Gabrovca čakajo zahtevne naloge Zbor Lipa iz Bazovice nastopil v Areni V Ronkah bo zasedalo »slovensko omizje« JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 121 (21.358) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 27. MAJA 2015 na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 771124 666007 50 5 27 Že Odisej je svojčas nosil posledice Dušan Udovič Da je merjasec človeku lahko nevaren, vemo že iz starogrške epike. Ko Homer opisuje Odisejev dolgi povratek domov na Itako po trojanski vojni, ga preoblečenega v berača prva prepozna dojilja Evri-kleja, in to po brazgotini, ki mu jo je na nogi še kot mlademu fantu povzročil merjasec. Pa se nam ni treba vračati k Odiseju, današnja stvarnost zna postre-či s podobnimi, čeprav prav nič mitološkimi okoliščinami. Ne bi rad bil v koži nesrečnega Lonjerca, ki si je pred divjo živaljo znašel na svojem lastnem dvorišču, izgubil psa in končal v bolnišnici. Lahko bi se stvar iztekla še slabše. Žal to ni prvi primer in bojda tudi ne zadnji. Vprašanje je, kaj se mora še zgoditi, da se bo v zvezi z neobvladljivim razsajanjem merjascev na našem teritoriju kaj bistvenega premaknilo. Tudi včeraj smo slišali bolj ali manj znane reakcije, poleg upravičene jeze tudi ugotovitve pristojnih, da je treba ukrepati. Moram reči - in gotovo nisem edini - da sem po tolikih letih, odkar obstaja ta problem, zaprepaden nad popolno neučinkovitostjo vseh pristojnih oblasti, od pokrajinskih do deželnih. Kdo bi v takih pogojih sploh še razmišljal o kakšnem kmetovanju? Kmečka zveza je na tem, da sproži tožbo, ker so bili doslej vsi njeni dolgoletni protesti in posegi zaman. Ža-Iostno bi bilo, da bi deželna uprava čakala, da bodo pro-bIem reševaIi sodniki. ATENE - Nižji indeksi na skoraj vseh evropskih borzah Grčija povzroča vse več negotovosti TRST - Srečanje na sedežu Dežele FJK Alcatel: iz ZDA pozitivni znaki r Ameriška multinacionalka Flextronics bo vzela v službo vse uslužbence tržaške tovarne Alcatel-Lucent, tudi prekarne, zanje pa zagotavlja vsaj triletno zaposlitev. Položaj stalno zaposlenih bo ostal v bistvu nespremenjen (izjema bo 15 ljudi, ki ostanejo v Alcatelu), za ljudi s pogodbami za določen čas pa bo družba ocenila, ali izboljšati njihov položaj, čeprav bodo morali po drugi strani nekateri najbrž ostati doma. Pri Flextronicsu namreč ocenjujejo, da je v takih primerih neizogibna 10-odstotna »fleksibilnost«, to pač v smislu zmanjšanja in ne povečanja števila delovnih mest. To je povedal vodja »projekta za Trst« družbe Flextronics Fabrizio Magistrali ob robu srečanja, ki je bilo včeraj popoldne na sedežu deželne vlade. Deželnega omizja so se udeležili predstavniki deželne oz. lokalnih uprav, sindikatov ter družb Alcatel-Lucent in Flextronics. Med srečanjem so pred deželno palačo demonstrirali uslužbenci Alcatela. Na 4. strani ITALIJA - Volitve Matteo Renzi tvega, a le do neke mere GORIŠKA - Spremembe v populaciji divjadi V Brdih manj divjih prašičev, šakal ukradel kokoš v Gabrjah KAMEN RAZEM . ■ KRAŠKI KAMNOSEKI • RIM - Premier Matteo Renzi (na sliki) vztraja, da nedeljske delne deželne volitve ne bodo vplivale na vlado, bodo pa najbrž vplivale na razmerja v njegovi stranke. Za Demokratsko stranko je najbolj kočljiva situacija v Liguriji, kjer del notranje levice ne podpira strankine predsedniške kandidatke Raf-faele Paite, kar bi znal na koncu izkoristiti kandidat Forza Italia Giovanni Toti. V nedeljo bodo volitve, poleg v Liguriji, še v Venetu, Um-briji, Kampaniji, Markah, Toska-ni in Apuliji. V Venetu ankete napovedujejo zmago Luce Zaie (Severna liga), v Umbriji, Apuliji, Markah in Toskani pa so favoriti predsedniški kandidati Renzi-jeve stranke. Na 2. strani j P JA.VCO ATENE - Indeksi na osrednjih evropskih borzah so se včeraj večinoma znižali. V ospredju pozornosti vlagateljev je še vedno Grčija, ki ji zmanjkuje časa za dosego dogovora o novi finančni pomoči z mednarodnimi posojilodajalci. Nafta se je v današnjem trgovanju pocenila, tečaj evra pa se je v Frankfurtu zaradi skrbi o morebitnem grškem bankrotu znižal. Mednarodni posojilodajalci se morajo organizirati in pomagati priti do novega dogovora o pomoči Grčiji, je včeraj dejal grški finančni minister Janis Va-rufakis. V tem pozivu je posebej apeliral na Mednarodni denarni sklad (IMF).Grška levičarska vlada je v zadnjih dneh pošiljala nasprotujoče si signale v zvezi s svojimi financami, dejstvo pa je, da državi počasi zmanjkuje denarja. Na 2. strani Benečija: Luigia Negro predsednica SKGZ Na 3. strani V Trstu filipinska borka za pravice delavcev Na 5. strani Silvana Romano: Nisem skrajnež Na 12. strani V Tržiču razpada nekdanja Standa Na 13. strani »Mi se zavedata, kako pomembno je zdravje. ALI IMATE ; TEŽAVE Z M ALERGIJAMI? 15% POPUST NA VSE IZDELKE: SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE, KORITA... Lokev 214- 6219 LOKEV Tel. +386 31 317 646 www.kamenrazem.si Imamo rešitev za vas... Vabljeni v trgovino Klasje in se prijavite za: - test ALERGIJ (trave, pelodi, pršice, kovine,...) - test INTOLERANCE (hrana, kemikalije, čistila,...) -testKANDIDE Q> +386 5 7341007 info@trgovinaklasje.si urujtr . ponedeljek-petek I sobota ■H +38641525545 www.trgovinaklasje.si wni*'' 8"-lB" a"-12" 2 Sreda, 27. maja 2015 ITALIJA, SVET atene - Strah pred morebitnim grškim finančnim zlomom Grčija negativno pogojuje borze ATENE - Indeksi na osrednjih evropskih borzah so se včeraj večinoma znižali. V ospredju pozornosti vlagateljev je še vedno Grčija, ki ji zmanjkuje časa za dosego dogovora o novi finančni pomoči z mednarodnimi posojilodajalci. Nafta se je v današnjem trgovanju pocenila, tečaj evra pa se je v Frankfurtu zaradi skrbi o morebitnem grškem bankrotu znižal. Mednarodni posojilodajalci se morajo organizirati in pomagati priti do novega dogovora o pomoči Grčiji, je včeraj dejal grški finančni minister Janis Varufa-kis. V tem pozivu je posebej apeliral na Mednarodni denarni sklad (IMF).Grška levičarska vlada je v zadnjih dneh pošiljala nasprotujoče si signale v zvezi s svojimi financami, dejstvo pa je, da državi počasi zmanjkuje denarja. Prvi mož stalnega mehanizma za reševanje evra ESM Klaus Regling je včeraj dejal, da Grčiji ostaja le še malo časa, da doseže dogovor s posojilodajalci. Brez sklenjenega dogovora Grčija ne bo dobila nove pomoči, zaradi česar ji v tem primeru grozi bankrot, je še opozoril. Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici pa je dejal, da morajo posojilodajalci in Grčija pospešiti pogajanja o novi finančni pomoči. »Hočemo dogovor, hočemo ga hitro,« je Moscovici dejal ob robu konference v Dublinu. V preteklih tednih je bil po njegovih ocenah dosežen napredek v pogajanjih, vendar pa je odprtih še nekaj vprašanj glede reform. Finančna zagata se stopnjuje predvsem v luči nezmožnosti dogovora grših oblasti in mednarodnih upnikov - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF - glede programa reform, ki bi Atenam odklenil vrata do 7,2 milijarde evrov vrednega obroka iz zadnjega programa pomoči. Ob koncu tedna so iz grške vlade prišle izjave, da država nima denar- rim - Načrt Tudi v Italiji kmalu t.i. slaba banka? RIM - Banke, ki jih težijo slaba posojila in niso sposobne kreditirati potencialnih hitro rastočih podjetij, zavirajo plaho izhajanje italijanskega gospodarstva iz rekordno dolge recesije, je včeraj opozoril guverner italijanske centralne banke Ignazio Visco. Ob tem se je znova zavzel za čim prejšnjo ustanovitev t.i. slabe banke. Italijanske banke so imele do konca leta 2014, tako Visco, za 350 milijard evrov slabih posojil, kar je šest odstotkov več kot leta 2008 in predstavlja 18 odstotkov vseh kreditov. »Banke zaradi tovrstne izpostavljenosti izvajajo odpise, to pa se negativno odraža na njihovem dobičku iz poslovanja in financiranju. Rezultat je omejevanje novih posojil,« je v letnem nagovoru opozoril Visco. Guverner je ob tem menil, da bi bolj učinkovit pravni sistem pospešil stečajne postopke, zavzel pa se je tudi za davčno razbremenitev odpisov in vzpostavitev t.i. slabe banke. Kot je spomnil, se za slabo banko, ki bi prevzela slaba posojila in bankam pomagala očistiti bilance, zavzema že nekaj časa. Za ta korak se je odločilo več evropskih držav, ki pa so morale omejiti vsoto za to porabljenih javnofinančnih sredstev. (STA) ja za poplačilo dolga IMF, ki ga mora izvesti junija. »Dolg do IMF v juniju znaša 1,6 milijarde evrov. Ta denar ne bo plačan, ker ga nimamo. To je znano dejstvo,« je v nedeljo poudaril grški notranji minister Ni-kos Vucis. Dan pozneje je sicer vladni govorec Gabriel Sakelaridis vztrajal, da bodo z odplačevanjem dolgov vztrajali, dokler bodo lahko. Varufakis pa je včeraj zanikal, da bo Grčiji zmanjkalo denarja. »Naša država se je naučila živeti s svojimi sredstvi, to pa je rezultat velikanskih žrtev Grkov,« je dejal v pogovoru za CNN. »Povrnili bomo dolgove, saj ne dvomim, da bomo dosegli sporazum,« je še zatrdil.Glede na izjave predstavnikov grških oblasti so nesoglasja vezana na davčne zadeve, socialna zavarovanja, delavske pravice in višino grškega proračunskega presežka. Atene upajo, da bo soglasje doseženo najpozneje v začetku junija. (STA) Grški finančni Janis Varufakis in premier Aleksis Cipras ansa ITALIJA - V pričakovanju nedeljskih deželnih volitev Renzi ni pretirano zaskrbljen Za Demokratsko stranko je najbolj pomembna Ligurija, kjer del levice ne podpira strankine kandidatke RIM - Predsednik vlade Matteo Renzi vztraja, da nedeljske delne deželne volitve ne bodo vplivale na vlado, bodo pa najbrž vplivale na razmerja v njegovi stranke. Za Demokratsko stranko je najbolj kočljiva situacija v Liguriji, kjer del notranje levice ne podpira strankine predsedniške kandidatke Raffaele Paita, kar bi znal na koncu izkoristiti kandidat For-za Italia Giovanni Toti. In to kljub hudi krizi, ki jo doživlja stranka Silvia Berlusconija. V nedeljo bodo volitve, poleg v Liguriji, še v Venetu, Umbriji, Kam-paniji, Markah, Toskani in Apuliji. V Venetu ankete napovedujejo zmago Luce Zaie (Severna liga), v Umbriji, Apuliji, Markah in Toskani pa so favoriti predsedniški kandidati Renzije-ve stranke. V Kampaniji naj bi bil v rahli prednosti dosedanji predsednik Stefano Caldoro (desna sredina). Kandidat DS v Kampanji Vincenzo De Luca in Matteo Renzi ansa Renzi vsaj na videz ne kaže velike zaskrbljenosti zaradi obtožb, da ima predsedniški kandidat DS v Kampani-ji Vincenzo De Luca na svojih listah kar nekaj kompromitiranih osebnosti. Par- lamentarna komisija za boj proti mafiji, ki ji predseduje Rosy Bindi, naj bi do petka sestavila seznam kandidatov, ki so tako ali drugače vpleteni v raz-norazne škandale ali sodne obravnave. avstrija - Zatiranje terorizma Obsodili 14-letnega fanta zaradi načrtovanja atentata istospolnost Vatikan: Irski referendum je velik poraz VATIKAN - Referendum, na katerem so Irci podprli uzakonitev istospolnih zvez, predstavlja poraz za človeštvo. To so zelo ostre besede, ki jih je včeraj izrekel vatikanski državni tajnik (zunanji minister), kardinal Pietro Parolin. Visoki predstavnik Svetega sedeža se je to oceno dejansko ogradil od irske cerkvene hierarhije, ki je nasprotovala priznanju istospolnih zvez, a je potem brez večjih polemik sprejela ljudsko voljo, ki je prišla do izraza na referendumu. Irska je uzakonila isto-spolne zveze, vse do leta 1993 je bila homoseksualnost v državi obravnavana kot kaznivo dejanje. Nedeljski referendum predstavlja velik miselni in etični preobrat. ST. POLTEN - Deželno sodišče v avstrijskem mestu St. Poltnu je včeraj 14-letnika zaradi načrtovanja bombnega napada na železniški postaji na Dunaju obsodilo na osem mesecev zapora in še 16 mesecev pogojne kazni. Šolarja so spoznali za krivega članstva v teroristični organizaciji. Sodišče je po štiriurni obravnavi razsodilo, da je v Istanbulu rojeni šolar, ki je očitano mu dejanje oz. namero priznal, lansko jesen stopil v stik z ljudmi s povezavami s skrajno su-nitsko skupino Islamska država (IS) in se je nameraval pridružiti teroristom v Siriji. Še pred odhodom pa je nameraval izvesti napad na javnih krajih v Avstriji in je zato na internetu iskal navodila za izdelavo bombe. Njegova tarča bi lahko bila dunajska železniška postaja Westbahnhof. Načrte mu je preprečila prijava posebne šole, ki jo je mladenič, znan zgolj kot Mertkan G., obiskoval. Tako zaposlenim v šoli kot materi je v oči padla njegova vedno hujša radi-kalizacija. Aretirali so ga 28. oktobra lani, nato pa so ga po dveh tednih zaradi mladosti izpustili. Sredi januarja je skupaj z 12-letnim prijateljem pobegnil in se nameraval odpraviti v Sirijo. Policija je štiri dni glede dvojice tavala v temi, nato pa so ju po obvestilu matere 14-letnika 16. januar- Pogled na St. Polten ja prijeli v kiosku s hrano na Dunaju. Odtlej je bil včeraj obsojeni v policijskem pridržanju. Policija je med preiskavo na njegovem računalniku, mobilnem telefonu in igralni konzoli odkrila več izjemno nasilnih propagandnih posnetkov Islamske države.Psihiatrična ekspertiza je ugotovila, da je obtoženi kljub pomanjkanju zrelosti - čez nekaj dni bo dopolnil 15 let - kazensko odgovoren za svoja dejanja. Zaradi mladosti mu sicer sodišče ne bi moglo dosoditi več kot pet let stro- gega zapora. Mertkan G. je vsega skupaj doslej za zapahi že odslužil pet mesecev. Njegov odvetnik Rudolf Mayer je povedal, da se je mladenič z idejo o izdelavi bombe zgolj igral. Odvetnik je prav tako poudaril, da se je njegov klient sedaj poboljšal in prepoznal, da je padel v past propagandnega stroja. Že med sojenjem pa je izpostavil, da je fant, ki ima alavitske korenine, v Avstrijo pa je imigriral pred osmimi leti, odraščal brez oče-ta.Po nepotrjenih informacijah avstrijskih medijev naj bi šolarju IS za napad v Avstriji ponujala 25.000 evrov. Avstrija se podobno kot več drugih evropskih držav sooča s stalnim tokom posameznikov, ki se skušajo pridružiti borcem IS v Siriji ali Ira-ku.Po podatkih avstrijskega notranjega ministrstva jih je to storilo že več kot 200, med njimi tudi ženske in mladoletniki. Okoli 70 se jih je medtem vrnilo v Avstrijo in več med njimi jih sedaj v policijskem varstvu čaka na sojenje. Sodišče na Dunaju je medtem vseh obtožb oprostilo 16-letnico, ki naj bi se nameravala v Siriji pridružiti IS. Dekle je na sodišču povedalo, da se je lani spreobrnila v islam, ker je to zanjo najlepša religija. (STA) I _ ZLATO (999,99 %%) za kg 35.069,15 -549,39 SOD NAFTE (159 litrov) 63,38$ -3,27 EVRO 1,0926 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. maja 2015 valute evro (povprečni tečaj) 26. 5. 25. 5. ameriški dolar 1,0926 1,0978 japonski jen 134,07 133,39 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,407 27,372 danska krona 7,4549 7,4552 britanski funt 0,70960 0,71000 madžarski forint 309,17 307,71 poljski zlot 4,1391 4,1075 romunski lev 4,4598 4,4593 švedska krona 9,1867 9,2425 švicarski frank 1,0351 1,0349 norveška krona 8,3685 8,3900 hrvaška kuna 7,5598 7,5383 ruski rubel 55,0995 54,8810 turška lira 2,8751 2,8665 avstralski dolar 1,4020 1,4023 braziljski real 3,4121 3,4250 kanadski dolar 1,3520 1,3496 kitajski juan 6,7785 6,8098 indijska rupija 69,8445 69,7761 mehiški peso 16,7097 16,7662 južnoafriški rand 13,1248 13,1034 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 28. maja 2015 27 ČEDAD - Pokrajinski občni zbor Rezijanka Luigia Negro še naprej predsednica SKGZ Boljši odnosi z italijansko stvarnostjo, manj stikov pa žal s Slovenijo ČEDAD - Rezijanka Luigia Negro bo še naslednje tri leta predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze videmske pokrajine. V ponedeljek, 25. maja, so v Čedadu delegati 8. pokrajinskega kongresa SKGZ za Videmsko soglasno sprejeli njeno kandidaturo. Seja se je začela prav s poročilom predsednice o svojem zadnjem mandatu. Spomnila je na številna srečanja politične in kulturne narave, poudarila je vlogo SKGZ pri reštivi problemov stavbe dvojezične šole in ustanovitvi muzeja SMO v Špetru, pa tudi skrb organizacije za ekonomijo in za razvoj turizma v Reziji in v Benečiji. Deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič se je zahvalil Luigi za njen trud pa tudi bivši odgovorni urednici Novega Matajurja Jole Namor, ki je imela več vlog v sami organizaciji in kot predsednica paritetnega odbora, ter tajnici kulturnega društva Ivan Trinko Lucii Trusgnach, ki se bo kmalu upokojila. »V zadnjih letih so se odnosi naše skupnosti z italijanskim svetom izboljšali, vse manj pa imamo stikov z Republiko Slovenijo, ki naj bi bila za Benečijo ena rešilnih bilk,« je med drugim povedal Pavšič in dodal, da mora SKGZ v videmski pokrajini postati družbeno-politi-čni akter in posrednik med našo deželo in Slovenijo. Luigia Negro nm V razpravi so nato sodelovali Fa-bio Bonini, Daniela Lauretig, Lucia Trusgnach, Renzo Mattelig, Stefano Predan in Jole Namor. Prisotni so tudi določili pokrajinske delegate za deželni kongres, ki bo oktobra v Gorici, in pokrajinske kandidate za deželni svet, nadzorni odbor in razsodišče. Potrjena predsednica Luigia Negro, za katero bo to drugi mandat na čelu pokrajinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, pa bo v naslednjih tednih imenovala svoje glavne sodelavce. V prejšnjem mandatu so to bili Antonio Banchig, Stefano Predan, Igor Tull, Igor Cerno, Jole Namor in Lucia Trusgnach. (NM) GORICA - Deželni kongres Slovenske skupnosti Gabrovca in sodelavce čakajo preustroj stranke, volilne preizkušnje in Benečija GORICA - Na deželnem kongresu Slovenske skupnosti, na katerem so za novega tajnika izvolili Igorja Gabrovca, so govorili tudi o volilnih preizkušnjah na Tržaškem in Goriškem. Časovno bližja je tržaška pokrajina, kjer bodo prihodnje leto občinske volitve v Trstu in Miljah, v Gorici pa bodo upravne volitve čez dve leti. S tem v zvezi je pokrajinski tajnik Julij an Čavdek namignil na možnost, da bi v sklopu levosredin-ske koalicije slovenska stranka spodbudila rojstvo občanske liste. V Trstu bo SSk skoraj gotovo znova podprla župansko kandidaturo Roberta Cosolinija, njen predstavnik (ali predstavnica) pa bo najbrž znova kandidiral na listi Demokratske stranke. Dosedanji pokrajinski tajnik Peter Močnik je priznal, da bi bil morebitni samostojni volilni nastop lipove vejice na tržaških volitvah zelo tvegan, medtem ko se novi tajnik Marko Pisani o tem še ni opredelil. Močnik se je v svojem uvodnem posegu v Centru Bratuž izognil zapletom, ki so spremljali Pisanijevo izvolitev. Dogajanj ni omenil niti Pisani, ki je edinole »popravil« svojega predhodnika, ki je v našem dnevniku govoril o razkolu v tržaški SSk. »Ni šlo za razkol, temveč za soočenje različnih stališč,« je pojasnil repen-tabrski župan. Miha Coren, podžupan v Dreki, je tajniku Gabrovcu in novemu vodstvu položil na srce ustanovitev strankine sekcije v Benečiji. Situacija Slovencev v videmski pokrajini po Co-renovi oceni nikakor ni dobra, kot priča negativen odnos, ki ga mnoge občinske uprave imajo do slovenske manjšine. Pri tem se je navezal tudi na znane polemike v zvezi z beneškim narečjem, »ki jih podžigajo nekateri, ki so bili do pred nekaj leti na strani Slovencev, sedaj pa so postali naši nasprotniki.«. Deželni kongres SSk je bil notranjega in volilnega značaja, zato v Gorico niso vabili gostov, drugi del zasedanja pa je potekal brez navzočnosti novinarjev. Slavnostni del kongresa bo v začetku jeseni, ko bo deželna SSk praznovala 40-letnico ustanovitve. Na skupščini so izvolili novo tajništvo, deželni svet, nadzorni odbor in razsodišče. Sledi sestava novi strankinih organov: Predsedstvo deželnega kongresa Slovenske skupnosti v goriškem Centru Bratuž foto bumbaca DEŽELNO TAJNIŠTVO Marko Pisani, Silvan Primožič, Miha Coren, Maja Lapornik, Julijan Čavdek, Giulia Leghissa, Damijan Terpin, Igor Gabrovec, Fulvia Premolin, Hadrijan Corsi, Aleksander Počkaj, Marko Jarc, Peter Močnik, Franca Padovan, Matia Premolin in Mara Černic. DEŽELNI SVET TRST - Edvin Forčič, Ivo Jevnikar, Maja Lapornik, Mitja Terčon, Matia Premolin, Peter Močnik, Aleksander Počkaj, Danilo Šavron, Davide Stolli, Giulia Leghissa, Katja Dolhar, Danijel Šuligoj, Igor Švab, Marko Pisani, Marco Milkovič, Fulvia Premolin, Mauri-zio Vidali, Dimitrij Zbogar,Tanja Peric in Igor Gabrovec GORICA - Silvan Primožič, Julijan Čavdek, Mara Černic. Franca Padovan, Marjan Drufovka, Igor Tomsič, Marko Jarc, Walter Bandelj, Carlo Mucci, Matevž Čotar, Peter Černic, Damijan Terpin, Hadrijan Corsi, Miloš Čotar, Kristian Tommasi, David Grinovero, Marilka Koršič, Božidar Tabaj, Aldo Jarc in Milko Di Battista VIDEM - Miha Coren NADZORNI ODBOR Benjamin Černic, Drago Štoka in Sergij Mahnič. RAZSODIŠČE Carlo Bresciani, Dominik Humar, Marjan Terpin, Marij Maver, Sergij Pahor in Edvard Peter Krapež Predsednica FJK predstavila Shaurlija TRST - Predsednica deželne vlade je na včerajšnji seji deželnega sveta predstavila novega odbornika za kmetijstvo Cristiana Shaurlija. V levi sredini so bili mnenja, da je bilo imenovanje nujno in potrebno, saj je bil dosedanji kmetijski odbornik Sergio Bolzonello prezaposlen, kmetijski sektor pa zahteva »celega« odbornika. V opoziciji pa so drugačnega mnenja. Novi odbornik pomeni nova politična ravnotežja znotraj deželne vlade, so dejali zastopniki desne sredine. Cristian Sergo (Gibanje 5 zvezd) pa je izrazil potrebo, da bi Shaurliju dodelili tudi skrb za gorata območja. Vinjete in kompromis za predor Markovec LJUBLJANA - Župani istrskih obalnih občin so z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem včeraj dosegli dogovor, da bo nov odsek hitre ceste, ki gre skozi predor Markovec, vinjeten do priključka na obstoječo izolsko obvoznico. Pred odprtjem, ki bo 5. junija, bo obalna državna cesta predana v upravljanje lokalnim skupnostim, je po sestanku z župani dejal Gašperšič. Predstavniki obalnih občin so želeli, da se obalna cesta po odprtju predora Markovec zapre za motorni promet, nasprotovali pa so uvedbi vinjet za vožnjo skozi Markovec. V obalnih občinah Koper, Izola in Piran so razmišljali celo o državljanski nepokorščini, če vlada ne bi izvzela novega, še neodprtega odseka hitre ceste iz vinjetnega sistema, vendar so z infrastrukturnim ministrom danes sklenili kompromisni dogovor. Dogovor o novi prometni ureditvi so z ministrom podpisali izolski župan Igor Kolenc, župan Pirana Peter Bossman in po pooblastilu župana Mestne občine Koper Borisa Popoviča njegov svetovalec Gašpar Gašpar Mišič. Obalna cesta, ki bo še pred odprtjem predora Markovec predana v upravljanje koprske in izolske občine, bo, kot so napovedali njihovi predstavniki, spremenjena v sprehajalne in rekreativne površine. Kdaj bo obalna cesta dejansko zaprta za motorna vozila, bo odvisno od dogovora županov, ki si želijo, da bi cesto na dan odprtja predora Mar-kovec simbolično zavzeli tekači in sprehajalci. (STA) NABORJET - Mednarodno tekmovanje Tomaž Holmar V Kanalski dolini se obeta kvalitetna glasbena prireditev NABORJET - Od jutri do nedelje bo v Beneški Palači v Nabor-jetu tretja izvedba mednarodnega glasbenega tekmovanja Tomaž Holmar, ki je namenjeno pianistom in harmonikarjem. Namen prireditve je predvsem spodbujati učenje glasbe in širjenje glasbene kulture med mladimi. Po velikem uspehu lanskoletne izvedbe tekmovanja so se organizatorji odločili, da nadaljujejo po začrtani poti. Na letošnjo izvedbo tekmovanja je vpisanih 93 tekmovalcev, med katerimi so solisti, komorne skupine in orkestri, ki prihajajo iz dveh celin (Evrope in Azije) in iz osem različnih držav (Italija, Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Poljska, Ceška, Južna Koreja in Kitajska). Tekmovalce bo ocenjevala mednarodna komisija sestavljena iz priznanih glasbenikov in pedagogov. Tako komisijo za klavir sestavljajo Erwin Kropfitsch, Lorenzo Cossi, Mojca Šiškovič, Lidija Malahotky in Fabrizia Persoglia, za harmoniko pa Claudio Furlan, Adolfo Del Cont, Hubert Kellerer, Vladimir Balyk in Klemen Leben. Letos so organiza-torij prvič uvedli novo kategorijo koncertistov, ki prihajajo iz raznih priznanih akademij po Evropi, zato bo se obeta visoka raven tekmovanja. Prireditev je pomembna tudi iz gospodarskega vidika, saj v dnevih tekmovanja bodo mlade sodelujoče spremljali profesorji in starši, ki se bodo posluževali raznih turističnih uslug tako v Naborjetu, kot v okolici. Pobudnik in umetniški vodja tekmovanja je Manuel Figheli, pianist in harmonikar, ki poučuje oba inštrumenta na Glasbeni matici v Gorici in na podružnici v Kanalski dolini. Srečanje organizirajo društvo Tomaž Holmar, Glasbena matica in S.k.s. Planika. Pokrovitelja sta Občina Naborjet Ovčja vas in Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino. 4 1 2 