley je mislil, da se mu bo j neprijetnega zgodilo in sko-je iz avtomobila, ko je bil v ;u. Bil je v veliki nevarnosti, ponesreči in se pobija. anadčani za združenje ZDRUŽENIMI državami. t FBOS^EJI^ *L1KA IZ aOVESKIH NIŽIN. HAYWOOD SS §R HMftfl Chicago IH~Vsaki dan lah- NAHAJA V RU8UL ko čitamo prasne tirado raznih reformatorjev in profeeijonalnih političarjev, da je treba odpraviti človeAke nižine v mestu. Te ti-rade in govoranee so ostale le prasne besede, kar potrdijo vsakdanji dogodki. Trideset po! Ottawa. Can. — Opozicija je ičela odprto govoriti v kanad-em parlamentu za združenje z lruženimi državami. Govorniki oeicije so naglašali, ako bi se rašanje združenja predložilo udstvu na tretjini kanadskega emlja na splošno glasovanje, |bi ljudstvo z veliko večino gla-»valo za združenje. Murdock, delavski minister, je enil, da so take govorice zločin-;e, dr. Manion, vodja opozicije, ostal pri Bvoji trditvi in je na-ašal, da lahko s fakti podpre ditev, da je kanadsko ljudstvo združenje z Združenimi drža-imi. Političarji pravijo, da gre Ka-ida nasproti veliki krizi, kar ikazuje vstop velikega števila inaddanov v Združene države. ATI JE IZTRGALA "FRTAVKT. SINA Drama na eodišču. Chicago, 111. — Zopet se je iz-ualo, da materinska ljubezen ■Mtavi gore in prebije železna »U. Materinska ljubezen je »gala v boju s "frtavko" s po-irvanimi lici in ustnicami in ta-materi vrnila sina, katerega ji "frtavka" že popolnoma odtu-i. 22-letni Raymond Olson je bil *tiran na obtožbo, dB je svoji ateri ukradel božični ček, je poučil njeno ime in zapravil de-z neko deklino. Ko se je stvar fivnavala pred sodiščem, je KRova mati dejala, da sinu odleti, ako pusti dekleta. Sodniku ■to ni zadostovalo ln zastavil «nu pet vprašanj, ki so mu rivabile Kolze v oči ln da je na-■jvil trdno obljubo, da se, po-oljsa: ' ■Kdo je vaš najboljši prija-J" vprašal sodnik Hopkins. w<) Varn zmerom pomaga, ka-Y v kaši? Kdo vam vedno Ipusti'! Kdo vas ljubi, kadar w "a vas i)ozabi. In kdo bi za * "mrl, ako bi bilo treba?" 1»' A SLIKA IZ FARNIH SOL. luleraneke šole aretiran, je zverinsko pretepal de- zlito. Chicago. — John G. Schmidt,, ,u "J v St. James luteranaki io-lJt 1,11 Pred nekaj dnevi areti-■» ^ olmodbo staršev 12 letne J*' klen, 1634 aybourn ave* i* pretepal v Ml. Zdrav-m** i iHkava je dognala, da je vsa črna po hrbtu vsled Barov. a , . . _ _ M katerim je načelova1 policijski kapitan John Steger, so obkolili Monte Carlo, ki se nahaja v poslopju Grand Opera na Severni Clarkovi ulici: Aretirali so sto petnajst oseb, ki so bile zatopljene v razne i» gre. Tukaj so bile vsakovrstne stave kot na primer na konjske dirke v Tiani, igrali so poker in druge hazardne igre, Igralnica je nosila ime 4,Waiters Club". Policija je zaplenila tudi lepo zalogo piva in žganja. Kapitan Steger pravi o igralnici, da je bila najmodernejše opremljena in da še ni videl tako dovršeno opremljene igralnice v notranjem mestu. Vse aretirane osebe so odgnali na policijsko postajo, da doftenejo, ako so med njimi tudi take osebe, katere išče poli-cija. Depeša is Moskve pobila tortar-■ko vesti o Haywoada. Ravnokar se je vrnil s govorniške lUr*' _ ^ Moskva, 17. febr. — Poročila iz Amerike, ds se je William D. Haywood vrnil iz Rusije v Chicago, kjer se skriva, so neresnične, Haywood se je ravnokar vrnil s ture po južni Rusiji, kjer j|e imel govorov v interesu mednarodnega društva za pomoč delfvcem v ječah v tujezemstvu. (Pfed par dnevi so čikaški li-v"ti raznesli vest, da se Haywood skriva v Chicagu. Tudi Proeveta je prinesla to vest z opombo, de je najbrž raca. Gornja depeša to potrjuje.) . j ,- Piipww Joiioti PLEMENSKI BOJ V TEXASU. Trije mrtvi. Orange, Tei. — Trgovska konkurenca je izvabila boj med zamorci in. belopoltniki. Belopoltni trgovci so pričeli agitirati, da naj belopoltniki kupujejo le pri be-lopoltnih trgovcih. V tem boju so padli belopoltniki Joe Prejean, mesar, Dallas Morris, njegov uslužbenec, in Basil Siokes, šerifov deputij. Samokresi so pokali kot v bitki. Aretirali so dva zamorca. KOKOfiJI TAT PROTESTIRA. Camden/ N. J. — Harry Roberte iz Lancastra, Pa., je bil obsojen v ječo od enega