J?o£tnina plačana, v gotasmi Dolenjski Ust Cena 6 dinarjev GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO II. - ŠTEV. 27 NOVO MESTO, 4. JULIJA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN IZHAJA TEDENSKO 0đtrJf:'Z. i I Dolenjska bo dostojno počastila 22. julij V sklopu ogromnih nalog ndše graditve socialističnega gospodarstva nismo pozabili na kulturno rast. V to štejemo tudi skrb za obnovo in varstvo kulturnih in zgodovinskih spomenikov, saj smo v te namene izdali v zadnjih letih že milijone dinarjev. Ohraniti je treba vse, kar koli priča o naši preteklosti, o zgodovini našega naroda v raznih obdobjih. Nič ni zato čudnega, da obnavljamo zato tudi znamenite cerkve, ki jih štejemo med spomenike naše preteklosti. Dva zanimiva primera iz zadnjega časa sta poučna za delo in skrb naše ljudske oblasti za dejansko ohranitev vsega, kar je zgodovinsko resnično, lepo in vredno, na drugi strani pa za zahrbtno rovarjenje profiljudskih ostankov reakcije, ki si domišljajo, da je zdaj prišel »njihov čas* in da jim bo morda le 'šlo slabo seme v klas. O poslednjih smo pred kratkim ie pisali. Duhovščina v Žužemberku se je pri čela zavzemati za obnovo cerkve in žup-Itišča v Zafari, ki sta bila med narodno osvobodilno vojno bunker belogardistov in okupatorjev. Spomenik belogardizma in sovražnikov našega ljudstva mora ostati tak kakften je, tako so povedali prebivalci Žužemberka in Dvora v protestni resoluciji, s katero so hkrati odgovorili na vse nakane protiljudske duhovščine, ki še vedno ni našla poti svojega naroda. Med vojno cerkve t ni bilo Škoda*, ko so se v njej in v župnišču zabarikadirali izdajalci ter skupno s fašisti — tujci ubijali naše ljudi izza njenih zidov. Zdaj, ko si reakcionarni ostanki obetajo od novih ukrepov naše oblasti nekakšno popuščanje ali vračanje na staro, pa bi hoteli znova izrabiti razvaline porušene cerkve in župnišča za politične namene. Seveda jim tudi tokrat njihovi načrti ne bodo uspeli. Preveč je bilo žrtev za svobodo, da bi si danes lahko kdorkoli dovolil sramotiti spomin vseh tistih, ki so umirali po krivdi domačih izdajalcev in okupatorja. Da reakcija ne počiva, smo videli dovolj nazorno v zadnjih dogodkih in hujskanju nekaterih protiljudskih duhovnikov. Odkriva se obraz novega klerikalizma, kakor je dejal član predsedstva 10 OF Slovenije tovartš Edvard Kocbek v utemeljevanju zadnje resolucije Fronte, ne tistega starega klerikalizma, ki se je opiral na gospodarske paloiaie in izrabljal moč, temveč nevarnejšega, taktnega namreč, ki se spretno vtihotapijo v človekovo duševnost in se v njej razvija kot branilec tako imenovanih duhovnih, moralnih, psiholoških, narodnih, lokalnih in ne vem še kakšnih interesov. Resolucija Osvobodilne fronte je zato opozorila vernike, ki hočejo živeti svoje neovirano in čisto verniško življenje, da bodo to lahko opravljali le takrat, kadar se bodo na vsej črti varovali mešanja verskih in kle-rikalno-restavratorskih namenov ter svoje versko življenje spravljali v sklad s cilji socializma. Kot socialistični državljani se naši verniki ne morejo in ne smejo bati nikakršnega omejevanja tistih svojih dolžnosti, ki jih imajo do svoje vere. Po Nadaljevanje na 2. strani. Niti trije tedni nas ne ločijo več od 22. julija — državnega praznika naše ljudske republike. Organizacije Zveze borcev. OF, mladine, žena. društva in delovni kolektiv] se vneto pripravljajo, lia bodo s pestrimi sporedi, prnslavami, partizanskimi pohodi, spominskimi ploščami in zborovanji počastili zgodovinski dan. ko so se začele prve večje organizirane partizanske akcije v letu 1941. Iz poročil, ki prihajajo iz posameznih okrajev in krajev Dolenjske, vidimo živahno razgibanost. V novomeškem okraju bodo na predvečer 22. julija po vseh vidnejših gričkih in hribih zagoreli kresovi. Večina organizacij pripravlja skupno s kulturnn-umetniškimi društvi svečane proslave, ki bodo že t soboto zvečer. Govorniki bodo poleg splošnega pomena našega zgodovinskega praznika govorili tudi o prispevku posameznih krajev, o žrtvah, ki so jih dale vr=.j in mesta za osvoboditev, o tovariših, ki so kot borci, aktivisti ali Funkcionarji Osvobodilne fronte žrtvovali vse, da smo uničili okupatorja in domače izdajalce. V nedeljo 22. julija dopoldne bodo v mnogih vaseh in mestih polagali zastopniki ljudske oMasti in množičnih organizacij pred spomeniki, spominskimi ploščami ali na grobovih padlih in talcev vence. Okrajni odbor Zveze borcev v Novem mestu pripravlja velika zborovanja oz. partizanske shode pri Sv. Roku pri Novem mestu, na Lfazah, kjer bo odkrila plošča prvim horcem, v Zagradu blizu znane Beceleto^e jame in v Pen-dirjevki, kjer bo odkrita plošča komandantu gorjanskega bataljona Dušanu. V Beli cerkvi bodo odkrili spominsko ploščo vsem padlim in žrtvam, v Bršljinu bo poleg spominske plošče popoldne odprt tudi nov zadružni dom. Živahne so priprave na 22. julij v trebanjskem okraju. 22 krajevnih organizacij ZB z 1764 člani vneto dela, da bodo proslave čim dostojnejše in ve-ličastnejše. Na osmih zgodovinskih krajih bodo odkrite sporriinske plošče: v Trebnjem, Biču pri Zagorki, na Sela-šum- NovomeShi gospodarski seiem odprt V nedeljo je bilo na razstavišču nad 2500 ljudi V soboto popoldne se je zbrala pred poslopjem osnovne šole večja skupina zastopnikov našega javnega življenja k otvoritvi prvega gospodarskega sejma novomeškega okraja. Med njimi so bili Člani okrajnega in mestnega ljudskega odbora, okrajnega komiteja, zastopniki gospodarskih podjetij, obrtniki, predstavniki prosvetnih in ostalih ustanov. Iz Ljubljane je prišel k otvoritvi sejma direktor Glavne uprave za lokalno,industrijo in obrt LRS tovariš Vinko Stopar. predsednik republiške Obrtniške zbornice tovariš Leopold Maček, zastopani pa so bili tudi člani OLO Kamnik in drugi gostje. Otvoritev je s krajšim nagovorom začel poverjenik za lokalno industrijo in obrt pri OLO Novo mesto tov. Janko Mi-šignj, ki je orisal pomen prvega gospodarskega sejma, na katerem ponuja lokalna proizvodnja in obrt svoje izdelke Za njim je pozdravil razstavljale* in goste predsednik Obrtne zbornice v Novem mestu tov. Ivan Adam, nato pa so si gostje ogledali sejem, ki je razmeščen v vseh šolskih prostorih osnovne šole. Letošnji gospodarski sejem novomeškega okraja ima izrazit trgovski pomen. To, kar je lani lokalna proizvodnja na prvi gospodarski razstavi samo pokazala ljudem, je letos v obilni meri kupcem že na razpolago v prosti prodaji. Kdor bj torej iskal na razstavišču samo qovih izdelkov, ta z razstavo ne bi mogel biti zadovoljen. Res je, da sejem ne dosega lanske razstave v številu razstavljalcev in razstavljenih izdelkov, vendar že samo ime razodeva namen letošnje prireditve: nakup izdelkov lokalne proizvodnje in obrti v prosti trgovini. Poleg Številnih lokalnih podjetij in obrtnikov so LETOS PRI ODKUPU BELIH ŽIT RES NE BI SMELO BITI TEŽKOC Eetev ječmena se je letos zgodaj zajela. Že 15. junija so v okraju Črnomelj padli prvi snopi letošnjega pridelka ječmena, nekaj dni nato pa tudi v novomeškem okraju. Takoj za ječmenom pride na vrsto zgodnja pšenica, potem golica, nato rž in pozna pšenica. Vsekakor se nam letos obeta nadpovprečen pridelek belih Sit. Vsi pridelovalci zit na] že sedaj mislijo na pravočasno oddajo žita v skupni žitni fond. Obvestilo o količinah belih žit. ki jih mora vsako gospodarstvo oddati, so dobili že spomladi. Sedaj bodo dobila gospodarstva le točen datum oddaje in kraj. kamor je treba Žito pripeljati. Tega datuma in razporeda, ki ga bodo dobila gospodarstva od svojega krajevnega ljudskega odbora, se je treba strogo držati. V pogledu določenih količin in točne oddaje žila po prejetem pismenem razporedu ne bo letos nobenega popuščanja. V nekaterih krajih se je že pojavila govorica, da je treba z oddajo žita počakati, češ, mogoče bo tudi oddaja žita znižana ali odpravljena kot je bila na primer oddaja vina, krompirja, mleka in mesa. Vsako zavlačevanje redne oddaje predpisanih količin belih žit bo imelo neugodne posledice za kmetovalca samega. Treba je razumeti, da je kruh osnovna hrana prebivalstva in se žito na primer ne more primerjati z vinom ali pa s krompirjem, ki je uporaben samo eno leto. Če bi naše gospodarske razmere dopuščale sprostitev odkupa žita, bi ga sprostili takrat kot druge pridelke in prav gotovo ne med izvajanjem odkupa samega. Tov, dr. Hočevar, javni tožilec LRS, je Že pred časom na plenumu OF v Novem mestu naglasil, da bomo prav tako kot smo sprostili nekatere predmete obvezne oddaje, z vso strogostjo izterjali tiste količine, ki še spadajo pod obvezno oddajo. Sprostitev odkupov gre vzporedno z našim gospodarskim razvojem in edino ta nam narekuje kaj lahko sprostimo in kaj ne. Sicer pa lahko pričakujemo, da letos pri odkupu žitaric ne bo nobenih težav. Pridelek bo prav dober, s količinami oddaje je bil vsak seznanjeni pravočasno cene žitu so letos veliko bolj ugodne kot In ni. večina drugih pridelkov je sproščena, odkupne