Sreda, 27. maja 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu gospodarstvo - Deželno omizje s starim in novim lastnikom Alcatela ter sindikati Alcatel: skupina Flextronics zagotavlja vsaj tri leta dela Ameriška multinacionalka Flextronics bo vzela v službo vse uslužbence tržaške tovarne Alcatel-Lucent, tudi prekarne, zanje pa zagotavlja vsaj triletno zaposlitev. Položaj stalno zaposlenih bo ostal v bistvu nespremenjen (izjema bo 15 ljudi, ki ostanejo v Alcatelu), za ljudi s pogodbami za določen čas pa bo družba ocenila, ali izboljšati njihov položaj, čeprav bodo morali po drugi strani nekateri najbrž ostati doma. Pri Flextronic-su namreč ocenjujejo, da je v takih primerih neizogibna 10-odstotna »fleksibilnost«, to pač v smislu zmanjšanja in ne povečanja števila delovnih mest. To je povedal vodja »projekta za Trst« družbe Flextronics Fabrizio Magistrali ob robu srečanja, ki je bilo včeraj popoldne na sedežu deželne vlade. Deželnega omizja, ki je sledilo petkovemu srečanju na ministrstvu za gospodarski razvoj, so se med ostalimi udeležili predsednica Dežele FJK Debora Ser-racchiani, deželni odbornik za produktivne dejavnosti Sergio Bolzonello, deželna od-bornica za delo Loredana Panariti, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški župan Roberto Cosolini, pooblaščeni upravitelj skupine Alcatel Lucent Italia Roberto Loiola, Magistrali v imenu Flextronicsa (pooblaščenega upravitelja italijanske skupine Flextronics ni bilo zaradi problemov z letalom) ter predstavniki pokrajinskih sindikatov Cgil, Cisl in Uil, pa-nožnih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter enotnega sindikalnega predstavništva Rsu. Namen srečanja je bilo pokazati staremu in novemu lastniku tovarne Alcatel-Lucent, da deželni vladi, lokalnim upravam in skratka vsemu mestu ni vseeno, kaj se dogaja s tržaškim podjetjem in zaposlenimi. To je pobudnikom omizja nedvomno uspelo, v resnici pa so dosegli še več, saj se bo deželno omizje odslej dejansko pridružilo ministrskemu. Da se bodo do zadnjega borili za svoja delovna mesta in za obstoj podjetja so dokazali tudi zaposleni, ki so med sestankom demonstrirali pred deželno palačo. Glede na izid srečanja, ki je bil načelno pozitiven, se je sindikalno predstavništvo Rsu odločilo, da začasno prekine protest pred vhodom v tovarno Alcatel, ki je doslej preprečeval vhod oziroma izhod tovornjakov. V pričakovanju na dodatna jamstva se bo vsekakor nadaljevala stavka z enournimi stavkami po oddelkih. Stanje pripravljenosti ostane torej nespremenjeno vsaj do srede, 3. junija, ko bo novo srečanje na pristojnem ministrstvu glede prodaje Alcatel ameriški skupini. Flextronics naj bi namreč prevzel vajeti tržaškega podjetja 1. julija, je dodal Magistrali, medtem ko je Loiola razkril, da bodo proizvodnjo nekaterih elektronskih komponent preselili iz Romunije v Ronke. Te komponente bo po novem proizvajalo podjetje MW, nastalo pa naj bi 50 novih delovnih mest. Sicer so predstavniki Alcatela in Flex-tronicsa včeraj potrdili, da je tržaško podjetje strateško in bo postalo svetovno središče za proizvajanje optičnih vlaken za prenos podatkov. Strokovnjaki napovedujejo namreč 25 do 30-odstotno rast tega sektorja v prihodnjih 3-4 letih. Deželna predsednica Serracchiani je poudarila, da bo deželna uprava na vsak način prispevala k rasti podjetja, ki predstavlja odlično priložnost za razvoj Trsta in tudi dežele FJK. To bo mogoče doseči s pomočjo številnih instrumentov, od deželnega načrta za industrijski preporod Ri-lancimpresa do pobud za spodbujanje zaposlovanja ter sinergij z znanstveno-razi-skovalnimi središči in centri za poklicno izobraževanje. Aljoša Gašperlin Omizje na sedežu deželne vlade je zasedalo dve uri fotodamj@n zeleznica Zamujalo 26 vlakov V bližini Nabrežine je na železniški progi Trst-Benetke prišlo do okvare tovornega vlaka, ki je obstal na tiru. Okvara je nastala na lokomotivi tovornega vlaka, ki je peljal proti Benetkam, zaradi tega pa so bile v železniškem prometu večje zamude na progi med Trstom in Benetkami ter Trstom in Vidmom, saj so vlaki na tržaško železniško postajo pripeljali z zamudo, prav tako so zamujali pri startanju s tržaških peronov. Po podatkih družbe Treni-talia je zamujalo vsega skupaj 26 vlakov, od tega 20 deželnih ter trije vlaki Intercity in trije hitri vlaki Freccia, zamude pa so znašale tudi po eno uro. Promet je potekal namreč na enem samem tiru, položaj pa se je normaliziral šele po 10. uri, ko so vlak, ki je obstal pri Nabrežini, odvlekli do bližnje postaje, z Opčin pa je pripeljala pomožna lokomotiva. železarna - V deželni palači je bilo tudi omizje o škedenjski tovarni Dolenc napoveduje 70 novih delovnih mest Postopek za proizvodno preobrazbo škedenjske železarne, ki ga predvideva programski sporazum, poteka po dogovorjeni poti. V Trstu so se že začela dela za novo hladno valjarno, ki jo bodo začeli graditi po 18. juniju, ko bo priplula v Trst ladja z ustreznim materialom. Nova valjarna naj bi začela delovati jeseni, takrat pa bo nastalo tudi 70 novih delovnih mest. Če bodo dela za zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzroča koksarna, uspešna in bo torej ostala tudi običajna proizvodnja, bo v tovarni skupine Arvedi nazadnje zaposlenih približno 800 ljudi. To je izšlo z deželnega omizja, ki je zasedalo včeraj dopoldne na sedežu deželne vlade. Na srečanju so vzeli v pretres dosedanje delo in analizirali morebitne potrebne ukrepe. Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani je obnovila dosedanje korake, tako glede naložb za izboljšanje proizvodnje kot glede investicij v naprave za zmanjšanje onesnaževanja. Poudarila je, da poteka postopek v skladu s sporazumom in dodala, da je že čas za govor o morebitni nadgradnji industrijske dejavnosti. O tehničnih podrobnostih je govoril direktor železarne Francesco Rosato, ki je predstavil dela za gradnjo hladne va-ljarne. Tržaški župan Roberto Cosolini se je priporočil, naj skupina Arvedi pri svoji dejavnosti v prihodnosti privilegira tržaška podjetja, seveda ob upoštevanju zakonodaje. Nujo po spoštovanju zakonodaje v industrijskih dejavnostih je poudarila tudi vladna komisarka Francesca Adelaide Garufi, ki je opozorila še zlasti na nevarnost organiziranega kriminala. Zadoščenje so ne nazadnje izrazili sindikati, ki pričakujejo, da bo skupina Arvedi izpolnila obveze. A.G. Satelit Rosetta Satelit Rosetta Evropske vesoljske agencije raziskuje komet Čurjumov-Gerasimenko. Med glavnimi raziskovalci je Italijanka Amalia Finzi, ki bo danes ob 14.30 govorila na Sissi. V morju »ulovili« avtomobil Včeraj ob 17. uri so gasilci iz morja pred tržaškim nabrežjem potegnili črn avtomobil ford fiesta z italijansko ta-b\ico(fotoDamj@n), ki je okrog 14. ure zdrsnil s pomola nekdanje ribarnice (parkiran je bil blizu akvarija) v vodo. V njem ni bilo nikogar, najverjetneje pa je vozilo padlo v morje, ker je mladi voznik pozabil potegniti ročno zavoro. Gasilski potapljači so se nekaj ur ukvarjali z avtom, ki je najprej zaplaval in se nato potopil. Pod vozilom so napihnili posebne blazine, naposled pa jim je uspelo prikleniti fiesto na žerjava. omizje o divjih prašičih Podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc trdi, da je treba nujno omejiti število divjih prašičev v tržaški pokrajini. Po ponedeljkovem dogodku, ko je merjasec ugriznil domačina v Podlonjerju, je Dolenc včeraj v tiskovnem sporočilu napovedal sklic specifičnega omizja na to temo, na katerem naj bi o divjih prašičih razpravljale krajevne uprave, predstavniki zemljiških lastnikov, stanovska združenja, jusarji, »da skupaj najdemo primerno sistemsko rešitev«. Pokrajina obenem opozarja, da je pred kratkim objavila publikacijo o primernem pristopu do divjih prašičev, galebov in golobov. Na Opčinah o Programu za razvoj podeželja Danes ob 20. uri bo v dvorani ZKB na Opčinah predstavitev novega Programa razvoja podeželja (PRP) it.PSR za obdobje 2014-2020. Načrta še niso dokončno sprejeli, a nekatere ukrepe (biološko kmetijstvo, vzdrževanje travnikov in pašnikov ipd) naj bi sprejeli že v prihodnjih tednih, medtem ko bodo ostali (npr. naložbe na kmetijah) sledili v prihodnjih mesecih. Programa ni enostavno razumeti, zlasti ker evropske norme pogojujejo finančne podpore z določenimi kriteriji, ki jih morajo prejemniki podpor spoštovati ter drugimi, ki omogočajo prednost na razpisni lestvici. Novosti zadevajo tudi vlogo krajevnih uprav. Na srečanju, ki ga prireja Kmečka zveza v sodelovanju z Zadružno kraško banko, bodo govorili Stefano Predan ter izvedenci ZKB. KZ in ZKB vabita svoje člane in druge interesente ter predstavnike krajevnih uprav. Naskok na svetovni rekord v kvačkanju 20. junija bodo Veliki trg v Trstu prekrili z ogromno kvačkano odejo, v upanju, da bo to največja tovrstna odeja na svetu. Umetnica Luisa De Santi iz tržaškega kulturnega društva Pickni-tartcafe cilja namreč na Guinnessovo knjigo rekordov (rekord pripada trenutno Južni Afriki z odejo, ki obsega 1020 kv. metrov). Pri pobudi sodeluje 700 žensk z raznih koncev Italije, ki pošiljajo svoje kose odeje v Trst. / TRST Sreda, 27. maja 2015 5 PALAČA GOPČEVIČ - Ruth Salditos o organizaciji pravične trgovine Sladkogrenka filipinska revolucija V Trstu se je včeraj mudila Ruth Salditos, soustanoviteljica organizacije PFTC s Filipinov (Panay Fair Trade Center), katere cilj je izboljšanje življenjskih pogojev revnih prebivalcev s socialno in gospodarsko ogroženih območij. Ta organizacija je vključena v svetovno gibanje pravične trgovine, ki zagovarja pošteno plačilo za opravljeno delo, enakopravnost spolov, prepoved otroškega dela, proizvajalcem pa omogoča neposreden dostop do tržišča. Gostja je v dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevič spregovorila o gospodarstvu in negotovih družbenih in političnih razmerah na Filipinih, kjer so posledice Marco-sovega totalitarnega režima še vidne. Srečanje z neutrudno borko za pravice žensk in delavcev Ruth Salditos sta v Trstu organizirali organizaciji pravične trgovine Mosaico per un comune avvenire in Senza Confini Brez meja, sicer pa je bilo predavanje uokvirjeno v dneve pravične trgovine, ki v teh dneh potekajo v Milanu. Gostjo je včeraj pozdravila tudi podžupa-nja Fabiana Martini, ki je navzoče spomnila, da Občina Trst podpira kampanje, ki promovirajo gibanje pravičnih trgovin. Gostjo je nato predstavila Marija Besednjak iz organizacije Senza Confini Brez meja, ki je Salditosovi postavila tudi nekaj vprašanj. Ta je podrobno opisala razmere, v katerih delajo filipinski kmetje. »Od konca Mar-cosove diktature do danes na Filipinih ni bilo zaznati bistvenega napredka. Kmetje še vedno obdelujejo svojo zemljo ročno in s pomočjo bivolov. O modernih strojih tu ni sledu, agrarna reforma bi bila nujna«, je opozorila Ruth Salditos, ki je spomnila, da organizacija PFTC na Filipinih deluje že 24 let, njihova mreža pa šteje že več kot deset tisoč ljudi, združenih v šest obratov, ki jih upravljajo neposredno proizvajalci. Na vprašanje, kaj je botrovalo takšnemu razmahu in uspehu organizacije, je aktivistka odgovorila, da uspeh temelji na principu solidarnosti in transparentnem poslovanju. Organizacija pravične trgovine promovira demokratičen način poslovanja, v katerega upe polaga vedno več filipinskih kmetov. Izvedeli smo, da njihovi člani slovijo po TRST - Občinski svet Jutri seja o pravilniku za javne lokale Tržaški občinski svet, ki je v ponedeljek zvečer razpravljal o obračunu za leto 2014, je po napovedih sprejel finančni dokument brez nobenega popravka. Po mestoma polemični razpravi in glasovalnih izjavah, ko so občinski svetniki opozicije napovedali v glavnem negativen glas, je mestna skupščina naposled sprejela lansko bilanco. Obračun je podprlo 23 občinskih svetnikov levosredinske večine, deset občinskih svetnikov opozicije je glasovalo proti. Neodvisni občinski svetnik Roberto De Gioia se je vzdržal, medtem ko se Paolo Bassi (mešana skupina) ni udeležil glasovanja. Občinski svet bo ponovno zasedal jutro pozno popoldne. Skupščina bo vzela v pretres pravilnik, ki urejuje zabavo v javnih lokalih in predvideva razne kazni za prekrške. Na dnevnem redu so tudi številne resolucije, ki zadevajo več tem, od igre spoštovanja do zaščite arheološko zanimivega območja med Padričami in Globojnerjem, ki so ga odkrili med kopanjem predora na hitri cesti nad Katinaro. (ag) Gostja je predstavila poslovni uspeh organizacije fotodamj@n proizvodnji rjavega trsnega sladkorja Mas-cobado, ki ga proizvajajo po preprostem tradicionalnem postopku. Delo organizacije pa ni vsem po godu, še posebej ne tistim, ki nasprotujejo načelom pravične trgovine. Pogosto so člani organizacije žrtve ustrahovanj, skrivnostnih izginotij in celo umorov. A kot je opozori- la Salditosova, jih vse to samo še bolj žene naprej pri doseganju zdravih, varnih in pravičnih delovnih pogojev. Danes bo Ruth Salditos obiskala nekatere šole, ob 19. uri pa se bo mudila v slaščičarni Zenzero e Cannela pri Sv. Jakobu, kjer bo mogoče okušati tudi sladico s sladkorjem Mascobado. (sč) Fabio Longo POKRAJINA - Razkol v levi sredini Longo zunaj večine ali njen edini predstavnik? Odnosi so se skrhali že pred časom - Sodu zbila dno resolucija o mestni občini Razkol med levosredinsko koalicijo, ki vodi Pokrajino Trst, in svetnikom mešane skupine (prej Italije vrednot) Fa-biom Longom, je postal tudi uraden, potem ko se Longo na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta ni udeležil glasovanja o sprejetju obračuna za leto 2014. Obračun so sicer sprejeli z glasovi večine, na seji pa so opravili tudi avdicije v zvezi z izvajanjem programskega dogovora o sanaciji območja nekdanje čistilnice Aquila. V sporočilu načelnikov svetniških skupin leve sredine med drugim piše, da je dogajanje na ponedeljkovi seji še enkrat pokazalo, da Longovo obnašanje ni v skladu s političnimi izbirami večine. Longo je namreč odločil, da ne bo vsebinsko razpravljal o obračunu za leto 2014, ampak da bo raje izkoristil teme, ki se niso tikale omenjenega sklepa, da bi tako opravičil svoj izhod iz dvorane v trenutku glasovanja, poleg tega je v preteklosti že večkrat iskal podporo opozicije, namesto da bi vsebinsko razpravljal in dosegel podporo lastne večine. Zato med njim in svetniki leve sredine ni več zaupanja in sodelovanja. »Preseneča me, da so to spoznali šele zdaj,« je bil Longov komentar na izjavo, da je dejansko zunaj levosredinske večine. Kot je povedal, na seji večina ni hotela prednostno obravnavati njegove resolucije o nasprotovanju ustanovitvi tržaške mestne občine. Sam je na strani arhiv manjših okoliških občin, vendar predstavniki večine iz teh občin, medtem ko doma nasprotujejo mestni občini, na sejah pokrajinskega sveta zavračajo razpravo o resoluciji v zvezi s tem. Podobne stvari se po njegovih besedah dogajajo tudi v zvezi s hitro železnico, vsekakor so se odnosi med Longom in večino skrhali že pred časom, ob dogajanju okoli škedenjske železarne. V volilnem programu levosredinske koalicije je namreč prisotna obveza o zaprtju železarne, medtem ko so zdaj vsi zadovoljni, ker bo še naprej odprta, pravi Longo, ki dodaja: »Lahko rečem, da sem od celotne večine ostal samo jaz.« Po lastnem prepričanju je namreč edini, ki je ostal zvest volilnemu programu leve sredine, medtem ko so se ostali od tega oddaljili. Volilnemu programu namerava ostati še naprej zvest: »Najprej pridejo volivci in občani, šele nato stranka,« pravi. (iž) ZGONIK - Od jutri do nedelje v organizaciji občinske uprave Začenja se 51. razstava vin Jutri ob 19.30 uradno odprtje v občinski vinoteki vZgoniku - Koncerti, razstave, turnirji in plesi V občinski vinoteki v Zgoniku bo jutri ob 19.30 steklo uradno odprtje 51. razstave vin, ki bo v organizaciji Občine Zgonik potekala do nedelje. Po jutrišnjem odprtju se bo dogajanje nadaljevalo v petek, ko bodo v prostorih županstva ob 10.30 obeležili štiridesetletnico šolskega glasila Veverica ter ob 18.30 odprli razstavo Tanje Kralj Iz globine, na raz-staviščnem prostoru pa bo ob 19. uri zapel MePZ Cominum. V soboto bosta na razstaviščnem prostoru ob 16. uri turnir v briškoli in ex-tempore za osnovnošolce, ob 19. uri pa bodo zaplesali člani skupin Srebrna iz Senožeč in SKD Rdeča zvezda iz Saleža. Vrhunec bo praznik dosegel v nedeljo, ko bo v Šport-no-kulturnem centru v Zgoniku ob 9. uri tekmovanje za 25. pokal Zgonik, na razstaviščnem prostoru pa ob 10. uri šahovski turnir. V nedeljo bo na sporedu tudi pohod Po poti mlekaric iz Pliskovice v Zgonik (start ob 14.30 pri Latniku evropskega prijateljstva v Pliskovici), medtem ko bo na raz-staviščnem prostoru ob 17.15 koncert Godbenega društva Prosek, ob 18. uri pa nagrajevanje vinogradnikov in oljkar-jev. Vse tri dni bo ob 20. uri zvečer tudi ples: v petek z dalmatinsko klapo Nevera, v soboto z ansamblom Nebojsega, v nedeljo pa z ansamblom Zvita feltna. LJUDSKI VRT - Župan Cosolini preveril, kako ljudje upoštevajo zakon Mnenja o parkih in plažah za stirinožce precej deljena Naša regija je v primerjavi z nekaterimi drugimi na področju površin za pse v prednosti, saj je Dežela pred kratkim sprejela zakon, ki ureja to področje. Župan Roberto Cosolini je včeraj obiskal Ljudski vrt (fotoDamj@n), kjer je želel preveriti, kako je deželni zakon spremenil navade Tržačanov in zakaj je dovoljen vstop štirinožcev v park vzbudil negodovanje nekaterih rednih obiskovalcev. Župan je povedal, da je prejel več pritožb nezadovoljnih prebivalcev, ki se pritožujejo, da odkar je v veljavo stopil deželni zakon, ki dopušča vodenje psov v parke, sem zahaja preveč psov. »Nergači« naj bi se pritoževali, da lastniki nimajo psov na povodcih in da zelo pogosto kosmatinčki tečejo po gredicah. »Pritožbe sem vzel resno in se odločil za obisk Ljudskega vrta. Ker občine moramo izvajati zakon, ki ga je sprejela dežela, je naša dolžnost tudi, da skrbimo za spoštovanje reda. V prihodnjih tednih bo lokalna policija v vseh parkih poostrila nadzor in preverjala, če lastniki psov upoštevajo pravila,« je opozoril župan, ki je spomnil tudi, da bodo v kratkem na površine, kjer so postavljena igrala za otroke, namestili table, na katerih bodo na- vedene tri prepovedi: prepoved za pse, prepoved kajenja in prepoved pitja alkoholnih pijač. Cosolini, ki je spomnil, da bodo kršitelje morali denarno kaznovati, je prepričan, da je deželni zakon o štiri-nožcih po eni strani dober, ker je postal prijazen do imetnikov psov, po drugi strani pa pomanjkljiv, ker ne upošteva teritorialnih posebnosti. Župan je namreč skeptičen do uredbe, ki ureja dostop psov na plaže. Po njegovem mnenju bi dežela morala upoštevati specifike tržaškega prostora, ki ima zelo malo plaž in še te so zelo ozke in »natrpane«. Za pse še naprej ostajajo nedostopne plaže, ki jih upravlja občina, drugod so psi na plažah dovoljeni. Kako bodo štirinožci sprejeti med kopalci, župan ni znal napovedati, zaveda pa se, da bo lajanje in otresanje mokrih psov povzročilo zgražanje nekaterih kopalcev. Ker bi se župan rad izo- gnil vročim razpravam na plaži, bodo na deželo naslovili prošnjo za čimprejšnji sestanek, na katerem bodo poskusili razbliniti še zadnje dvome. Kaj pa o deželni uredbi menijo obiskovalci Ljudskega vrta? Med obiskom parka smo zbrali različne vtise. Mamice z malimi otroki menijo, da bi ta del mesta moral ostati zelena oaza brez pasjih iztrebkov. Srečali pa smo tudi sprehajalko s psom, ki je svojega šti-rinožca imela na povodcu (tako kot predvideva uredba), deželnemu zakonu pa je naklonjena. (sč) MILJE - Občina Dobili bodo »vodno hiško« Pri vhodu za pešce v podzemno parkirišče na Trgu Caliterna namerava milj-ska občinska uprava postaviti t.i. »vodno hiško«, se pravi avtomat, ki bo občanom po dostopni ceni nudil javno pitno vodo, kot se to že dogaja v tržaški občini (na arhivskem posnetku FOTO DAMJ@N). »Vodna hiška« bo nudila tako naravno kot gazirano vodo, ki jo bo črpala iz javnega vodovodnega omrežja, a bo zagotavljala še večjo kakovost, saj bo ta voda podvržena tudi dodatnim kontrolam. Občina je v teh dneh objavila razpis za dodelitev triletne koncesije, ki jo bo mogoče obnoviti še za dodatna tri leta. Rok za oddajo ponudb steče v sredo, 3. junija, ob 12. uri, ponudbe pa je treba poslati po pošti ali ročno oz. preko avtoriziranih agencij na urad za protokol Občine Milje na Trgu Marconi 1. Več informacij je možno dobiti na spletni strani www.comune.muggia.ts.it. Miljska občinska uprava pa po mesecu dni delovanja že pozitivno ocenjuje novo storitev, ki so jo bili uvedli v aprilu: gre za t.i. »geoobveščanje«, se pravi možnost, da občani v realnem času preko spleta obvestijo občinske službe o morebitnih težavah, ki jih je tako mogoče rešiti v kratkem času. Doslej so s tem sistemom prispelo 81 obvestil o težavah, ki so jih v 70 primerih že rešili, preostale pa so na tem, da se rešijo. Največ obvestil se je nanašalo na vprašanja vzdrževanja območja oz. prisotnosti nepravilno odvrženih odpadkov, spričo dejstva, da je zdaj pomlad in se bliža poletje, pa predvidevajo porast obvestil glede nujnosti košnje trave oz. redčenja zelenja. e Sreda, 27. maja 2015 TRST / Včeraj danes Danes, SREDA, 27. maja 2015 JANEZ Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.20 - Luna vzide ob 14.24 in zatone ob 2.44. Jutri, ČETRTEK, 28. maja 2015 AVGUŠTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,8 stopinje C, zračni tlak 1008,9 mb ustaljen, vlaga 80-odstotna, veter 2 km na uro severozahodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,3 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 25. do nedelje, 31. maja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 - 040 371377. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »II racconto dei racconti«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Leviathan«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Wenn aus dem Himmel«; 18.30, 21.30 »The Fighters«. FELLINI - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Gli impressionisti«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Mia madre«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 17.45, 20.30, 22.15 »Survivor«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 19.30, 21.30 »Youth - La giovinezza«. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snami aplikacijo iz spletne trgovine □ Available on the App Store ^Ciiiçjk-iM KOPER - PLANET TUŠ - 15.30, 18.10, 20.40 »Dežela jutrišnjega dne: Svet onkraj«; 16.40 »Macondo«; 16.20 »Maščevalci: Ultronova doba«; 18.40, 21.00 »Pobesneli Max: Cesta besa«; 17.30, 20.00 »Pobesneli Max: Cesta besa 3D«; 18.00, 20.20 »Prava nota 2«; 16.10 »Spuži na suhem 3D«; 16.30, 18.30, 20.30 »Takšna pač je«; 19.20, 21.10 »Vroči pregon«; 15.40 »Zvon-čica in legenda o Nikolizveri«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 21.00 »Mad Max: Fury Road«; Dvorana 2: 16.30, 18.45, 19.50, 21.10, 22.00 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; Dvorana 3: 16.20, 22.10 »The Lazarus effect«; 16.40 »Dorae-mon«; Dvorana 4: 16.30, 18.30, 20.15 »Sara il mio tipo?«; 16.30, 19.30, 21.30 »Faber in Sardegna & l'ultimo concerto di Fabrizio De Andre«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 19.00, 21.30 »Faber in Sardegna & l'ultimo concerto di Fabrizio De Andre«; 16.20, 21.40 »Mad Max: Fury Road«; 16.20, 19.00, 21.40 »Il racconto dei raccon-ti«; 16.35 »Doraemon«; 16.35, 19.00, 21.25 »Youth - La giovinezza«; 16.25, 19.05, 21.45 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Survivor«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »The Lazarus effect«; 18.50 »Avengers - Age of Ultron«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; Dvorana 2: 17.15, 19.45, 22.10 »Il racconto dei raccon-ti«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Youth - La giovinezza«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.20 »Mad Max: Fury Road«; Dvorana 5: 18.00 »Faber in Sardegna & l'ultimo concerto di Fabrizio De Andre«; 20.20, 22.30 »The Lazarus effect«. M Izleti Skoraj se nam ne zdi, da danes v Sežani Samuel prvi rojstni dan slavi. V nedeljo pa prejme Sveti krst. Zdravja, sreče in veselja mu želijo nona Anica in stric Goran z družino Čestitke OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet z avtobusom v Zagreb v torek, 2. junija. Urnik odhodov avtobusa: s trga Oberdan ob 6.00; iz Sesljana ob 6.15; iz Nabrežine ob 6.20; iz Sv. Križa ob 6.25; s Proseka ob 6.30; z Opčin ob 6.40. Prijave najkasneje do petka, 29. maja, na tel. 347-9322123 (sestra Angelina) ali 340-139507 (gospa Erika). EXPO s Kru.tom od 25. do 27. septembra: avtobusni izlet z dvodnevnim doživljanjem Svetovne razstave, na soboto tudi v večernih urah, ko se vrstijo številne prireditve in koncerti. Tretjega dne sledi vodeni ogled Ber-gama, antičnega centra in novega dela mesta. Informacije, program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, (2. nadstropje) tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita v petek, 12. junija, na avtobusni izlet v Labin: ogled mesteca in njegovega zanimivega muzeja, kosilo, nato spust do morja v Rabac z možnostjo sprehoda po obmorski promenadi. Info v večernih urah na tel. 040-225468 (Vera). LETNIKI 1960 vabljeni na izlet, ki bo 13. junija. Info in vpis na tel. 0402171334, 335-6407258 (Nives) ali 349-4133919 (Marinka). KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci od 14. do 24. junija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 20. do 30. junija. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termah Dobrna od 23. avgusta do 2. septembra, z individualno prilagojenim paketom za zdravje ali dobro počutje. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Čeprav se mu jih sploh ne pozna, jih danes naš LIVIO kar 50 ima. Vse najboljše za tvoj rojstni dan ti želijo: Marina, Martin, Elisa, Ilaria in Diego. 0 Prireditve KMEČKA ZVEZA, v sodelovanju z ZKB, prireja danes, 27. maja, ob 20. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricrea-torio 2, srečanje »Kakšne možnosti za razvoj za naše kmetijstvo v novem Programu razvoja podeželja (PRP) 2014-20«. Govorili bodo agr. Stefano Predan - Kmečka zveza in izvedenci ZKB. Vabljeni člani in interesenti. SKD BARKOVLJE, v sodelovanju ARIS, vabi danes, 27. maja, ob 18. uri v župnijsko dvorano, vhod iz Ul. Monco-lano 2, na predavanje »Barkovlje - nekoč in danes«. Predavala bosta v italijanskem jeziku prof. Marinka Pertot in Ladi Vodopivec. DRUŠTVO »LUNA E L'ALTRA« in »Una casa tutta per noi« vabita v četrtek, 28. maja, ob 16.30 na sedež mikro območja, Ul. del Pane 6, na predstavitev fotografske razstave o ženski topo-nomastiki v Sloveniji. SKD BARKOVLJE in SSG vabita v četrtek, 28. maja, na predstavo: Miroslav Košuta »Zlati prah v očeh« - glasbeno gledališki projekt Maje Blagovič in Jureta Ivanušiča v dvorani društva, Ul. Bonafata 6. Začetek ob 20.30. 51. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: 29. maja: ob 10.30 v občinski stavbi 40 let šolskega glasila Veverica, ob 18.30 v občinski stavbi odprtje razstave Iz globine/Dal profondo Tanje Kralj (predstavitev Ani Tretjak), ob 19.00 na razstaviščnem prostoru pod šotorom glasbeni aperitiv z MePZ Cominum, ob 20.00 ples z dalmatinsko klapo Nevera; 30. maja, na razstaviščnem prostoru pod šotorom ob 16.00 turnir v briškuli (v organizaciji SKD Rdeča zvezda) in ex-tempore za osnovnošolce (v organizaciji SKD Drago Bojan), ob 19.00 plesna točka s skupinama Srebrna - Senožeče, Občina Divača in Plesne skupine SKD Rdeča zvezda, ob 20.00 ples s skupino Nebojsega; 31.ma-ja, ob 9. uri 25. pokal Zgonik AŠD Shinkai cluba v ŠKC v Zgoniku, ob 10.00 turnir v šahu na razstaviščnem prostoru pod šotorom, ob 14.30 pohod Po poti mlekaric - start pri Latniku evropskega prijateljstva v Pliskovici (v organizaciji RD Pliska), ob 17.15 na raz-staviščnem prostoru pod šotorom koncert GD Prosek, ob 18.00 nagrajevanje vinogradnikov in oljkarjev, ob 20.00 ples s skupino Zvita feltna. KD IN MEPZ FRAN VENTURINI prirejata koncert zbora Camerata Slove-nica SKD Ivan Cankar iz Sarajeva, ki bo v petek, 29. maja, ob 19. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Nastopali bodo še plesalci TFS Stu ledi in MePZ Fran Venturini. Toplo in vljudno vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. S. Francesco 20, vabi na odprtje fotografske razstave Valentine Cunja »Nudanima« v petek, 29. maja, ob 18. uri. Predstavitev Nika Fur-lani, glasbeni utrinek Carlo Venier -flavta, Alessio Bergamasco - klarinet. VZPI - ANPI Naselje sv. Sergija, Sv. Ana in Kolonkovec, vabi v petek, 29. maja, ob 18. uri v Ljudski dom Palmiro Togliatti, Ul. Di Peco 14, na predstavitev knjige »Non era una donna era un bandito - Rita Rosani una ragazza in guerra«, ki jo je napisal Livio Isaak Sirovich. Z avtorjem se bo pogovarjal novinar Luciano Santin. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in Mladinska dramska skupina Tamara Petaros vabita na ogled premiere igre »Večerja s presenečenjem« v soboto, 30. maja, ob 20. uri v dvorani Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Besedilo in režija Manice Maver. GLASBENA MATICA vabi na zaključne akademije v baziliko sv. Silvestra v Trstu: v soboto, 30. maja, nastop učencev in podelitev priznanj; v ponedeljek, 1. junija, klavirski recital in podelitev spričeval videmskega kon-servatorija; v sredo, 3. junija, nastop učencev solistov in komornih skupin. Pričetek ob 20.30. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB -ZSKD in JSKD vabijo na koncerte 21. revije: v soboto, 30. maja, ob 20. uri v večnamenski dvorani R. Cvetka v Senožečah (nastopajo PO Divača, Brkinska godba 2000, PO Kras Doberdob in Postojnska godba 1808); v nedeljo, 31. maja, ob 18. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici (nastopajo PO Ilirska Bistrica, GD Viktor Parma Treb-če, PO Komen in GD Nabrežina); v soboto, 13. junija, ob 20.30 na Kon-tovelu oz. v primeru slabega vremena v Kulturnem domu Prosek Kon-tovel (nastopajo GD Prosek, PO Breg, PO Ricmanje in KPG Sežana). SDD JAKA ŠTOKA vabi na ogled predstave »Polovične resnice«, v izvedbi igralske skupine Povratniki KPD Smi-helj v režiji Gregorja Geča, v soboto, 30. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu Prosek - Kontovel. SKD DRAGO BOJAN organizira v soboto, 30. maja, ob 16. uri v sklopu občinske razstave vin v Zgoniku, likovni ex-tempore na temo »Trta in Kras« za otroke otroških vrtcev in osnovnih šol. S sabo prinesite svoje barvice, tehnika je prosta. Pričakujemo vas na razstaviščnem prostoru v Zgoniku. V CERKVI SV. JAKOBA bo v soboto, 30. maja, ob 21. uri zaključni koncert, v okviru Glasbenih večerov pri Sv. Jakobu. Pel bo zbor »Musica Insieme« Fundacije Brusutti, ki ga sestavlja 100 pevcev. Sodeloval bo znani komponist mons. Marco Frisina. Vabljeni. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. IN MECPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni koncert Marijinih pesmi, ki bo v nedeljo, 31. maja, v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Po sklepnih šmar-ničnih pobožnostih ob 19.30 sledi koncert. Nastopili bodo: OPZ in MlVS Vesela pomlad (vodi Andreja Štucin Cergol), MoKPZ Stane Malič (vodi Walter Lo Nigro), MeCPZ Sv. Jernej (vodi Janko Ban), Neža Peterle (sopran) in Tereza Podlogar (orgle). Priložnostna misel prof. Majda Artač Sturman. KDO PA SO TI MLADI FANTJE? V društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je na ogled fotografska razstava, posvečena 70-letnici osvoboditve, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren. SKD PRIMORSKO vabi na koncert ob 20-letnici Noneta Primorsko v nedeljo, 31. maja, ob 18. uri v športnem centru Zarja v Bazovici. Nastopajo: zborovodja Aleksandra Pertot, glasbeni intermezzo Marino Zobin (harmonika), Edvin Križmančič (kontrabas) in Renzo Počkar (kitara). SKD IGO GRUDEN - Baletna skupina Relevé, vabi prijatelje in ljubitelje baleta na zaključni večer z glasbo iz Hre-stača v sredo, 3. junija, ob 19. uri v društveni dvorani v Nabrežini. MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE sporoča, da bo na sedežu do sobote, 6. junija, na ogled razstava stripov Remi-gija Gabellinija »Tolminski punt 1713«. Urnik: od 18. do 20. ure ob prireditvah ter ob petkih, sobotah in nedeljah. UNINT - Šola umetnosti vabi na ogled razstave velikana fotografije S. Salgado »Profumo di sogno« z umetnikom Leonardom Calvom v nedeljo, 7. junija. Za ostale info na tel. 338-3476253. V GALERIJI V TRSTU, Trg Piazza Vecc-hia 6, razstavljata slikarja Evgen Pan-crazi in Maria Pancrazi do petka, 12. junija. Urnik: ob delavnikih 10.00-12.30 in 17.00-19.30; nedelja 10.00-12.00. Petek popoldne in ponedeljek zaprto. 0 Mali oglasi 1. MAJA se je na Opčinah izgubil majhen psiček svetlo rjave barve. Najditelju bogata nagrada. Tel. 040213856. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje (60 kv.m.) na Lonjerski cesti. Tel. št. 040-576116 (ob uri obedov). GOSPA z 10-letno delovno izkušnjo pri isti družini išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 040225968 (ob uri obedov). IŠČEM zazidljivo zemljišče ali hišo (tudi ruševino) v Bazovici. Tel. št. 392-3572104. NA OPČINAH prodamo stanovanje. Tel. št. 040-213385. PODARIM simpatične tigraste muce. Tel. št.: 339-5472406. PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM ford fiesta 1.3 (letnik 1999). Prevoženih pribl. 145.000 km, v dobrem stanju, za 490,00 evrov. Tel. št. 338-4688850. RESEN GOSPOD išče katerokoli resno zaposlitev. Tel. št.: 327-7409432. SKRBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot čistilka ali negovalka starejših oseb. Tel. št.: 329-3227075. SMART FORTWO bele barve, l. 2014, s popolno opremo, prodam za 8.900 evrov. Tel. št. 335-8045700. V MAČKOLJAH damo v najem na pol opremljeno stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne kopalnice in shrambe. Tel. št.: 348-3667766. [H Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmi-co v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. NA JEZERU je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je Skupek odprl v Kolu-drovci. Tel. 040-2296038. SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040208987. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. Loterija 26. maja 2015 Bari 47 64 50 59 15 Cagliari 17 63 18 88 49 Firence 7 86 88 20 82 Genova 75 34 9 81 52 Milan 35 36 32 42 47 Neapelj 54 84 83 73 48 Palermo 85 32 52 72 6 Rim 46 79 81 49 54 Turin 90 42 41 62 48 Benetke 47 34 69 81 61 Nazionale ee 22 52 17 55 Super Enalotto Št. 63 6 9 21 69 77 78 jolly 90 Nagradni sklad 14.697.385,54 € Brez dobitnika s 6 točkami -- € 1 dobitnik s 5+1 točkami 250.480,92 € 3 dobitniki s 5 točkami 62.620,23 € 961 dobitnikov s 4 točkami 199,23 € 31.301 dobitnikov s 3 točkami 12,11 € Superstar 80 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 19.923,00€ 154 dobitnikov s 3 točkami 1.211,00 € 1.666 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.480 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 18.383 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 27. maja 2015 7 LJUBEZENSKI IN ŠALJIVI OGLASI AL FRESCO... Kaj je to? GLEDALIŠKA PREDSTAVA MLADIH Kdaj? DANES, 27.5.2015 IN JUTRI, 28.5.2015 OB 20.30 V SSG Zakaj? KER RADI IGRAMO, TUDI ZA VSE VAS Kdo? STUDIO ART, režija Luka Cimprič □ Obvest ila NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo odprta danes, 27. maja, od 13. ure v Trstu, v Gorici pa od 14. ure. SKD VESNA vabi danes, 27. maja, na redni občni zbor v Kulturnem domu A. Sirka v Križu ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško in tajniško poročilo, obračun za l. 2014 in volitve kandidatov v upravni odbor. SKLAD MITJA ČUK vabi danes, 27. maja, ob 20.15 na sedež, Proseška ul. 131, ob 20.15 na predavanje docenta, dr. med., specialista nevrologa iz UKC v Ljubljani ter predsednika slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, dr. Blaža Koritnika »Kaj vse zmorejo človeški možgani« - sprehod po našem spominu, zaznavanju, čustvovanju. SRENJA DOLINA organizira srečanje za preureditev parka na Malih Brcah danes, 27. maja, ob 20.45 v društveni dvorani SKD Valentin Vodnik. Toplo vabljeni vsi člani srenje in vaščani dobre volje! V ODDELKU ZA MLADE BRALCE NŠK v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, bo danes, 27. maja, ob 18. uri odpr- Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. tje razstave del, ki so nastajala od februarja dalje v okviru ustvarjalne delavnice za najmlajše, katere mentorica je bila ilustratorka Dunja Jogan. Za glasbeni okvir bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu v Trstu. Vabljeni! POKRAJINSKI PREDSEDNIK SKGZ sklicuje 8. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v četrtek, 28. maja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S.Francesco 20/II. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 28. maja, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bosta naslednji dve srečanji za začetnike pod vodstvom Loredane Kralj potekali v petek, 29. maja, od 15.00 do 17.00 ter v soboto, 30. maja, od 14.30 do 16.30. V primeru močnega deževja tečaj odpade. SPD MAČKOLJE prireja 53. Praznik češenj v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »na Metežici«: v petek, 29. maja, ob 20.00 ples s skupino Klapa z Brega; v soboto, 30. maja, ob 20.00 ples s skupino Alterego; v nedeljo, 31. maja, ob 18.00 zabavni glasbeni program s skupino Domači zvoki, ob 20.00 ples z ansamblom Nebojsega; v ponedeljek, 1. junija, ob 18.00 glasbeni program s skupino Rock n'Bndime, ob 20.00 ples s skupino Alterego; v torek, 2. junija, ob 19.00 ples s skupino Kraški muzikanti. Odprtje kioskov: ob 18. uri v petek, soboto in ponedeljek, ob 16. uri v nedeljo. »GURNCE - DULNCE« Bazovica 2015, v soboto, 30. maja, ob 17.30 v športnem centru Zarje v Bazovici. Tekmo bo povezoval duo Marucelli & Ar-duini. Nastop navijaške skupine Che-erdance Millenium. Poskrbljeno bo za pijačo in jedačo. JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja v dveh izmenah od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Sesljan-skem zalivu, na sedežu društva. Predstavili bomo jadrnice razreda Optimist in se spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! OBČINA ZGONIK vabi društva, predstavnike kmetijskih, gostinskih in obrtnih dejavnosti ter posameznike, da se v soboto, 30. maja, ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Zgoniku udeležijo informativnega sestanka za ustanovitev krajevne »Pro loco«. JASLI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dija-ski.it. OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega rezervata doline Glinšči-ce, organizira v nedeljo, 31. maja, zadnji brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glinščice« - Dolina Glinščice med apnencem in peščenjakom. Primerjalo se bo apnenčasto krajino hriba Stena z dolino Draga, sestavljeno pretežno iz peščenjaka. Za odrasle in družine (otroci od 8. leta starosti). Zbirališče pred cerkvico na Jezeru. Odhod ob 10.00. Za informacije in prijave info@riservavalrosan-dra-glinscica.it ali na tel. št. 0408329237 (od pon. do pet. 9-13). OBČINE OKRAJA 1.1 Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor ter zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Predvidena delavnica za maj: Rdeči maj. Info na tel. 040299099 (ponedeljek-sobota 8.0013.00). POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it. SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar-Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v nedeljo, 31. maja, svečanost ob 71. obletnici usmrtitve deset obešenih talcev ob 10. uri na travniku pred spomenikom na Proseški postaji. Slavnostna govornika bosta predsednik zahodno-kraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza in predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič. Ko-memoracija bo ob vsakem vremenu. SKD LIPA BAZOVICA organizira drugi pohod z ogledom kamnitih pastirskih hišk na B'zovskem in v okolici v nedeljo, 31. maja. Zbirališče pri naravoslovnem centru v Bazovici ob 15. uri. Pohod traja prib. 3 ure. Vodi Vojko Ražem. LETNIKI 1955 Lonjer Katinara Rovte se dobimo v sredo, 3. junija, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju, da se pogovorimo o praznovanju naše 60-letnice. Info na tel. št. 333-3443017 (Ervin). AŠD SK BRDINA vabi vse člane na redni volilni občni zbor v petek, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38. TPK SIRENA, v sodelovanju z ZSŠDI, vabi na predstavitev knjige »V šoli jadranja - Jadranje na Optimistu«, ki bo v petek, 5. junija, ob 18.30 na društvenem sedežu, Miramarski drevored 32. ZELENA VREDNOST - AcegasApsAm-ga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje vrtnih odpadkov (trava, vejevje, listje, lesni pepel, slama, žagovina, zemlja idr.) v soboto, 6. junija, od 10. do 13. ure in od 14. do 19. ure v Križu, na sedežu civilne zaščite. Vsak bo prejel vrečo 8 kg komposta. SPLOŠNO KMETIJSTVO: v teku so vpisovanja na 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije. Tečaj v priredbi Ad Formanduma bo pričel 8. junija in se bo odvijal ob ponedeljkih in sredah od 18. do 22. ure v Trstu. Za informacije tel. 040-566360 ali info@adfor-mandum.org. OBČINA DOLINA obvešča, da je do torka, 30. junija, potrebno predložiti prošnjo za koristenje šolskih kosil za š.l. 2015/16. Za občinski šolski prevoz pa najkasneje do srede, 10. junija, s predhodno prijavo za koristenje storitve. Obrazci in informacije na www.sandorligo-dolina.it in na Uradu za izobrazbo in šolske storitve na tel. 040-8329281, 040-8329239, po fa-xu na tel. 040-228874 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo od do 12. junija (od ponedeljka do petka, 10.00-12.00; ob ponedeljkih tudi 15.00-16.30) potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve vpisovanja v občinski športni center - kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z AŠD Breg, ki se bo odvijal od 15. do 26. junija za otroke od 6 do 14 let in od 29. junija do 3. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Info na tel. št. 040-8329281/239, scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. ASD CSD SOKOL, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja kamp minivol-leya za punčke in fantke letnikov 2008/2004 v nabrežinski telovadnici od 15. do 19. junija od 8.30 do 13.00. Za info na tel. 348-8850427 (Lajris) ali 040-200941; csdasdsokol@gmail.com. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ organizira pod pokroviteljstvom MIBACT - Nadzorništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramar-skega gradu glasbene poletne centre od 15. junija do 3. julija. Predvidenih je veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6. do 14. leta. Info in vpisnine: na tel. 349-7730364 (Desire) ali 347-1621659 (Mojca), in-fo@accademialiricasantacroce.com. NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 0402171044, 334-1258848 (Ester) 3332939977 (Roberta). NOGOMETNI KAMP od ponedeljka, 15. do sobote, 20. junija, organizira na Proseku F.C. Primorje, namenjen letnikom 2002-2008. Urnik: 8.00-17.30. Poskrbljena malica, kosilo in razne dejavnosti. Info po tel.: 329-6022707 (Roberto), 333-4239409 (Aleksander). SOMPD VESELA POMLAD vabi vse otroke od 5. do 11. leta na celodnevni poletni center Smrkci ustvarjajo (likovna delavnica, plesne urice, igre na prostem, družabne igre, glasbene in kuharske dejavnosti). Od 6. do 10. julija od 8. do 16. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 35. Prijave do 15. junija na vesela.po-mlad@yahoo.it; 335-7869448. TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padriče organizira od 15. junija do 3. julija za-četniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. 389-8003486 (Mara). TPKSIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne tečaje za otroke od 6 do 14 let: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Info in vpisi v tajništvu kluba, Mira-marski drevored 32 (ob torkih 10.0012.00; ob petkih 18.00-20.00), tel. 040422696, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo. Na voljo so tri mesta. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 360 ur. Rok prijave do 19. junija do 14. ure. Informacije na sedežu ZSKD v Ul. S. Francesco 20 (II. nad.) tel. 040635626, trst@zskd.eu ali na ARCI Ser-vizio civile, Ul. F. Severo 31, tel. 040761683. NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.3018.30). Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do 11. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na in-fo@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org. SPDT, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira od ponedeljka, 29. junija, do sobote, 4. julija, planinski tabor za otroke na Planini pri Jezeru nad Bohinjem. Infor in vpis na mladinski@spdt.org ali katjastarec@yahoo.it. POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk, od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Op-čine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj plavanja za začetnike od 3 do 6 let, v okviru poletnega centra v Grljanu, od ponedeljka, 20. do petka, 24. julija, v jutranjih urah. Omejeno število mest. Info in prijave: cen-ter.harmonija@gmail.com ali 3207431637. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040573141) ali na urad@dijaski.it. Prispevki Ob priliki sv. obhajila drage hčerke darujejo starši 200,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na soseda Ladota Mužinovega daruje Margherita z družino 50,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kontovel. V spomin na pokojne Županove iz Medje vasi darujeta Vida in Mirko Pahor 60,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. Igor Rogelja daruje 20,00 evrov za VZPI - ANPI Zgonik. V spomin na Anico Ukmar darujeta Slava in Dušan 30,00 evrov za ŠD Kontovel. t Tiho nas je prezgodaj zapustila naša draga Patrizia Don Piapan Žalostno vest sporočajo mož Fulvio, sin Michael, hčerka Martina, mama Bojana, brat Andrej in sestra Saša z družinama Od nje se bomo poslovili v petek, 29. maja, od 10.00 do 11.00 v kapelici trži-ške bolnišnice. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Ob prerani izgubi drage Patrizie izrekamo Saši in svojcem iskreno in občuteno sožalje. Kolegice Marisa, Rosnima, Magda in Marina Ob nenadni smrti sestre Patrizie izrekamo iskreno sožalje Andreju in družini AŠD SK Brdina Ob izgubi ljubljene sestre izrekamo Saši in družini občuteno sožalje Klekljarice Ob izgubi drage sestre Patrizie izrekamo učiteljici Saši Don občuteno sožalje Vsi na večstopenjski šoli Vladimirja Bartola Starši in otroci Lonjerskega vrtca izrekamo iskreno sožalje učiteljici Saši ob izgubi drage sestre Patrizie Gospa Don, delovni dan ne bo več kot prej, ko smo si ob kavici povedali 'marsikej'. Čisto tiho ste od nas odšli, brez slovesa, zato da bi nam ne delali skrbi, toda za nas ... ne brez velike žalosti. Kolegice in kolegi podjetja GLOBEX GROUP sočustvujemo z vso družino Piapan-Don. Direkcija podjetja GLOBEX GROUP se ganjeno pridružuje svojcem ob prerani izgubi dragocene in nenadomestljive sodelavke Patrizie Don ter izreka najgloblje sožalje. Evelino Mattelig in Aleksander Rustja 8 Sreda, 27. maja 2015 TRST / verona - Odmevna zborovska prireditev V Areni tudi pevke in pevci iz Bazovice Nad 12.000 ljudi je v nedeljo zvečer napolnilo veronsko Areno, kjer se je namesto operne glasbe oglasilo srčno petje zborovskih pevcev iz cele Italije, ki so se spomnili (italijanskega) začetka prve svetovne vojne. 