do treh let, ker je John Hillu v Delairju ukradel dva in dvajset kokoši. "Nisem kriv," je rekel Roberta. "Priznali ste se krivim zadnji teden," je odvrnil sodnik. "Priznal sem, da sem ukradel dva in dvajset kokoši in ne trideset, kot pravi mr. Hill," je ugo-varjal Roberta. "Dva In dvajset kokoši je več kot dosti", je odgovoril sodnik, ko je izrekel obsodbo. ^tektivi ne vedo nič e Hay-wooda. '" t O _ Zvezni detektivski Jt' v soboto informiral po-Srv,',:' da ni res, da detektivi BMVJI " Rasi je kot eo poro- D. i!aywooda, ki se je vr»>il ht Rnaije kot so poro-»Ll ^ ]i*u- Detektivski šef da ne ve ničesar o Hay- JARDINE IMENOVAN POUE-DELSKIM TAJNIKOM. VVashington, D. C. — Predsednik Coolidge je imenoval poljedelskim tajnikom William M. Jardina, predsednika državnega poljedelskega učillšča v Kansasu. Jardine je pobijal McNary-Haugenovo poljedelsko predlogo. /To je obrnilo pozornost nanj. A-ko bodo farmarji, ki imajo težak boj za svoj obstanek, zadovoljni t njegovim imenovanjem, je seveda drugo vprašanje. Danes je tako, da pridejo malo v poštev želje onih, ki v resnici produci-rajo. ; "',- k Dlvne plesne orgije v Berlinu. Berlin, 16. feb. — Berlin nI še nikdar v svoji zgodovini videl takih plesnih ln pijanskih orgij kakor letošnjo zimo. Vse plesne dvorane so polne vsako noč ln ljudje plačujejo pet do deset dolarjev vstopnine. Šampanjec, ki je pred tremi leti še stal 26 centov liter, se danes prodaja po pet do 16 dolarjev liter ln plesalci ter plesalke izpraznijo na tisoče litrov vsako noč. Višek vseh orgij je bila plesna veeelica v Filharmoničnl dvorani zadnjo soboto zvečer. Več ko polovica plesalk je bila brez malega nagih Nemški delavski listi, ki poročajo o teh orgijah, pravijo, da buržoazija pleše svoj smrtni ples. Odločen nastop proti pekovskim mojstrom v Argentini jI. | Buenoe Aires, 16. febr. — Pekovski mojstri m Buenoe Airesu, ki eo podražili kruh zs sto odstotkov, potem ko je porastu cena pšenici, bodo morali iti v ječo, ako vlada izvede svoje grožnjo. Na akcijo poljedelskega ministra Lebratona je zvezno s^išče po detektivih zaseglo knjige centralne organizacije P^kih mojstrov. Vladni izvedeid zdaj pregledujejo kaže, da niso imeli opravičenega vzroka ss podražitev pojejo mojstri v zapor. Nekateri lastni ki pskarij so takoj znižan VOJAKA BRUTALNO NAPADLA MLADO ŽENO. Chicago. — Dva vojaka is-Fort Sheridaaa — Saržent Charles El-lis in korporal George Ridwell — sta 14. t. m. zvečer ugrabila na cesti 19-letno mrs. Francea Hill. man, ki je poročena par mesecev, vrgla jo v avtomobil, odpeljala Is mesta v samoto, kjer sta jo brutalno posilila, potem pa vrgla is avtomobila v jarek ob cestL Vojaka sta bila aretirana. ClSCENJE" ODRA V NEW ' VORKU.* |Kew York. — Sodnijske oblasti so začele "čleti" gledališko odre. Uvedle so križarsko vojno proti gotovim igram, ki so na glasu kot nemoralne. Organizacija gledaliških igralcev je stopila v akcijo, da prepreči cenzuro, so pa nekateri ighdcl sami sa to, da se gotove igre odstranijo s o-dra. Mrs. Snowdea ssgovar ja princa London, 16. feb. — Mrs. Snow-den, žena Filipa Snowdena, znanega socialističnega voditelja in finančnega ministra v bivši labo-ritski vladi, je včeraj izjavila, da socialistični poslanec Kirlnrood ni imel prav, ker je ožigosal kronprinca v zbornici pred nekaj dnevi kot lenuharja in klovna. Po njenem mnenju so člani kraljeve dinastije "najbolj delavni ljadje t Angliji". Viljem Hohenzollern ae fte| tra sa kajzerja. Berlin, 16. febr. — Nemški republikanci so bili presenečeni, ko so čitall v monarhistlčnih listih brzojavko, katero je poslsl Viljem Hohenzollern, bivši rudsrjem v Porurju, izreka sožslje rsdi katastrofe v mundu, kjer je 1S8 rudarjev is-gubflo življenje zadnji teden. Brzojavks se glssi: "Njegovo veličanstvo, cesar In njeno veličanstvo, cesarica, sta globoko ganjena vsled vesti o nesreči in pošiljata njuno sožslje." To je prvič, ds Viljem imenuje svojo drugo ženo cesarico. ikajoč l)ort- Soeislisti v Nemčiji izključilU Berlin, 16. febr. — Gustsf A-dolf Bsuer, prvi premijSr nemške republike in dolgoletni vodja socialistov, je bil včeraj izključen iz socialistične