postaje pa so tudi po vseh krajih že organizirane, tako da ne bo nobenih zastojev. Na podlagi vsega tega ljudska oblast upravičeno pričakuje, da bo vsak kmetovalec v redu, pravočasno in stoodstotno izpolnil svojo obveznost. Vsako zavlačevanje in izmikanje pri letošnji obvezni oddaji žita se lahko smatra edinole kot sabotažno in skupnosti sovražno dejanje in bo imelo neugodne posledice za vsakega, ki bi hotel odlašati izpolnitev svojih obvez do skupnosti. na razstavišču tudi prodajalne okrajnega magazina, okrajne zveze kmetijskih zadrug in mestnega trgovskega podjetja. Da bodo kupčije živahne, se je videio že v soboto popoldne, ko je prodajalna kmetijskih zadrug v slabi uri prodala raznega blaga za blizu 50.000 dinarjev. Na zalogi je precej moškega in ženskega blaga, nogavic, perila, posode, galanterije, obutve in drugih predmetov, pohištva, sodov, kadi, kovinskih izdelkov, peči in keramičnih predmetov itd. Poleg številnih izdelkov lokalne industrije in obrti vzbujajo posebno zanimanje razstava kmetijstva, gozdarstva in zdravstva. Poleg okrajnih, mestnih in krajevnih podjetij razstavljajo tudi republiška: tekstilna tovarna, lesno-indu-strijsko podjetje, tovarna igrač in Pionir«, gest kmetijskih ladrug in njihovih odsekov sodeluje na sejmu, na katerem bo sklenjenih precej kupčij za izdelke obrtnih odsekov KZ. Za razstavo v-lad prp^ei^nin zanimanje. Že r soboto popoldne si je ogledalo sejem nad 600 ljudi,' v nedeljo pa ie bilo na razstavišču navzlic dežju nad 2500 obiskovalcev. Za skupinske obiske šol. podjetij, ustanov in vaščanov nudi vodstvo sejma vodiče, ki razlagajo obiskovalcem razvoj lokalne industrije in obrti v okraju. Nekulturna postrežba, prerivanje za okrepčila in nepotrebna gneča v gostiščih razstavnega prostora, kakršne smo bili vajeni na lanski prvi razstavi, je letos odpadla. Gostišča so na letošnjem sejmu oddana v zakup. Tako lahko mirno posodite v »Zdravilišču Dol. Toplice«, ali pa v »Metropolu« ali v »Kandiji«, Če hočete pa tudi pri >Murnu« ali pa v mestni kavarni. Zakupniki so poskrbeli za dober prigrizek in dolenjsko kapljico, na razpolago pa je tudi Črno in belo pivo ter še marsikaj, kar si človek takole po prvem v mesecu rad poželi... Novomeški »gadje« ob večerih radi dokazujejo, da so letošnja gostišča na gospodarskem sejmu najprivlačnejša točka razstave. Za smeh. razvedrilo in ples je ob večerih poskrbljeno. Gospodarski sejem bo odprt do vključno nedelje 8. julija. Oglejte si izdelke naših lokalnih podjetij in obrtnikov; sejem vam nudi marsikaj, kar potrebujete v vašem podjetju, uradu ali gospodinjstvu. Koliko odpadkov smo zbrali V okraju Črnomelj so v tednu zbiranja odpadkov zbrali 800 kg gume, 1200 kg starega papirja 1300 kg železa in 3200 kg tftekla V okraju Trebnje so zbrali blizu 10 ton različnih odpadkov, V Gotni vasi gradijo nov železobetonski most. Dela hitro napredujejo; kmalu bo postavljen obok mostu. berku, v Mirni, na Rdečem kalu, Zaplazu pri Čatežu, Vel. Cirniku in na Malkovcu. Poleg odkritij plošč v teh krajih bodo povsod tudi svečanosti, ki jih bodo udeležili borci Gubčeve in drugih brigad, ki so se borili v te| krajih. Na predvečer 22. julija bodo na grobovih padlih žalne svečanosti Večjo pro slave bodo tudi v štirih večjih krajih okraja. Zveza borcev pripravlja postavitev spomenikov padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja na Velikem Gabru in Dobrniču. 22. julija bodo tudi dirke na Trebelno. Letos se je število članov ZB v okraju Trebnje povečalo za 170 članov. Spomenic so podelili 347 svojcem padlih borcev in 530 svojcem žrtev. 61 najbolj potrebnih vojnih oškodovaiirfv je dobilo kredit v znesku čez 1,200.000 dinarjev. 22. julija bo večje število zaslužnih borcev in aktivistov dobilo odlikovanja. TEKMOVALNA KOMISIJA 6-MESECNEGA TEKMOVANJA NA ČAST JA V okrajni tekmovalni komisiji, ki bo v novomeškem okraju vodila in ocenjevala uspehe 6-mesečnega tekmovanja na čast 10, obletnice ustanovitve JA, zastopajo množične in ostale organizacije naslednji: Okrajni odbor ZB — Lojze Hlede, izvenarmadna vzgoja — Miha Počrvina, predvojaška vztroja mladine — Jože Bradač, okrajni odbor OF — Jože Gosenca, okrajni sindikalni svet — Ela Prijatelj, Jože Ropotar, okrajni komite LMS — Ludvik Kebe, Kmečke delovne zadruge in zadružne ekonomije — Senica, ljud-sko-prosvetne organizarije (MKUD in SKUD) — Davorin Gole, organizacije Rdečega križa, zdravstvo, saniteto — Lojze Zupančič, ljudsko tehniko — Henrik Cigoj. V NEDELJO BO V NOVEM MESTU PRVA OKRAJNA KONFERENCA ŽENA-ZADRUŽNIC Drugi plenum Republiške zveze kmetijskih z-adrug je sklenil, da se bodo ustanovile pri vseh splošnih kmetijskih zadrugah in vseh kmečkih delovnih zadrugah sekcije žena-zadružnie. Preko iniciativnih odborov žena zadruŽnic pri okrajni in republiški zvezi kmetijskih zadrug bodo žene povezane s sekcijo žena-zadružnic pri Glavni zadružni zvezi Jugoslavije, ki je vključena v mednarodno sekcijo žena-zadružnic v Londonu. Skupno se bodo Žene-zadružnice celega sveta borile za ohranitev miru in dale tej borbi svoj prispevek. Namen novoustanovljene sekcije Žena zadružnic je izboljšati vsestransko detav-nost žena v reševanju zadružnih vprašanj tako v gospodarstvu kakor v notranjih organizacijskih vprašanjih zadrug. Vsa skrb žena-zadružnic bo seveda posvečena dvigu življenjskih pogojev na vasi. Okrajna konferenca žena-zadružnic novomeškega okraja bo v nedeljo 8. julija 1951 v Novem mestu. Delegatke, članico splošnih kmetijskih zadrug in kmečkih delovnih zadrug, ee bodo na konferenri seznanile z nameni organizacije, hkrati pa tudi z vso zadružno dejavnostjo. Iniciativni odbor žena-zadružnic pri Okrajni zvezi kmetijskih zadrug pripravlja predloge in navodila za praktično delo in razvijanje drobnega pospodarskega udej-stvovanja zadružni«. Konferenca bo sprejela sklepe za delo sekcij žena-zadružnic. Po konferenci bodo žene-zadružnice obiskale novomeški gospodarski sejem, ki jim bo nudil veliko koristnega in novega. Posebej jih bo zanimala razstava domače obrti, modernega vrtnarstva, reja malih živali, sortiranje in sušenje sadja, zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev in pod. Iniciativni odbor žena-zadružnic pri OZKZ v Novem mestu vabi na prvo konferenco zastopnice vseh kmetijskih zadrug in kmečkih delovnih zadrug okraja. POVIŠANJE ODKUPNIH CEN ZA ŽITO Zvezna vlada Je na predlog predsednika »veta za blagovni promet Izdala uredbo o državnih odkupnih cenah za žito v gospo-darskem letu 1951-52, Po tel uredbi so za belo žito, ki ga pridelovalci obvezno oddajo po predpisih osnovne uredbe o odkupu kmetijskih pridelkov (Ur. \M FLRJ it. 53-5«) določene naslednje državne odkupne pene t.ji 109 kg; o & e n I c a s hektolltrsko težo 7« k*: 700 din v denarju ln 70(1 din v denarnih bonih (s pravico do nakupa Industrijskega blaga s popustom *.i odBtotkov); rž ln soržlca a hektolltrnko težo 70 kg; 620 din v denarju ln 620 din v denarnih bonih, Ječmen s hektolltrsko težo 64 kg: 600 din v denarju In 600 din v denarnih bonih; oves a hektolltrsko težo 44 kg: 630 din v denarju ln 630 din v denarnih honlh. Gornje eene se razumejo za 100 kg netto, franko skladišče odkupne postaje, ki jo določi okrajni Izvršilni odhor ali pa franko vagon oz. Slep po Izbiri kupca in to za zdravo In suho blago v kakovosti, ki je običajna v trgovini, fe Ima žito večjo aH manjšo hektolltrsko težo, kakor je zgoraj določeno, se cena poveča alt zmanjša, In sicer za 1% za vsak polni odstotek večje aH manjše teže. Gornje cene veljajo za žito, ki nima več kakor 2% drugih zrn ali lomljenlh zrn; če Ima več drugih zrn, se za vsakih nadaljnjih 0.5% odbije pol odstotka od cene, žito pa sme Imeti največ 10% drugih aH lomljenlh zrn. Za vsakega pol odstotka nečistosti (peska, zemlje ali plev) se odbije 1% od do-ločene cene; z 1% umazano žito ali za žito z močnejšim duhom pa se odhlje do 5%. Naposled se is vsak polni odstotek zrn poškodovanih od žlžka. odbije 0.5 odstotka. Kmečke delovne zadruge dobe poleg določene cene v denarju in bonih Se 50% v bonih. In »lr*r v smislu odločbe o znesku bonov, ki jih kmečke delovne za.lruge dobe za pridelke, oddane po odkupnem planu, In za pridelke, ki jih prodajo na prostem trgu Hf. Ust FLRJ Ste v 23-51). Nova odredba zvezne vlade o odkupnih cenah za žtto prinaša prldelovalecni znatno povečanje odkupne eene za žito, ki ga oddajo v obveznem odkupu. Lani so dobili za 100 kg pšenice 412 din v denarju In 412 din v bonih. Ker Ima en dinar v denarnem bonu glede na popust pri nakupu Industrijskega blaga vrednost 1,151 dih, je teh 412 dinarjev v teonlh predstavljalo vrednost 765 dinarjev; sknpaj je torej dobi] lani za 100 kg pšenice v denarju. In bonih vrednost 1177 din Letos na bo dobil za 100 kg plenice v denarju Iji bonih vrerf-nost 2000 din aH 70% več (namreč 700 din v denarju ln 700 din v bon Hi. ki Imajo vrednost 1300 din). Za 100 kg rž. bo dobil vrednost 1771 itn (namreč 620 din v denarju In 620 din v bonih, ki Imajo vrednost Ust din). Prav tako ho dohl] za 100 kg ječmena vrednost 1714 din ln za 100 kg ovsa vrednost 1*00 din. Se bolj se cena poveča z« žito ki g« obvezno oddajo kmečke delovne zadruge, aaj dobe poleg denarja Se 150% v bonih. Za 100 kg pšenice bo dobila kmečka delovna zadruga vrednost 2O50 din (namreč 70n din v denarju ln 1050 din v bonih, ki Imajo vrednost 1950 din) Enako bo kmečka delovna zadruga dobila za 100 kg rži vrednost 2374 din, za 100 kg ječmena 2271 din In za 100 kg ovsa 2385 din. Okvirne točke tekmovanja za organizacije OF V počastitev desete obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade je Izvršni odbor OF Slovenije razpisal šestmesečno tekmovanje osnovnih organizacij OF. Na podlagi tega razpisa je okrajni odbor OF Novo mesto sestavil okvirne točke tekmovanja, katere naj služijo organizacijam OF kot osnova za sestavo lastnega tekmovalnega načrta. 