24. maja 1915 je Italija namreč stopila v vojno in letošnja stoletnica je kot nalašč padla na nedeljo. Posrečena kombinacija je naravno klicala po veliki prireditvi, na poseben način v Trivenetu, kjer se je vse začelo. Odgovornost organizacije dogodka je prevzelo združenje zborov Asac v Venetu, s sodelovanjem združenja Usci Furlanije Julijske krajine in deželne federacije Feniarco (poleg pokroviteljstva Občine in Dežele Veneto). Pevci dvestopetdesetih sodelujočih zborov so prihajali iz osemnajstih dežel (sedem jih je bilo iz naše dežele). Množica se je v okviru prireditve razdelila na velike skupine, katerim so pripadali različni deli programa: moški, mešani in mladinski zbor na glavnem odru, zbori na tribunah, »pojoči« gostje v parterju, ki so se lahko pridružili skupnemu petju. Na glavnem odru je v mešani zasedbi sodeloval tudi mešani zbor Lipa iz Bazovice z zboro-vodkinjo Tamaro Ražem Locatelli. Poleg združenih zborov je samostojno nastopil eden najboljših alpinskih zborov, to je zbor SAT iz Trenta. Preko triurna prireditev z naslovom Conto cento canto pace je bila za vse pevce nepozabno doživetje, saj so jim organizatorji ponudili priložnost, da so lahko postali protagonisti enkratnega dogodka v tako prestižnem okviru. Dobra organizacija in primerna izbira zborovodij (ter, seveda, aktivno sodelovanje vseh pevovodij, ki so pripravili svoje pevce za nastop) sta zagotovili kakovostno in zelo sugestivno počastitev obletnice. Kot je poudaril veronski župan Flavio Tosi, dogodek ni častil seveda začetka vojne, ampak je poveličeval mir, s spominom na žrtve absurdnega nasilja in interesov držav, da bi njihova usoda postala svarilo za današnje in bodoče generacije. Celotna prireditev se je odvijala v tem duhu, s protivojnimi besedili v narečju Trilusse in Ruzanteja, ki jih je podal igralec Roberto Pu-liero, z izbiro skladb italijanskih, a tudi nizozemskih in angleških avtorjev. Tudi izvedbi italijanske himne in Verdijevega, že po-narodelega opernega zbora Va pensiero (prva na začetku, drugi na koncu prireditve), sta v petju večtisočih glasov zazveneli z iskrenim domoljubnim predznakom, v hvaležen poklon vsem, ki so za ideal ali dolžnost izgubili življenje v prvi svetovni vojni. »Včasih je dobro, ko ne najdeš besed in raje zaupaš svoje misli glasbi,« je povedal Carlo Pavese, ki je vodil petje zborov na tribunah in skupno petje arene. Posebno odobravanje je doživel nastop enaindvajsetih združenih mladinskih zborov, ki so pod vodstvom Roberte Paraninfo in ob spremljavi orkestra in tolkalne skupine izvedli dopad-ljiv cikel Songs od Sanctuary, prvi del serije Adiemus Carla Jenkinsa. Devetnajst združenih moških zborov pa je pod vodstvom Maria Lanara podalo sklop klasičnih alpinskih pesmi, ki so najbolj prepoznavno vezane na spomin na vojno. Zaključni del prireditve je bil zaupan največji združeni zasedbi na odru, to je bil osemstočlanski mešani zbor, ki je prevzel občinstvo z mogočno izvedbo veličastne Misse Brevis Jacoba De Haane, ob spremljavi godbe Dino Fantoni in pod vodstvom Pasqualeja Velena. Prav gotovo je bila aktivna prisotnost na takem dogodku ena od tistih izkušenj, ki ostanejo zapisane z zlatimi črkami v zborovski poti vsakega amaterskega pevca. Zbor Lipa ni prezrl priložnosti (mašo De Haane so pevci že imeli v repertoarju) in zadoščenje vseh članov je bilo otipljivo pred, med in po nastopu, kot nam je povedala Tamara Ražem Locatelli: »Imeli smo vtis, da smo z vsemi nastopajočimi našli avtentično soglasje v glasbeni govorici in da je počastitev Znamenito Areno je napolnilo nad 12 tisoč ljudi Pevke in pevci Lipe z zborovodkinjo Tamaro Ražem Locatelli v Areni poudarila sporočila miru in sožitja med narodi v univerzalnem jeziku zborovskega petja. Organizacija je bila brezhibna, od prvega sestanka z dirigentom, ki nam je dal navodila za enotni študij, do skupnih vaj v San Vitu in v Trevisu, kjer smo na osnovi že opravljenega dela lahko izbrusili le detajle. Udeležba je bila za nas velika stvar, tudi iz logističnega in finančnega vidika, zato se iskreno zahvaljujemo kulturnemu društvu Lipa in Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki sta nam omogočila to doživetje.« »Osebno pa sem hvaležna vsakemu pevcu za prisotnost in pozornost na pevskih vajah. Potrudili smo se maksimalno, saj je močna motivacija življenjsko potrebna za amaterske zbore. Bil je vrhunec v zgodovini našega zbora, dosežek, za katerega seveda ne nosim vseh zaslug, saj sem poleg ko-laborativnih pevcev imela čudovite sodelavce, ki so prevzeli organizacijo celote. Peti v veronski areni in ob taki priložnosti ni vsakdanja stvar, kar ni banalnost, če upoštevamo, v kolikšni meri taka izkušnja ostane zapisana v srcu in zavesti posameznika in kakšno moč posreduje za nadaljno vztrajanje,« je še dejala zborovodkinja Lipe. Rossana Paliaga kultura - Srečanje v DSI Vsestransko aktivna glasbenica Petra Grassi Petra Grassi je vsestranska glasbenica: pianistka, zborovodkinja, pevka in skladateljica. Doma je iz Slivnega, klavir je študirala na tržaški Glasbeni matici pri prof. Beatrice Zonta. Diplomirala je iz klavirja in glasbene didaktike na tržaškem kon-servatoriju Tartini. Poučuje klavir na Glasbeni matici, velik uspeh pa je dosegla februarja na državnem tekmovanju za zborovske dirigente v Arez-zu, kjer je prejela absolutno prvo nagrado in nagrado za najmlajšo zbo-rovodkinjo. Dekliški pevski zbor Kraški slavček - Krasje, ki ga vodi, je prepričal mednarodno žirijo 13. mednarodnega zborovskega tekmovanja Venezia in musica 2015, saj je prejel zlato priznanje in prvo mesto v kategoriji dekliških zborov, Petra Gras-si pa je prejela posebno nagrado za najboljšega zborovodjo celotnega tekmovanja. Izhodišče za večer s Petro Gras-si, ki ga je priredilo Društvo slovenskih izobražencev, je bila prav zmaga v Arezzu. Pogovor z glasbenico je vodil Tomaž Simčič, nastopila pa je tudi vokalna skupina VIKRA, ki jo sestavljajo dekleta iz Vipave in Krasa in jo vodi mlada, 26-letna skladateljica iz Slivnega. Na drugo državno tekmovanje za zborovske dirigente v Arezzu, ki velja za zibelko polifonije in zborovske glasbe, so se lahko prijavili dirigenti vseh starosti in različnih narodnosti, edini pogoj je bil študij v Italiji. Petra Grassi sklada glasbo za svoje pevke, tam pa je morala prepričati 50-članski zbor odraslih oseb, da je ona najboljša dirigentka. Podčrtala je pozitivno dejstvo, da sta se tekmovanja udeležili dve zamejki, z Matejo Černic in obe sta se uvrstili v finale. Pred samim tekmovanjem so morali naštudirati seznam različnih skladb iz različnih obdobij in le v treh minutah prepričati žirijo. Na začetku jih je bilo dvanajst, nadaljevali pa so v osmih. Zmaga v Arezzu jo bo popeljala na najpomembnejše tekmovanje zborovskih dirigentov na svetu, 8. mednarodno tekmovanje za mlade zborovodje, ki bo potekalo ta četrtek v Turinu v organizaciji Evropskega zborovskega združenja in Feniarco. Na glasbenem večeru je vokalna skupina VIKRA podala najprej renesančno in romantično skladbo, nato dve ljudski v priredbi Ambroža Čopija, zaključila pa je z novostjo, in sicer s skladbo prof. Fulvia Jurinčiča na Kosovelovo besedilo. Petje se je prepletalo s pogovorom o glasbi, kako je tokratna gostja vzljubila klavir, ki je postal njen instrument, pri Kraškem slavčku pa se je z Mirkom Ferlanom navdušila za dirigiranje in korepetirala. Novo izkušnjo ji je nudil APZ Tone Tomšič v Ljubljani, preko katerega je spoznala, kako ti zbo-rovstvo odpre pot v profesionalni svet glasbe, pa tudi Coro giovanile italiano. To je veliko prispevalo k njenemu osebnemu razvoju. Petra Grassi poje tudi v kvarte- Vsestranska glasbenica Petra Grassi tu La rosa dei venti, s katerim nastopa na pomembnejših tekmovanjih. Kljub temu, da je sopran iz Rima, tenor iz Benetk in bas iz Milana, se odlično razumejo in vadijo v Slivnem, saj »če srečaš prave ljudi, je vse lažje«. Po pogovoru o pomenu glasbe danes, o Slovencih in zborovski glasbi ter funkciji zborovskega petja ter dirigiranju otrok (vodi otroški pevski zbor v Trebčah), se je zahvalila Bogdanu Kralju in Glasbeni matici, ki ji vedno z veseljem prisluhne (met). prosek Pobuda Vesele pomladi Mladinski zborovski večer zadovoljil številne poslušalce Mladinski zbori v naši deželi niso zanimivi samo zaradi postopnega razvoja in vedno pogostejših dosežkov, a tudi zato, ker redno iščejo sodelovanja in izmenjave, v odprtem in konstruktivnem duhu. Spodbudni trend je potrdil tudi pevski in glasbeni večer Prijateljski pozdrav poletju, ki ga je opensko društvo Vesela pomlad priredilo v Kulturnem domu na Proseku. Večer, ki je nastal v sodelovanju z zadrugo Prosek Kon-tovel, sta sooblikovala namreč dekliška vokalna skupina Vesela pomlad, mladinski zbor Igo Gruden in še mladi glasbeniki Glasbene matice in SCGV Emil Komel. Take pobude so koristne, ker spodbujajo primerjavo in torej rast, utrjujejo občutek pripadnosti skupnemu prostoru, publiki pa ponujajo vpogled v različne pristope in programe, ki morajo biti za mlade pevce čim bolj raznoliki in povedni. Oba zbora sta se predstavila ravno z raznolikostjo svojih izbir, od priredb ljudskih pesmi do umetnih skladb iz slovenske in svetovne literature ali prikupnih popevk. Oba napredujeta: nabrežinski zbor Mirka Ferlana se uspešno loteva skladb, ki zahtevajo artikulirano in poglobljeno razumevanje strukture in izvedbe, pevke Andreje Štucin iščejo vokalno-instrumentalna (včasih tudi koreografska) soglasja v sodelovanju z glasbeniki kot so tolkalist Lorenzo Dari, večstranski glasbenik Iztok Cergol, pianistka Alenka Cergol (slednja je sodelovala tudi z zborom Gruden). Združena zbora sta na koncu podala še dve skupni pesmi, istrsko ljudsko Dajte dajte in Robertsonovo Sanjam sen. Utrinek s koncerta na Proseku foto damj@n V prisrčen duh in prijetno vzdušje večera so se vživeli tudi glasbeniki osrednjih slovenskih glasbenih šol naše dežele, ki so podali vrsto spevnih skladb. Vsi so bili posredno ali neposredno povezani s pevskima skupinama, saj so igrale članice skupine Vesela pomlad in učenci Mirka Ferlana. Solo ali v duu so nastopili harmonikarja Jure Bužinel in Manuel Persoglia, flavtistki Tjaša de Luisa in Urška Petaros, klarinetistka Mojca Petaros in kitaristka Veronika de Luisa. Večer je bil vključen v program Tedna ljubiteljske kulture Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. (ROP) FANTJE IZPOD GRMADE Zelo živa pevska tradicija v Devinu Fantje izpod Grmade so s koncertom sklenili svojo pevsko sezono. Koncert se je odvijal na sedežu zbora v Devinu, udeležilo pa se ga je lepo število poslušalcev in zvestih prijateljev tega glasbenega sestava. Udeležence je uvodoma nagovorila Nina Pahor, ki je potem predstavila posamezne pesmi na sporedu. Pevci so pod vodstvom dirigenta Hermana Antoniča izvedli naslednje skladbe: Polje, kdo bo tebe ljubil Alojzija Mihel-čiča, Oblaki so rudeči v priredbi Cirila Krpača, Oj, Doberdob Zorka Prelovca, Tan za turškin gričen v priredbi Pavla Merkuja, Škabrijel v uglasbitvi Radovana Kokošarja, Predraga, lahko noč v priredbi Bogdana Pračka in Pobratimijo Vinka Vodopivca. Pevci so ubrano nastopili in si tako zaslužili toplo odobravanje občinstva. Kot je razvidno iz navedenega sporeda, se je sobotni koncert navezal tudi na obeleževanje 100. obletnice 1. svetovne vojne, ki je bila v vaseh pod Grmado posebno kruta. Nastop je bil sorazmerno kratek, a večer se je zavlekel pozno v noč. Fantje so namreč udeležence pogostili z bogatim prigrizkom, od časa do časa pa jih razveselili še s pesmijo iz svojega železnega repertoarja. Obiskovalci večera so si lahko ogledali tudi razstavo stripov Remigia Gabellinija o velikem tolminskem puntu, ki so jo odprli pred dobrim tednom na proslavi ob 40. obletnici postavitve spomenika kmečkemu uporu iz leta 1713 na trgu v Devinu. Razstava bo na ogled do 6. junija. K devinskemu moškemu pevskemu zboru se je v zadnji sezoni pridružilo nekaj mladih pevcev, kar daje poroštvo za nadaljevanje že kar solidne krajevne pevske tradicije. Fantje izpod Grmade bodo namreč prihodnje leto slavili 50. obletnico neprekinjenega delovanja. / TRST Sreda, 27. maja 2015 9 OPČINE - Od petka do nedelje na programu tradicionalna prireditev Pomlad na Opčinah s stojnicami in glasbo NARODNI DOM - Oddelek za mlade bralce Mladi ustvarjalci razstavljajo svoja dela Od petka do nedelje se na Opčine vrača priljubljena prireditev Pomlad na Opčinah, ki prinaša tridnevno praznovanje s tradicionalnimi kraškimi pridelki, glasbenimi in drugimi dogodki. Dogodek pripravlja združenje LAS Kras v sodelovanju s konzorcijem Insieme a Opicina-Skupaj na Opčinah, njegov namen pa je je ovrednotiti kulturne in kulinarične znamenitosti tega kraja. Na stojnicah se bo predstavilo deset kmetijskih podjetij in proizvajalcev, katerih izvrstni izdelki slovijo daleč naokoli. V ponudbo bodo vključili oljčno olje, vino, med, sire, začimbe in cvetje. Dogajati se bo začelo v petek ob 18. uri, ko bodo odprli stojnice na Nanoškem trgu (ob tramvajski postaji). Večer bosta popestrila dva dogodka: ob 19. uri bo nastopilo Godbeno društvo Prosek, ki bo poslušalce zabavalo z bogatim repertoarjem tradicionalnih in popularnih pesmi. Ob 21. uri bo na oder stopila zasedba Balkan Boys, ki igra balkanske melodije v moderni preobleki. Vsi večerni koncerti bodo potekali v ulici Prosecco. Sobotno dogajanje se bo začelo z delavnico o suhih zidovih, ki jo pripravlja Združenja za zaščito Opčin v sodelovanju Znanstvenih muzejev Trst. Vodil jo bo Vojko Ražem (v Ul. Monrupino). Zanimiv je podatek, da bodo v skladu s praznikom tudi openske restavracije in lokali ponujali tradicionalne kraške jedi. LAS Kras bo v večernih urah poskrbel za degustacijo tradicionalnih pridelkov, predvsem oljčnega olja, sira in medu. Večer bo popestril koncert (začetek ob 19. uri), na katerem bosta nastopili Banda Victor Parma in Eusebio Martinelli Gipsy Orkestar. Tramvaj bo vozil tudi v večernih urah, zadnji bo z Opčin odpeljal ob 23.40. V nedeljo bo na programu zadnji praznični dan, ki se bo začel ob desetih z gurmanskim kolesarskim izletom pod vodstvom združenja Pro Loco Trieste. Izlet se bo začel na Škavenci oz. Nanoškem trgu. Popoldne se bodo najmlajši obiskovalci zabavali s poslikavami obraza in čarovnijami, ob 19. uri pa se bo prireditev zaključila s skupino Banda Berimbau. Spomladi je na Opčinah praznično arhiv Pomen suhozidnih gradenj Kraški suhi zidovi niso pomembni samo za krajino in tradicijo, ampak tudi za kraški ekosistem. O tem je bil govor v petek v dvorani ZKB na Opčinah, kjer je v okviru letošnjih prireditev Opčine v cvetju (v imenu Združenja za zaščito Opčin je pozdravil Dario Vremec) predavala trojica predstavnikov mestnih znanstvenih muzejev, in sicer direktor Nicola Bressi ter Deborah Arbulla in Andrea Colla (fotoDamj@n). Deborah Arbulla je obravnavala geološke značilnosti Krasa ter jih povezala s samo gradnjo suhih zidov. O vsem tem lahko marsikaj izvemo tudi ob obisku tržaškega botaničnega vrta. S kraškim kamnom pa so v preteklosti gradili tudi najbolj znane tržaške simbole, kot je fontana štirih celin na Velikem trgu. Nicola Bressi je opozoril, da se znanje, povezano s postavljanjem kraških zidov, naglo izgublja. Ti zidovi so pomembni za okolje, saj v njih iščejo zavetje plazilci, krastače in pupki, »avtohtone živali, na katere bi morali biti ponosni«. Kamniti zidki z osnovo betona pa so škodljivi tako za favno kot za floro. Andrea Colla je poslušalcem pokazal posnetke žuželk, ki živijo v suhozidnih gradnjah. Tudi ob izteku šolskega leta je na Oddelku za mlade bralce NŠK živahno. Danes ob 18. uri bodo v Narodnem domu v Ul. Filzi odprli razstavo ob zaključku ustvarjalne delavnice za otroke od 5. do 9. leta starosti, ki jo je med februarjem in majem vodila tržaška ilustrator-ka ter grafična oblikovalka Dunja Jogan, članica Društva za umetnost Kons. Glasbeni okvir bodo oblikovali dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Na prejšnjem srečanju je pred tedni nastopil barkovljanski par pravljičnih gostov: mama in glasbenica Aleksandra Pertot ter sin in mlad violinist Florjan Suppani (fotoDamj@n). Skupaj sta uprizorila zgodbo Marko DANES IN JUTRI Ljubezenski in šaljivi oglasi Studia Art Studio Art vabi vse ljubitelje mladih in gledališča na ogled premiere z naslovom Ljubezenski in šaljivi oglasi alfresco..., ki je nastala na osnovi literarne predloge Joseja Alon-sa de Santosa. Skupina je s proučevanjem te predstave začela že v lanski sezoni pod vodstvom Sergeja Verča, letos pa je delo nadaljevala pod vodstvom igralca Luke Cimpriča. Osnovna misel postavitve se je v letošnji sezoni razvila v samostojno celoto, ki je po vsebini in postavitvi zelo aktualna, dovolj igriva, humori-stična in seveda tudi izzivalna. Mladi bodo igro predstavili danes in jutri ob 20.30 v prostorih Slovenskega stalnega gledališča, kot vedno pa se bo večer prevesil tudi v prijateljsko druženje. Proti koncu poletja bodo mladi s to predstavo nastopili tudi na festivalu v Mavhinjah, jeseni pa jih čaka vrsta gostovanj v našem prostoru, povabila so prišla tudi iz Slovenije in Koroške. in note. Izbira je bila skoraj obvezna, saj gre za pripoved, v kateri je glasba glavna junakinja. Pravljico Marko in note, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2010, je napisala pokojna Barkovljanka, kulturna delavka Nadja Kriščak. Kaj zmorejo možgani Blaž Koritnik, nevrolog iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, bo drevi ob 20.15 gost Sklada Mitja Čuk. Na sedežu v Proseški ulici 131 bo govoril o spominu, zaznavanju, čustvovanju na predavanju z naslovom Kaj vse zmorejo človeški možgani. Barkovlje nekoč in danes Marinka Pertot in Vladimir Vodopi-vec bosta danes ob 18. uri gosta združenja ARIS (Ul. Moncolano 2), ki prireja pobude za priletne osebe. Govor bo o Barkovljah nekoč in danes. Knjiga Maria Andreoseja V hotelu Duchi dAosta bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Uomini e libri, ki je izšla pri založbi Bompiani. Avtor je Mario Andreose, literarni urednik založbe RCS Libri, z njim se bo pogovarjala Tatjana Rojc. Sardos Albertini o fojbah Odv. Paolo Sardos Albertini bo danes ob 17.30 predaval o fojbah in ekso-dusu na ljudski univerzi v Ul. Torre-bianca 22. Obravnaval bo raziskave Williama Klingerja, ki je pred meseci umrl v New Yorku. ZNANOST IN ŠOLSTVO - Na univerzah v Trstu in Vidmu se je v ponedeljek zaključil Flash Forward Mladim pomagali odkriti pravo nagnjenje Višješolci iz FJKpreko videokonferenc sledili predavanjem na znanstveno in humanistično tematiko - Nagrajevanje sočasno v Trstu in Vidmu - Med nagrajenci tudi dijaki Liceja Franceta Prešerna Trideset odstotkov mladih, ki se vpiše na univerzo, po prvem letu opusti študij oz. spremeni prvotno izbrano študijsko smer, zato je še kako potrebna orientacija, da mlad človek odkrije to, kar ga zares zanima oz. spozna, kakšne možnosti na področju zaposlovanja nudi določen študij. Od tod projekt Flash Forward, ki so ga s prispevkom Dežele Furlanije Julijske krajine že tretje leto priredile univerzi v Trstu in Vidmu, visoka šola Sissa in Mednarodni center za teoretsko fiziko v sodelovanju s številnimi višjimi srednjimi šolami v FJK. Sprva je bil projekt mišljen kot promocija izbire študija znanstvenih predmetov, zato so bile tudi teme bolj znanstvene, zdaj pa so ga razširili tudi na humanistično področje in je v prvi vrsti namenjen preprečevanju osipa populacije univerzitetnih študentov preko spodbujanja in ozaveščanja o pomenu pravilne izbire študija, ki naj bo upoštevala nagnjenje mladih in možnosti zaposlitve. Letos je pri projektu sodelovalo deset višjih srednjih šol in ena večstopenjska šola, ki delujejo v pokrajinah Trst in Videm. Dijaki omenjenih šol so s pomočjo vključenosti v omrežji Lightnet in Garr, ki omogočata računalniško povezavo s krajevnimi in vsedržavnimi znanstvenimi, izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami oz. organizacijami, preko vi-deokonferenc sledili predavanjem univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev na najrazličnejše tematike, potem pa so morali na postavljena vprašanja pripraviti odgovore v obliki raziskave. Dijaki, ki so pripravili najboljše odgovore, so bili tudi deležni nagrad, ki so jih v ponedeljek dopoldne podelili na zaključnih prireditvah, ki sta sočasno in v video povezavi potekali na univerzah v Trstu in Vidmu ob prisotnosti predstavnikov organizatorjev, krajevnih uprav in sponzorjev. Nagrade so tako v Trstu prejeli Daniele Plesnik in Gabriella Sarti z liceja Galilei, Marianna Corsano in Alessandro Goina z liceja Oberdan, dalje peti razred smeri uporabnih znanosti z Liceja Franceta Prešerna (nagrado so dvignili Sara Malalan, Martina Furlan in Erik Gregori), 4.G razred liceja Petrarca, Giovanni Tommasini iz 5.AB razreda in drugi razredi zavoda Volta in Večstopenjska šola Campi Elisi. V teku so že priprave na prihodnjo izvedbo projekta Flash Forward, ki bo potekala v znamenju nekaterih novosti, od katerih je verjetno najpomembnejša ta, da bodo nekatera predavanja tudi v angleščini, da bi pobuda pridobila tudi bolj mednarodni pomen. Ivan Žerjal Dijaki Prešerna: zadovoljstvo, a tudi mešani občutki Kot že rečeno, so med nagrajenci letošnjega projekta Flash Forward tudi dijaki Liceja Franceta Prešerna, ki pri projektu sodeluje že od vsega začetka. Dijaki (poleg obeh znanstvenih so sodelovali tudi predstavniki klasične smeri) so v aprilu preko videokonfe-rence sledili štirim predavanjem: eno se je nanašalo na svetovni splet, drugo na človeški genom, tretje na post-kolonialno književnost, četrto pa na lik Antigone. Profesorji so predavali iz svojih kabinetov, dijaki pa so jim preko računalnika sledili v svojih razredih, na koncu pa so se morali pripraviti, da odgovorijo na določena vprašanja. Med temi so bili tudi dijaki petega letnika smeri za uporabne znanosti, ki so sledili predavanju prof. Adama Pia D'Adama o različicah v človeškem genomu in o tem opravili raziskavo, kjer so se osredotočili na morebiten vpliv teh različic na razvoj bolezni, kot sta npr. virus HIV in Hun- tingtonova bolezen (gre za gensko bolezen). Nagrado so v spremstvu prof. Valentine Korošec včeraj dvignili dijaki Sara Malalan, Martina Furlan in Erik Gregori (na sliki FOTO DAMJ@N na skrajni desni), ki pa imajo o projektu mešane občutke. Po eni strani so na predavanjih izvedeli za stvari, za katere v šoli po navadi ne slišiš, po drugi pa bi zadevo s tehničnega vidika lahko izboljšali, saj se je povezava večkrat prekinila, pravijo Sara, Martina in Erik, ki bi vsekakor dali prednost predavanjem, na katerih bi bili profesorji fizično prisotni. Načrti pobudnikov o uvedbi pre- davanj v angleščini pa vzbujajo skrb in bojazen pred morebitnimi težavami. Učenje po t.i. metodi CLIL, ki predvideva pouk enega od predmetov v angleščini oz. tujem jeziku, namreč na li-ceju ni še v polnosti steklo, ker se osebje še izobražuje. (iž) 1 G Sreda, 27. maja 2G15 KULTURA / Tatjana Rojc in Fulvio Salimbeni fotodamj@n GM IN LJUBLJANSKI KONSERVATORIJ Glas violine v muzeju Schmidl KNJIŽEVNOST - Tatjana Rojc v prostorih krožka Generali Srečanje o Alojzu Rebuli na pobudo Združenja Dante Alighieri »Iskanje vzporednic med Dantejem in Alojzem Rebulo ni naključno. V letu, ko poteka sedemstopetdeseta obletnica rojstva velikega italijanskega pesnika, bi se rada spomnila tistih evropskih krščanskih korenin, ki jih Rebula pooseblja in ki so seveda zaznamovale tudi Danteja.« Tako je profesorica Tatjana Rojc v ponedeljek popoldne pozdravila publiko, ki se je v prostorih krožka Generali zbrala, da bi proslavila že tradicionalni dan, posvečen italijanskemu pesniku. Tržaški odsek združenja Dante Alighieri, ki se trudi, da bi širilo italijansko kulturo v svetu, ima novega predsednika, zgodovinarja Fulvia Salimbenija. Ta pa se je letos odločil, da bo dan združenja Dante Alighieri posvečen Slovencem. Salimbeni se je uvodoma pritožil nad klavrnim stanjem italijanskega jezika na naših univerzah. »Angleščina postaja iz dneva v dan glavni jezik na univerzah, v njej poteka vse več tečajev, nivo znanja italijanščine med študenti pa je vedno nižji. Združenje Dante Alighieri se trudi, da bi zaščitilo italijanski jezik tako v šolah kot na univerzah.« Poslušalce je nato pozdravil tudi tržaški občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari. Profesorica Rojc se je posvetila vprašanju etike in krščanstva v slovenski književnosti. Najprej je govorila o Brižinskih spomenikih in njihovem izrednem pomenu za slovensko kulturo ter se nato navezala na Primoža Trubarja in njegova prevoda knjig Katekizem ter Abecednik, ki sta dokončno postavila slovenski narod na evropski zemljevid. Tržaška literarna kritičarka je glavnino svojega predavanja posvetila Rebuli, njegovemu opusu ter odnosu do krščanske vere. Ta pride posebno do izraza v romanu V Sibilinem vetru. Rebula je med drugim tudi pomemben dantolog in ima Danteja za enega svojih duhovnih očetov. »V Šem-polaju rojeni pisatelj je po mojem mnenju intelektualec evropskega duha, velik pisatelj, človek izrednega uma, ki je s svojimi deli postavil pod drobnogled tako tragedijo posameznika kot celotnega človeštva.« Profesorica Rojc je nato omenila kar nekaj slovenskih literatov in prevajalcev, ki so se v prejšnjih dveh stoletjih ukvarjali z Dantejem, na primer Alojzij Res, Matija in Janez Čop, Oton Župančič, Josip Debevec, Ciril Zlobec in Andrej Capuder. RD RAZPIS Mednarodna nagrada Maks Fabiani Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije je razpisalo nagrado za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja za obdobje 2005-2015 na območju Slovenije ter sosednje Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske. Nagrada je letos, v Fabia-nijevem letu, prvič mednarodna. Razpis je odprt do 15. septembra, podelitev bo predvidoma 24. oktobra v Štanjelu. Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije je nagrado razpisala v sodelovanju z Ustanovo Maks Fa-biani, ministrstvom za kulturo ter ministrstvom za okolje in prostor. Nagrada Maks Fabiani se sicer podeljuje bienalno od leta 2005. Doslej so jo podeljevali le za območje Slovenije. NOVA GORICA - Nagrada treh gledališč Tantadruj za življenjsko delo igralki Teji Glažar Slavnostna podelitev bo v petek - SSG kandidira s tremi predstavami Peta slavnostna podelitev primorskih gledaliških nagrad Tantadruj bo v petek v novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču. Nagrado za življenjsko delo je žirija tokrat podelila igralki Teji Glažar iz SNG Nova Gorica, medtem ko prejemniki nagrad za igralski in gledališki dosežek ostajajo skrivnost do petkovega večera. Na dogodku, ki se bo začel ob 20. uri, bo ansambel SNG Nova Gorica z orkestrom Nova uprizoril koncert poezije Postani obcestna svetilka Srečka Kosovela. Pred petimi leti so takratni umetniški vodje treh primorskih gledališč (Ira Ratej - SNG Nova Gorica, Primož Bebler - SSG Trst in Katja Pegan - Gledališče Koper) dali pobudo o skupni primorski gledališki nagradi, s katero bi ovrednotili delo vseh treh ustanov in nagradili njihove najboljše ustvarjalce. Nagrado so poimenovali po literarnem junaku Cirila Kosmača. Pobuda se je prijela, tantadruji so bili rojeni. »Predvsem pa smo zelo nazorno hoteli pokazati, da Primorci delamo skupaj. Da smo v gledališkem prostoru v Sloveniji nadvse prisotni,« poudarja Katja Pegan, direktorica in umetniški vodja Gledališča Koper. »Nagrada tantadruj je nastala z jasnim namenom: da bi ovrednotili tale prostor, ki je zelo kakovostno obrobje slovenskega gledališkega prostora,« pa poudarja Rossana Paliaga iz SSG Trst. Letos je žirija (Dušan Mlakar, Marij Čuk in Majda Suša) nagrado za življenjsko delo prisodila Teji Glažar, dramski igralki, ki je že skoraj 50 let članica novogoriškega gledališča. V dolgoletnem ustvarjanju je oblikovala več kot sto trideset vlog v gledališču, poleg tega pa je sodelovala še pri filmih, televizijskih dramah in nadaljevankah. Glažarjeva tako se pridružuje četverici prejemnikov tantadrujev za življenjsko delo v preteklih letih: Mariu Urši-ču, Stanetu Lebanu, Zdenki Lovec in Antonu Petjetu. Skulptura, ki jo bodo podelili Glažarjevi, je delo novogori-škega kiparja Damjana Komela. Člani žirije za nagrado za najboljši igralski dosežek in nagrado za najboljši gledališki dosežek - Milena Zupančič, Ana Perne in Gregor Butala - so letos izbirali med enajstimi nominiranimi predstavami. S tremi predstavami kandidira SGG Trst (Čarobna gora, Trst, mesto v vojni in Hlapci), SNG Nova Gorica s petimi (Nora Gregor - Skriti kontinentspomina, Zmaj, Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frankfurtu, Tartuffe in Gospa Bovary), s tremi pa Gledališče Koper (Dva, Švejk in Kontra demokraciji). Komisija bo nagrajence razgrnila na petkovi slavnostni podelitvi. Nagrada treh primorskih povezanih gledališč odmeva tudi v slovenskem prostoru. Peganova poudarja, da je ministrstvo za kulturo pred petimi leti nagrado Tantadruj prepoznalo kot nekaj pomembnega, na prvi podelitvi v Trstu je govorila tedanja ministrica. »Preveval nas je optimizem. Ampak stvari so počasi zvodenele,« je včeraj v Novi Gorici spomnila Peganova in nadaljevala: »Že lani ni bilo v Trstu nikogar z ministrstva, ki bi nagovoril zbrane oziroma, da bi ovrednotil to naše delo in nagrade. Mislim, da nas to čaka tudi letos. Človek je lahko primerno užaljen, če se Primorsko razume samo kot neko vojno krajino, v kateri bodo ljudje umirali zato, da bodo ohranjali svoj jezik in s tem avtonomnost cele države. Težko je razumeti, ko se nas spomnijo ob velikih proslavah, kot je bilo letos, ko pa se praznuje našo ustvarjalnost, kulturo, ko bi bil potreben en pogled, fokus na to delov, v tej isti "vojni krajini", takrat pa nikogar več ni. Primorci bomo morali ugotoviti, da nismo le neskončno trmasti, vztrajni, močni in svobodni, temveč da smo ravno zaradi tega mačehovskega odnosa do nas točno to, kar si ne bi nikoli mislili, da smo: reveži, ki se ne znamo postaviti zase.« Katja Munih Zadovoljstvo nastopajočih Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl je že večkrat gostoval glasbene dogodke, ki jih je organizirala šola Glasbene matice: palača Gopčevic je res primeren okvir, čeprav je dvorana nekoliko majhna in vse premalo zaščitena pred zunanjim hrupom, kljub temu pa je Glas violine-to je bil naslov nastopa učencev profesorja Armina Seška, ki z mojstrom študirajo na GM in ljubljanskem konservatoriju- privabil polnoštevilno občinstvo. Srbski pedagog ni skrival svojega ponosa nad uspehi, ki so jih njegovi varovanci prejšnji teden poželi na mednarodnem tekmovanju v Sremski Mitrovici: dvojčka Vanja in Max Zuliani (pianist študira na GM pri prof. Tamari Ražem) sta osvojila prvo mesto, prav tako sta slavili dvojčici Kaja in Ana Sešek, hčerki odličnega pedagoga, Ana je poleg nagrade v duu osvojila tudi prvo mesto kot posameznica, Natalija Tripkovic pa drugo. Nagrajenci so oblikovali zadnje tri točke pestrega, privlačnega, pa tudi zahtevnega programa, ki ga je otvoril duo, ki ga sestavljata Carolina Riccobon in Florjan Suppani. Kultiviran zvok ter umirjeno ravnovesje sta mlada violinista pokazala v Narodnih spevih Miroslava Šlika in Cantabile iz Dvanajstih duetov op.49 Reinholda Gliera, lepo sta se ujela tudi v bolj živahnem Zboru lovcev iz opere Der Freischütz Carla Marie von Webra. Dvanajstletna Sara Schisa je tudi v tem šolskem letu požela vrsto nagrad na mednarodnih tekmovanjih ter je svoj talent in muzikalnost potrdila v Legendi op.17 Henryka Wieniawskega ob brezhibni in ekspresivni spremljavi prof.Beatrice Zonta. Emanuela Colagrossi je okusno in dovršeno podala Romanco andaluso op.22 Pabla de Sarasateja ob spremljavi prof.Zontove, nato sta nastopila dvojčka Vanja in Max Zuliani, ki sta pred uspehom v Sremski Mitrovici slavila tudi na tržaškem tekmovanju Dante. Prvi stavek Sonatine v G-Duru op.100 Antonina Dvoržaka sta brata odigrala z odločnostjo, pa tudi s smiselno izoblikovanim občutkom za fraziranje, ki lepo obeta za nadaljni razvoj sodelovanja. Interpretativno zrelost, sočen zvok in brezhibno tehniko je pokazala Natalija Tripkovic v Nigunu Ernesta Blocha, čigar otožni melos je lepo izpostavila tudi pianistka Beatrice Zonta. Dvojčici Ana in Kaja Sešek sta sklenili nastop z izredno zahtevno Pas-sacaglio Georga Friedricha Haendla v Halvorsenovi priredbi, pravi virtuozni podvig, ki sta ga sestri odlično izpeljali, svoje odlike pa pokazali tudi v Prostosrdačnih duetih Aleksandra Obradovi-ca. Ravnatelj GM Bogdan Kralj se je upravi muzeja zahvalil za gostoljubnost, občinstvu za prisotnost ter napovedal zaključne Akademije GM, ki se bodo pričele to soboto, 30. maja ob 20.30 v cerkvi Sv. Silvestra. Katja Kralj fotodamj@n PALAČA GOPČEVIC - Sechs Klavierstücke Umetnost za vse čute Mira Fabjan predstavila svoje transkripcije Schönberga, nastopila tudi Franko Vecchiet in Vesna Guštin Delo učencev konservatorija, predvsem na področju »teoretskih« predmetov, težko najde pot do odra in obširnejšega vrednotenja. Mira Fabjan, učenka Fabia Niederja v razredu orkestracije na tržaškem konservatoriju, pa je s priznanim mentorjem našla zelo kreativen način za vrednotenje svoje transkripcije Schönbergovih Sechs Klavierstücke op.19. Transkripcija je postala namreč koncept, ki se je širil na druge umetnosti in »čute«, saj se je glasba povezala z likovno in kulinarično umetnostjo na prireditvi, ki se je odvijala v četrtek v palači Gopčevic. Lepo število prijateljev omenjenih umetnosti se je zbralo v dvorani Bazlen, kjer so bili vsi deležni zvočnih, vizualnih in »okusnih« doživetij. Fabio Nieder je na začetku pojasnil vlogo transkripcije v zgodovini glasbe, pomen različnih plasti, skozi katere osnovni predmet lahko doživi velike preobrazbe, ki postavljajo v stik različne avtorje, obdobja in stile. Schönbergov sklop je v izvirni obliki izvedel pianist Davide Coppola, nakar se je publika lahko zamislila v postopek transkripcije s poslušanjem različice, ki jo je za instrumentalno skupino napisala Mira Fabjan. Transkripcije so evidentirale melodične linije in so jih interpretirale z barvami zelo različnih glasbil. Gre za »male skladbe z velikimi zahtevami«, kot je povedala sama avtorica transkripcije, ki je skupino učencev konservatorija tudi vodila. Temeljni koncept se je razvil tudi v sinestezi-jah glasbe in slikarstva, ki so zaznamovale umetnost na začetku dvajsetega stoletja. Franko Vecchiet in Pa-trizia Bigarella sta interpretirala temo s spreminjanjem položaja in orientacije »ritmične serije« geometričnih oblik z dvojnim obrazom in sta se ob tem igrala s stili in citati: Mondrian, Kandinskij, Bauhaus, ruski konstruktivizem. Samo kdor ustvarja nima Glasba in kulinarika v palači Gopčevic fotodamj@n obraza, je povedal Vecchiet, zato sta oba umetnika med performansom nosila anonimno belo masko in pustila glavno vlogo svojim transkripcijam, ki posnemajo preteklost skozi filter sodobne govorice. Kot je povedal Nieder, imajo tudi skladbe določen okus, kompozicija pa mora imeti svoje recepte, zato je bil sklepni del prireditve posvečen enogastronomiji. Glasba in kulinarika sta zelo kompatibilni (Rossini do-cet) in Vesna Guštin je glasbenica, ki pozna skrivnosti kulinarične umetnosti, »v kateri najdemo konsonance in disonance vonjav in okusov, kot tudi veliko variacij in transkripcij«. Iz tradicije pa izhaja vse, zato je Guštinova ustvarila posebne kombinacije tipičnih jedi in vin z nekaterimi od Schonbergovih miniaturnih klavirskih skladb: sir Zidariča, olje Kocjančiča, fanclji z dušo, vino Boleta in Kocjančiča, nazadnje zavitki z marmelado ob domačem, teranovem likerju. Celotna prireditev bo doživela ponovitev, ki bo hkrati otvoritev Festivala kitare Kras, in sicer 16. junija v Kraški hiši v Repnu. ROP / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 27. maja 2015 11 O NAŠEM TRENUTKU Je Dobra šola demokratična? Ace Mermolja Odločil sem se za zapis o šoli, ker je v teku obširna, večkrat kaotična in de-magoška razprava o šolski reformi, ki jo je pričela oblikovati Renzijeva vlada. Poslanska zbornica je sprejela prvo besedilo, sedaj bo na vrsti razprava v senatu, kjer si lahko pričakujemo najostrej-še bitke, spremembe in kak tehtnejši kompromis. Vsaka sprememba besedila v senatu bo vrnila tekst v ponovno razpravo v parlament . Pred pričetkom novega šolskega leta pa bi šolski svet potreboval jasno sliko o novi šoli. Ne bi se spuščal v podrobnosti reforme. Ugotavljam dvoje: Renzi je veliko dal na reformo šole in jo je postavil v središče lastnega vladnega programa. Razpravo o dobri šoli je odprl pred meseci in ni taktiziral z datumi. Pred deželnimi volitvami bi si lahko prihranil kopice protestnih shodov in vse pustil za predbožični čas, kot je bila to itli-janska navada. Renziju je treba priznati vsaj pogum za tveganje. Predlagana reforma je sprožila val protestov s strani sindikatov, dela profesorjev in študentov. Tej gužvi se je pridružil čisto političen in celo medoseb-ni spor v Demokratski stranki, ki s šolsko problematiko nima nič kaj opraviti, a tli od dneva, ko je Renzi prevzel v vladi mesto Lette. Bitka v DS odpira vprašanje primarnih volitev, ki potrebujejo zakonske in ne le strankarske normative. V stranki priznajo izid volitev samo zmagovalci. Vrnimo se k šoli. Javna šola je bistvena novost moderne države in nacije, ki sta se oblikovali po francoski revoluciji in po pomladi narodov. Šola se nujno spreminja in prilagaja časom, zahteva občasne reforme in nove pristope. Obenem je kompleksen organizem. Boljša ali slabša šola je mešanica materialnih sredstev in torej javnih financ, organizacije sistema in dela ter končno ali najprej pregled vsebin. Osnovni "predmet" šole niso tkanine, železo ali stroji: so ljudje, naši otroci in z njimi bodočnost družbe. Vzgojo in znanje posredujejo otrokom in nato najstnikom in zrelim dijakom starejši učitelji in profesorji, ravnatelji, skratka, ljudje, ki morajo nujno imeti več znanja, izkušenj in širše poglede na življenje od madih, ki komaj vstopajo v svet. Šole ne oblikujejo le zakoni, ampak je v njej življenje z dobrimi in slabimi lastnostmi. V šoli je družina s svojimi krizami, so množična kultura, mode, navade, življenski stili, socialne razlike, mestna središča in periferije, mediji, internet, smartfoni, pisani nahrbtniki, superge, nike in šolski dnevniki s sliko Valentina Rossi-ja. Vse to je šola. Vsaka šolska reforma je nujno praktična, obenem pa izraža kulturne, politične in ideološke poglede. Ker se šolski sistem dotika velikega števila ljudi, sproža reforma tudi preživetvene spore, vprašanje izobrazbe in dela. Ko sem bil jaz mlad učenec, so nekateri profesorji prišli do pokoja, ne da bi imeli zaključene univerze. Danes se pred šolskimi vrati tre na desettisoče in sto-tisoče univerzitetnih "dr.", ki si od življenja pričakujejo neko stalno zaposlitev. Ko vlada obljubi 160.000 avtomatičnih zaposlitev, je za srečneži še na-kaj sto tisoč ljudi, ki jim je usoda neznana. Ob socialni stiski ostaja odprto vprašanje, če je šola največji in najprimernejši bazen za množičen sprejem določene intelektualne sile, ki ne najde v družbi izhoda iz prekarnosti. V tem vozlišču sem si postavil morda obstransko vprašanje: je dobra šola nujno demokratična? Šolska ideologija Renzijeve vlade ima določeno smer in ni amorfna. Gre za šolo s poudarjeno avtonomijo, kjer naj imajo dobri profesorji več, slabši pa manj. V avtonomnih enotah izstopa oseba ravnatelja, ki ima povečane pristojnosti, kot je to praksa v vsakem normalnem podjetju. Šola ni normalno podjetje, ker ima opravka najprej z ljudmi, z njihovo vzgojo in pripravo. Je pa jasno, da se avtonomija brez hierarhije pri pristojnostih in odgovornostih spremeni v anarhijo ali v preživetveni sistem, kjer določajo življenje in delo ljudi točke, službena leta, avtomatična napredovanja in njim odgovarjajoči mikrobni poviški plače. Dijaki pa naj v tem sistemu v ogromni večini izdelujejo s povsem povprečnim trudom. Z lahkoto naj pridejo celo do naziva "doktor" ker v konkretnem življenju velja le, če si zdravnik, nato inženir in morda odvetnik. Tako je v Italiji danes, kar ustvarja navidezno demokracijo in enako možnost do študija, kar je v resnici prevara. Ob zaključku degenerativnega procesa povprečnosti se na tisoče mož-kih in žensk gnete pred šolskimi vrati, da se tja povrne v vlogi profesorja. Seveda ni to noben sistem. V debato sem vnesel vprašanje o dobri šoli in o demokraciji, ker se mi pot do znanja ne zdi nek demokratičen proces, ampak pot, ki ob talentu zahteva tudi disciplino, trud in delo. V anarho-individualistični družbi se mi zdi rigoroznost študija obenem najboljša vzgoja za to, da razumemo pomen svobode in obenem pomen njene razsvetljenske definicije, ki začrtuje meje svobode tam, kjer slednja ogroža svobodo drugega. Pa tudi Roza Luxemburg je zapisala trajno pravilo o tem, da je "svoboda tistega, ki misli drugače'. Pri tem pa bi bolj kot "drugače" osredotočil pomen besede misliti. Znanje je mišljenje in mišljenje potrebuje znanje. Brez tega ni svobode. Iz vseh teh razlogov imamo mnogi v najlepšem spominu najbolj kom-petentne in stroge profesorje. Spominjamo se strogih ravnateljev, vendar z rezervo, da se strogost vodje ne opja z voljo do moči, ki v šoli nima ne razlogov in ne ciljev. V šoli ima ravnatelj malo možnost, da postane diktator, čeprav se lahko podobno obnaša, kar ni cilj Renzijeve reforme, je pa ena izmed človeških možnosti in variant. Menim, da dobra šola ni nujno demokratična, kar ne pomeni, da ne spoštuje človeka in še posebno mladih. Ne more pa biti tolerantna do doleče-nega obnašanja, navad, razvad, lenobe in prepotence. V šoli, kjer med poukom letijo pod stropom učilnice papirnata letala in kjer skupinica bruhne v brezvezen smeh, ne bo nič kaj dro-brega zrastlo. Tu postane šola resnično družbena diskriminanta. Učenci in dijaki bogatih bodo šli v elitne šole, kjer domuje, ob redu in delu, prepričanje, da čaka dijaka in študenta po študiju zasluženo in dobro plačano delo. Recimo, da naj bi to veljalo za vse, ki si resnično želijo študija. Šoloobvezni dijaki pa naj postanejo dobri državljani z delom, ki bo imelo isto dostojanstvo, kot ga ima danes zdravniški poklic, ki je na vrhu vseh lestvic. Naj zaključim: demokracija potrebuje dobro šolo, šolanje pa ni nujno skupščina mnenj, razprav in volitev. Šola naj bo raje svet kompetenc: spremeniš, ko znaš. Šola naj ne bo niti bazen prekarnosti in njen generator, čeprav ni nujno, da se gnetejo na višjih stopnjah tudi mladi, ki jim študiji smrdi. Če ima Renzijeva reforma ta cilj, bo koristna, drugače bo le dodaten popravek na klo-potajočem stroju, kot je to bilo že toliko italijanskih šolskih reform. JEZIK NA OBROBJU Ze več let vsak teden opozarjam na večje ali manjše napake in neustrezne izraze, ki se kar mimogrede znajdejo tam, kjer bi jih najmanj pričakovali. Stalno prepletanje dveh jezikov na stičišču dveh narodov je objektivna nujnost, ki se ji ne moremo izogniti. Še prav posebno je na udaru manjšinski jezik, pri nas slovenščina. Zato je vse prej kot lahko napolniti od 20 do 30 strani našega tržaškega dnevnika s članki, ki bi bili vsebinsko in tudi jezikovno na višini. Marsikateri bralec ne ve, da je v uredništvu vsak dan več kot polovica stolov praznih. Novinarski kader je namreč skrajno skrčen. V takih razmerah je treba poiskati tudi zunanje sodelavce. Iz Slovenije zapolni vrzeli STA, ki jo je povrhu vsega treba plačati, zato je prava sramota, če objavlja uradna slovenska tiskovna agencija svoja poročila v jeziku, ki ji večkrat ni v čast. Zanimivo je, da takih poročil ne najdemo v ljubljanskem Delu, tam je jezik neprimerno boljši, kar pomeni, da STA ni na njihovem plačilnem seznamu. Vse kaže, da se bolj zanesejo sami nase. Težave pa imamo tudi z neposrednimi sosedi. Iz Nove Gorice in Vipavske doline prihajajo taki dopisi, da bi se moral človek včasih kar zjokati. Nekdaj zelo pomembno mesno podjetje MIP iz Nove Gorice, je zaradi krize že pred petimi leti (l. 2009) zašlo v težke finančne težave, ki jim je sledil stečaj. Nekdanji v Mipu zaposleni so se znašli brez plač in z neplačanimi prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Stečajni upravitelj se je trudil, da bi zbral potrebni denar za vsaj delno poplačilo delavcev. Poročilo o prvih izplačilih je objavil tudi naš dnevnik. Tam je bilo zapisano: »Skupno bodo opravili za 1,4 milijona evrov izplačil.« Ali je mogoče, da dopisnik ne pozna glagola izplačati, da bi napisal preprosteje: »Skupno bodo izplačali 1,400,000 evrov.« Nepotrebni predlog za 1,4 je zelo verjetno »skočil« iz italijanskega jezika. Napisan je kar večkrat. Doslej nisem še nikjer brala, da slovenske blagajne »opravljajo izplačila«, kakor tudi ne, da je obrat vzdrževan v obratujočem stanju«. Nič ni narobe, če pišemo o obratovanju kakega podjetja, tudi Mipa, skoraj nesprejemljivo pa je, če poročevalec zapiše: »Sicer pa je že od začetka stečaja obrat vzdrževan v obratujočem stanju, zato je bilo treba poskrbeti za financiranje tega vzdrževanja.« Ponavljanje podobnih izrazov (obrat, obratujoče; vzdrževan, vzdrževanje v istem stavku) kaže na slabo obvladanje stilistike; dober stil in jezik pa sta osnovno orodje vsakogar, ki se želi posvetiti novinarskemu poklicu. Naša dopisnica iz Nove Gorice bi morala napisati: »Mip, kljub stečaju že ves čas obratuje. Z najemnino posameznih obratov pokrivamo stroške vzdrževanja.« V pogovoru ali intervjujih slišimo marsikaj, kar ni primerno za dobesedno objavo, zato poročevalec nerodno izražanje popravi. Zelo natančen pa mora biti pri uradnih izjavah državnikov ali politikov, ko bi lahko imela vsaka spremenjena beseda težke posledice. Ko je SLORI pred nekaj leti v knjigi v nesprejemljivem pogovornem jeziku objavil izjave učiteljev, ki poučujejo v tečajih slovenščine, sem sama pri sebi rekla: »Gorje, kako je mogoče, da pošiljajo take ljudi poučevat slovenski knjižni jezik?!« Ko časopis izbira zunanje sodelavce, bi moral biti strožji. Lelja Rehar Sancin idrija - Jubilejni koncert 30. maja na gradu Častitljiv 350-letni jubilej idrijskega Godbenega društva Desno idrijski pihalni orkester v današnjem sestavu, spodaj ob koncu 19. stoletja IDRIJA - Godbeno društvo rudarjev Idrija, ki velja za najstarejše godbeno društvo v Evropi, bo z velikim slavnostnim koncertom nastopilo 30. maja na dvorišču idrijskega gradu V letošnjem letu Godbeno društvo rudarjev Idrija praznuje 350-letnico delovanja. Dasiravno zgodovinsko gradivo o samem nastanku idrijske godbe še vedno ni temeljito raziskano, pa po podatkih WASBE (World Association for Symphonie Bands and Ensembles) velja, da gre za najstarejšo godbo ne samo na širšem slovenskem prostoru, temveč v celotni Evropi. Praznovanje visokega jubileja se je že obeležilo s tra- dicionalnim promenadnim koncertom, ki je potekal na predvečer praznika dela na Mestnem trgu v Idriji. V tem sklopu je vse do meseca oktobra na ogled tudi fotografska razstava godbe, delo fotografa Roberta Zabukovca. Vrhunec letošnjega praznovanja pa bo zaznamoval velik slavnostni koncert, ki bo potekal 30. maja na dvorišču idrijskega gradu. Godbeniki bodo zaigrali svoje najboljše skladbe minulih 15-ih let, predstavili se bodo številni solisti, med gosti pa bosta nastopila domačina, priznani in uveljavljeni idrijski orgličar Miro Božič in sopranistka Elvira Hasanagic, ki je leta 2011 debitira- la v berlinski Staatsoperi. Na koncertu bodo premierno zaigrali tudi kompozicijo Triluna 350, ki jo je domačin Aldo Kumer napisal posebej za to priložnost, skladatelj pa bo pri izvedbi tudi aktivno sodeloval. Koncerta se bo udeležil tudi legendarni slovenski glasbenik Mojmir Sepe, godbeniki pa bodo med drugimi izvedli tudi dve njegovi skladbi. Ob tej priložnosti bo predstavljen tudi zbornik, ki je nastal ob 350-letnici idrijske rudarske godbe. V njem je prikazana bogata zgodovina in pomen godbe, predstavljeni so številni intervjuji s preteklimi in sedanjim dirigentom, mnoga gostovanja ter prikazane nekatere podrobnosti o dogajanju godbenikov in godbe, tako v preteklosti, kot tudi danes. Zbornik si je svojo podobo izposodil pri notnih knjižicah (pihlcih), ki jih godbeniki uporabljajo za igranje na priložnostnih nastopih in med korakanjem, uredila pa ga je Tina Benčina. Za vse zamudnike slavnostnega majskega dogodka pa velja izpostaviti še prihajajoče dogodke, ki bodo potekali v jubilejnem letu idrijske godbe na pihala. V začetku junija se bodo godbeniki predstavili na Expu 2015 v Milanu, v okviru Čipkarskega festivala bo potekala glasbena povorka, na katero so povabili več prijateljskih godb, sredi oktobra bodo v Idriji priredili skupen koncert z godbo iz pobratenega mesta Aumetz v Franciji, praznično leto pa bodo sklenili s tradicionalnim božično-novoletnim koncertom. RoŠa 1 2 Sreda, 27. maja 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu bonaventura V dvorani Cragnolin na ronškem županstvu bo danes ob 16.30 prvo zasedanje novega omizja za slovensko jezikovno manjšino. Vabila na zasedanje so prejeli pristojna občinska odbornica Elena Cet-tul, načelniki občinskih svetniških skupin, ravnateljici večstopenjskih šol iz Ronk in Doberdoba, predsednik društva Jadro Carlo Mucci in predsednica Združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana Damiana Kobal. »Ker gre za prvo srečanje, se bomo pogovorili predvsem o vlogi novega telesa, o prireditvah in pobudah, ki jih bomo lahko izpeljali z njegovo pomočjo,« pojasnjuje Mucci. Omizje so ustanovili namesto občinske konzulte za slovensko jezikovno manjšino, ki je delovala pred leti. »Za sklic omizja smo se odločili, ker tovrsten sklep ne potrebuje novega pravilnika, tako da je bil postopek veliko bolj hiter in enostaven,« razlaga Elena Cettul. Za ustanovitev novega omizja je zaslužen tudi občinski svetnik SKP-Zveze levice Lui-gi Bon, ki je decembra lani predlagal ponovno ustanovitev konzulte za Slovence. Njegov predlog je občinska uprava vzela v poštev in se nato odločila za ustanovite omizja, kar je zahtevalo odločno krajši postopek, končni rezultat pa je povsem enak: Slovenci iz ronške občine imajo zdaj spet imeli na voljo posvetovalno telo, preko katerega lahko svoje predloge in zahteve posredujejo občinski upravi. Omizje je ron-ška občina sklicala na podlagi 8. člena občinskega statuta, ki pravi, »da imajo občani italijanskega in slovenskega jezika povsem enake pravice in da občina podpira pobude za zaščito in ovrednotenje jezika in kulture slovenske jezikovne skupnosti«. Poleg tega je ronška občinska uprava upoštevala, da ima Večstopenjska šola Doberdob v Romjanu svojo šolo in vrtec, da na ron-škem občinskem ozemlju delujejo razna slovenska društva, da so Ronke vključene med občine, kjer se izvajajo zaščitna določila iz zakona 38 leta 2001. Zasedanja novega omizja bo skliceval župan oz. njegov namestnik tudi glede na zahteve posameznih nosilcev interesov. Po besedah Elene Cettul sklic omizja ne preprečuje, da bi v prihodnosti prišlo tudi do ustanovitve nove konzulte. »Preverjamo, ali bi lahko slovensko kon-zulto spet ustanovili s pomočjo konzulte za kulturo. Skupaj s slovenskimi društvi in pristojnimi uradi preverjamo, kako bi bilo to izvedljivo. Premisliti moramo, kako spremeniti statut in kako vključiti novo konzulto v pravilnik, ki zadeva organizacije prostovoljnega dela,« pravi ronška občinska odbornica Elena Cettul. gorica - Pojasnilo občinske odbornice Silvane Romano »Nisem skrajnež« »Moje politično mišljenje je svetlobna leta oddaljeno od vseh ekstremiz-mov, naj bodo desničarski kot levičarski, vključno z gibanjem CasaPound. Mislim, da sem to dokazala vsa ta leta svoje prisotnosti v mestni upravi.