stranke radi njegovih zvez s finančnim škandalom, v katerega eo zapleteni bratje Barmati in pruska drlsv-na banka. Prirodoaiovni pogovori. Spisal dr. Pavel Grošelj. Sam •krnim pod svojimi tihimi bori. Črna noč se je raapredla pod košatimi vrhovi ia se je ovi-la vitkih debel. Trepetajoča zvezdna svetloba ae ueiplje s neka in med vršički je raspeta Rimaka cesta kot žareč paa srebrnih čipk. In to je oni tajnostni zvezdni čas, ko ti postaja srce široko in se ti raztaplja duša, ko se v sladkem ganutju čutiš eno z vsem jroaničavo veličastnim stvarstvom. , In glej! — bil sem nekoč brat tej Šareči lepoti, ko sem raame-tan v atome begal v svetlih ne-beenth vrtincih. Kot neodoljiv spomin me sili hrepenenje nazaj, da vsaj v čuvstvu zopet objame« vesoljstvo. Cuj! — pomladnji veter poigrava v vrhovih — in zlat dež se usiplje raz kimajoče borove veje, prostran oblak nežnega cvetnega prahu pada na semljo, ds svetlikajo gozdna tla, kot da bi bila posajena s cekini. — O j ti Čudesno bogaritvo pri-rodel — Milijone drobnih zvezdic, cvetnih praškov, je dvignil pomladnji piš — toda kdo ve, bo U vsaj eden Izmed njih oplodil ln rodil drobno seme, bo U vsa ta bogata raskošnost prirode dosegla svoj smoter — ? In ti glgantakl goreči zvezdni prahovi nad menoj, nešteti v svojem mnogoštevilnem razkošju, k{ jih je vihar razvoja zatočil .po vesoljstvu 1 — kdo ve, bo 11 vsaj eden izmed njih dosegel svoj namen ln stesal zibel razumnemu bitju — človeku? Da, Človek t V njem šele zado-bi vsa priroda svoj zmlsel. In glej te sreče, ds je prav zemlja pod nama eden Izmed o-nih izvoljenih praškov, ki se je is milijard neplodno zapravljenih drugov razvil v domovino človeka! In tf) se je pripetilo takole .,. , . e e e • v t Ob sibeli; kalaatrofa na neba; nebesna tehtnica; rssbelje-. no jesero. Na nebu je zažarela nova zvs-zdsl — Tamkaj tik ob srebrnem pasu "Rimake ceste", kjer na večer tako lepo trepeče ozvezdje "Perse-ja" ln odkoder, se na god sv. Lovrenca utrinjajo srebrne zvezdne nitke .i— solze sv. Lovrence jih nazivlje narod — prav tamkaj js 21. februarja 1901. leta vžgala nova zvezda. Kot na daljni gori vzplamenel kres je vzkipela ajena luč in dva dni pozneje je prekosita v svoji moči vse zvezde družice na nebu. Modreci tega sveta pa so strmeli ob znamenju na nebu in šli eo za zvezdo na daljno boljo pot. In ko so preromaH sto ln sto milijonov kilometrov, eo obetali na kraju, kjer je žarela zvezda, in našli sa dete, v zibel položeno in v plenice povito — našli eo nov porajajoč se sveti In tedaj so se zavrteli daljno-gl«li okoli svojih strogo odmerjenih osi proti tej najmlajši pšerkl vesoljstvs ln sta zvedavih oči zvezdoznancev je hitelo Iskat vzrokov čudežni novi pri- BOLMŠKI ODSEK: OSRBDNJB OUOftjBt Blat Novak. POTAPLJAČ JE UBIL SKEGA VOLKA. MOR- Vsacoaver, B. C. — PoUpljsč Jack Bruce je izšel is boja z morskim volkom, ki je trajal dvajset minut in pet in devetdeset čevljev pod vodno površino, kot zmagovalec. Ubil je volka, ki meri šest Čevljev, s železnim drogom. Pariz, 16. febr. — Kardinal ( harost je včeraj vodil katoliške demonstracije v Renneeu proti odpre vi jen ju francoskega poslaništva v Vatikanu in proti aared-bam Herriotove vlade glede javnih šol v Alsaciji ln Loreni. Ko-munieti eo takoj organizirali protidemonstracije In Izbruhnili so izgredi, v katerih je kflo več oseb ranjenih. .1,100.000 na Ji Toki jo. 16. feb. — Uradno no-ročilo pravi, da je danes t,406/ 000 brezposelnih delavcev aa Ja-pooskem, ki ne morejo dobiti delo doina, niU se ne mor«-jo nika- * Toda zaman 1 —• svetloiareča svesds, in vsenaokoU nje nepro-dima temall | Toda kje in zakaj se je pač vnela? flajt^e niti bora vžigalica ne zapaM kar sama od seba, drgniti jo moramo ob rsakavo ploskev, da provzročimo potrebno toploto. In to ploskev ao iskali zvezdosnanci brez uspeha; odkriti je ni hotel n iti najboljši daljnogled. In vendar 1 — Ali nI morda vsega nedepeha kriv edineto na-dostatek našega očesa, ki v svojem pomankijlvem ustroju ni 6o* vseten sa ene nežne žarka, ki so so utrudljivem vsemimkem pota vsi oslabeli |»firomali do nas? Odgovorila je fotografska plošča, ono nad vse fino