1. Utrjevanje odborov naj bo ena glavnih nalog vseh organizacij. Povsod, kjer so v odboru nedelavni člani, jih je treba zamenjati in skrbeti, da se bodo odbori osnovnih organizacij okrepili. 2. V članstvo OF še niso stopili vsi, ki imajo pogoje. Vključevanje novih članov naj bo stalen način dela vseh organizacij, v času tekmovanja pa je treba vključevanje še pospešiti. Hkrati z vključevanjem novih članov pa je treba iz Članstva izključiti vse tiste, ki s svojim delom ali zadržanjem ovirajo krepitev organizacije. 3. Redno plačevanje in odvajanje članarine Do konca tekmovanja je treba doseči, da bo vsa članarina poravnana. 4. Sestanke članov Fronte je treba ločiti od zbora volivcev in ostaiih množičnih sestankov. Na rednih in obveznih sestankih Članov OF naj se razpravlja le o organizacijskim delu Fronte, o zboljšanju načina dela in. raznih političnih vprašanjih. Reševanje čisto gospodarskih zadev kraja naj se prepusti zborom volivcev, na katerih pa naj frontovci kot volilci redno sodelujejo. o. Prostovoljno delo je ena izmed oblik dela organizacije. V tem oziru je še vedno na več krajih potrebna pomoč Fronte zlasti pri gradnji zadružnih domov, pri raznib komunalnih delih, a tudi kmečke delovne zadruge pričakujejo pomoč od Fronto. 6. Ljudska inšpekcija je marsikje le na papirju. Treba jo je dvigniti; kjer se ni izkazala, odstraniti nedelavne Člane in na njihovo mesto izvoliti predane in delavne ljudi. Fronta mora kontrolirati delo ljudske inšpekcije in ji nuditi pomoč, kjer" je potrebno. 7. Zbiranje prispevkov za kulturni dom v Trstu naj Fronta z vsemi silami podpira. Ne pozabimo, da naši .ljudje onstran meje potrebujejo svoje kulturno središče. 8. Koloradski hrošč vedno bolj ogroža naše krompirjeve nasade. Že najmanj 40% vseh krompirišč je okuženih po tem škodljivcu. Fronta naj skrbi, da se bodo pregledi redno izvrševali in naj pri tem nudi vso pomoč ljudskim odborom. 9. Člani Fronte naj sodelujejo pri koordinacijskih odborih Zveze borcev za izvenarmadno vzgojo ljudstva. Prav tako naj odbori in članstvo OF sodeluje pri proslavi 22. julija. 10. Vsi vaški in krajevni odbori OF naj se takoj sestanejo in na podlagi teh okvirnih točk sestavijo svoj tekmovalni načrt, upoštevajoč pri tem krajevne roz- Mar veljajo za KLO Štrekljevec posebne uredbe ? Pred kratkim so kmetje v KLO~ Strekljev«?c prejeh odločbe, da moraj.i na podlagi Uredbe o ukinitvi obveznih oddaj mesa do 30 junLja izpolniti 50?<< predpisane oddaje. Na našem krajevnem ljudskem odboru večkrat zastičejo kakš no stvar, da bi pa zvezne in republiške uredbe spreminjali kar za \0%, pa ne bo šlo Če tega možje na odboru še niso sami ugotovili, upamo, da bodo kmalu Mar je Štrekljevec republika v republiki? —4i Stran % »DOLENJSKI LIST« štev. 27 Trgousko podjetje kmetijskih zadrug novomeškega okraja je začelo poslovati V juniju so 6e sestali v Novem mestu predsedniki in poslovodje splošnih kmetijskih zadrug iz vsega okraja. Namen sestanka je bil priprava z-a čimboljšo organizacijo odkupa in prodaje predmetov proste prodaije. Ustanovili so posebno medzadružno trgovsko podjetje, ki bo kot skupni organ vseh zadrug izvrševalo posle vnovčevanja in nakupa na tržiščih izven okraja. To podjetje, ki je začelo s poslovanjem 15. junija, je prevzelo tudi vse posle prejšnjega, okrajnega odkupnega podjetja ter bo odkupovalo in prodajalo-vse — od vina do polžev. Ne glede na to, da so zastopniki splošnih zadrug sami predlagali ustanovitev takega medz^družnega trgovskega organa, pa ima vsaka zadruga popolnoma proste roke in lahko posluje samostojno bodisi z vsemi predmeti, bodisi samo z nekaterimi. Tako si je kmcH;ska zadruga Straža, pridržala pravico, da z lesom in lesnimi proizvodi trguje sama tako na notranjem kot na zunaniem trgu. Vsaka zadruga lahko proda odkupljeno blago najboljšemu ponudniku in ne samo medzadružnemu podjetju. 2e v tej kratki dobi pros-tega trgovanja so zadruge pokazale prav lepe uspehe. V maju je bil na primer plan Nadaljevanje s 1. strani. udarimo pa takoj, da se ta vera ne sme in ne more mešati v politično življenje našega naroda. Dovolj jasno pravi 2i. člen nrtie Ustave: ^Državljanom Ljudske republikf Slovenije je zajamčena svoboda vesti in svoboda veroizpovedi. — Cerkev je ločena od države. — Zloraba cerkve in vere v politične namene je prepovedana: prepovedane so tudi politične organizacije na verski podlagi. — Država lahko gmotno pomaga verskim skupnostim.' V tem je povedano vse. Kakor je zajamčena slehernemu državljanu svoboda vesti in veroizpovedi, tako je prepovedana sleherna zloraba cerkve in vere v politične namene. Mi so na to žužemberški gospodje pozabili? Ali je obnova belo-gardističnega spomenika, ki bo poznim rodovom pričal o izdajstvu belogardizma na Slovenskem, zloraba cerkve in vere v politične namene? Je — o tem ne dvomi nihče, ki ni skregan z zdravo pametjo Zato je ne bomo dovolili, nikdar in nikomur Poglejmo še drug zanimiv primer. Vlada ljudske republike Slovenije je pred dnevi prispevala 300.000 dinarjev za popravilo proštijske cerkve sv. Jurija v Ptuju. Ta cerkev je bila zgrajena v 11 stoletju, kasneje pa je bila večkrat preurejena in prezidana, vendar pa je ohranita dragocene gradbene in slikarske posebnosti, ki jih po vsej pravici prištevamo med pomembne zgodovinske spomenike. S podporo bo cerkev v Ptuju popravljena in obvarovana pred poškodovanjem lepili fresk in drugih slik. Zanimivo je pismo, ki ga je ptujski prost in dekan Ivan Greif poslal predsedstvu vlade LRS. V njem se zahval iu je za podporo in pravi med dru gim: «. .. Presenetita me je pozornost, ki ste mi jo izkazali že s tem. da sem bil o podpori takoj brzojavno obveščen. Naslov je s trm ponovno postavil na laž klevete nasprotnikov oblasti o .preganjanju vere', saj tolikega razumevanja in pomoči ne bi bili prej nikoli prejeli. Podpisani pa bom kakor dotlej v prihodnje še vnete je delal za utrditev naše oblasti in za krepitev in razvoj socializma v naši domovini. « Mislimo, da ne potrebujeta gornja primera posebnih pojasnil. Razlika med reakcionarno duhovščino v Žužemberku in ptujskim duhovnikom je vsakomur očita. Jasno in odločno priznava ptujski prost in dekan, da ljudska oblast ni proti cerkvi in veri in obljublja, da jo bo 'še nadalje podpiral. Nič ni zato bolj naravnega kakor dejstvo, da je ljudstvo Suhe krajine javno odklonilo početje žužemberške duhovščine. Odgovor ljudstva je preprost in razumljiv slehernemu poštenemu državljanu — ravnali smo se in se bomo do sledna po naši Ustavi. V njej pa so poleg pravic napisane tudi dolžnosti. blagovnega prometa prekoračen za 7 in pol milijona dinarjev, kair pomeni največji promet v poslovanju zadrug. Precej težav je nastalo v zadrugah v začetku junija, ko je bilo treba na novo urediti vprašanje kreditov. Pri tem se je pojavila težnja špekulantskih posameznikov, ki so mislili, da je sedaj najboljšo možnost razbiti zadrugo. To 60 mislili doseči tako, da so posamezni člani upravnega odbora odklonili podpis za prejem kredita pri Narodni banki, čeprav je vsakomur jasno, da če nekaj prejmeš, si dolžan tudi podpisati. Za zadrugo ni mogoče, da bi podpisali vsi člani zadruge, pač pa le upravni odbor v imenu vseh. Tak odklon podpisa posameznih članov je bi! v Šmihelu pri Novem mestu. Straži, Prečni in Prekopi. Da so bili taki odkloni premišljeni načrti posameznih špekulantskih ljudi, ki mislijo, da je sedaj prišel spet ča«, ko lahko začnejo »na svoio roko«, ni potrebno posebej poudarjati. No, večina članov je pravilno razumela vlogo zadruge v današnjem'čaisu in je pravočasno preprečila nakane potuhnjen cev. Zadrugam delain največje težave kreditna vurašania. Vse zadruge oosluiejo preko Narodne ba"ke, kier imaio odort določen kredit. Ker je višina kredita ostala i**a po sprožitvi predmetov, kakor ie bila pred tem, je skorai vaška 7fdruga prekoračila določeni kredit. — Vsaka zadruga ima <*otovin*ki plan. katerega se mora strogo držati. Ves izkupiček je treba 6proti odvajati banki, za nakupe pa prositi gotovinska sredstva pri banki. To se pravi, da zadruga ne more z izkupičkom v