« Tako se začenja izjava občinske odbornice Silvane Romano, ki jo je včeraj naslovila na javnost in s katero poskuša občina zajeziti politično afero, ki se je nanjo usula po od-borničini aktivni udeležbi na sobotnem shodu skrajno desničarskega gibanja CasaPound v Gorici. »V soboto sem pristala na povabilo, da stopim na oder, ker sem želela nekoliko sprostiti napetost in ublažiti psihološki terorizem, ki je že vrsto dni zaznamoval goriško življenje, in izraziti svoje zadovoljstvo zaradi dejstva, da mesto zaradi dveh nasprotnih si manifestacij ni utrpelo škode. Obžalujem pa, da je bila takšna moja gesta tolmačena kot pristop k shodu CasaPound. Ni tako,« se nadaljuje odborničino sporočilo: »Zavedam se, da sem ravnala iz lastnega nagiba, da me je zavedla želja, da bi javno izjavila, da je Gorica mesto, kjer je svoboda manifestiranja sveta, vendar pod pogojem, da poteka civilno, brez fizičnega in besednega nasilja. Moje besede so bile tol-mačene kot podpora gibanju CasaPound, toda - ponavljam -, kdor me pozna, dobro ve, da sodim med somišljenike zmernih političnih sil z liberalnim značajem in da so mi ekstremistične ideologije tuje, na kateri koli politični strani. V zadnjih dneh sem tarča politično-me-dijskega linčanja in surovega napada, ki je prizadel mene in mojo družino ter me navdaja z grenkobo, ki so jo samo delno ublažili številni izrazi solidarnosti. Še najbolj pa mi je hudo, ker zahtevajo moj odstop ne zaradi dela, ki naj bi ga kot od-bornica slabo opravila, temveč ker sem, sicer neprevidno, izrazila zadovoljstvo -ne pa pohval na račun neke ideologije ali gibanja -, da je vse minilo mirno in sem bila v parku priča poklonu deportiran-cem ob lapidariju, ki je bil pred nedavnim tarča žaljive oskrunitve,« je zapisa- la Silvana Romano v svojem pojasnilu. Kdor je v soboto bil v Spominskem parku in spremljal njen nastop na odru, lahko pove, da vsi njeni argumenti niso prepričljivi. Za mikrofonom se je predstavila kot občinska svetnica in odbornica, njeni toni pa niso bili ravno pomirjujoči, ko je tiste, ki naj bi proti gibanju Ca-saPound izvajali psihološki terorizem, označila za podleže. Njeno javno pojasnilo je zahteval župan Ettore Romoli, ki včeraj s tem v zvezi ni hotel dajati izjav. To naj bi storil danes. Po neuradnih virih je bil zaradi od-borničinega ravnanja Romoli besen in se ji po soboti nekaj dni ni približal. Isti viri pravijo, da naj bi jo bil predhodno opozoril, naj se ne druži s skrajneži, zaradi njene naivnosti oz. ležernosti pa sedaj tvega propasti celotno delo, ki ga je vložil v pomiritev duhov v mestu. Po vsej verjetnosti bo župan danes obsodil njeno ravnanje, izpostavil bo njeno opravičilo in hkrati napovedal, da drugih ukrepov na njen račun ne bo. gorica v* • petindvajset začasnih zaposlitev Goriška občina bo zaposlila petindvajset ljudi z začasnimi delovnimi pogodbami v okviru šestih projektov za socialno-koristna dela. Vsi novi zaposleni bodo delali eno leto (52 tednov) s polnim delovnim urnikom. Štirje uslužbenci bodo opravljali uradniško delo v tiskovnem uradu, v uradu za kulturo, v uradu za okolje in v uradu, ki upravlja občinsko skladišče. Dva uslužbenca bosta zaposlena v socialnih službah; delala bosta v menzah vrtcev, skrbela za čiščenje prostorov, sodelovala z osebjem pri nadziranju prihoda in odhoda otrok. Štirje zaposleni bodo delali v muzejih in gledališču; sodelovali bodo pri promocijskih dejavnostih, pri deljenju letakov, pri urejanju prostorov, pri nudenju informacij, pri postavljanju razstav... Dva nova uslužbenca bosta skupaj z občinskim osebjem skrbela za čiščenje športnih objektov, tržnice, županstva in pokopališč, ki so razpršena po občini. Trije delavci bodo sodelovali pri vzdrževanju poslopij v občinski lasti; opravljali bodo razna zidarska in pleskarska dela, čistili bodo jaške in žlebove, vzdrževali električno in vodovodno omrežje. Pet ljudi bo občina dala na razpolago goriškemu sodišču; trije bodo vlagali podatke v računalniško bazo in iskali dokumente v arhivu, dva bosta sodelovala z osebjem javnega tožilstva pri zbiranju, iskanju in arhiviranju gradiva. Pet ljudi bodo ne nazadnje zaposlili v pogrebnih službah; sodelovali bodo z občinskim osebjem, ki skrbi za pogrebe in za izkop jam na pokopališčih. Vsa delovna mesta so namenjena delavcem na mobilnosti in v dopolnilni blagajni. Prošnje za nadaljnje selekcije je treba vložiti v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici; zbirajo jih od danes do 10. junija. Pokrajinski urad za delo je odprt od ponedeljka do petka med 9.30 in 12.30. Prošnjam je treba pristaviti dokazilo o socialnih blažilcih in samopotrdilo o bivališču. Če bo kandidatov veliko, jih bodo izbrali na podlagi kolokvija in praktičnega preverjanja kompetenc. Za dodatne informacije je na voljo telefonska številka pokrajinskega urada za delo 0481-524296; interesenti lahko tudi pišejo na naslov elektronske pošte cpi.gorizia@provincia.go-rizia.it. gorica - Francesco Del Sordi V protinapadu zavrača odstop Cingolani: Ni me bilo na manifestaciji, ker je DS ni podprla Solidarnost občinski odbornici Silvani Romano je javno izrazil Francesco Del Sordi, v mestni upravi odbornik za okolje in predstavnik občinskega krožka stranke Fratelli d'Italia - Alleanza Nazionale Go-rizia. »Tarča je nizkotnih osebnih napadov,« pravi Del Sordi: »Ni nezakonito udeležiti se komemoracije, ki je bila zakonita in avtorizira-na, potekala je na javnem mestu z množičnim spremstvom varnostnih sil. Romanova ni izjavila nič nezakonitega, zato je zahteva po odstopu nesprejemljiva. Ta zahteva je za nameček prišla od teh, ki so se udeležili levičarske protimanifestacije s prisotnostjo jugoslovanskih zastav in drugih mrtvaških simbolov ...,« dodaja in polemične puščice naslavlja na pokrajinska odbornika Ilario Cecot in Federica Portelli-ja pa še na občinska svetnika Emanueleja Trainija in Giuseppeja Cin-golanija, ker da so se udeležili »hrupnega sprevoda ob znamenjih, kakršna je rdeča zvezda, ki so v Gorici sejala smrt«. Del Sordijev očitek je udaril mimo, pravi Cingolani: »Ni me bilo na manifestaciji, ker je Demokratska stranka ni podprla. Ocenili smo, da je bila iz varnostnih razlogov neprimerna tako kakor shod gibanja CasaPound.« gorica - VZPI-ANPI o sprevodu gibanja CasaPound Dvojna žalitev Militarizirani mimohod je spominjal na fašistično in nacistično vojsko - Odbornica s poveličevalci vojne »Zadovoljeni smo, da med sobotnima sprevodoma v Gorici ni prišlo do neredov, za kar se je treba zahvaliti profesionalnosti varnostnih sil. Ob mirnem poteku manifestacij pa ne moremo mimo njunega globljega sporočila. Na eni strani smo imeli barvan sprevod, med katerim so zavračali vojno in opozarjali na grozote, ki jih je s sabo prinesla, na drugi strani smo imeli tihi - skoraj militarizirani - mimohod, ki je ne samo zaradi zastav spominjal na fašistično in nacistično vojsko,« pravi pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Paolo Padovan, za katerega predstavlja sprevod gibanja CasaPound grobo žalitev za Slovence in Italijane, ki so se množično uprli fašistom in nacistom, ter za ranjene in padle vojake brigade Torino, ki so padli v boju proti nemškim okupatorjem septembra 1943. »Gibanje CasaPound je s svojim militarističnim sprevodom z zastavami, ki simbolizirajo fašizem in na- cizem, ter z geslom "Ustani, bojuje se, zmagaj" na-elektrilo vzdušje v mestu, kar je v nasprotju s prizadevanji za mir in sožitje, v katere vlagamo toliko truda in ki jih je na Debeli griži izpostavil tudi predsednik republike Sergio Mattarella,« poudarja Padovan in dodaja, da Gorica s svojo okolico potrebuje predvsem mir in sodelovanje med narodi, če hoče rasti in se razvijati. »Kdor poveličuje vojno, podpihuje spore med ljudmi. Nacionalizem, povzdigovanje nasilja, moči in vojne - vse to je v popolnem nasprotju s principi, na katerih temelji Evropa narodov. Zaradi tega predstavlja grobo žalitev tudi prisotnost Romolijeve odbornice na odru gibanja CasaPound,« meni predsednik VZPI-ANPI Padovan in opozarja, da so od-borničine izjave v nasprotju z mirovniškim sporočilom, ki mora prevevati svečanosti v spomin na 100-letnico začetka prve svetovne vojne. GORIŠKI PROSTOR Sreda, 27 . maja 2015 1 3 GORIŠKA - Divji prašiči ne povzročajo več tako velike škode kot pred leti Divjadi ne smemo hraniti Divji prašiči na Goriškem ne povzročajo več tako velike škode, kot so jo pred leti. V Brdih so za to v veliki meri zaslužni kmetje, ki so zagradili večji del svojih vinogradov, zasluge pa nosijo tudi lovci, ki vestno upravljajo z divjadjo. Z razliko od tržaške pokrajine se na Goriškem divji prašiči tudi ne tako približujejo naseljem in hišam nasploh. »Na Tržaškem veliko ljudi nosi hrano divjim prašičem, kar je povsem zgrešeno. Tako se divji prašili privadijo na človekovo prisotnost, ljudi se ne bojijo več,« pravi predsednik pevmske lovske družine Mario Leopoli in poudarja, da na Goriškem doslej ni bilo primerov napadov na človeka ali domače živali, kot se je v ponedeljek zgodilo v Podlonjerju pri Trstu, kjer je divji prašič ranil domačina in ubil njegovega psa. Leopoli pojasnjuje, da je do napada prišlo, ker je bil divji prašič prestrašen. Znašel se je na dvorišču, iz katerega ni bilo več izhoda. Leopoli pojasnjuje, da bi moral lastnik dvorišča enostavno odpreti vrata in bi verjetno divji prašič sam zbežal. Tako pa se je žival po- GORICA - SKGZ Livio Semolič ne bo več kandidiral Livio Semolič Danes bo pokrajinski kongres Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) za Goriško. Petnajst let je bil na njenem čelu Livio Se-molič, ki pa ne bo več kandidiral za mesto pokrajinskega predsednika. Njegovega naslednika bodo izvolili na današnjem kongresu, ki bo z začetkom ob 18. uri potekal v mali dvorani goriškega Kulturnega doma. To bo seveda najprej priložnost za Semoličev obračun petnajstletnega delovanja s poudarkom na dosežkih in na še obstoječih kritičnostih. Njegovo poročilo bo povod za razpravo, ki ji bodo sledile volitve. čutila v nevarnosti in je zato povsem podivjala. Pred leti so posamezniki nosili hrano tudi na Goriškem, vendar so zatem sile javnega reda okrepile nadzor. Tudi med ljudmi se je razširila zavest, da ne gre za ravno pametno dejanje, saj se z njim prikliče divjad v bližino naselij, kamor nikakor ne sodi. V zadnjih letih razen redkih izjem v pevmskem parku nihče več ne hrani divjih prašičev, katerih število zelo niha. »Lani so od avgusta do novembra divjih prašičev v Brdih skoraj ni bilo, potem pa so se spet pojavili,« pravi Leopo-li in pojasnjuje, da so Brda zelo omejeno območje, medtem ko imajo divji prašiči habitat, ki doseže 150.000 kvadratnih kilometrov površine. »Divji prašiči se iz Brd premikajo vse tja do Kobarida in Krna, odpravljajo se tudi v Trnovski gozd glede na potrebe, ki jih čutijo ... če je voda, če je sneg ... Nekateri so stalni, večina pa se jih premika tudi v nižinske predele, kjer iščejo koruzo,« pravi Leopoli in pojasnjuje, da so v Brdih stalni gostje tudi jeleni, ki vsekakor ne povzročajo večje škode. Lani so enega uplenili v Merniku, košuto pa v Dolenjah. Redno jelene uplenijo tudi na Sabotinu in Koradi. V Brda včasih zaide tudi kak medved; lani so na snegu našli sled njegove šape. Težav z divjimi prašiči ni niti na goriškem Krasu, kjer so lani na desetih loviščih uplenili 83 primerkov. Lovci skrbijo, da je populacija divjadi primerno struk-turirana, sploh pa se divji prašiči izogibajo večjim naseljem, kakršna sta Ronke in Tržič. V tržiškem lovskem okrožju lani lovci niso uplenili niti enega divjega prašiča, v Ronkah pa samo štiri. V Sovod-njah-Rubijah so jih uplenili 19, v Petovljah 13, v Jamljah 12, v Gabrjah in na Vrhu po 9, v Dolu in Foljanu pa po 3. Da so na Tržaškem za težave krivi ljudje, pojasnjuje tudi Renzo Ambrosi, predsednik kraškega okoliša, ki zajema lovišča od Milj do Sovodenj. Po njegovih besedah na Tržaškem vse preveč ljudi nosi hrano divjim prašičem, zaradi česar je prepričan, da je potreben strožji nadzor. Po mnenju raznih goriških lovcev je za težave kriva tudi slabo strukturirana populacija divjih prašičev na Tržaškem. V zadnjih letih so se prekomerno posluževali izrednih odstrelov, za katere je skrbela pokrajinska policija; veliko je bilo uplenjenih svinj, zaradi česar so bile mlajše samice prej breje. Goriški lovci so zato prepričani, da bi morali na Tržaškem pripraviti nov plan za upravljanje z divjimi prašiči, ki ne bi temeljil na izrednih odstrelih. Glede števila divjih prašičev na Goriškem pa naj se odobri nov deželni favnistični plan - trdijo lovci -, s katerim naj bi povečali uplen v Brdih in še zlasti v nižinskem delu pokrajine, kjer v zadnjih letih z razliko od Brd in goriškega Krasa beležijo porast števila divjih prašičev. (dr) Divji prašiči v Brdih foto j.l. GORIŠKA BRDA Bakterijski ožig oljk resna grožnja Bakterija Xylella fastidiosa, ki povzroča bakterijski ožig oljk, je trenutno eden najnevarnejših rastlinskih škodljivcev, s katerim se sooča Evropska unija. V Bruslju so zato konec aprila razširili seznam gostiteljskih rastlin, ki so pod uradnim nadzorom, ter določili strožje ukrepe in nadzor na okuženih območjih ter dodatne pogoje in nadzor pri trgovanju znotraj EU. Obsežen izbruh bakterije Xylellafa-stidiosa so na območju EU prvič odkrili jeseni 2013 na oljkah v pokrajini Lecce na jugu Italije, letos pa v pokrajini Brindisi in konec aprila tudi v Liguriji. Čeprav povzroča bakterija predvsem sušenje in propad oljk, so okužbe odkrili tudi na drugih gojenih in okrasnih rastlinah. Ker se bakterija nevarno približuje, je zaznati zaskrbljenost tudi na Goriškem. Društvo oljkarjev Brda (DOB) zato prireja tako za svoje člane kot tudi za nečlane predavanje Gabrijela Seljaka o bakterijskem ožigu oljk - resni grožnji za olj-karstvo. Potekalo bo jutri ob 20. uri v Hiši kulture v Šmartnem. (km) GABRJE - Mladi samec se je prikradel v kokošnjak Šakal ukradel kokoš Predsednik živinozdravniške zbornice ga je s plenom v gobcu ujel v fotografski objektiv Samec zlatega šakala (v lat. canis aureus moreoticus) se je v četrtek prejšnjega tedna prikradel na dvorišče domačije v Gabrjah in si za pribolj-šek privoščil kokoš. Svoj plen je odnesel med bližnje grmovje, kjer ga je opazil in fotografiral Giovanni Tel, predsednik živinozdravniške zbornice iz goriške pokrajine. »V sosedovem kokošnjaku sem zaslišal močan hrup in kokodakanje. Približal sem se in nedaleč od brega Vipave opazil mladega šakala, ki je kakih dvajset metrov stran od mene v gobcu držal črno kokoš. Nekaj časa sem ga opazoval in ga s svojim starim mobil-nikom tudi fotografiral, nakar me je šakal zagledal in pobegnil v goščavo. Kokoš je pustil na tleh, vendar se je zvečer vrnil ponjo in jo odnesel s seboj,« pripoveduje Giovanni Tel, ki že nekaj let živi v Gabrjah. Po njegovem navajanju se je zlati šakal pred tem že nekajkrat približal vasi; na »vesti« ima vsaj še druge tri kokoši. »V zadnjih letih je število šakalov na Goriškem precej naraslo. Sprva so živeli med Polačem in Martinščino, od koder so se razširili v druge kraje. Zanimivo je, da žival spreminja svoje življenjske navade, saj jo lahko opazimo Šakal v Gabrjah foto giovanni tel tudi podnevi,« razlaga Tel in dodaja, da gre za zaščiteno vrsto, ki ni nikakor nevarna za človeka. Hrani se z malimi divjimi živalmi ter tudi z gozdnimi sadeži in sadjem. Giovanni Tel še pojasnjuje, da živijo šakali celo življenje v parih; v tem obdobju samice poskrbijo za naraščaj, zato je zelo možno, da se je fotografirani samec odpravil po hrano za svojo življenjsko spremljevalko in morebiti za svoje potomce. Šakal je prednik naših psov, v starem Egiptu so boga mrtvih Anubija upodabljali s šakalovo glavo. GORICA - Porečje reke Soče Postavljajo temelje za skupno upravljanje Postavljajo temelje za čezmejno upravljanje porečja reke Soče. Včeraj je v Gorici potekalo srečanje, ki so ga priredili v okviru delavnice Nexus Isonzo-Soča. Ob zaključku delovnega dne je deželna odbornica za okolje Sara Vito poudarila, da hočejo skupaj izkoristiti čezmejni potencial reke Soče. »Skupaj bomo ugotavljali, kako zaščito naravnega okolja združiti s potrebo po proizvajanju električne energije,« poudarja Vitova in pojasnjuje, da so evropska sredstva za uresničitev projekta dobili na razpolago ravno, ker predstavlja Soča izjemno zanimiv primer prepletanja naravnih znamenitosti in gospodarskega potenciala. Vitova je na srečanju tudi razložila, da na deželi ravnokar pripravljajo projekt za upravljanje celinskih voda, hkrati je poudarila, da predstavlja projekt Nexus pomembno priložnost za krepitev sodelovanja s Slovenijo. Rezultate projekta bodo predstavili na Expu, ki bo posvečen vodi in ga prirejajo v Benetkah; jeseni bo na vrsti predstavitev v Budimpešti. Eden izmed vozlov, s katerim se bodo morali spopasti v okviru projekta Nexus, je nedvomno upravljanje hidroelektrarn na Soči, zaradi katerih gladina reke močno niha. To še zlasti velja za goriški del reke, saj se v poletnih mesecih struga ob zapiranju zapornic skoraj popolnoma posuši. TRŽIČ - Občina poziva lastnike poslopja k obnovi Bivša Standa razpada Trgovski prostori so zaprti od oktobra 2010, ko se je trgovina Oviesse izselila v središče Emisfero Nekdanja Standa sameva Bonaventura V Tržiču razpada nekdanja Standa. Pred petimi leti je trgovske prostore na Drevoredu San Marco zapustila veriga Oviesse, ki se je izselila v nakupovalno središče Emisfero; takoj zatem se je začelo njihovo propadanje. V izložbah se je začel nabirati prah, šipe so bile vse bolj umazane, v zadnjih časih je popustil dvojni strop, tako da so tla nekdanje trgovine posijana z ometom in s stropa visijo električni kabli. V prejšnjih dneh so si trgovske prostore ogledali uslužbenci pristojne službe zdravstvenega podjetja in ugotovili, da je nekdanja trgovina potrebna obnove. Družbi Immobiliare Fa-dalti iz Trevisa so zato poslali dopis, s katerim jo pozivajo, naj poskrbi za čim prejšnji prenovitveni poseg. V pričakovanju na obnovo so prostori neuporabni; vstop vanje je prepovedan. V trgovskih prostorih na vogalu med Drevoredom San Marco in Ulico Carducci so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odprli prvo večjo trgovino v Tržiču; najprej se je imenovala Magaz-zini Rialto, kasneje je prodajalno prevzela družba Standa - Societa anonima tutti articoli nazionali dell'arredamento e abbigliamento. Leta 1999 se je v trgovino vselila veriga Oviesse, ki je v središču Tržiča vztrajala do leta 2010, ko se je preselila v nakupovalno središče Emisfero. Od takrat prazne založbe nekdaj največje mestne trgovine žalostno samevajo ... 1 6 Nedelja, 24. maja 2015 GORIŠKI PROSTOR števerjan - Tridnevna prireditev Razpoznavnost svojih vin krepijo tudi z Likofom Če hočejo uspešno prodajati svoje vino, morajo biti prepoznavni. Združiti morajo moči, navezovati nove poslovne stike in za promocijo skrbeti tako v domačem kraju kot v svetu. V zadnjih letih sodi med glavne promocijske dogodke Vi-noteke Števerjanski griči tridnevna prireditev Likof, ki bo v Števerjanu potekala od 5. do 7. junija. Letošnji Likof ostaja zvest svojemu originalnemu poslanstvu. Tudi ob svoji deseti izvedbi želi še naprej »očarati« obiskovalce in jim ponuditi, kar imajo v Brdih najboljšega. Obiskovalcem bodo na voljo vodene degustacije v vinogradu, s posebnim poudarkom na vinih avtohtonih sort, ki jih pridelujejo člani Vinoteke Šte-verjanski griči - kmetije Draga, Gra-dis'ciutta, Humar, Korsič, Muzic, Pa-raschos Evangelos, Simon Komjanc, Skok Edi, Terpin in Vogrič Ivan. Letos so poskrbeli tudi za posebno vodstvo za začetnike, se pravi tiste, ki želijo spoznati osnove vinske kulture. Za kulinarično ponudbo bodo poskrbeli gostinci, ne samo iz Števerjana, temveč iz širšega goriškega prostora. Z domačimi sezonskimi pridelki bodo pripravljali tradicionalne jedi. Po lanskem uspehu se bodo na štever-janskem trgu tudi letos zvrstili prikazi kuhanja s priznanimi kuharskimi mojstri. V sodelovanju z goriško pokrajinsko upravo bodo letos priredili prvo eko-ve-čerjo v vinogradu. Udeleženci bodo večerjali v vinogradu in občudovali razgled na Brda. Eko-večerja je vključena v projekt spodbujanja recikliranja, ki ga vodi goriška pokrajinska uprava. V njenem ime- nu je na včerajšnji predstavitvi Likofa v obnovljeni pritlični dvorani goriškega Trgovskega doma spregovorila podpredsednica pokrajine Mara Černic, medtem ko je števerjansko občino zastopala županja Franca Padovan. Novosti letošnjega Likofa sta predstavila predsednik števerjanske vi-noteke Fabjan Korsič in Lucija Tavčar, ko-ordinatorka letošnje izvedbe tridnevnega praznika. Po njenih besedah bodo v okviru projekta Uniwine postavili na ogled fotografsko razstavo o Brdih v prvi svetovni vojni, izpeljali bodo otroški ustvarjalni natečaj Mizica pogrni se. Prireditelji napovedujejo tudi bogat spremljevalni program z zgodovinskimi in literarnimi vsebinami. Med drugim bodo predstavili zbirko briških avtohtonih sadnih sort. V nedeljo, 7. junija, opoldne pa bodo tudi letos šle na pot znamenite Vespe za tradicionalno krožno potepanje po Vinski cesti. Vsak večer bo na štever-janskem trgu glasba v živo, neprekinjeni program za otroke pa bo omogočil in spodbudil tudi obisk družin. Organizatorji poudarjajo, da bo mogoče domače proizvode kupiti pri stojnicah, posebna novost pa predstavlja brezglutenski in vegetarijanski meni. V Števerjan se bo mogoče iz Gorice pripeljati tudi z avtobusi pokrajinskega prevoznega podjetja APT; na nekatere izmed njih so že nalepili reklamna sporočila letošnjega Likofa. Celoten program tridnevnega praznika je na voljo na spletni strani www.li-kof.org, organizatorji bodo promovirali dogodek tudi preko socialnih omrežij Fa-cebook in Twitter. Praznično dogajanje ob števerjanskem Likofu sovodnje - Ob občinskem prazniku Za uvod proslava športnega društva V Sovodnjah se začenja niz dogodkov, ki ga pod naslovom Junijski večeri prirejajo ob občinskem prazniku. V petek, 29. maja, ob 19. uri bo v občinski telovadnici slavnostna proslava 60. obletnice ustanovitve AŠD Sovodnje. Sledili bodo 30. maja ob 20.30 na sedežu društva v Gabrjah Koncert na borja-ču, 31. maja od 9. do 21. ure na nogometnem igrišču v Sovodnjah 2. Green Volley SO&SO, 1. junija ob 20.45 v Kulturnem domu Jožef Češčut gledališka predstava Aulularia (dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana), 7. junija piknik na sedežu ribiškega društva Vipava, 10. junija ob 20.30 na sedežu društva v Gabrjah predvajanje dokumentarca Ujeta voda avtoric Anje Medved in Nadje Velušček, 11. junija ob 20.30 v centru KŠD Danica na Vrhu zgodovinska razstava in predstavitev knjige Vrh 1915-2015 (prireja KD Danica), 16. junija ob 20. uri na Frnaži v Rupi (v primeru slabega vremena na sedežu društva) literarni večer s pesnikom in novinarjem Jurijem Paljkom, 20. in 21. junija šagra na Peči, 21. junija ob 9. uri na Vrhu pri jamarski koči predstavitev delovanja Kraških krtov in ogled jame Kraljice Krasa ter arheološke jame Pogriže, 21. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut slavnostna seja občinskega sveta s kulturnim programom in podelitvijo priznanj, dalje še ob sv. Ivanu kre-sovanje na Largi na Vrhu v organizaciji PD Vrh sv. Mihaela in 27. junija tekmovanje v ribolovu v organizaciji ribiškega društva Vipava. jamlje - Kremenjak Zumba, ples in zvoki harmonik Pri društvu tečejo priprave na julijski Diaton Mlada harmonikarja Arianna Meniš in Kevin Cancian Z zumbo, plesom in glasbo je jameljski Kremenjak v petek prejšnjega tedna zaključil letošnjo sezono. Po uvodnem pozdravu društvenega predsednika Bruna Orettija so nastopili otroci - Zumba kids, ki vadijo pod vodstvom Grete Lefons. Za njimi so zaigrali tečajniki diatonične harmonike, ki jih že več let vodi prof. Andrej Gropajec. Tečaj je letos obiskovalo enajst gojencev, ki so pridno vadili vsako sredo, med njimi so bili trije začetniki. Društvo Kremenjak je podarilo fotografijo otrokom zumbe Nathanu, Mili, Dani, Sofiji, Martini, Mari, Irini in Nini ter njihovi mentorici Greti, medtem ko so diplomo prejeli gojenci diatonične harmonike Kevin, Alex, Sebastjan, Arianna, Sebastiano, Pavel, Bruno Lučano, Vanda, Mauro in Igor. Po pozdravu župana Fabia Vizintina je nastopila skupina Plesne strune, ki že vrsto let deluje pod okriljem društva MOSP iz Trsta in jo od vsega začetka vodi plesalka in koreografinja Raffaella Petronio. Drugi gost večera je bilo društvo harmonikarjev Izola, ki ga vodi prof. Andrej Gropajc in so ga ustanovili pred približno enim letom. Po zaključku prireditve so v veseli družbi spet zaigrale harmonike, praznik je trajal pozno v noč. Pri Kremenjaku tečejo priprave na 19. harmonikarski festival Diaton, ki ga bodo organizirali 10., 11. in 12. julija. jamlje - Priljubljena domačinka Vaški praznik za Olgin jubilej »Italiancich« v Tržiču Na sedežu partizanskega združenja VZPI-ANPI v Ulici Valentinis 84 v Tržiču bo nocoj ob 20. uri govor o poitali-jančevanju priimkov pod fašizmom. Predvajali bodo dokumentarec »Italiancich avtorjev Mira Tassa in Micheleja Fa-varetta. Samo v Trstu so po letu 1927 po-italijančili 50.000 priimkov. Večer prirejajo v sodelovanju s slovenskima društvoma Jadro in Tržič. V petek bo zapadel rok V petek zapade rok za vložitev prošenj za koriščenje deželnih prispevkov za ovrednotenje zgodovinske in kulturne dediščine prve svetovne vojne. Prispevke bodo razdelili tako za ovrednotenje ostalin kot za dogodke. Iz barake odnesli orodje V ponedeljek so policisti obravnavali vlom v leseno barako v Novi Gorici. Neznanec si je iz vrtne lope prilastil več orodja in drugih predmetov (motorno žago, sa-mostoječi šotor iz platna, električni vrtalni stroj, ležalnik za kampiranje, karton vina) ter odšel neznano kam. Lastnika je oškodoval za približno 1.000 evrov. (km) Občni zbor je odložen Redni občni zbor društva Karnival, ki je bil sprva napovedan za danes v Gabrjah, je odložen na kasnejši datum, ki bo pravočasno sporočen. Arhitekt in potomec V palači, kjer ima v Gorici sedež Fundacija Goriške hranilnice, bo danes ob 17.30 gost niza »Kraji in pisanje« arhitekt Roberto Pirzio Biroli, protagonist vi-dea »Il mio antenato esploratore«, ki ga bodo vrteli v uvodu srečanja. Biroli je potomec Pietra Savorgnana di Brazza in sin Fey von Hassel, hčere nemškega diplomata Ulricha von Hassla, ki je z življenjem plačal udeležbo v zaroti proti Hitlerju julija 1944. Olgin praznik v Jamljah (levo), slavljenka z županom Življenjski jubilej je obeležila s pravim ljudskim slavjem, na katerega je povabila številne domačine in prijatelje iz sosednjih krajev. Olga Pahor je v soboto, 23. maja, v večnamenskem središču v Jamljah praznovala svoj osemdeseti rojstni dan. V imenu jameljskega kulturnega društva Kremenjak sta ji čestitala predsednik Bruno Oretti in podpredsednik Fa-bio Leghissa, vse najboljše ji je voščil tudi do-berdobski župan Fabio Vizintin. Za veselo vzdušje so poskrbeli Kraški muzikanti. Olga Pahor se je rodila 23. maja leta 1935 očetu Andreju in materi Mariji Marušič; bila je zadnja od sedmih otrok in je med njimi edina še živeča. Med vojno je njena družina preživela marsikateri hud trenutek; vključeni so bili v Osvobodilno fronto, na domu so zbirali blago za partizane. »Tudi sama sem na kolovratu predla volno, da smo potem pletli nogavice in majice za partizane,« se spominja Olga. Njen brat Oskar je v partizanih tudi padel; umrl je kot borec Prekomorskih brigad pri Kninu, pokopan je v grobnici v Šibeniku, ki jo je Olga obi- skala pred leti - ravno med enim izmed izletov Primorskega dnevnika. Sestra Slavica je preživela Auschwitz. Ker je bil njihov oče med vojno zaprt v tržaškem Koroneju, sta mu žena in hčerka Slavica včasih nosili hrano. Med enim izmed obiskov je Slavica zagledala mladega partizana, ki so ga komaj pretepli; bil je lačen in jo je vprašal za kos kruha, ki mu ga je takoj izročila. To so opazili nemški vojaki, jo nemudoma priprli in jo kmalu zatem dali na vlak za Nemčijo. V taborišču blizu Berlina je bil zaprt tudi Olgin brat Danilo; Nemci so ga skupaj še z nekaterimi Jameljci zajeli sredi vasi in ga poslali v taborišče. »Ko se je vrnil domov, je imel samo 37 kilogramov. Star je bil dvajset let,« se spominja Olga. Kmalu po koncu vojne se je smrtno ponesrečil njen brat Bino; skupaj še z enim sovaščanom je s kladivom odpiral granato, da bi iz nje pobral svinčene krogle. Naenkrat je počilo in Bino je bil pri priči mrtev. Olga je imela še sestro Milico, ki je bila učiteljica. Še pred Olginim rojstvom je umrl še en njen brat; rodil se je leta 1928 in umrl le eno leto kasne- je. »Takrat je bila zima tako huda, da je bilo skoraj v vsaki hiši v Jamljah kako žalovanje,« pravi Olga, ki je v mladih letih delala na domači kmetiji. Tudi sama je pobirala železo po jarkih prve svetovne vojne, med pomladnimi meseci pa šparglje. »Nosili smo jih v Tržič, potem pa jih je začenjal kupovati nek trgovec iz Štandreža, ki jih je nato prodajal v Trstu. Skoraj cela vas jih je brala zanj.« Kasneje je nekaj časa sadila bore po Krasu, potem se je zaposlila v tovarni v Gorici, nazadnje pa v menzi tržiške ladjedelnice, kjer je delala do upokojitve leta 1990. Olga je bila poročena z domačinom Rudolfom Okretičem, ki je umrl leta 1980. »Nekaj let sva živela v stanovanju, ki je bilo urejeno v prvem nadstropju osnovne šole,« se spominja Olga. Kasneje je bil njen življenjski sopotnik Julko Gergolet, ki je umrl leta 2002. Olga Pahor je zelo prijetna sogovornica; veliko zna povedati o zgodovini Jamelj, tudi sama je marsikaj doživela. Ob življenjskem jubileju ji čestitamo tudi na Primorskem dnevniku, saj je naša zvesta bralka. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 27. maja 2015 15 GORICA - Muzikal Dijaškega doma Ob Michaelu Jacksonu tudi Vesna Učenci Dijaškega doma iz Gorice se bodo od šolskega leta poslovili na poseben način. Jutri se bodo namreč pred občinstvom predstavili s svojim najnovejšim muzikalom Vesna - This is it. Prirejen je po znanem slovenskem filmu Vesna, ta pripoveduje o dogodivščinah treh bratov, ki se pripravljajo na maturitetni izpit. Zgodba je prestavljena v Gorico, v Dijaški dom in v sedanji čas, ki mu je ob skorajšnjem zaključku šolskega leta pisana na kožo. Opremljena je z glasbo Michaela Jacksona, besedila pesmi pa je glasbenica Damjana Golavšek priredila zgodbi oziroma prelila v slovenščino. V mu-zikalu bo nastopilo preko 60 domskih učencev, starih od šestega do štirinajstega leta. Poleg skupine srednješolskih deklet in fantov v glavnih vlogah se bo z ori- ginalnimi koreografijami predstavilo približno 40 plesalk in plesalcev. Tudi vse pevske vložke izvajajo učenci Dijaškega doma, ki so pesmi ameriškega zvezdnika posneli na zgoščenko v pravem studiu. V tej vlogi so se izkazali in pesmi so res lepe. Svoj doprinos bodo dali tudi najmlajši - učenci prvega in drugega razreda -, ki so bili protagonisti prejšnje produkcije Dijaškega doma - plesno-gledališke predstave Zvezdica zaspanka. V glavnih vlogah nastopajo Anastasia Di Pasquale, Jacopo Komic, Mat-tia Salvi, Filippo Andaloro, Ana Košuta, Katerina Pecorari, Anna Turel, Anthony Devetak, Vesna Devetak, Gaia Chimen-ti in Lina Bensa. Režijo je tudi tokrat podpisala vzgojiteljica Andreja Benedetič, plesne koreografije sta pripravili vzgojitelji- Ena izmed plesnih skupin, ki bodo nastopile v muzikalu ca Danjela Simčič in plesna učiteljica Lili Grudina, glasbo je priredila in pevce pripravila Damjana Golavšek, snemanje v studiu je vodil Karel Novak Čarli, za kostume je bila odgovorna Jani Fortuna, vzgojitelj Robert Makuc pa je poskrbel za grafično oblikovanje. Po lanskem uspehu muzikala Bri-ljantine je pričakovati, da bo tudi Vesna privabila številne gledalce in da bo velika dvorana goriškega Kulturnega doma ponovno pretesna za vse, ki jih bo predstava Dijaškega doma zamikala. Uprizorili jo bodo jutri, 28. maja, ob 18. uri. GORICA - Jutri Ob kavici spomina Topli in sončni majski dnevi nas vabijo na plažo, naše misli bežijo k dopustom, čas za kavico ob družbi dobre knjige pa je vedno aktualen. In tako bo »knjiga ob kavi« spet na dnevnem redu na srečanju, ki ga jutri, 28. maja, v Katoliški knjigarni prirejata založbi Goriška Mohorjeva družba in Mladika. Gostja bo pisateljica in prevajalka Evelina Umek s svojim zadnjim romanom Sidrišče spomina. Gre za pripovedno delo, v katerem se Evelina Umek vrača k priljubljenima temama narodnostne pripadnosti in iskanja identitete, tako kulturne kot eksistencialne. Temu se avtorica posveti z veliko občutljivostjo ter s spretnim odkrivanjem psihologije in čustvenosti svojih junakov, ki živijo med Trstom in Ljubljano, med podeželjem in mestom, njihovi pogledi pa so usmerjeni v prihodnost in ali pa zagledani v nepo-vrnljivo preteklost. Njeni junaki stopijo v ospredje vsak s svojo zgodbo in spletejo kompleksno mrežo odnosov, ki ni nič manj zahtevna kot življenje samo. V tem delu je pisateljica nedvomno dosegla višek tako s pripovednega kot motivnega vidika. O Sidrišču spomina, a tudi o celotnem opusu Eveline Umek, ki zajema tudi pisanje za otroke in mladino ter prevajanje, bo govor na ka-vici, ki jo bo ponudilo podjetje Primo Aroma. Začetek bo ob 10. uri. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU V NOVI GORICI: 27. maja ter 5., 11. in 13. junija ob 20. uri filozofska komedija »Neumnost« (Rafael Spregelburd). 29. maja ob 20. uri ob podelitvi nagrade Tantadruj »Postani obcestna svetilka« (Srečko Kosovel) s koncertom Kosovelovih poezij orkestra Nova; informacije na blagaj-na@sng-ng.si ali po tel. 0038653352247; več na www.sng-ng.si. V SOVODNJAH: v Kulturnem domu Jožef Češčut bo v ponedeljek, 1. junija, ob 20.45 gledališka predstava dramske družine SKPD F.B. Sedej iz Števerjana »Aulularia« v priredbi režiserja Franka Žerjala in s scenografijo Jasmin Kovic. Prireja Kulturno društvo Sovodnje. m Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 2: 19.00 »Spinner - Un atto dal vivo« (performance fumetista Ste-fana Riccija, vstop prost); 22.10 »To-morrowland - Il mondo di domani«. Dvorana 3: 17.15 - 19.45 - 22.10 »Il racconto dei racconti«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Tomorrowland - Il mondo di domani«. Dvorana 2: 17.15 - 19.45 - 22.10 »Il racconto dei racconti«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.20 »Mad Max: Fury Road«. Dvorana 5: 18.00 »Faber in Sardegna & l'ultimo concerto di Fabrizio de Andre«; 20.20 - 22.30 »The Lazarus effect« (prepovedan mladim pod 14. letom). H Čestitke Danes praznuje v Sovodnjah najina ljubljena vnukinja PETRA 13. rojstni dan. Da bi bila zdrava, srečna in da bi uresničila vse svoje sanje so želje none in nonota. Dragi LIVIO!Za tvoj 50. rojstni dan naša je iskrena želja, mnogo zdravja in veselja. Vse najboljše iz srca ti želijo mama Vera, brata Sandro in William z družinama. iS Razstave VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST UNIVERZE V NOVI GORICI vabi v petek, 29. maja, med 18. in 21. uro v prostore šole v Ul. Diaz 5 v Gorici na letno razstavo del produkcije vseh letnikov študentov prve in druge stopnje. V GALERIJI LEG ANTIQUA na Korzu Verdi 73 v Gorici bo v petek, 29. maja, ob 18. uri bo odprtje razstave z naslovom »Gillo Dorfles - Opere gra-fiche 1952-2010«. V GORICI: v galeriji Kosič, Raštel 5-7/Travnik 61 (vhod skozi trgovino obutev) je na ogled razstava likovnih del, ki so nastala na 22. Mednarodni likovni delavnici »Slovenija odprta za umetnost 2014« na Sinjem Vrhu; po urniku trgovine do 6. junija. MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah je odprt vsak torek in četrtek 18.00-20.00. H Šolske vesti POLETNI KAMPI V DIJAŠKEM DOMU: od 15.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9: za vse želje in starosti: jezikovni tečaji angleščine in španščine, košarkarski tabor (v sod. s ŠZ Dom), tečaj fotografije (v sod. s Skupino 75) in videoklipov; gledališče, ples in glasba (priprava pravega muzikala), vsakodnevno kopanje v Sesljanu (za srednješolce), adrenalinski park in druge ekskurzije, predvsem pa veliko zabave, v prijetni družbi. Iz So-vodenj in Doberdoba urejen prevoz. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495, od 13.00 do 18.30. www.dijaskidom.it PIKIN KAMP ZA OTROKE OD 4. DO 6. LETA V DIJAŠKEM DOMU: kamp ludoteke Pikanogavičke, od 29.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9. Program: angleščina, ples in glasba, ekskurzije, animacija, ustvarjalne dejavnosti. Urnik od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; s poklicnimi vzgojiteljicami, v varnem okolju, s sveže pripravljeno hrano. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495. www.dijaskidom.it. MLADINSKI DOM vabi otroke od 10. do 14. leta na »Poletnosti 2015«: priprava na malo maturo (3.-9. juniji, za tretje-šolce); »Poletni izzivi« (12.-24. junij z videodelavnico, izleti, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami); zeleni teden v koči v Žabnicah (24.-30. junij); priprava na šolo »Šola za šalo« (1.-11. september), uvod v srednjo (7.-11. september). Možen je tudi predvpis k pošolskemu pouku 2015-16 s polovično vpisnino. Vpisovanje in informacije do 31. maja po tel. 0481-280857, 366-6861441, mladinskidom@libero.it. Koncerti SNOVANJA 2015 v organizaciji SCGV Emil Komel: 29. maja ob 19. uri »Glasbene promenade v parku« v vili in parku Coronini v Gorici so zaključna akademija vseh oddelkov SCGV Emil Komel. V GABRJAH: Kulturno društvo Skala prireja v soboto, 30. maja, ob 20.30 ob zaključku pevske sezone tradicionalno srečanje zborov in vokalnih skupin »Koncert na borjaču - ... nocoj je pa lep večer«. Na večeru sodelujejo moški pevski zbor Skala iz Gabrij, mladinska vokalna skupina Neokortex (Glasbena Matica - Skala) iz Gabrij; mešani pevski zbor Rupa-Peč iz Ru-pe in oktet Vrtnica iz Nove Gorice. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Prlekijo in Varaždin, da bo v soboto, 30. maja, odpeljal avtobus ob 6.10 iz Gorice s trga Medaglie d'oro - z Go-riščka, nato s postanki pri vagi, v Pod-gori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi ter v Doberdobu. Organizatorji riporočajo točnost. MEDNARODNI POHOD MIRU po sledeh prve svetovne vojne bo v nedeljo, 31. maja, v organizaciji KŠD Kras Dol-Poljane. Start bo med 8. uro in 9.30, možna bo izbira kratke (8 km) ali dolge proge (13 km). Zaželena je prijava do 29. maja po tel. 338-3176605 ali 3355421420 in na pohodmiru2015@kras-dolpoljane.it; več na www.krasdolpo-ljane.it. Pohod bo ob vsakem vremenu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim z avtobusom. Vpisovanje za en sam avtobus bo na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. samo ob sredah od 10. do 11. ure do 27. maja. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument. Na račun 200 evrov. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja večdnevni avtobusni izlet od 20. do 24. avgusta v deželo Apu-lijo; informacije in vpisovanje najkasneje do 15. junija po tel. 3289181685 (Ana Saksida) ali tel. 0481536807 (Katerina Ferletič). □ Obvestila AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena). AŠZ DOM prireja do 12. junija mesec odprtih vrat za učence osnovnih šol, ki želijo poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Vadbe v mesecu maju-juniju bodo brezplačne (obvezno zavarovanje); informacije po tel. 329-2718115, domgorica@gmail.com (David Ambrožič). KD A. PAGLAVEC iz Podgore praznuje letos 40-letnico odprtja društvenega sedeža. Projekt z zbiranjem glasov »40. Obletnica društvenega sedeža« na spletnem portalu Čedajske banke www.progettocivibanca.it/vota-un-progetto. SLOVENSKO DRUŠTVO KARNIVAL sporoča, da je redni občni zbor, ki je bil napovedan za danes, 27. maja, na sedežu društva Skala v Gabrjah, odložen na kasnejši datum, ki bo pravočasno sporočen. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo danes, 27. maja, odprta od 14. do 18. ure; v ponedeljek, 1. junija, bo zaprta. KD SOVODNJE vabi na redni občni zbor nevolilnega značaja v četrtek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termah Dobrna od 23. avgusta do 2. septembra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRUT obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 20. do 30. junija; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 14. do 24. ju- nija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SS Prireditve MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba vabi na zaključno prireditev, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 31. maja, ob 17.30. Nastopajo gojenci godbeniške šole iz Brd, mažoretne skupine iz Prvačine, otroci iz domačega vrtca Čricek, ki obiskujejo glasbene urice, duo Ivan in Tomaž, gojenci godbeniške šole Kras in mažo-retni skupini Kras iz Doberdoba. V GORICI: v KC Lojze Bratuž bo v četrtek, 28. maja, ob 20.30 v sklopu »Srečanj pod lipami« dialog ob knjigi »Posredovanja«. Na večeru z naslovom »Pomen tradicije. Vloga me-diacije« bodo sodelovali slovenski filozof in poet Gorazd Kocijančič in Giovanni Grandi z Univerze v Pado-vi. Uvodni pozdrav bo posredoval goriški nadškof Carlo Maria Redaelli, vodila bo Francesca Zaccaron; zagotovljeno bo simultano prevajanje. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Maria Romano vd. Sfiligoi (s pokopališča v Stari Gori pri Novi Gorici ob 9.40) v cerkvi na Placuti in na glavnem pokopališču; 11.00, Luciano Gentile iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V FOLJANU: 11.00, Loreno Malic (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Domenico Marchio, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev. DANES V ŠLOVRENCU: 10.00, Armando Fabris (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MARIANU: 10.30, Aurelia Bosch vd. Mucchiut (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MEDEI: 14.30, Anna Zanel vd. Bosco v cerkvi in na pokopališču. 1 2 Sreda, 27. maja 2015 APrimorski r dnevnik Ol i*JI V Parizu brez težav PARIZ - Glavni favoriti letošnjega odprtega prvenstva Francije so svoje nastope začeli brez zapletov. Prva teniška igralka sveta Američanka Serena Williams je s 6:2 in 6:3 po vsega 59 minutah izločila češko kvalifi-kantko Andrea Hlavačkova. Prvi igralec sveta Novak Dokovic se je brez težav uvrstil v drugi krog. V prvem srečanju je ugnal Finca Jarkka Nie-minena s 6:2, 7:5 in 6:2. Prav tako je v prvem krogu zmagal devetkratni prvak Rafael Nadal, ki je sicer letos šesti nosilec turnirja. V uvodnem dvoboju je v treh nizih s 6:3, 6:3 in 6:4 premagal Francoza Quentina Halysa. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Dončič za Slovenijo BEOGRAD - Selektor srbske košarkarske reprezentance Saša Dordevič (na fotografiji FOTODAJ@N) je ob razkritju širšega seznama za EP priznal, da je novačil Luko Dončiča, a se je košarkarski biser odločil za nastopanje za Slovenijo. »Seveda nas je zanimal, a nam je jasno povedal, da si želi igrati za Slovenijo,« je na novinarski konferenci ob predstavitvi seznama v Beogradu povedal Dordevič, piše rtvslo.si, ki je 16-letnega košarkarja tudi obiskal pred dobrim tednom v Madridu. KOLESARSTVO - Contador brez težav ohranil rožnato majico na Giru Aruja zamenjal Landa APRICA - Alberto Contador ostaja tudi po izjemnem vzponu na Morti-rolo glavni protagonist letošnjega Gira. Španski El Pistolero nikakor ne popušča, spreminjajo se samo njegovi zasledovalci: do Madonne di Campiglio je bil njegov glavni tekmec Fabio Aru, od včeraj pa je to Bask Mikel Landa. Včeraj je glavni favorit vso svojo moč pokazal na enem najhujših vzponov v Evropi, kjer je v svojem slogu nadoknadil več kot minutni zaostanek (manj kot 60 kilometrov pred ciljem je predrl pnevmatik), nato pa brez težav prevzel vodstvo s prav takšno prednostjo. Njegova lahkotnost na pedalih je skorajda napovedovala, da bo osvojil etapo, a je do konca ostal ob Nizozemcu Stevanu Kruijswijku in Lan-di.Od trojice pa ravno Landa ni izčrpal vseh svojih moči, tako da je štiri kilometre pred ciljem prevzel vodstvo in prvi prikolesaril skozi cilj. In to drugič zapored: po Madonni di Campiglio je osvojil še Aprico in na skupni lestvici prehitel tudi društvenega kolega Fabia Aruja. S tem so se bržkone tudi spremenile vloge v Astani, saj je Landa dokazal boljšo formo od mladega sardin-skega kolesarja. Ni izključeno, da bi včeraj lahko dosegel še kaj več (predvsem zmanjšal zaostanek za Contadorjem), a kaj, ko je vse do sredine vzpona na Mor-tirola stal ob Aruju, ki včeraj ni zdržal ritma najboljših. Na cilj je prikolesaril tri minute za najhitrejšimi in je zdaj že pet minut za Contadorjem. Glavni tekmec španskega kolesarja bo odslej, kot kaže, Bask Landa. Skratka, dvoboj med Asta-no in rusko ekipo Tinkoff se še nadaljuje, odločila pa ga bodo po vsej verjetnosti dva kolesarja iz Španije. Etapa Mortirola je bila zanimiva že pred vzponom, saj se je zaradi padca Davide Malacarne 62 km pred ciljem karavana razcepila v dve skupini. Tudi edini pobeg Hesjedala, zmagovalca Gira 2012, so pred začetkom vzpona na Mortirolo izničili, tako da so nato v ospredje stopili glavni protagonisti. Najprej Aru, ki je nekaj časa s svojo ekipo drvel pred Contadorjem, Alberto Contador (na sredini) ob Nizozemcu Stevanu Kruijswijku (prvi na desni) in Mikelu Landi ansa ki je zaostal zaradi preluknjane gume, nato pa Španec z »novim« tekmecem Lando. Izidi: 1. M. Landa (Špa/Astana) 5:02:51, 2. Steven Kruiswijk (Niz/Lotto) 0:38, 3. Alberto Contador (Špa/Tinkoff-Sa-xo), 4. Jurij Trofimov (Rus/Katjuša) 2:03, 5. Andrey Amador (Kos/Movistar), 6. Ryder Hesjedal (Kan/Garmin) 2:10, 7. Fabio Aru (Ita/Astana) 2:51, 8. Damiano Caruso (ita/BMC) 3:16, 9. Leopold König (Češ/Sky) 3:19, 10. Carlos Betancur (Kol/Ag2r). Skupno: 1. A. Contador (Špa/Tinkoff-Sa-xo) 65:04:59, 2. M. Landa (Špa/Astana) 4:02, 3. Fabio Aru (Ita/Astana) 4:52, 4. Andrey Amador (Kos/Movistar) 5:48. NOGOMET - Finale evropske lige Sevilla za zgodovino, oboje mika liga prvakov VARŠAVA - Nogometaši španske Seville in ukrajinskega Dnjepra Dnjepropetrovska se bodo v danes (20.45) v Varšavi pomerili v finalu evropske lige. Stavnice so vlogo velikega favorita namenile španskemu predstavniku, ki tudi brani naslov prvaka.Trener Seville Unai Emery je igralcem dejal, naj ne bodo prestrašeni in naj izkoristijo priložnost, da pridejo v zgodovino kot prvi, ki so štirikrat osvojili to tekmovanje. »Ne moremo mimo tega, da lahko pišemo zgodovino. Seveda smo hvaležni za takšno priložnost,« je za spletno stran Evropske nogometne zveze povedal Emery. » To za nas ne bi smel biti pritisk, morali bi izpeljati svoj načrt. Vse skupaj bo za nas bolj motivacija, sanje, ki jih lahko uresničimo,« je dodal strateg Seville. Tako Španci kot Ukrajinci imajo dodaten razlog za zmago, prvak evropske lige si bo namreč prvič v zgodovini priigral mesto v ligi prvakov za prihodnjo sezono. To pomeni, da bo imela Sevilla drugo možnost za vstop v ligo prvakov, potem ko ji to ni uspelo v prvenstvu, saj je končala na petem mestu, točko za četrtouvrščeno Valencio. Emery je s Sevillo kljub vsemu dosegel lep uspeh, glede na to, da je v primerjavi s prejšnjo sezono izgubil Ivana Rakitica, Alberta Morena in Federica Fazia, zaveda pa se, da je Dnjepr spoštovanja vredna ekipa, tudi zaradi tekmecev, ki jih je izločil na poti do finala. »Dejstvo, da se bo zmagovalec uvrstil v ligo prvakov, daje vsemu skupaj dodatno težo. Ekipe so tekmovanju posvetile več pozornosti,« pravi Emery in dodaja, da je prav Dnjepr odkritje te sezone. »Izločil je kar nekaj klubov, ki so zgodovinsko gledano bistveno večji od ukrajinske ekipe,« meni Sevillin trener. »Če premagaš ekipe, kot so Olympiakos, Ajax, Club Brugge in Napoli, ki je bil favorit, potem ko je izločil Wolfsburg, si zaslužiš biti v finalu,« je še povedal Emery. Dnjepr bo prvič igral v finalu tega tekmovanja. Moštvo Mirona Mar-keviča je dokazalo, da zna igrati pomembne tekme, ne nazadnje je to dokazal prav dvoboj z Napolijem. Dodaten elan pa jim je dala še zmaga v domačem prvenstvu proti Šahtarju iz Donjecka, zmagovalcu evropske lige leta 2009. A v finalu bo igral brez Sergija Kravčenka, ki ima težave s kolenom, in Romana Zozulje. Pri Sevilli je vprašljiv le Dani Parejo. (STA) »Landa se lahko bori, a Contador ostaja glavni favorit« Med navdušenimi gledalci Gira je tudi Diego Posar iz Rocola, ki se je tudi letos s prijatelji odpeljal do najbližje etape. Letos si je (sicer pod dežjem) ogledal kronometer v Coneglianu, v nedeljo pa je karavano pričakal na cilju nad Madonno di Campiglio. »Gotovo je bilo tam manj gledalcev, kot se jih navadno zbere na Zoncolanu, a vzdušje je bilo vseeno zelo prijetno. Podobno je bilo kot lani na planoti pod Montažem,« je ocenil Posar, 31 let, ki se zdaj vneto pripravlja na nastop na gorski kolesarski preizkušnji Sella Ronda Hero. Na Giru Contador ne popušča. Je tudi po vašem mnenju nesporni favorit? Na Mortirolu, ki je eden izmed treh najhujših vzponov v Evropi, je pokazal iz kakšnega testa je. Na začetku vzpona je za Arujem zaostajal minuto, še