in občutljivo oko. ki najmanjši vtiak. ki ga je kdaj sprejela, zvesto ohrani; ia 6e je bil to vtisk hi ajej tedaj pustimo curljati na foto- svetlobne torke cel«- are. Teko občutljivi koški. da ee milijon in milijon sa nas nevidnih vtiskov Samira ia diripi v jaano fn d«, šeao sliko pr*1mKa, ki gs ni mo- " meglica as jaitoa pio^i ovila kref sešiti _ GLAVNI STAN i tSST-SS Sa LAWNOAUE AVB^ CHICAOO, UOJNOIB. IrvrŠevalni odbor: UPRAVNI ODBBKi P? išušsir VlMset Catakari SedersMalk A»4rew VldrM. b. F. D. f, los 1S1. JdiMtivi, Pa. t fL ujnil MsIUmw Terki lajalk kolaUkvoa edšafta N.»»k{ ti klacajnlk Jaka Vosrkk; ar^aik C1mIU ieše Bsvsrtalk. glasila FlUs fls4lns POBOTNI ODSEK i Martin talssidhsr. »riSiišalk. Bas IV«. Barksrtsa, Oktoi Praasss A. ssravilsli M ar tla lalaantker. predeedalk Bas Ut, Barkartaa. Okla l rtaeaaa A. Taaakatm SU7 B. BMg«war Arr.. Cklcaca. UL| Jaka KriiaMiaitf. UI11 Ba-atectaa, Ava, Wast Park, Okla; Miry I dorich, MSI B. BMgeway Ave« Cklcaca, ULi Jake TarMJ. Bea IS. Blrakaaa, Pa. MtT4B B. La vedski Ah, Cklcaca, VZHODNO OCBOftJBi Jaaak AiskraiM, Bas MS, Meea Bua, Pa. Jaaack Zmku, BPD. S. Bai 114, Wsal Netrtea. Pa. SAPA DNO OKBOtlBi Anton Mar, Bss 1S4, Graas Ksns* ss lacesspsd. Prask Kisa. Bas m, Cklakatas, Mlas.. as as*, sap. Jaka Oalak, Bas 144. Back Bpriass. ,Wys^ , Nadzorni odbor: Pasi Bar car, prašaašnllu tU WlUaw Bt, Ckisase, OLj Btahavd J* Ba-vertaik, B. Ne. L Hiaatols, nt; Frank Zajs. »SSf W. Mth BU CkUaf*, UL Združitveni odbor: i. Frssk Alaš, I1M Bs. Crsvfard Avc^ ( Ovsa, MM V. Mtk BU Ckiasca, 11L{ Jaka OUp. MM Ba. m.i i GBf tea Ps»k Ave« >VNI BDBAVNIKt Dr. F. J. Kara, UM Bt Clslr Ave« Oavalsaš. POBOBt - K s itsvehal jo ni poi|§ ps M Mala v B. N. P. J« M57 Mi Ba. Lawašala Ave« Ckisase, IIL DKNABNB POŠILJAT VE IN STVABL M aa Ula)e gl. lavriavslsssa es la istoets vaMa sa asslevei Tsislštva B. N. P. J« MI7-4I Ba. Uvo- psšttlsje as lasge, 10. ZVEZI B BLAGAJNIŠKIMI POBU ss aškars. 41csr asslav Ja ij Milisja as asslevi MarUa šala Ava« Ckiasca, III. VBK ZADEVB V ssalavi Blscsislštvs B. N. P. J« M67-M Ba. Usrsdsls Ave« Ckissse, Vaa pvitalks ffleda peslsvsnjs v |L lavrlavalsaei edkere aa saj p Psel Barisris, prsšsi' Val prislvi as gL peietal adaak m asi os ITi, Bar bar ton. Okle. le v svsal s glssilssi Jadsota, asi se »a40|s as sasievt "PBOSTBTA", MB7-6« Bo. Uoadals AfSb, CMssge, IB. ...... ■ ■'■■■■■»»MMiMMMMBi — Kosmična katastrofa! — Ugaslo, mrtvo solnce je v svojem groznem begu zavozilo v vseobsežen oblak kozmlčne snovi Razbilo se je in raedrobikk v blaznem vrtincu gigantakih sii se rasbelllo in pred našimi očmi ss raz talilo in razblinilo v šareče pline. I h Is kosms se je rodil kaos, is smrti življenje I Saj toploto in luč sta seme Življenja in razvoja Tako so divja prirodne sile sežgale v veHoljstvu novo ognjišče, ki čaka, da se iz divjih vrtincev ustalijo planeti In poteko strogo odmerjeno pot okrog vseoživlja-jočega središča, okrog novega solnca. To bi bil pogled sa rajnega Kanta ln Laplacea, ki sto prva harmonijo vesoljstva razložila is disharmonije In is neredno se vrtečih plinestih megla razvila vesoljstvo in vzorni red zvezdnega oboka nad nami. In našla sta skupnegs očeta naši semlji in vsem sestram premičnicam v žarkem solncu, od katerega so se v dolgih eonlh v vrtlačsstcm begu trgali otroci, drug za drugim: drobne žsreče kroglice. In tedaj se je rodile naša zemlja. — In tedaj sva bila jas in ti in zemlja pod nama mlado blesteče soisče-ce. Kot ftarsčs kspljlca, ki v plsv-Šu pljuskne Is želemga curka, je Švignila v vsemir in se satočiie po nelspremenljivt peti, kjer si držita ravnovesje privlačna sila solnca in moč onega poleta, c katerim he je utrgala soinčni obli. In ko se danes tako mirno in saupljlvo izprshajsl po eni skle-dfcl te gigsntske, med solncem in semljo uravnovešene tehtnice, ali to nič ne plaši to vssobeašnl. prepad, ki se je nad njim in pdd njim uravnalo naše oeolnčje? Ali se ti ne zdi, da so vsi stroj-čkl in vsa komplicirano preraču-njena ravnotežja moderne tehnl-ke le Igračke proti tej mogotni sveednl tehtnici? Kako neki je bilo pri srcu ubogemu Galileju, ki je prvi skosi svoj