trgovini nakupovati blaga. Ta način (na eni strani odvajanje gotovini, na drugi 6trani moledovanje istega denarja nazaj) povzroča nemalo težav zadrugam in dostikrat zavira uspešen odkup. Čeprav ima tak način gotovinskega prometa 6voje dobre strani, je pa na vsak način pri njem tudi precej Birokratizma, ki bi ga kazalo pretresti in uredbo prilagoditi razmeram. Na sestanku navzoči direktor Narodne banke je dal marsikatero pojasnilo, tako da bo v bodoče poslovanje zadrugam olajšano. Zastopniki zadrug so izvolili upravni odbor trgovskega podjetja iz predsednikov in poslovodij zadrug, Podjetje bo vodil tov. Miha Zupan, katerega vsi poznajo kot prvovrstnega organizatorja. Nadalje so se dogovorili o enotnih odkupnih cenah za posamezne pridelke na območiu okraja in o postavljamju intervencijskih trgovin v domačem okraju in v Zagorju. Sklenili so, da bodo v bodoče mleko plačevali po kvaliteti. Veliko zanimanje članov in nečlanov za delo zadrug, predlogi samih zadružnikov za ustanavljanje raznih pospeševalnih odsekov, kot so živinorejski, sadjarski, vinogradniški, stroini in drugi, ter že do sedaj deseženi uspehi so jamstvo, da bodo zadruge pri socializac'ii vasi odigrale tisto vlogo, ki jim je namenjena. Praznik kočevskih učencev Letošnji dan učenrev v gospodarstvu l je bil v kočevskem okraju po zaslugi vodstva dobro pripravljen. Praznično razpoloženje, ki so ga učenci pozdravili z navdušenjem, je potrdilo skrb ljudske oblasti za našo mladino. 23. junija dopoldne je predsednik OLO Jože Stare ob navzočnosti predstavnikov šole, obrtniške zbornice, LMS in mojstrov odprl razstavo, na kateri je razstavljalo 61 učencev svoje izdelke. Kakovost izdelkov je bila boljša kot na lanski razstavi. To je v svojem govoru poudaril tudi tovariš predsednik okraj*. Komisija mojstrov in strokovnjakov je nato ocenila predmete v tri grupe. Vseh 61 razstav-l.jalcev je nato bilo nagrajenih v skupnem znesku 24.000 dinarjev. Medtem je predsednik OLO sprejel najboljše učence okraja Kočevje, med katerimi jih je bilo tudi 5 iz šole v gospodarstvu. Čestital je mladini k doseženim uspehom in jim želel, da bi ostali odličn.jaki tudi vnaprej. Učenci so bili nagrajeni s knjižnimi nagradami, nato pa so se udeležili skupnega kosila. Zvečer se je zbralo v SeŠkovem domu lepo število povabljencev, učencev, njihovih staršev, predavateljski kader šole. zastopniki množičnih organizacij, mojstri in pomočniki podjetij. Direktor kočevske gimnazije tov. Kotar je pozdravil zbrane učence in goste, nato pa je orisal življenje vajencev v stari Jugoslaviji in ga primerjal s skrbjo naše oblasti za mladino, ki se uvaja v poklice. V vrsti šolskih vprašanj je pereča zlasti čimprejšnja postavitev Doma učencev v gospodarstvu, kjer bi imela svoje prostore tudi šola. Res je tudi, da so učenci dostikrat sklicujejo samo na svoie pravice, vse premalo pa se zavedajo nekateri svojih dolžnosti, ki jih imajo do mojstrov in do šole. Nato je ravnatelj Kotar nagradil 8 najboljših učencev s knjižnimi nagradami. V imenu Mestnega komiteja KPS je pozdravil učence in goste org. sekretar tov. Korelc, šolski inšpektor pa je učencem govoril o značaju človeka, ki si ga Vsem naročnikom in dopisnikom! Prosimo vse dopisnike, naročnike in dobavitelje, da se poslužujejo našega točnega naslova: Uredništvo (odn. uprava) Dolenjskega lista, Novo mesto, poštni predal 33. mora vsak mladinec vzporedno s svojo strokovno izobrazbo utrjevati. Sekretar OK LMS je nato pozdravil mladino in poudaril, dn je dan učencev hkrati obrtniški praznik. Podčrtal je pomen tesnega sodelovanja med šolo, starši in mladinsko organizacijo. Predsednik ocenjevalne komisije tov. Uhan je nato razglasil uspehe razstave. Navzlic skrbnim pripravam pa so imeli prireditelji zvečer tudi neprijetnosti, Kočevsko SKUD, ki je pred dvemi meseci obljubilo, da bo ta večer pripravilo učencem igro, igre vendar ni priredilo, dasiravno bi dobil zanjo primerno nagrado. Zal je glavni igralec šmon tik pred dnevom učencev zapustil Kočevje in odšel v Zagorje. Vabilu SKUD, ki ga je povabilo, naj se zaradi igre in pogodne vrne za en večer v Kočevje, se ni odzval, kar ga prav gotovo ne kaže v lepi luči. saj je bil predavatelj na šoli. Sledil je družabni večer, 24. in 25. junija pa so imeli učenci prosta dneva, ki so ju preživeli v izletih, na tekmah, v kinu itd. Spočiti so se vrnili v delavnice z novo voljo, da hočejo postati pravi strokovnjaki, ki bodo koristili sebi in skupnosti. SO. Ali tako gospodarjenje koristi skupnosti? Marsikdo pozna Žužemberk, da je še vedno porušen, marsikdo pa ne pozna gospodarstva Krajevnega ljudskega odbora, ki z ljudskim premoženjem naravnost divje gospodari. Vsaka stvar ima svoj konec, tako ga mora imeti tudi to žalostno gospodarstvo. Ljudska inšpekcija se je živo zanimala za delo KLO. Kaj je ugotovila? Ze od leta 1048. dalje se gradijo v režiji KLO krajevna gospodarska poslopja. Se danes pa niso na KLO na jasnem, koliko so doslej koristno uporabili denarja za te stavbe. Ne vedo, koliko dolgujejo Investicijski banki, obresti pa tečejo. Stavbe brez ha.ska čakajo, da bi jih dogradili. Če bo šlo tako naprej, bodo krajevni ljudski odborniki gradili stavbe dvajset let. V kolikor imajo material na razpolago, pa KLO z njim nedopustno in brezglavo razmetava. Tak način dela zahteva javno grajo in primerno kazen. V stavbi je bilo nekaj slnbšo zidne opeke, ki so jo dodelili brezplačno nekemu odborniku navzlic temu, da bi jo sami nujno potrebovali na krajevnih stavbah. KLO je imel strešnike, ki flih je razposodil. da so sj nekateri pokrili kozolce in zidanice, danes pa se nihče ne zmeni, da bi sposojeno opeko vrnil. Strehe na novih stavbah pa na večih mestih že puščajo vodo. Ali KLO tega ne ve? V delavnici, kjer dela 7 mizarjev, še do danes niso postavili stranišča. Ali je to v skladu s higienskimi predpisi in z ugledom drž. podjetij? O uporabi različnega materiala ni pravega nadzorstva. Dobavnic o izdanem materialu ni, vse drži kar >ustno<\ Tako je bilo pri popravilu neke hiše, lastnine ljudskega premoženja, tako je bilo pri popravilu pokopališke ograje itd. V nasprotju s štednjo je dejstvo, da so za mesec dni izdelali iz desk, namenjenih za druge gradnje, hlev z« prašič^, z novimi deskami pa so ogradili gnojišče. Ker je veterinar prepovedal vsako klanje živine, dokler ne bo urejena klavnica, je KLO v lastni režiji začel popravljati staro klavnico, zanjo pa je uporabljal gradivo, namenjeno krajevnim delavnicam. — Posebnost je skladišče gradiva, ki ga uporablja KLO. Poraba materiala se na splošno ne vodi, rja gospodari po okovju, dragoceni elektro-inštalaterski material je razmetan po zabojih itd. Kupi desk — krajevnih kakor zadružnih — govorijo o malomarnosti. Nihče se ne pobriga, da bi jih zavaroval in nadkril, tako da so izpostavljene kvari in kraji. Dobro bj bilo. da bi bila na KLO za zavarovanje ljudskega premoženja tako složni, kakor so bili takrat, ko so si razdeljevali nagrade iz dobička krajevne gostilne. Upravičeno se torej razburjajo tisti delavci podjetij, ki so pridno in varčno gospodarila in tako največ doprinesla k čimprejšnji zgraditvi krajevnega gospodarstva, zdaj pa vidijo kako nenačrtno in nesmiselno se zapravlja denar. Če bi KLO vsestransko nadziral delo nekaterih Novozgrajena tržna lopa v Kočevju F R A N C E K SAJE: 1 Kako so dolenishi tarovzi ustanovi aH svoio be o voisho (Odlomek iz knjige Belogardizem) Pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani ho v jeseni tz.Ma knjiga »Zločin nad domovino* (v dveh delih: Belogardizem. Domobranstvo). Avtor Francek Saje je v zajetnem delu na podlaci dokumentov obdelal nastanek belogardizma ln domobranstva v Sloveniji. Z njegovim dovoljenjem objavljamo 14. poglavje tretjega dela knjige Belogardizem, v katerem opisuje neuspehe prvih belih skupin na Dolenjskem. Ob koncu 1941 leta sta dr. Miha Krek in dr, Alojzij Kuhar iz Londona rotila svoje prijatelje v Ljubljani, naj vendar zatro partizanstvo, da ob osvoboditvi ne bi bilo »kakih zmešnjavarjev«. Tudi general Draža Mihailović je kot vojni minister emigrantske vlade in poveljnik četniških odredov kraljeve jugoslovanske vojske v domovini podobno naročal svojim oficirjem. Od majorja Novaka je brzojavno zahteval »borbo proti komunistom kot sovražnikom jugoslovanske ideje in prepovedal vsako akcijo proti Italijanom«.1 Svoie številne pozive, na uničenje partizanske vojske, ki jih je pošiljal od konca 1941. leta, je Mihai. lovič 18. avgusta 1942 ponovil s kratkim, a jasnim ukazom? »Komunisti v Jugoslaviji morajo bili brez milosti uničeni povsod, kjer se po- javijo. Pri tem ne izbirajte s r e d s t e v,«J Uničenje partizanstva je bila ves čas tudi vroča želja in hotenje reakcionarne slovenske buržoazije, združene v Slovenski zavezi, ki se je na to že dalj časa resno pripravljala. V zgodnji pomladi 1942. leta so se slovenske partizanske čete precej okre pile. Konec aprila so z nenadnimi in drznimi udarci na manjše italijanske postojanke začele osvobajati velika področja Ljubljanske pokrajine, uživajoč ljubezen in podporo večine prebivalstva, Partizani so odkrivali in trgali rahle be-logardistične niti po podeželju, Italijani pa še niso marali ničesar slišati o uzakonitvi belogardistične zarote. Vendar so belogardistični voditelji upali, da bo kot drugod s četniki tudi v Ljubljani prišlo do dogovora z okupatorji, ki bodo prej ali slej le spoznali, da sami ne zmorejo iztrebiti partizanstva. Zato so mimo 1 Kočevski proces. zakisanje ža,nn\ roenika Marjana Strniš pred PVS v fte-vju 13- septembra 1943. it J Mihailovjčev precM, stenografski zapiski razprave dne 30. junija 19*6, str. 34. italijanskih oblasti začeli snovati svoja oborožena jedra, ki naj bi vnašale zme. do v partizanske vrste in bila osnova za poznejšo belo kvislinško vojsko. Po izkušnjah ki si jih je četniško izdajstvo do takrat pridobilo v ostalih pre-delih države, posebno še v Vzhodni Bosni, kjer je mihailovićevskim oficirjem s svojim rovarjenjem uspelo razrahljati nekaj partizanskih odredov in precej nezavednih partizanov dobiti na četniško stran,8 je tudi major Novak začel vr in jati svoje ljudi v slovenske partizanske čete. V drugi polovici aprila 1942. leta se je partizanska desetina Duletove čete od rušenja železnice pri Novem mestu preko Trške gore vračala v svoje taborišče na Velikem vrhu. Med potjo sta se jim pridružila bivši aktivni oiicir Dragoljub zivić - Svetozar in absolvent srednje tehnične šole Lojze Kožuh-Sime, Oba sta bila zaradi mihailovičevskega prišepetavanja takoj sumljiva. Zato v Duletovi četi niso marali teb zagonetnih novincev in so ju poslali v Črtomirovo četo v Blatni klanec pri Trebeljnem- Od tu sta z raznimi izgovori zahajala v oko-lico Žužemberka, kjer sta na svojo roko zbirala orožje in ga skrivala. Med mo šttom sta agitirala za Mihailoviča in nastopala proti političnim komisarjem, češ »šta će seljaku politika«. Zivić je nosil na Š8/jkači kar staro oficirsko kokardo. Okrog 10. maja so oba aretirali. Pri za slišanju je Živio izjavil, da ni šel v Srbijo, ker je dobil nalog, »da radi u Slo- • Rodoljub folaknvič.. Zapiski iz Oslobodilačkog rala, knjiga . druga, Sarajevo 1948, stran 218 do 215, 243 do 245. veniji«. Poleg tega je priznal, da je »aktivno sodeloval v oficirski četniški skupini. Kožuh mi je pomagal«.* V zgodnji spomladi 1942. leta so belogardistični pobudniki iz Ljubljane svojim podeželskim zaupnikom naročali, naj nemudoma zbero zveste može in fante ter jih pripravijo za boj proti partizanom. Tako naročilo sta dobila tudi župnik Josip Pravhar in njegov kaplan Leopold Puhat v Loškem potoku na Notranjskem, ki sta v cerkvi in izven nje že dalj časa skrbela, da se ne bi osvobodilna misel zasidrala tudi med njunimi farani. Kaplan Puhar »je bil prenapetež«,"1 ki je »proti partizanom propagiral že takrat, ko ni bilo bele garde pri nas«.K Zlast rad se je sukal med nekdanjimi člani fantovskega odseka, klerikalnega politično-telovadnega društva, jih budno varoval pred narodnoosvobodilno idejo in z njimi zbiral orožje. Konec aprila in v začetku maja 1942 so partizanske čete krenile v splošno oienzivo. Notranjski partizani so v so« boto 9. maja napadli tudi italijansko posadko v Loškem potoku in sovražnika pregnali na Bloke, Iz osvobojenega Loškega potoka pa so partizani hiteli drugam v nov* boje. Kaplan Puhar je mislil, da je sedaj ugoden trenutek za oborožen nastop zoper psrtlzansko vojsko. delavcev jn razsipanje materiala, bj se prav gotovo veliko več zgradilo. Marsikaj se bo še dalo popraviti, vendar p» bo treba za delo zgrabiti takoj. Ljudska inšpekcija je že večkrat opozorila KLO. da je nujno potrebno popraviti odtočni kanal pri koritu, ker se voda razliva po cesti. Pri vodnjaku na trgu je porebna večja čistoča. Tam se ne bi smelo prati in napajati. Podan je bil predlog, naj se kršilce kaznuje, verjetno pa se zaradi strahu pred zamero to ne dela. Tudi javna razsvetljava je bila kakor vse kaže narejena le zato, da se je porabil denar, haska pa ni od nje nobenega. Pri razdeljevanju Živilskih nakaznic je bila vrsta napak. Nekaj časa so jih razdeljevali tako. kakor je bilo komu všeč. Posebno grobe napake so se delale pri razdeljevanju pšenice in koruze, nakar je ljudska inšpekcija sporazumno s pover-jeništvom za trgovino preprečila tak način delitve. Ugotovljeno pa je, da sta kljub temeljitemu pretresu razdeljevanja kart s strani množičnih organizacij predsednik in tajnik KLO popravljala sezname. Predsednik je n. pr. dodelil koruzo kmetu, ki ima obvezno oddajo, povrh tega pa je Še lenuh. Ali se bodo karte vedno razdeljevale po >domačihf, to je popravljenih razdelilnikih? KLO v Žužemberku je zameril ljudski inšpekciji, ki je pokazala vrsto napak; spravlja jih v zvezo z osebnostmi. Svojevrsten odnos do nekega ljudskega inšpektorja je pokazal tajnik KLO, ki "je na opozorilo o neki nepravilnosti zabrusil inšpektorju: >Saj ti nič ne delaš .. .< Ljudska inšpekcija v Žužemberku je prepričana, da ne bi bilo ostre kritike in nezadovoljstva, če bi KLO pametno gospodaril in urejeval zadeve sporazumno z množičnimi organizacijami. V pošteno in pametno delo se ljudska inšpekcija prav gotovo ne bi vtikala — doslej pa je v Žužemberku opravljala svojo dolžnost. L. I. Najstarejša kmetijska zadruga je v Črnomlju Ena najstarejših splošnih kmetijskih zadrug v Sloveniji (povojnih zadrug) jo prav gotovo zadruga v Črnomlju, ki je bila ustanovljena 15. junija 1944. Njen prvi predsednik je bil Niko Gabrijan, tajnik pa Franc Leskovšek. »Nabavljača« 6ta bila v začetku tajnik Leskovšek in Boris S ar tor i, ki sta v nahrbtnikih »dobavljala« razno blago iz bližnje »Nezavisne države Hrvatske«, kar je bilo med vojno precej nevarno. Kaj hitro si namreč lahko postal tarča ali plen ustašev na oni strani Kolpe. Važen predmet trgo-vania je bilo tobakovo listje. Zadruga se je kljub vojnim razmeram dobro razvijala, Svojim članom je kmalu izdala izkaznice, napravljene v domači cikloKh'ni tiskarni. V zadrugi si lahko kupil tudi na bone naTodne osvoboditve. Že jeseni je na veliko odkupovala sadje in groz-die ter ga prodajala v Črnomlju. Tudi danes je ta zadruga med najmočnejšimi v okraju. Morda bi bila še bolj samostojna, če ne bi bilo v bližini okrajne zveze kmetijskih zadrug, ki večkrat napravi kakšno stvar, ki bi jo bila dolžna napraviti zadruga. Sestanek žena-zadružnic Bele krajine Žene-zadružnice iz vseh zadrug — splošnih kmečko-delovnih in obrtnih — *o se nedavno sestale v Črnomlju. Glavni namen sestanka je bil ustanoviti sekcijo žena-zadružnic, ki bi zajela vse žene, članice navedenih zadrug. Pobudo za tako organizacijo ie dal republiški odbor- zveze kmetijskih zadrug, pri katerem že obstoja take sekcija. Naloga sekcije je, da povezuje med seboj vse za-družnice, da skrbi za pravilno nagrajevanje žena. vključenih v razne zadruge, za njihovo zaščito in izobrazbo ter da s pomočjo AFZ in di-ugih skrbi zlasti za ustanavljanje otroških vrtcev. Žene-zadružnice črnomalifkega okraja kažejo veliko zanimanje za svojo organizacijo. Izvoljen je bil devetčlanski okraini iniciativni odbor, ki bo vodil organizacijo do prvega občnega zboko 30 lepih slovenskih knji-j. ki so jih sprejeli s solzami v očeh in s prisrčno zahvalo. Naš obisk n* Reki je pozdravil tudi Radio-Reka, ki nam je izrekel dobrodošlico Zvečer «mo poslušali koncert mešanega prvega zbora, ki nam je pel narodne in umetne pesmi v pozdrav in hkrati v 6lovo. Marsikaj smo zvedeli o borbi naših ljudi z Italijani pred vojno, o borbi za 6vobodo, za slovensko šolo in društvo, ki je postalo kulturno žarišče. Potožili pa so nam, da se v Sloveniji vse premalo zanimajo za njihovo delo in težave. MLO na Reki je sicer lani dal Slovencem na Reki sedanjo stavbo v začasno uporabo; z veseljem so se lotili obnove, saj so vložili v dom nad 60.000 prostovoljnih delovnih ur, letos pa misli MLO Reka to stavbo prodati in našim rojakom spet grozi izselitev. Zato prosijo za pomoč slovenske oblasti in vodilne forume v Ljubljani, da bi jim to stavbo kupili. To bi bil najlepši dar Slovencev rojakom na Reki, ki bi bil posebno pomemben še zato. ker bi bil dar tistim bratom, ki 60 prišli na Reko iz neosvobojenih krajev in ob morju našli kruh kot delavci in nameščenci. Naslednji dan smo s slovensko in hrvaško mladino pohiteli v Crikvenico, Pulj, Divačo, v Škocjanske j^mo in nazaj domov Po petih dneh potovanja smo prispeli domov srečni in zadovoljni, ker smo razveselili z obiskom rojake na Reki. Če vas pot zanese na Reko, obiščite jih — hvaležni vam bodo. Učo S I II O K K A X .1 S K A IDILA... Gospod kaplan je glavice preiskre: *Kaj božji hram! Vrzimo na kozice se in piskreU Postal je »špengler*; cini, v kalnem kuha, po starem meša . . . Sment: ne bo prevroča juha?! Visoko priznanje in nagrada bosta vzpodbudila kolektiv novomeške gimnazije za še večji delovni polet pri izgradnji socializma v naši državi. Pomenki o kmetijstvu Tak je naslov priročne knjige, ki jo je pred kratkim