daljnogled strmel v grozoto prosto visečegs nebesnega sisto-ms fn občudoval urejeno igro Štirih lan, v nemoteni harmoniji tekočih okoli Jupitra, brata naše Prisodi še ti z mepoj sa treno-tek k daljnogledir In vprivs prv gled na Jupitra, ne da M morde s Oalilejem koteU iskaU novih svetovnih odkritij, zgodovino sa-mega sebe bočevs iskati na •robroa kroglica žari pred nama, osvetljena od aolnčne luči. Bledordata lise m«dll Uk pod s Jene sredino is svetlosivkasto okolice. Zadnji svetil spomin na Jupitrovo seinčoožarko mladost joto blesteča pega v njegovi km pega v josU. Kadnje prostrano Jesero beljenorastaljenlh snovi, ki bi moral salušati vanj, da mu pokriješ površino, Tudi naša semlje je le pred kratkim hranila na otoku Haval majhen vsorco takega Šaretefs jesera v ognjeniku Kilkueja, katerega pol kilometra široki krater je še pred par leti nsprestano valovil razbeljeno lavo. Ia sdaj že vidiva v duhu oek> dolgo razvojno pot naše semlje: is praaničao beložarečega soinče* ca se p ohladila v rumeno blesteče solaee, nato je žarela v kr-vsvordečl luči kot razbeljsno Is-lezo, ko ee jsme hladiti la slednjič se jo olsiala s trdo ohlajeno skorjo in uga#nila kakor luč, ka* dar ji zmanjlm reje. — In morda še danes ali jutri potrka njeno solnčnošsrko jedro ob tgJm Čnsln I m i o »U". ***** M IPUl« a a s Kot svetle raketa, ki se menjava v bdi, rumeni in rdeli luči, jo švignile semlje v vesoljno noš in ugssnils v njej, — Tu pa šepne astronomija svojo kkjlgo, in kamenje sslsaja go- mmm- * (Dalja prikodnjiš.) NAROČNIKI POZOR! ZmudodJo (Jbb. niam) pomni, dB vtai jo nmrihdBB l>otcklB to dan. Ponovilo jo PTBVOČBBIIO, dB VBM ttftfc M ustavimo. Ako lisU m prejmeta, Jo mogočo vbIbv-Ijen, kor ni Ml pU&ul Ako Je vsi list plačan ta ga M prejmete, Jo mogočo ulif* va, pilite nam doptalco ia nsvedite etari ia novi i|f slov. nI Naši zastopniki bo val drv* itvoni tajniki in dragi aa-stopniki, pri katerih lahko $6.00 ia aa pol leta pa HM. Člani fL N. P. JL plačajo aa pol lota 91 JO In za eaie loto (8 M. Za m tate drtrage In CU rrro za loto HM, M bU $B.2S, za člane I5JM), ga Evropo stajMiza pol Ub Tednik stane aa l>i'opa $1.70, r,(ic za poštnino. Naročnino lahke mi pošljete na naslov: sova w W UPSAVJOSTVO "PROS 2M7SU« . - Karta Mlekaelis: JESABEL m -i Otroka sta se igrala na vrtu. Jeeabel je pomignila bratu, naj bo tiho. "Ali slišiš, kako se gredo 'mravlje vojsko, ali slišiš, kako korakajo in bobnajo in krite — in eedajle bo prifrčal netopir in vee bo požrl r Netopirja se je domislila zato, ker je potegnil veter po lipi nad njeno glavo. "Lažeš, Jesabel, saj ne slišiš mravelj; mravelj ne moremo slišati in oblakov tudi ne!" "Pa jih slišim in oblake tudi slilim — zdaj, zdajle prihaja oblaki" Deček se je ozrl v nebo. Čudno se mu zdi, da bi slišala oblake. "A kako da jih slišiš?" jo vpraša. "Tako, tukajle notri," se dotakne deklica oči. "Z očmi gledamo," jo poučuje, "in ti si slepa, zato ne vidiš." "Ne vidim! Prav dobro lahko vidim, samo če hočem!" "Ne!" "Par Deček pobere črva od tal: "Stegni roko, Jesabel!" In ji položi črva na dlan. "Kaj je to?" "Crviček je, lep črviček!" "Kakšne barve r "Roftnordeče." In vzame črva med dvojico tenkih prstkov in ga narahlo poljubi "Ljubek je, Janus, in veliko črvov bi rada imela, zato, da bi se igrala ž njimi, kadar si ti v šoli; pa jih ne morem najti, samo kamenje in trava in prst je zmersj na tleh." "Zato, ker ne vidiš in le otipavaš; a kako veš, da je črv rdeč?" "Saj ni rdeč, rožnordeč je!" "To je vseeno." "Ni ne, rdeče so jsgode in češnje so rdeče; moj jezik pa je rožnordeč in polž tudi. "Polž je siv." "Rožnordeč je, ko pa dobro vem in ribe so rožnordeče in voda." "Kaj ti nisem pravil,, da voda nima barve!" Jesabel je zajela prsti v roke. "LažeŠ se, Janus, nič nisi priden!" In se zlekneta v travo in sta huda. Jesabel začne prva: Deček premišlja. "Učili smo se zgodb stva." "To znam, to je od onega, ki je bil zaprt v levnjaku in pa od fanta, ki je druge fante pobil in so jih nagnali vse do vrta in mama vsak dan ntfuna z menoj: miza ima štiri noge in človek ima dve in stonoga jih ima veliko več in dve in dve je štiri in pa ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem — do dvajset tri znam. "Potem smo pa risali." "Kako je to?" 