izdala založba »Kmečke knjige« v Ljubljani. Našem kmetom — pa tudi vsakomur drugemu — bo prijetno in zanimivo branje. Pisana je na zanimiv način, ki drži bralca v napetosti, da jo le težko odloži iz rok. Napisal jo je inženir A. Petričič, prevedli pa sta jo iz srbohrvaščine Vera Pire in Beta Hu-dales. Knjiga začenja z nenavadnim uvodom o ljudski hrani. Kaj ljudje jedo? Z odgovori na prvo vprašanje začenja pisatelj poglavje, ki govori o rastlinah in ljudski hrani v različnih predelih 6veta. Iz zemlje poganja življenje, v »zelenih tovarnah« nastaja hrana za ljudi in živali. Čemu in kako naj gnojimo, pomoč znanosti v kmetijstvu, pomen umetnih gnojil itd. Vode, vode! — tako se začenja poglavje o pomanjkanju, porabi in zapravljanju vode v poljedelstvu. Prekopi, rastlinski škodljivci, njihovi sovraž-eniki .zanimive primerjave iz gospodarstva stare Jugoslavije, pa poglavja o uporabi strojev in orodja, o zadrugah nekoč in dane6 in Še o marsičem, kar živo zanima kmeta, bo ' našel bralec lahko v poučni knjigi. Pomenki o kmetijstvu so polni bogatih podatkov o kmetovanju v Ameriki, v drugih naprednih državah in so neke vrste prijetno pripovedovanje spretnega strokovnjaka, ki zna nanizati pred bralca 6liko za sliko, ki te nikakor ne utruja, temveč znova privlačuje. Poljudno-znanstvena knjižnica »Kmečke knjige« je z delom ing. Petričiča dala našim ljudem v roke poučno in zanimivo knjigo, ki naj ne bi manjkala v nobeni kmečki hiši, ki hoče pametno gospodariti. NOVE KNJIGE Anton Flego; Oskrbovanje sadnega drevja. Izdala »Kmečka knjiga* v Ljubljani (176 strani). V založbi »Kmečke knjige« je nadalje izšlo: Socialistično kmetijstvo, št. 2; Zivinorejev, št. 3—4, 1951; Sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo — M. 6—7, 1951. POJASNILO K članku »Zgodovina Gradaškega gradu«, ki smo ga objavili 1. junija t. 1., dodajamo, da je vsebina posneta po gra-daški šolski kroniki, ki jo je zbral in sestavil tovariš Lojze Zupane, ravnatelj niž^e gimnazije v Podzemlju v Beli krajini. Uredništvo Prispevki k zgodovini Dolenjske Otmar Skale star.: mm MESTO PRED DESETLETJI Naj navedem najvažnejše, še neomenjene dogodke v teh letih: 1884. leta je bil dograjen Narodni dom in ustanovljeno Dolenjsko pevsko društvo. 3°. marca 1885. leta je bil položen temeljni kamen za samostan v Smiholu. — V avgustu 1885. leta so prelagali državno cesto čez Gorjance. Dela je vodil podjetnik Lončarič iz Sele. V istem letu je našel Alfonz Oblak pod domačo njivo ob Krki pod Ločensko cesto podzemsko jamo. — Dr. K. Slancu je steklo 100 veder vina iz sodov. 29. 1, 1886. leta je bil izvoljen za župana dr, Albin Poznik, notar. V istem letu je bila ustanovljena moška podružnica Društva «v. Cirila in Metoda, načelnik je bil dr. J. Marinko, katehet. Oktobra 1886. leta je bilo ustanovljeno društvo rokodelskih pomočnikov; načelnik dr. Marinko. Novembra 1887. leta so ustrelili v Rasnem dva medveda, pri St, Petru pa divjega prašiča; prašiča so prodali v Ljubljano, kjer ga je sekal Slorža po 60 kr. kilogram, medvedovo meso pa 60 pojedli v mestu 1888 leta — huda zima z ob ili m snegom in ostrim mrazom V aprilu 1888. leta je bila cena za (Nadaljevanje) govedino v mestu od 32 do 40 krajcarjev kilogram. V avgustu 1888. leta je kupil lekarno v Ogoreutzovi hiši S. pil. Sladovič. — 16. decembra 1888 leta je praznoval ra-noeelnik Bervar 40-letnico kot zdravnik. 22. I. in 4. II. 1889. leta je bil prepovedan sejem zaradi osepnic, 17. marca pa je pogorela v Kandiji hiša Andre. 23. in 24. juniija 1889. leta je bila na Dolenjskem huda nevihta. V Novem mestu je strela udarila v dvorišče okrajne sodnije in omamila 2 jetnika. Krka je zelo narasla. 29. 8. 1889. leta je bila odprta nova drž. cesta čez Gorjance. V aprilu' 1890. leta je sklenila vpeljati požarna hramba slovensko poveljevanje. V decembru 1890. postanejo lastniki »Dolenjskih novje«: dr. Marinko, Rome, Krajec in Jereb. 31. 12. 1890. leta je bilo ljudsko štetje. Ugotovilo se je, da ima Novo mesto 1968 stanovalcev (leta 1880 jih je imelo 2066). 31. 12, 1890 je bila Vinska razstava v hotelu pri Slonu (zdaj Per). Razstavljenih je bilo 120 buteljk. V juniju 1891 je bilo na gimnaziji 216 učencev. Aprila 1892. leta — novo imenovanje mestnih ulic. / Oktobra 1893 leta — ustanovljena dijaška kuhinja. Prvega maja 1893t je bila odprta Mestna hranilnica, predsednik Ad. Pauser. Aprila 1894. leta je graščak K. Germ napeljal telefon iz mesta v BajnoL 1. I. 1895. leta je odprl Fr. Kovač restavracijo pri »Pošti« in mesarijo (zdaj hotel Metropol). — V prosincu zapadlo snega do 1 meter, ponekod na Dolenjskem do 2 metra. 14. 7. 1895 — velik požar v mestnem skladišču na Kapit. trgu, vse je pogorelo do tal, škode 3.000 gl. 24—28. oki. 1895 — velika povodenj. Krka narasla do mostnic. V februarju 18%, — prevzel gostilno v Drgančevi hiši Anton Jaikac, enako v aprilu istega leta Drakslerjevo gostilno poleg Narodnega doma 31. maja 1896. leta je bil razpuščen društveni shod so cial-demokratske stran ke pri Brunerju. — Dijakov v 9 gimnazij, sobah: 208. 29. I. 1889 je imel na vzpodbudo »Kmetijske podružnice« prof. J. Franke iz Ljubljane predavanje v Kandiji »O račji kugi in kako rake v Krki zopet žare rl i t i ■ . Januarja 1900 leta — odprto drsališče na Loki. 14. avgusta 1904 leta — preiskava . zaradi petja ruske himne v Novem mestu, — V prosincu 1905 leta je bila usta novliena 3-razr. nadalj dekliška šola v Novem mestu. 14. julija 1905, leta je umrl profe«o' Janez Trdina (Nadaljevanje sledi) lom republiško stopnjo in diplomo. V letošnjem šolskem letu si je zadala nalogo, da bo poleg domače folklore študirala tudi folkloro drugih naših narodov, predvsem makedonsko in srbsko. Lahko rečemo, da se ji je to v polni meri posrečilo. Poleg folklorne skupine je bila delavna tudi dramatska skupina, ki 6ta jo vodila profesorja Joško Koropec in Štefan Barbarič. V lanskem šolskem letu je naštudirala Gogoljevega »Revizorja«, ki je zelo dobro uspel ter so 6 tem delom večkrat nastopili. Letos pa 6i je zadala težjo nalogo ter uprizorila Molierovega »Skopuha«. Tako na domačem kot na drugih odrih je žela za svoje podajanje toplo priznanje. Opravila je svoje kulturno poslanstvo, ko je gostovala na manjših odrih Bele Krajine ter nudila prebivalstvu resnejši umetniški užitek. Gostovala je tudi v Novem mestu. Lep uspeh sta pokazala tudi oba harmonikarska zbora pod vodstvom ravnatelja glasbene šole Ljubica Mirka. Ustanovitev teh dveh je ozko povezana z otvoritvijo glasbene šole, ki je pričela s svojim delom v preteklem decembru. Ako upoštevamo, da 6ta bila zbora ustanovljena šele v pretečenem decembru, je njihov napredek prav lep, kar sta dokazala na letošnjem koncertu MKUD v Črnomlju in drugih krajih Bele krajine. Ako upoštevamo še to, da nima Črnomelj glasbene tradicije in da je moral orati pravzaprav ledino, smo njihovega uspeha toliko bolj veseli. Prvo leto je bil vključen v MKUD samo pionirski pevski zbor pod vodstvom prof. Andreja Petka, ki je uspešno nastopal na raznih kulturnih prireditvah ter je na tekmovanju mladinskih zborov kočevskega, novomeškega in * črnomaljskega okraja dosegel prvo mesto, na republiškem tekmovanju pa je bi! po številu doseženih točk tretji pionirski zbor. Letos je prevzel vodstvo pionirskega zbora tov, Mirko Ljubic, ženski, mešani in moški zbor pa je vodil Andrej Petek. Vsi zbori so sodelovali na šolskih in zunanjih prireditvah. Od teh se je prijavil za tekmovanje ženski zbor, vendar pa v Novem mestu ni bil ocenjen, ker je tekmovalna komisija zaradi okvare avtomobila prepozno prispela. Navzlic temu lahko trdimo, da je zbor 6vojo nalogo dobro opravil. Leto« je lepo napredoval mešani zbor, ki bo lahko v prihodnjem letu nastopil na mladinskem tekmovanju, Mladinci bi zelo radi prepevali sami v moškem zboru, ki je bil ustanovljen na njihovo pobudo, manjka pa mu tenorjev. Zbori so študirali predvsem belokranjske in ostale slovenske narodne pesmi. Tudi umetne pesmi niso zanemarjali. Delu pevskih zborov je bilo v veliko škodo njihova prevelika zaposlitev pri najrazličnejših proslavah, tako da jim je ostajalo premalo ča6a za načrten študij. Zaradi malega števila dijakov je bila izbira boljših pevcev nemogoča in so zato sodelovali pri zborih vsi pionirji in mladinci, ki imajo posluh. Tako je postalo petje množično. Belokranjska in slovenska narodna pesem je osvojila mlada srca in naša mladina zdaj prav rada poje. Konec marca so priredile glasbena in folklorna skupina ter pevski zbori v Črnomlju koncert, ki je prav dobro uspel Isti koncert so ponovili v Semiču, Gra-dacu in v Tovarni učil. Ker je bil spored za Gradac prav tak kot je bil pripravljen v Črnomlju, kjer so pevci belokranjske pesmi že večkrat peli, teh v Gradacu res ni bilo na sporedu. Iz vsega je torej razvidno, da so se vodje skupin zavedali svojih nalog, saj so gojili predvsem domačo belokranjsko pesem in belokranjska kola ter obredja poleg drugih. S tem so dosegli, da se je doraščajoči kader