'Tako — s svinčnikom." "Kaj je svinčnik?" "O, svinčnik je raven kakor peresnik — ali kakor majhna palčka, bi rekd; in smo risali črte in štirikotnike in trikotnike in tisti, ki znajo, narede tudi hišice in cvetlice, pa v našem razredu ne." "Ali kako vendar, Janus, da narede cvetlice, ko pa rase jo same od sebe?" Deček malo pomišlja in potegne sestrico tesno k sebi ter se vleže v pesek. Nato vzame kamen, zariše nekaj podob v zemljo in povleče njene prste po ri-žah. ' "Čakaj, bom sama!" IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalja.) Na ta milostni ogovor se je grof Barbo prW klonil, poljubil škofov prstan ter odgovoril, da je goeps mati pri najboljšem zdravju in da je še sedaj ponosna, da je svojega vrhovnega dušnega pastirja smela sprejeti pod ponižno svojo streho. Z velikim veseljem je počivalo škofovo oko na mladem plemiču. Ta grof Oton Barbo je bil prav orjaška postava in nikakor ne kaka vitka bilka, kakršni so današnji potomci te znamenite kranjske rodbina, ki so tako nešni in šibki, da bi jih kmalu sapa odnesla, če bi premočno zapihala od Vesele gore sem. Grof Oton je bil visok kot cerkven stolp, a rodbinski znak grofov t Rakovnika je bilo videti tudi na njem: pod noeom mu je tičal mogočen čop širokih in močnih brk, kakor jih imajo le malokdaj mladeniči v tej dobi. Bil Je vreden potomec grofa Danijela, ki je skoraj sto let poprej v Nemškem Gradcu s veliko spretnostjo, pa tudi s veliko predrznostjo naakakoval privilegije kranjskih mest. i V koliko je bil grof Oton bistroumen, ne vemo, da pa je bil predrzen In na svoje rojstvo ošaben, to je kazal pri vsaki priliki. Tudi nasproti svoji materi, kateri ni izkazoval posebne pokorščine, In zatorej je bil takoj odrinil na kongres, ne da bi bil čakal odgovora grofa Thurna na materino pismo. Ko ja dospel v Ljubljano, mladi grofič ni imel bogsigavedi kake posebne garderobe. Na Rakovniku ga v tem oziru niso trie skrbi; tudi mu varčna mati ni preveč denarja dajala sa take reči. Ko pa je prišel na kongres, mu ja sililo takoj v oči, kako je cvetla moda med kongresno mladino, in da bi ne delal sramete staremu svojemu imenu, je sklenil takoj, da ne bo zaoatajal za omenjeno kongresno mladežjo. Najbolj aloveč krojač tedanje LJubljane Je bil Tadej IIuehleissn. Imel je Še celo s Parizom neposredne zveze, kakor je pravil vsakemu, ki si ja dal meriti novo obleko pri njem. Ravno tedaj so prišle v navado očke, sivk as te hlače, ki so bile spodaj popolnoma oske, kakor na primer erarni pantaloni pri ogrskih polkih. K takim hlačam so npalll sivo dolgo suknjo s visokim in širokim ovratnikom, ki je iz dalje bil videti kakor konjaki komat. NaA Tadej si je mislil, če druge oblačim, čemu bt sebe ne oblekel po najnovejši in najfinejši modi. Prikrojil si je vse. In neko nedeljo ja tanka avoja stegenca potisnil v oske hlačice, notice pa v nežne šolnlčke, Id so bili okrašeni s še bolj nežnimi trakovi. Grbasto svoja telesce je savil v dolgo suknjo s velikim ovratnikom in na glavo si je posadil visoko, sivo ptajo, tako da ja bil vsega in vsakega smeha vreden. Tako oAcmarjen je v nedeljo, s palčlco v roki, katere gumb je bil pozlačen, svedral k poMvanajsti mali v šenklavško cerkev. Po kon-Čanem božjem opravilu se je poetavils plemeni-taška mladina v vrsto zunaj pred katedralo, in ko so rdečelična meščanska dekleta hodila mimo, so morala poriušati neukusne opazke arogantnih ariatokratov. V tej vrsti je stal — seve — tudi grof Oton Barbo in je bil eden najglasnejših. Is cerkve je prikrevljal tudi gospod Tadej. Prevzela ga Je zavest, da k« gleda in občuduje vas svet In to ga je dvigalo in poviševalo, ko je doepel k plemenltaškl vrati. Mislil si je, čemu naj Jih poftdravim, aaj nisem slabeje opravljen od njih. V tem sklepu ga je potrdila okoliščina, da je videl mnogo najfinejših oblek. M ao jih mladeniči nosili, g so bile s debelimi številkami zapisan« v njegovi krojaški knjigi, kar še plačane nieo bile. Med temi Je bila tudi oblaka grofa Otona. "'Cemu naj jih pozdrav« IJam, ki me niti plačali niso sa delo, ki mojstra hvali?!" In goapod Tadej Je štorkljal mimo, po-noano sukal palčlco s pozlačeno gumbo, a svojega dolgega, sivega cilindra s* niti s prstom nI dotaknil. Nikogar nI pozdravil. Mladeniči, ki so mu bili dolšni, ao to opasili z največjo ogorče-noetjo. Da bi jih njih krojač ne pozdravljal, v Um se jim je videla največja nehvaležnost, ne-dopuatna preisrnoat. Ker ao ŽlvtM v veri, da človek, Če ni plemenitaš. sploh človek nI. s« js treslo vse v njih in na njih ao se treele Tsdeju Muehleisna neplačan« obleke! Splošni raaburjo-noeti ja dal najftivahnejšega duška grof Oton: Ito je stopal ponoani krojač mimo nJega, je dvignil grof svojo deeno nogo in v hipu Jo je zasukal nad malim motičkom, da mu je posnel viaokl glav«. Cilinder In psMItes, katere sti krojaček je napravljal nepopisno komične prizore, ko je oboje lovil po cestnem prahu. Nastal je viharen krohot, množica je drla skupaj in Tadej Muehleisen, ko je bil paličico in cilinder z velikim trudom rešil izpod plemenitaških brc, jo je v ozkih svojih hlačicah odpihal kakor poparjen mlitiec. Da tedanje ljubljanske policije ni , bilo na lice mesta, ni treba posebej poudarjati Od tiste nedelje Je bil Oton Barbo ljubljanska imenitnost. Nekaj dni se je samo o njem govorilo po mestu in ravno meščanstvo je grofa najbolj hvalilo, ker je oeramotil šopirnega krojača, ki ni hotel ponižno klobuka sneti pred plemeni-taškimi goepodiči! In zategadelj je tudi tisti večer na mladem Otonu z velikim veseljem počivalo oko ljubljanskega vladike. Proti baronu Kru-itu je vzdihnil: "Vi posvetnjaki ste pač srečni, kar vgm je dano, pomladiti se v krepkih svojih otrocih! Mi, služabniki oltarja, pa smo stara drevesa, Id so črezinčrez obrasla z dolgim mahom!" "Tej primeri ne bi hotel pritrditi! Vsaj vaša milost ste kakor cedra na Libanonu in vaše dušne ovčlce se iz srca veselimo tega! 8tyr so pa otroci včasi vse drugo, samo blagoslov božji niso!" "Vi baron," je odgovoril škof galantno, "gotovo nimate te izkušnje! In naša ljub* grofica na Rakovniku tudi ne!" Tu je zopet gorak pogled objel bodočem gospodarja na Rakovniku. %' "0 sebi ne govorim," je Izpregovoril Krust, "ali vobče smem omeniti, da so otroci dostikrat v nesrečo najboljšim starišem." Ko nI Škof ničesar odgovoril, je šepnil predsednik deželnih pravic: "Poglejte le grofa Thurna!" "Cemu ravno grofa Thurna? Njegovo obi-telj visoko čislam, baron Krust!" "Grof Vencel. škof ja milost, je vse časti vreden kavallr! To prisegam pri sveti Trojici I A otroci so mu v nesrečo, in to bodi potošeno Bogu!" "Same skrivnosti mi govorite, baron predsednik! Zategadelj mi ni .jasno, kaj mi hočete povedati!" "Vaša milost, vi živite v svetiščih In valovi življenja, skoraj bi rekel, umazanega življenja ne pljuskajo do vaa!" "0 grofici Lichtenbergovi sem nekaj £ul!" se je oglasil prošt, samo da je nekaj vmea govoril. "Grofica Lichtenbergova," ga zavrne baron Krust, "ima tudi svoje slabe lastnosti. A je« govorim o kontesi Thurnovi!" "Moj Bog," je dejal škof, "aaj je še skoraj otroki" "Bojim se, da doživimo sramotne pripetljaje in da jih preprečiti skoraj nI več mogoče. Morda bi v resnici kazalo, da poeežete vmea a svojo nad pastirsko avtoriteto, kateri se mora vsakdo v deželi pokoriti!" "Sveti Jožef nas obvaruj! Kaj ae je vendar pripetilo? Le malo čaaa so vendar v Ljubljani V* Tu se je sklonil baron k škofovemu obrasu: "Mlajša konteea je zblaraela. čiato zblaznela! Za knesom Metternichom, pomislite, škof ja mfloet, za oienjenim knesom Metternichom leta, da ee nad tem spogleduje ves svet! To se pravi, sedaj sa spogledujejo še samo naši ljudje; pa Bog vedi, koliko Časa ostane to pohujšanje tajno pred drugim svetom?" "In kaj pravi državni kancelar?" vpraša škof. "Na ulico si skoraj ne upat Vsaj moja eo-proga mi Je to zatrdila. Kjer ee prikaže, še mu je sa petami honteaa Thurnova. Da je stvar lepša videti, pravijo, da oboftuje V njem zgolj velikega avstrijskega državnika!" "No vidite, baron predaednik, potem je vse skupaj gola otročarija 1 Saj asm al takoj mislil, pri takem otroku!" "Otročarija! Pojdimo rajši sa izdatno nlan-so više! Njega svetlost si