belokranjske inteligence v svojem kulturnem udejstvovanju približal ne samo duši belokranjskega človeka, marveč tudi duši našega slovenskega človeka in pesmim naših južnih bratov. B—c. Koloradski hrošč odkrit tudi v Žužemberku 28. junija so odkrili koloradskega hrošča tudi v neposrednji bližini Žužemberka. Približno 500 metrov od trga ga je na svoji njivi našel pošten kmet in takoj prijavil najdbo na KLO. Odslej bodo morali kmetovalci Suhe krajine z dobro pripravljenimi pregledi nadzirati vsa krompirišča in zatreti nevarnega škodljivca v kali, sicer se bo razpasel in povzročal ogromno škodo našem ugospo-darstvu in prehrani slehernega kmeto valca. Ker se je pojavil koloradski hrošč tudi v drugih predelih okraja, bo okrajno poverjeništvo za kmetijstvo skupno s štabom za uničevanje koloradskega hrošča z vso strogostjo izvajalo uredbo o obveznem zatiranju nevarnega škodljivca. Vsak prekršek in neizpolnjevanje navodil za uničevanje koloradskega hrošča bo odslej najstrože kaznovano. Le 8 skupnimi močmi in z vestnim delom bomo zatrli nevarno golazen, ki se je razpasla na našem krompirju. Naročnikom Dolenjskega lista' S 1. julijem je zapadel v plačilo obrok naročnine za tretje četrtletje 1951, ki znaša 75 dinarjev. — Vse naročnike, ki niso letos plačali še ničesar na račun naročnine, opozarjamo, da dolgujejo s 1. julijem 180 dinarjev (za čas od 1. januarja do 30. junija 105 dinarjev, za čas od 1. julija do 30. septembra 75 dinarjev). Prosimo jih, dta nam takoj porav-najo zaostalo naročnino, sicer jim bomo tednik ustavili. Uprava Stran 4 ►DOLENJSKI LIST< Štev. 27 Iz naših krajev Na Bledu je utonil Dijaki tretjega razreda nižje gimnazije iz Ribnice so bili na izletu na Bledu. Z njimi je šel tudi 17-letni Ivan Gačnik iz Kota pri Ribnici. Utrujen je skočil v Blejsko jezero, nekajkrat zamahnil z rokami v plavanju, nato pa ga je zadela srčna kap Takoj so ga potegnili iz 16 m globoke vode. vendar mu tudi takojšnja zdravniška pomoč ni več mogla vrniti življenja. T. F. V Novem mestu so učenci v gospodarstvu proslavili svoj praznik V nedeljo 24 junija 60 učenci v gospodarstvu proslavili dan, ki je posvečen njihovi vzgoji. Dopoldne so se zbrali iz vseh delov okraja v lepo okrašeni telovadnici osnovne šole k svečanosti, na kateri 60 jih pozdravili ravnatelj šole Jože Zamljen in poverjenik za obrt in industrijo 0L0 Janko Mišigoj. Povprečni uspehi na šoli so bili letos boljši od lanskih; 82% vseh učencev je rešilo vse naloge. Nagrajenih je bilo 32 vajencev in vaijenk, ki so bik med letom najboljši učenci. Pri proslavi je sodeloval novomeški orkester in moški pevski zbor sindikalnega kulturno-umetniškega društva »Dušan Jereb*. Proslavi so prisostvovali tudi številni mojstri, zastopniki ljudske oblasti, množičnih organizacij in prosvetni delavci. Popoldne je novomeško gledališče zaigralo učencem in gostom spevoigro »Kovačev študent«, zvečer pa so se vajenci odpeljali na izlet na Gorenjsko. —č Boj kunami Kadar začujemo med našimi travniki in polji znani glasek »petpedi, petpedi!« 6e spomnimo 6icer na prepelico, le malokdo pa pomisli, da je to izredno koristna ptica, ki pridno uničuje razne poljske škodljivce, pa tudi sovražnika krompirja številka 1 — koloradskega hrošča! Le žal, da je prepelic in njihovega petpedikanja vedno manj. Prepelice in njihov zarod stalno zasledujejo in morijo kunce. Potrebno je zato, da poskrbimo za zaščito prepelic, kunam pa napovemo — posebno lovske družine — neizprosen boj, saj so nevarne tudi ku-retiui. S. St. Divjaško uničevanje klopi v Novem mestu V novomeških drevoredih, ob poti za Krko. ob cesti čez Kapiteljski hrib in na Šancah 60 bile do nedavno lepe prenosne ali pa stalne klopi. Neznani zlikovci so veliko teh klopi prav na divjaški način uničili. Da bi se zevajoče praznote zabrisale, bi bilo treba čimprej nadomestiti manjkajoče klopi z novimi. Najboljše bi bilo narediti težke, neprenosljive in »neuničljive« klopi, ki bodo imele mir pred uničevalci ljudskega premoženja! S. St. Nesreče na paši v Predgrađu V letih vojne, ko so zavezniška letala spuščala v okolici Predgrađa v Be- li krajini razne potrebščine, se je po gmajnah raztreslo marsikje tudi mnogo ekrazita. Zaradi tega še dandanes prihaja do raznih nesreč. Živina na paši ekrazit požre, nakar jo napne in pogine. Pred kratkim je na tak način poginila krava Jožetu Čopu iz Predgrađa in Petru Režku iz Kovače va6i. Lani poleti je zaradi istega vzroka poginilo na paši dvoje goved Ivana Strka iz Pake in krava Marka Rezka iz Kovače vasi. S. J. »Človekoljubno računanje« mizarskega podjetja na Mirni Za podeljene spomenice svojcem padlih borcev in žrtev fašističnega terorja je okrajni odbor Zveze borcv v Trebnjem naročil enotne okvirje iz bukovega lesa pri okrajnem mizarskem podjetju na Mirni. Račun je pokazal, da zna podjetje dobro obračati in zaokroževati številke navzgor. Za 900 izdelanih okvirjev so poslali okrajnemu odboru ZB račun v znesku 259.434 dinarjev (dvestopetde-setdevet tisoč dinarjev!) Vsak okvir 6tane torej celih 288 dinarjev in še nekaj para, pri tem pa je njihova izdelava preprosta. Za vsak okvir je potreben meter dolg ko6 lesa v premeru 4 krat 3 cm. Vsaka nadaljnja razlaga čudnega računa je odveč ... Kako pa je v Novem mestu s tržno lopo? MLO Koč evje je nedavno postavil na trgu lično barako in jo določil za stalno tržnico. Ali kaj podobnega ne bi šlo tudi v Novem mestu? Florjanov trg v Novem mestu za tržišče ni ravno posebno prikladen Dosti bolje pa bi služil svojemu namenu, če bi se na njegovi spodnji fronti, na mestu nekdanjih Seidlovih hiš in V6e do Križatijske ulice teren izravnalo in zgradilo vsaj začasne tržne lope. Tržni promet bi bil 6 tem olajšan, spodnji del trga pa bi dobil lep zaključek in izgled. St. Metlika 13, junija so organi Ljudske milice odkrili električni motor, ki ga je ukradel podjetju »Žaga« v Metliki pred nedavnim neznani storilec. Tat je Jože Vra-ničar iz Čurčil št. 20, Sodišče bo prisodilo Vraničarju pošteno plačilo za umazano dejanje. V Žužemberku je umrl tovariš Jože Praznik Preteklo nedeljo je nenadoma preminul dolgoletni neumorni član KLO Žužemberk, sekretar vaškega odbora OF, član ZB, vojnih invalidov in član odbora Kmetijske zadruge tovariš Jože Praznik, doma iz Vrhovega pri Žužemberku. Zvestega tovariša in svetovalca bodo organizacije pogrešale v svojih vrstah. Jože Praznik je zaradi naprednega prepričanja v življenju mnogo pretrpel. Med vojno je okusil vse grozote taborišča smrti na Rabu. Vera v vstajenje teptane domovine mu je vlivala moči, da ni klonil kljub izgubi dveh sinov, ki sta mu padla v partizanih. Nadaljeval je njuno delo, dokler mu ga smrt ni vzela iz rok. Ko se v tihi bolesti poslavljajo od njega vsi njegovi sodelavci, mu hkrati obljubljajo, da bodo nadaljevali njegovo delo. Jože, V6i, ki smo te poznali in cenili, pa Ti v sveži grudi kličemo: počivaj v miru v dragi domači zemlji! SI. Hotko Borba nad mrežo FIZKULJURA — ŠPORT - ŠAH »Krka« v pomladanskem delu prvenstva v odbojki V juniju se je zaključilo pomladansko tekmovanje odbojkarjev zapadne cone zvezne lige. Novomeški igralci »Krke-so si v tem tekmovanju osvojili šesto mesto v lestvici. Letos je pokazalo moštvo »Krke« lep napredek, žal pa so proti koncu tekmovanja precej popustili nekateri člani odbojkarske ekipe, kar se je kmalu pokazalo v padanju uspehov. Lestvica prvega dela tekmovanja Slovenije in Hrvatske je naslednja: 1. Krim (Ljubljana 7 7 0 2. Mladost (Zagreb) 7 6 1 3. Polet (Maribor) 7 4 3 4, Lokomotiva (Zgb.) 7 4 3 5. Železničar (Lj.) 7 3 4 6, Krka (Novo m.) 7 2 5 7, Kovinar (Mrb.) 7 1 6 8, Mladost (Čakov.) 7 0 7 (Številke pomenijo: igrane, izgubljene tekme, dobljeni in seti, točke tekmovanja.) SD ODRED II (LJUBLJANA) : SD EREA 4:0 (2:0) Prvenstvena mladinska nogometna tekma oblastne lige, ki je bila odigrana v ne- 21: 2 14 18: 3 12 12:11 S 12:15 8 12:12 6 11:17 4 6:19 2 7:21 0 dobljene, izgubi j eni deljo v Ljubljani med Odredom II in Krko. se je končala z zmago domačega moštva. Novomeščani niso igrali povezano, zelo pa jih je oviral hudo razmočen teren. Ljubljančani so se odlikovali s tehnično, pa tudi z zelo surovo igro. ki jim je precej pomagala k visoki zmagi. ŠAHOVSKO PRVENSTVO NOVEGA MESTA Na šahovskem prvenstvu Novega mesta je zasluženo zmagal dr, Golež Ludvik s 26,5 točkami. Sledijo mu Stane Fink, Jurij Picek, Jože Košele. Slavko Kastelic. Mile Strajnar, Miro Verbič in Rudi Mihelin. Na turnirju je sodelovalo lfi udeležencev. Vsi brezkategorniki, ki so dosegli na turnirju vsaj b0% možnih točk. so se uvrstili s turnirjem med petokatejtornike. Dvoboj med Slavkom Sitarjem ln Sta-netom Flnkom se je zaključil z zmago prvega (1,5 : 0,5). Sitar je postal g tem okrajni prvak in bo sodeloval na turnirju okrajnih prvakov LRS, ki bo v Ljubljani. DRŽAVNO PRVENSTVO V VAJAH NA ORODJU V SPLITU Pretekli teden je bilo v Splitu zaključeno državno prvenstvo v vajah na orodju. Na prvenstvu je sodelovala tudi ženska vrsta Novega mesta, ki je tekmovala v tretjem razredu in v skupni oceni zasedla drugo mesto. Največji uspeh je dosegla članica TD Novo mesto Draga Mislej, ki je v skupni oceni zasedla prvo mesto. »Krka, Kr-ka, Kr-ka ...« Vzpodbujajoči klici domačih navijalk in navijalcev hrabrijo »Krko« na Loki Oglejte si novomeški gospodarski sejem Prosta prodaja izdelkov lokalne industrije in obrtnikov — Trgovine okrajnega magazina, zadružnega »klada, kmetijskih zadrug — Razstava kmetijstva, zdravstva in gozdarstva. Obiščite večerne zabavne sporede; 4. julija: pevski koncert zbora SKUD »Dušan Jereb«. Ples. 5. julija: zabavni večer. Sodeluje Je-lačin iz Ljubljane. Šaljivj nastopi, jazz. ples. Morilka obsojena na smrt Okrožno sodišče v Sarajevu je v juniju obsodilo na 6mrt z ustrelitvijo 25-letno dekle Ramizo Krečo in 20-letnega šoferja Ahmeda Heljiča zaradi umora, ki je pred devetimi meseci razburil vse Sarajevo. Ramiza Krečo se je v želji, da bi se poročila, odločila, da bo na kakršen koli način prišla do dote. Kot žrtev si je izbrala Suhreto Nalić, ljubico šoferja Ahmeda Heljiča. Heljič je sam Ramizo nagovarjal, naj Nalićevo umori, ker je upal, da se je bo na ta način lahko znebil, obenem pa dobil lep del prihrankov in nakita, ki ga je Nalićeva hranila. Prvi načrt, da bi jo umorila z vbodom zastrupljene igle, ni uspel, zato sta se Ramiza in Ahmed odločila, da bosta izkoristila Suhretino ljubezen do Ahmeda. V noči med 14. in 15, avgustom preteklega leta je prišla Ramiza na Suhretino stanovanje in jo prepričala, da jo bo Ahmed vzljubil, če si pusti z zvezanimi rokami in nogami puščati nekoliko krvi iz brade. Ker ji je Suhreta nasedla, jo je Ramiza dobro zvezala in jo z nožem zabodla. Sodnijska preiskava je ugotovila, da je žena pred smrtjo trpela strahovite muke. Po zločinu je morilka pobrala ves denar in nakit, ga še isti dan prodala in si denar razdelila s He-ljičem. 6. julija: >Nezaželjeni zet< — igra dramska družina SKUD »Brata Pirko vič< iž Št. Jerneja. 7. julija: Večer valčkov, igra želez-ničarski jazz. 8. julija: Modna revija, ples, sodeluje jazz. Za dober prigrizek in pristna dolenjska vina jamčijo državna in zasebna gostinska podjetja. Sejem je odprt dnevno od 8. do 18. ure. Zabavišče prične 9 sporedom vsak večer ob 20.30 uri. SEJEM JE ODPRT DO 8. JULIJA 1951 PREKLIC Podpisana Jurak Neža iz Novega mesta. Cankarjeva 21. pre-kllcujem ln obžalujem m, kar sem govorila neresničnega proti Perparjn Jozetn. dljakn V. gimnazije v Novem mestu, in se mn zahvaljujem, da Ji umaknil zasebno tožbo. Jurak Neža Naročajte in razširjajte Dolenjski list Kapetan ln trener odbojkarskega moštva »Krke« je Luka Dolenc. Na nedav. nem lahkoatletskem mitingu je priboril novomeški reprezentanci največ točk. GIBANJE PREBIVALSTVA V KOČEVSKEM OKRAJU V mesecu maju se je rodilo v kočevskem okraju 34 dečkov in 30 deklic; umrlo je 10 moških in ll žens-k, porok na i« bilo 18. Poročili so se: Cetinski Miha, cikulamt, Slovenska vas 35. in*Henis:man Albina, delavka. Slovenska T«f 2fi; 2ele Ivan, učitelj Koblarji 37, in Ružič Marija. učiteljica. Metlika SO; Peternel Alojz, strojnik, Kamneje 27. okraj Trebnje, in Mlakar Ana, šiviljska pomočnica. Toplic« 57. okraj Celje-okolica; Zobea Janez uslužbenec, Gorica vas 3fi. in Klun AngePIca, gospodinjska pomočnica; Janei Anton, čevljar, Osilnica. in ftercer Amalija, gozd. delavka; Stimec Anton. gozd. detav vec. Delnice, in Mrle Slava, Padovo, kmetica; Praznik Matija niž. tehnik S kopi.i p. in Poje Ana. pošt. uslužbenka. Kočevska reka; Bencina Franc, kmečki delavec. Travnik, In Lavrič Marija, kmečka delavka; Zdravič Karol, elektroimštalater. Fara, in Zaga Marija, uslužbenka. Osdlnice; Krže Stanislav, kmet, Kržetje, in Lovšin Anica, poljska delavka, Slatnik; Drobnič Ivan, vet. tehnik. Gorenja vas. in Gorše Kati, kuharica, Zapudlje 2; Levstik Anton, nameščenec, Veliki Osojnik, in Kobola Brigata, nameščen ka. Kočevje; Obero Frančišek, rudar. Hudo (Krško), in ftkufca Ljudmila tekst, delavka Ljubljana; Tkalčič Vinko, uslužbenec, Bedenj, ln Boo Regina. kuharica. Koprivnik; štrumelj Milan, šofer. Kočevje, in Semeuič Milka kmečka hči. Va: Poje Feliks, orieir JA Novi kot. in Miklič Jul-ka, vzgojiteljica. Stari kot; Mlakar Alojs, delavec ias Trave, in Levstik Olga, trsr. pomočnica iz Podpresk«. — Čestitamo! Objava »Dan Izseljencev pregnance? ln Internlran-cev Slovenije« bo 8. Julija 1951 y Mariboru Spored prireditve je naslednji: 1. Ob 10. url veliko spominsko zbornva-nje na Glavnem trsu. 2. Po zborovanju skupen odhod k bivSi Meljski vojašnici, kjer bo odkrita spominska plošča. Iz teh prostorov so šli tisoči in tisoči slovenskega ljudstva v pregnanstvo, internacijo in na morišča. 3. Od 1z7 do lfi. ure bodo posebni družabni sestanki skupin izseljencev, pregnancev in intcrnira.ncev ter ogled &porainsk» razstave. 4- Ob 16. uri bo kulturna prireditev v dvrani Doma telovadnega društva Maribor I (Unioni z izbranim sporedom. 5. Po kulturni prireditvi družabni večer. Prireditveni odbor prosi vse, ki posedujejo material, primeren za razstavo, da ga pošljejo do konca tega meseca Posamezni izseljenci ki so bili v Srlr na Hrvatskem in v Bosni, bodo povabili'k sebi in na prireditev tudi one brate Srbe in Hrvate, ki so jim v najtežjih dneh nudili zatočišče, kar ho seveda izvedljivo le, če bo dovoljen 75% popust na železnicah Iz vseh krajev .Tueoslavije. Prireditev bo ob 10. obletnici pričetka množičnega izspljevan ja in vabimo nanjo vse, ki so trpeli pod okupatorji. Ne smemo pozabiti na težke dni, ki smo jih preživeli pač pa moramo znova in znova opozarjati nanje ves svet in zahtevati jamstvo, da ee taki dogodki ne bodo nikdar več ponovili. Pridite da protestiramo proti krivicam in manifestiramo za svoje pravice ln za mir na svetu. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NaBlov uredništva in uprave: Novo mesto. Kapucinski trg 3 — Poštni predal 33 — Čekovni račun pri Komunalni banki v Novem mestu številka filfi 1 P0322-1 - Četrtletna narJČnlna 7.i din. polletna 15 din, celoletna 300 din — Naročnina se plačuje vnaprej — Tiska Tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani Narod si bo pisal sodbo sam Vladimir Dedi jer — »DNEVNIK«, drugi del 1 (Založba SKZ Ljubljana 1950] V spomin na slavne dni narodnoosvobodilne borbe priobčujemo iz druge knjige Dnevnika Vladimrrja De-dljerja z dovoljenjem založbe SKZ poglavje »Narod si bo pisal sodbo sam«. Sobota, 11. septembra 1943 V Sloveniji, — Na mostu čez Kolpo pri Vinici je staj slovenski partizan. Pozdravil nas je — dvignil je levo pest do srca. Od razburjenja mi je udarila kri v glavo. Kolpa je široka reka, kakor Sava na Cukarici, in precej dolgo smo se peljali čez most. Na slovenski strani prava trdnjava — mnogo bunkerjev, okopov. Do včeraj so bili tu Italijani. Pripeljemo se do neke gostilne Gostilnčar skače, besede mu kar vro iz ust. »Splošna mobilizacija — v»e ljudstvo od 17. do 45, leta je mobilizirano. Bela garda i« pobegnila v gozdove. Italijani jih niso hoteli zaščititi . . .« Na novo mobilizirani partizani nas vodijo po hišah Mene vodi mlad mesar. »Svoboda je prišla!« mi pravi. Ulice so še puste. Ura je tri po polnoči. Na hišah vidim mnogo slovenskih zastav s peterokrako zvezdo Ze ob osmih smo bili na nogah. Bevc (Edvard Kardelj), pop Vlado in Luka se odpeljeio z avtom naprej, mi pa pojdemo za njimi, ker So v avtomobilu samo trije sedeži. Sprehajam se po mestu s katoliškim duhovnikom Lampre-tom, pristašem Osvobodilne fronte, ki *e vrača z nami iz Otočca. Na trgovinah so še italijanski napisi. Ponekod jih že trgajo. Čez eno uro smo se odpeljali z avtom proti Črnomlju. Naš avto je ves okrašen s cvetjem kakor na svatbi. Ko smo prispeli v Črnomelj, smo zvedeli, odkod je to cvetje. Bevca. popa Vlada in Luko so sprejeli slavnostno in jih kar zasuli s cvetjem. Hkrati so »klicali v teh dveh dneh že peti miting. Ko se je pojavil pop Vlado in ko so povedali, da je Srb, celih deset minut ni mogel govoriti, tako viharno 60 ga pozdravljali. Lep primer bratstva naših narodov v teh letih. Hodil sem po Črnomlju in si ogledoval vse. Zavil sem v najbolj moderno brivnico in občudoval ogledala. Potem me je privedla pot na konec mesta k nekemu zdravniku, kjer je bilo na tablici napisano, da ima rentgen. Pregledal mi jc glavo, našel prekleti drobec, mi pregledal stare rane na stopalu, kolenu in želodcu in ko je zvedel, od kod sem. me nikakor ni hotel izpustiti Pridržati me je hotel na obedu. Ob dveh smo se odpeljali na sedež OF. (Pod OF pisec skoraj vedno misli IOOF — opomba SKZ). Kamion drvi ob progi, Gledam in 6e čudim. Nobena pro- ga v naši državi ni bila tako branjena in utrjena kakor ta. Tudi vsaka va6 je trdnjava. Italijani in belogardisti so imeli »postojanko« na vsake tri kilometre. Zdaj pa so ljudje navalili in ne da bi dobili povelje, povsod podirajo. Starci s kopačami, ženske z lopatami, otroci z golimi rokami. Ljudstvo lomi okove, sprejema svobodo; prvikrat v svoji zgodovini ustvarja slovenski narod 6vo