skoraj a žensko govoriti ne upe, če hoče, da mu konteea Thurnova prizanaša s svojo ljubosumnostjo. Prava sreča, da nima knea svoje soproge tu, bres dvojbe bi Ji mala Radovljičanka izpraakala oči!" "Prepričan sem. da ae vee akupaj pretirava! r^ k lica je predobro in prekrščanako vzgojena!" Bojim ee, da bodala morali izpremsniti svoje prepričanje, škofja mlloatl Deklica je zaljubljena v kneza Metternlcha. In to e strastno slUi prve ljubezni. Mučni prizori so neisogibni! Ali tu prihaja dvori" Janus ji poišče oster Ček. "To je mamina škatlja sa šivanje. To-le gumb. To je tnUn to-le presta — vidiš, da tudi jaz znam risati." Janus zmaje z glavo. "Seve — ampak, Jesabel, če Je kdo slep, ne more risati. In če znaš samo majceno risati, potem tudi vsaj majceno vidiš." "Vidim, seveda vidim; vse ahko vidim!" "Fej, ti lažnivka; lagati je grdo, nas uče v šoli." "Jaz pa lahko lažem, samo če hočem!" In obrne obraz v solnce m vsa mala osebica drgeče od trme in ugodja. ■^Ali znaš narisati ptico, Janus?" In ji nariše polomljeno Štork- jo. Ah, to ni nič, ptič je tako —" n našobi ustna kakor za hilnate mehurčke. "To je ptič in ti si neumen, Janus, ko ne znaš narisati ptiča. In sedajle poje —" In zažvižga. Deček vija. Išče ga njegov brat Vi Pire, ki mu Želi poročati stvari glede njegovega J katerega mu on oskrbuje, sem, da se nahaja nekje v C gu, ali v Clevelandu. Ako aaml ga oglasa čital ne bo, prosim njene rojake, da ga opozorel ta oglas, na kar naj se javi jemu bratu v staro domov pa se naj javi na moj I Anton Arch, R. F. D. 1 Tj 186, Willock, Pa. u Inozemci, ki odpotujejo iz Združenih držav, morajo dokazati, da so zadostili svoji dolžnosti glede dohodninskega -davka, in si morajo v to svrho priskrbel ti od davčne oblasti potrdilo o tem. Radi tega, kdorkoli ima namen odpotovati iz Amerike, naj se zglasi pri davčni oblasti, bodisi pri "collector of intf rnal re-venue" ali pri "revenue agent", čigar delokrogu dotičnik stanuje. Tu naj zadosti svoji davčni dolžnosti glede dohodka, ki ga je On prejel do konca koledarskega meseca pred nameravanim odhodom. Cim je plačal dolžni davek oziroma čim je dokazal, da ni dolžan nikakega davka, mu bo davčni uradnik izdal potrdilo, da je zadostil davčni dolžnosti. To potrdilo treba pokazati davčnemu uradniku, ki vrši svojo službo na pomolu (pler), s katerega parnik odpotuje. Poprej se je zahtevalo, da se mora inozemec podati v davčni urad onega pristanišča, od koder odpotuje, (na pr. na Custom House v New Yorku), in da tam pokaže avoje davčno potrdilo, da dobi dovoljenje za odpotovanje, takozvani income tax clearance certificate. Kdorkoli si je že doma priskrbel davč. potrdilo, mu ni treba več iti na Custom House, marveč zadostuje, da pokaže to potrdilo uradniku na pomolu. Kdor pa je prišel v New ,York (ali v kako drugo pristanišče) NA PRODAJ JE Moderno urejena farma obl pi trdi cesti, le par minut do le in šest milj do mesta. Z« | no in druga pojasnila pišite: Jaku ... ANDREW PUCB | R. 2, Boz 27, Millston, Wii 8 DNI DO LJUBLJANE Frako HAVR*—parUkega prmuniifa ogromnimi paniki na olj« DE GRASSE FRANCE - - 18. FH 28. FI Kabla« tretjega razreda s umln niki hi tekočo vodo sa 2. 4 al oseb. Francoska kuhinja in pijat SreaehJ&ie 19 8TATB ST. NEW Y08j ali lokalni sgentje. DA SKUHAŠ DOBRO vo, PIŠI PO NAS* PRODUKTE. » v salo g! slad, hmelj, i ia vse drag« potrebščine. Pa la se prepričsjte, ds Je dem pri i kuhani reda« le,najboljši is 9 aafiL .;: "BJ. Grocerijam, alad*i*arjem Is » | dajala« šeleznine damo primer« past pri vetjih naročilih. PiiiU informacije aa: FRANK OGLAR, 6401 Bnperior Avanse. Clevelasi Tiskarna S. N. P. J. . ■ i ■■ • ■ i . ■ ■ « SPREJEMA VSA V TISKARSKO ORRT SPADAJOČA DELA. Tlaka rabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, sloraikem, češkem, nemškem, angleškem jezika in dragih. APELIRA P. J, M V SDMI VODSTVO t ! RA ČLANSTVO S. I. TISKOVINE NAROČA TISKARNI. , . * e ■. I ' CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pilite po informacije na naslov: & N. P. J. Printer/, 2667-69 South Lawndale Areni*, Chicago, m. TAM SE DORE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.