pred koncem pa je pridobil kar minuto prednosti. Njegova forma skratka je odlična, mislim, da mu zmago lahko prepreči samo kak padec ali nepričakovan dogodek. Njegovo prevlado so napovedovali že pred začetkom, je zato Giro manj Diego Posar, Emil Bukavec, Danilo Venanzi in Blaž Kemperle v Madonni di Campiglio zanimiv? Ne, Giro je vseeno zanimiv! Aru je včeraj vidno popustil, njegovo mesto je prevzel Landa. Ali lahko baskovski kolesar premaga Contadorja? Dokazal je, da se lahko bori. Contador mu ni ušel, skratka, lahko poskusi. Vendar mislim, da Contador še ni pokazal vsega, kar zmore ... Kdo vas je razočaral, kdo pa je presenetil na letošnjem Giru? Ob Landi, o katerem nisem vedel, da je res tako kvaliteten hribolazec, me je presenetil tudi Amador. Razočarala pa sta Uran Uran in Porte, ki sta sodila med favorite. Ali mislite , da lahko na vrhu lestvice premeša štrene še katera od naslednjih etap ali je vse odločil že sobotni kronometer? Tretji teden je vedno najbolj zahteven, zato se na papirju lahko še vse zgodi. A mislim, da večjih sprememb ne bo in bo Contador ohranil vodstvo vse do konca. Kako pa ocenjujete traso Gira? Težko bi rekel, da je to eden najlepših. Vendar je letošnja trasa zelo zanimiva. Etape so raznolike, manj je etap, kjer bi v ospredje stopili izključno šprin-terji. (vs) ATLETIKA - V Ostravi Bolt zmagal, Ratejeva na drugem mestu OSTRAVA - Šestkratni olimpijski zmagovalec v sprintu Jamajčan Usain Bolt je zmagal v teku na 200 m na atletskem mitingu svetovnega izziva Iaaf v Ostravi. V svojem prvem nastopu v sezoni je 28-letni su-perzvezdnik tekel 20,13 sekunde. Za svetovnim rekorderjem je bil drugi Američan Isiah Young (20,35).Bolt ima v tej sezoni cilj, da na svetovnem prvenstvu avgusta v Pekingu izboljša svetovni rekord na pol sta-dionskega kroga (19,19 sekunde) in se manj posveča teku na pol krajši razdalji (100 m). Letos je na 200 pod 20 sekundami tekel le Američan Dedric Dukes (19,99). Slovenska rekorderka Martina Ratej je v metu kopja z 62,02 metra zasedla drugo mesto. Zmagala je Marharyta Dorozhon z osebnim in izraelskim državnim rekordom 63,85 m.Domačinka in svetovna rekorderka ter olimpijska zmagovalka Barbora Špo-takova je bila šele četrta (58,57 m), nekdanja svetovna prvakinja Rusinja Marija Aba-kumova pa peta (58,78 m). ZA PRVAKA - Košarkarji Tajfuna so drugič slavili v letošnjem finalu lige Tele-mach, tako da za skupno slavje potrebujejo le še eno zmago. Na tretji tekmi so Šent-jurčani sredi Rogaške Slatine zmagali s 65:57. Tajfun si lahko zgodovinski prvi naslov zagotovi že jutri, ko bo ob 18. uri četrta tekma v Šentjurju. Glede na to, da Tajfun v letošnji končnici še ni izgubil na domačem parketu in da na drugi strani Rogaška še ni zmagala v gosteh, se v dvorani osnovne šole Hruševec obeta izjemno vzdušje. KOŠARKA - Danes bosta na vrsti peti, odločilni tekmi košarkarske A1-lige, za vstop v polfinale. Umana Venezia bo igrala proti Cantuju (Rai Sport 1 ob 20.45), Reg-gio Emilia pa bo petič zapored merila moči proti Brindisiju (Studio 100 TV ob 20.45). ODBOJKA - Novi trener Sir Safety Perugie bo Daniel Castellani, ki je zadnji dve sezoni vodil Fenerbahče. Medtem pa je Cu-cine Lube Banca Marche privabila enega izmed najboljših napadalcev na svetu Osma-nyja Juantorenio, ki je nazadnje igral v Ankari. KOPRIVEC KO - B-liga, play-off: Perugia - Pescara 1:2 (polfinale Perugia - Vi-cenza), Spezia - Avellino večerna tekma. Perugia koprskega vratarja Jana Koprivca (igral je celo tekmo) je končala svojo pot v končnici. VATERPOLO Danes tržaški vaterpolisti za A1-ligo Danes ob 19.30 (vstop prost) bo bazen Bruno Bianchi gotovo pokal po šivih. Tržaški vaterpolisti bodo proti Catanii igrali tretjo in odločilno pol-finalno tekmo končnice za napredovanje v A1-ligo. Potem ko so pred tednom dni pred domačim občinstvom (takrat se je zbralo okrog 1300 gledalcev) brez večjih težav tega nasprotnika ugnali, so na Siciliji v zadnjih sekundah tekme potegnili krajši konec. Prav zato bo o finalistu odločala današnja tretja tekma, kjer bodo imeli igralci Pallanuoto Trieste znova prednost domačega igrišča. Varovanci trenerja Stefana Piccarda so že dokazali, da vedo dobro izkoristiti prednost večjega bazena, morali pa bodo znova zaigrati kot na prvi tekmi, kjer so s suvereno obrambo prisilili kakovostne nasprotnike na številne strele iz neizdelanih položajev. In ko bi vratar Ju-rišic ponovil nastop izpred sedmih dni, potem bi bil velik del naloge že opravljen. (I.F.) / ŠPORT Sreda, 27. maja 2015 1 7 V OSPREDJU - V Doberdobu so (znova) navdušeni »Krivi so bili domači fantje •••« Že dolgo ni bila tribuna Mladosti tako polna Navdušenje, domači igralci, navezanost na klub in domačo vas. Članska ekipa ŠZ Mladost iz Doberdoba, ki je po nedeljskem obstanku Triestine v D-ligi, napredovala v 1. amatersko ligo, ima v svojem DNK-ju nekaj romantike. Igralci, ki so tudi odborniki. Navijači, ki se vračajo ob igrišče. V vaškem baru se znova govori o nogometu. Doberdobski klub, ki letos praznuje 46 let delovanja, preživlja drugo mladost. V pravem pomenu besede. Za to so najbolj zaslužni doberdobski igralci, ki so se v lanski sezoni vrnili v rojstno vas, kjer so začeli brcati žogo. Med glavnimi pobudniki vrnitve je 35-letni Matej Ferletič, ki je kar nekaj sezon igral naokrog na Goriškem. »Ni bilo nam vseeno za usodo domačega kluba, ki je pred nekaj sezonami preživljal težke čase. Bil je na robu propada. Ob igrišču se je na domačih tekmah zbirala le peščica ljudi,« se spominja Matej, ki je nato angažiral še druge. In začela se je nova zgodba. Sodeč po rezultatih uspešna. Lani so iz 3. AL napredovali v 2. AL. Letos pa so praznovali dvojno napredovanje. »Matej Ferletič in vratar De-mitrij Devetak, ki sta bila letos med protagonisti, sta v polovici devetdesetih let, ko sta bila stara 16 let, že igrala v članski ekipi,« se spominja Dario Za- »V vaškem baru se znova pogovarjajo o nogometu« ŠD SOVODNJE 60-letnica: vrhunec bo v petek Praznovanja ob 60-letnici ustanovitve Športnega društva Sovodnje bodo ta konec tedna doživela vrhunec. Program je izjemno pester in bogat. Že včeraj so se na prijateljskem srečanju »legend« spopadli ekipi Sovodnje 1996 in Sovodnje 2010. »Zbrali smo ekipi, ki sta v tistih sezonah igrali v promocijski ligi,« je povedal predsednik Sovodenj Zdravko Custrin. Danes bo od 17.00 ure dalje na sovodenjskem nogometnem igrišču turnir naraščaj-nikov. Nastopile bodo ekipe Juventine, Pro Romansa, pri kateri igrajo nekateri igralci Sovodenj, in Azzurre. Jutri bodo na vrsti cicibani. Od 16.00 ure dalje se bo na turnirju pomerilo šest ekip, med katerimi sta dve domači moštvi in ekipa Juventine. Turnir v kategoriji začetnikov se je končal 16. maja. Osvojili so ga igralci Krasa. Nastopili so tudi igralci Sovodenj in Zarje/Brega. V petek bo vrhunec. Od 19.00 dalje bo slovesnost v občinski telovadnici v Sovodnjah. Nastopila bo skupina Cheerdance Millenium, predstavili bodo knjigo in DVD ter podelili priznanja najbolj zaslužnim članom. Slavnostni večer se bo končal z baletom in torto ter presenečenjem. V soboto bo še turnir malih prijateljev in superveteranov. Nedelja bo dan za 2. Green Volley So&So. Dva-najsturni turnir se bo začel ob 9.00 in končal ob 21.00, ko bo na vrsti glasba z DJ-ejem. nier, ki je takrat treniral doberdobsko ekipo in prvič v zgodovini kluba napredoval, podobno kot v zadnjih dveh sezonah, dosegel dvojno napredovanje. Tako Zanier v nadaljevanju: »Fantje so poskrbeli za injekcijo navdušenja. To so pozitivni ljudje, ki niso samo nogometaši, ampak so tudi odborniki in na katerikoli drug način pomagajo društvu. Aktivni so tudi pri drugih vaških pobudah. Navezani so na barve društva, na vas in na domačo zemljo.« Zanier si obenem želi, da bi v Doberdobu v 7 slovensko govorečih nogometašev je igralo v začetni postavi Mladosti v finalni tekmi play-offa v Bazovici proti Zarji. Drugi so vstopili na igrišče v drugem polčasu. Mladost in kriška Vesna sta nogometni ekipi naših društev, pri katerih igra največ domačih igralcev. kratkem znova obudili mladinsko delovanje: »Morda najprej z ekipama cicibanov in malih prijateljev. V drugih starostnih kategorijah pa bi se morali povezati s Sovodnjami in Juventino. Sami tega ne bi zmogli, saj je premalo otrok.« »Doberdob je od vedno živel za nogomet. Doberdobci so bili najboljši nogometaši na Goriškem. Naši igralci so bili posebni, malo nori. Bolj podobni Balkancem Pri nas bi užival Savičevic,« je še dodal Dario. Vaški bar je morda najboljši kraj za merjenje vaškega utripa. Lastnik Valter Peric streže gostom. Tudi sam je nekoč igral za Mladost. Bil je vratar. V vasi je Valter priljubljen tudi kot pevec glasbene skupine Black Panthers (med drugim letos praznuje 20 let). »Letos sem si ogledal nekaj tekem. Veselilo me je, ker se je ob igrišču zbralo veliko ljudi. Doberdobci smo znova vzljubili Mladost. Opazil sem, da so se vaščani tudi v baru veliko večpogovarjali o nogometu kot prej. Ob petkih zvečer so si pri nas po treningu pijačo privoščili domači igralci. Velikokrat smo debatirali. Vzdušje je zelo pozitivno,« pravi Valter, ki je obenem opozoril, da bo 1. AL hud zalogaj za moštvo. Doberdobka Marina Marušič je moštvu stala ob strani na vsaki domači tekmi in gostovanju. »Le finala v Bazovici si nisem ogledala,« je poudarila Marina, ki so jo fantje navdušili: »Naši so se letos izkazali. Igrali so dobro. Dosegli so odličen rezultat. Predvsem pa so veliko prispevali za klub in za vas. »Igralci so tudi odborniki. Društvu pomagajo in svetujejo« Navijači iz Doberdoba so se za finalno tekmo končnice v Bazovici »oborožili« s plavo-rdečimi zastavami fotodamj@n V Doberdobu smo vsi navdušeni. Za to so krivi domačifantje,« je na ves glas povedala Marina, ki je v najtežjih letih aktivno pomagala pri društvu: »Od vedno trdim, da naj raje igramo v nižjih ligah z domačimi igralci, kot v višjih s tujci, ki povrh tega zahtevajo še plačilo. Pred par leti je bilo čisto vseeno, če si šel na tekmo Mladosti ali Romane, saj nismo poznali igralcev, ki so igrali v našem klubu.« Skoraj vsako tekmo si je ogledala tudi Lucia Danielis. »Mladosti sem se približala odkar igra tu moj fant Matej (Ferletič op. av.). Letos je bilo res zabavno, saj sem vsakič imela lepo družbo. Zbralo se je veliko deklet. Veliko je bilo vaščanov iz Doberdoba, pa tudi drugih gledalcev iz okoliških vasi (Poljan, Jamelj, Rupe). Že dolgo let niso bile do-berdobske tribune tako polne. Na zadnji domači tekmi play-offa proti Romani nas je bilo okrog500. Tekmo so bile dobro obiskane, ker so naši tudi veliko zmagovali,« je pošteno povedala Lucia. Matej Ferletič, ki je v pričakovanju nove sezone spravil nogometne čevlje v oma- ro, poleti ne bo počival. »Skupaj z nekaterimi odborniki gradimo ekipo za prihodnje leto. Držali se bomo začetnih smernic: prioriteta so domači igralci. Pridružil se nam bo Do-berdobec Samuel Furlan. Poklicali smo še druge vaščane, ki so v letošnji sezoni igrali v drugih klubih,«je povedal Matej, ki je še poudaril, da pri Mladosti nihče ne prejme niti ficka. »Če kdo želi denar, potem pri nas zagotovo ne bo igral. Nekateri to zelo cenijo in se nam sami ponujajo. Tudi druga društva so izbrala to pot, ki je edina zdrava.« Ferletič je še dodal, da so že v lanski sezoni poskusili postaviti na noge nogometno šolo. »V Doberdobu bi radi znova začeli z mladinsko dejavnostjo: ekipo cicibanov in malih prijateljev. Upam, da nam bo to uspelo v prihodnji sezoni.« Prihodnja sezona bo za doberdobski klub še bolj zanimiva. »Na sporedu bodo številni derbiji. Igrali bomo proti Sovodnjam, Zarji in Bregu. 1. AL bo zahtevna. Naloga pa ne bo nemogoča. Cilj bo seveda obstanek v ligi,« je še zaključil Ferletič. Jan Grgič Ena zmaga in dve točki Prejšnji konec tedna so svoje nastope začele vse članske ekipe Gaje. Edino zmago je v medpokrajinskem prvenstvu v D4-ligi osvojila Gaja A (v prvem krogu je bila prosta), ki je s 4:0 premagala Ronchi. Ekipa Gaja B (na fotografiji FOTODAMJ@N) je v taistem prvenstvu v skupini 3 izgubila tudi v drugem krogu: po prvem gladkem porazu s 4:0 proti San Pier D'Isonzo je mlada ekipa Gaje izgubila tudi s Polisportivo San Marco, a tokrat z 1:3. Edino točko je dosegel Sardoč. Gaja C pa je bila v skupini 1 prosta (v prvem krogu je proti goriški ekipi Zaccarelli B zmagala 4:0). V ženski D2-ligi pa so mladinke Gaje izgubile v prvem krogu s C.M.M. N. Sauro z 2:1. Edino točko je osvojila Iris Vecchiet. Atleti Bora na Trbižu Preko dvajset atletov ŠZ Bor je v nedeljo nastopil na tradicionalnem atletskem mitingu za mladinske kategorije Alpe Adria na Trbižu, na katerem vsako leto nastopajo atleti iz Furlanije Julijske krajine, Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Tekmovalci Bora so osemkrat stopili na zmagovalni oder. Medalje so prejeli: Meta Sterni z zmago v teku na 80 metrov z zelo dobrim časom 10.59, Nina Be-nedetti (5. v teku na 80 m, 11.26), Tea Civardi (3. v skoku v daljino 3,72 m in 4. v teku na 50 m. 8.19), Anna Lapel (5. v metu vortexa, 29,02 m), Giaco-mo Bellinello in Peter Savron (3. in 6. v suvanju krogle, 9,57 m in 6,18 m) in Carlotta Benco (četrta v teku na 60 m z osebnim rekordom 9.11). društvo( TJAŠA CORVA Odbornica na 360 stopinj vozi tudi kombi Pri štandrežkem O.K. Val ne opravlja le funkcijo blagajničarke, spremlja celovito odbojkarsko dogajanje od mladinskih prvenstev vse do 1. divizije in združene ekipe v B2-ligi. Po letu mirovanja igra tudi v 1. ženski diviziji. V nameček je še sprejela vlogo predsednice novo nastalega odbojkarskega društva Mavrica, ki je od matičnega društva Val podedovala ženske odbojkarske ekipe. 26-letna Tjaša Corva je torej na 360 stopinj vprežena v društveno delovanje. Priimek Corva pa je pri Valu že del društvene genetike. Oče Sandro je že dolgoletni predsednik, brat David pa dolgoletnem nastopanju v Valovem dresu zdaj uspešno usedel na klop v vlogi trenerja. Tjaša pa o trenerski poti ne razmišlja: »Če bi sprejela še vlogo trenerja, bi res bilo odveč. Vsak dan posvečam najmanj 4 ure društvenemu dogajanju. V telovadnici sem zelo pogosto, gotovo vsak petek popoldne, obenem vozim tudi društveni kombi,« pravi Štanderka, ki se ima hkrati za zelo praktično osebo, toliko da ji je telovadnica tudi pravi športni urad: »Recimo, da je pri športnem društvu včasih lažje izvesti načrte, dovolj je hiter zmenek in rešiš veliko težav, v drugih okoljih je nekoliko težje.« Urniki prevozov na tekme in treninge, urejanje programa, plačevanje članarin so običajne vsakodnevne naloge, vendar ima novo-pečena predsednica društva Mavrica tudi drugo pomoč poleg dela drugih odbornikov: »Pri uspehu našega delovanja je bistvena tudi pomoč staršev, sicer sama ne bi zmogla. Že na začetku sezone sem jim povedala, da bo njihova pomoč dobrodošla in tako je tudi bilo, brez odvečnih prošenj, za kar se jim moram res zahvaliti,« je še povedala Corva. To so v glavnem starši otrok srednješolcev, s katerimi športna delavka komunicira pretežno s sms sporočili, trener Rok Magajna pa dopolnjuje informacije še z e-mail sporočili z urniki treningov in tekem. Odbojkarski vrvež pa jo vsekakor navdaja z zadovoljstvom. »Vse kaže, da smo na dobri poti,« je še dejala in hkrati poudarila, da so v društvu prisotni tudi drugi člani mlajše generacije, kot so 24-letna trenerka ekipe U12 Enrica Gabbana, odboj-karica Mateja Nanut in odbojkar Matej Juren. V pričakovanju poletnih priprav pa se neutrudni predsednici Mavrice in Valovi odborni-ci ob koncu sezone obeta dokaj zaslužen odmor. (mar) 1 B Sreda, 27. maja 2015 ŠPORT / ODBOJKA - Pokrajinski finale Under 13 Val M prvak, drugi pa Val Arcobaleno V nedeljo je bil v Štandrežu goriški pokrajinski finale prvenstva under 13 v mešani ženski in moški kategoriji. V finalu najboljših štirih ekip prvenstva sta nastopili tudi obe ekipi OK Val (moška Val M in ženska Val Arcobaleno) in osvojili prvi dve mesti. Val M je z gladkim 3:0 zmagal na dopoldanski polfinalni tekmi proti Fincantieri Femm. Val Arcobaleno pa se je za vstop v finale moral pošteno potruditi proti Pall. Grado. Cilj ženske ekipe je bil igranje v finalu, saj so pričakovali, da se bodo fantje uvrstili v finale brez večjih težav; z zmago v polfinalu pa bi Val Arcobaleno bil najboljše uvrščena ženska ekipa, ki bi imela pravico do nastopa v deželnem finalu. Polfinale je bil torej za dekleta že pravi finale. To so igralke zelo občutile. Živčnost se je poznala tudi v prvih dveh se-tih, ki so ju igralke Vala izgubile na razliko. Grado sicer ne izstopa po močnem napadu, so pa njegove igralke izredno dobre v obrambi. Napadi Vala niso padli tako zlahka na tla, akcije so bile zelo dolge, večkrat pa se je v igranje Vala prikradla napaka, kar je igralke potrlo. Od tretjega niza naprej so se zbrale, zaigrale bolj premišljeno in osvojile pomembno zmago (3:2). Cilj je bil tako dosežen. »Bratsko-sestrski« finale je bil pravi praznik. Polni tribuni navijačev sta obe ekipi prikazali lepo igro. Kljub gladkemu izidu v prid močnejšega spola (3:0), so se morali fantje zelo potruditi (posebno v izenačenem drugem setu), da so strli odpor bojevitih deklet, ki se niso predala kar tako. Pri Valu so seveda povsem zadovoljni, čeprav je zmago moške ekipe nekoliko zagrenila novica, da moškega deželnega finala ne bo (na deželnem nivoju sta že dve moški prvenstvi v tej kategoriji). Ženski del pa si je z naslovom pokrajinskih prvakinj prislužil nastop na deželnem finalu, ki bo 7. junija na Videmskem. Moška ekipa Vala M in ženska ekipa Vala Arcobaleno MINIKOŠARKA - Trofeja ZSŠDI Namesto pokalov so ekipe prejele žoge Med tekmo Sokola in Doma david ambrožič Letošnja Trofeja ZSŠDI v miniba-sketu je letos v Gorici zbrala 50 otrok, ki so pod vodstvom njihovih voditeljev prikazali staršem, kaj so se naučili v letu dni. Na prazniku minibasketa so se so se zbrala vsa društva, ki gojijo to panogo pri nas: Bor/Breg, Polet/Kontovel, Sokol in seveda gostitelj Dom. Po že ustaljenem programu so bile ekipe razdeljene v dve starostni kategoriji: starejši minibasket (letniki 2004/05) in mlajši minibasket (2006/07). V enem jutru so odigrali šest tekem: vse so bile na solidni ravni, večkrat tudi zelo izenačene in napete. Na koncu je bilo na sporedu še tekmovanje v prostih metih, kjer so mali košarkarji tekmovali razdeljeni po letnikih. Lepo jutro se je zaključilo še z nagrajevanjem (seveda ni bilo nobene lestvice), na katerem je vsaka ekipa prejela namesto pokala v dar tri nove žoge. Upešen praznik je vodil in povezoval na- čelnik košarkarske komisije pri ZSŠDI-ju Robi Jakomin, dragoceno pomoč pa so mu v pravem duhu minibasketa nudili vsi prisotni vaditelji. BOR/BREG (2004/05): Sartori, Ter-čon, Stopar, Leban, Maniago, Paiano, Tal-po, Bellettini, La Porta, Clara; vaditelji-ca: Karin Malalan; ŠOLET/KONTOVEL (2005): Race, Mochor, Skerk, Čebulec, Glavina, Vecchiet, Semen, Panjek; vaditelj: Erik Piccini; POLET/KONTOVEL (2006/07): Starc, Emili R., Capilla, Vivia-ni, Notarstefano, Emili M., Pupulin; vaditelj: Damjan Košuta; SOKOL (2006/07): Kovačič, Dimarcantonio, Pertot, Zan-noni, Vitti, Devetak, Luisa; vaditelj: Marko Švab; DOM (2004/05): Cubrilo, De-vetak, Onesti, Felicielllo, Colombo, De-vetta, Primozic, Miklus; vaditelj: Erik Graziani; DOM (2006/07): Musig, De-vetta, Frandolič, Concetti, Mucci, Vinci-guerra; vaditelj: Erik Graziani. Ekipa Bora Brega med nagrajevanjem david ambrožič V Dolini so učenci tekmovali v troboju in v igri med dvema ognjema Učenci Večstopenjske šole Josipa Pangerca, in sicer osnovnih šol A. Bubnič iz Milj, M. Samse in I. T. Zamejskega od Domja in iz Ricmanj, P. Voranca iz Doline in Mačkolj in učenci F. Venturinija iz Boljunca - Boršta in Peska so se včeraj pomerili na pomladanskih športnih igrah. Vsi učenci vseh razredov so se pomerili v tro-boju: v teku, v skoku v daljino in metu me-dicinke. Vsi otroci so si veliko prizadevali, vendar so bili nekateri spretnejši in so zato dosegli boljši rezultat. Prvi trije uvrščeni učenci in učenke za vsak razred so prejeli kolajne, ki jih je podelil predsednik ŠD Breg Valter Mocor. Nagradili so tudi učence prvih treh razredov, ki so se v februarju pomerili v poligonu. Vsak učenec je prejel diplomo o sodelovanju, ki jih je podelilo ZSŠDI. Letošnje športne igre so potekale v okviru projekta »Sport di classe«. V okviru slednjega so se učenci skupaj z učitelji pogovarjali o različnosti in integraciji v športu ter pripravili na to tematiko likovne in pisne izdelke, ki so jih med športnim dnevom razstavili v telovadnici. Športni dan se je zaključil s tradicionalnim finalom igre Med dvema ognjema, na katerem so sodelovali učenci 4. in 5. razredov. Prvo mesto je osvojila šola Pre-žihov Voranc, drugi so bili učenci šole Fran Venturini, tretji učenci M.Samse in I. T. Zamejskega od Domja in iz Ricmanj, četrto mesto pa je pripadlo šoli Albina Bubniča. □ Obvestila ŠZ BOR, GIMNASTIČNI ODSEK, vabi na zaključno akademijo, ki bo v nedeljo, 31.maja 2015 ob 18.00 na stadionu 1. maja v veliki dvorani Bojana Pavletiča. PLAVALNI KLUB BOR organizira intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 8. leta starosti v bazenu Bianchi v Trstu drugi, tretji in četrti teden v juniju. Za informacije in vpis pokličite na 04051377 (ob delavnikih v popoldansko-večernih urah) ali pa pošljite sporočilo na elektronsko pošto: urad.bor@gmail.com. ŠD SOVODNJE organizira v nedeljo 2. Green Volley So&So od 9.00 do 21.00 na igrišču v Sovodnjah. Sledi nagrajevanje in glasba z DJ-ejem. AŠD POLET, ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL in ZSŠDI organizirajo košarkarski kamp v Prosvetnem domu in na Pikelcu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka 22. junija do petka 26. junija 2015, druga izmena od ponedeljka 29. junija do petka 3. julija 2015. Kamp je namenjen dečkom in deklicam letnikov 2002 in mlajših. Info: Damjan Košuta - 348/3342397 ali Erik Piccini -340/4685153, e-mail: poletkosarka@libero.it TPK SIRENA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na predstavitev knjige V ŠOLI JADRANJA - Jadranje na Optimistu, ki bo v petek, 5. junija, ob 18.30 na društvenem sedežu, Miramarski drevored 32. AŠD SOKOL ,pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja kamp minivolleya za punčke in fantke letnikov 2008 do 2004 v nabrežinski telovadnici od 15. do 19. junija od 8.30 do 13.00. Za info na tel. 348-8850427 (Lajris) ali 040-200941; csdasdsokol@gmail.com. ŠD BREG v okviru praznovanj ob 50-letnici društva bo v soboto, 20. junija (od 17.00 dalje), organiziral »revival« vseh nogometašev, ki so kdajkoli igrali pri Bregu. Za informacije in prijave: 3488833730 (Paolo) in 3358194395 (Livio). 27. junija pa bo v Dolini prijateljski nogometni turnir s pobratenim Kočevjem. TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padriče organizira od 15. junija do 3. julija začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). AŠD SK BRDINA vabi vse člane na udeležbo rednega volilnega občnega zbora v petek, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6. do 14. leta starosti v terminih: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob torkih od 10.00 do 12.00 ter ob petkih od 18.00 do 20.00, tel. 040422696, info@tpkcntsirena.it in www.tpkcntsirena.it. JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja v dveh izmenah od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Predstavili bomo jadrnice razreda Optimist in se spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 0402171044, 334-1258848 (Ester) 333-2939977 (Roberta). »GURNCE - DULNCE« Bazovica 2015, v soboto, 30. maja ob 17.30, v športnem centru Zarje v Bazovici. Tekmo bo povezoval duo Marucelli&Arduini. Nastop navijaške skupine Cheerdance Millenium. Poskrbljeno za pijačo in jedačo. ŠD JUVENTINA organizira v soboto, 13. junija, od 10.00 dalje na igrišču Juventine v Štandrežu turnir 12 ur nogometa&greenvolley. Novosti: turnir v igri zadeni prečko in beer pong. Zvečer zabava z DJ Bestcompany Tour. Vpis do 7. junija. Info: Maja 3290913340 in Nikol 3297864633. MLADINSKI NOGOMETNI KAMP SOVODNJE 2015 na nogometnem igrišču v Sovodnjah in sicer od 15.06. do 19.06.2015 v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijavnina znaša 60,00 EUR ter se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje opremo za treniranje (majico in kratke hlače) z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.2001 do l.2010. Ti bodo razdeljeni v ustrezne starostne skupine za vadbo. Ob zaključku sledi še skupno druženje vseh sodelujočih. Prijave (do četrtka 11.06.2015) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039 - 3283674301 (Rudi Devetak), 0039 - 3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039 - 3346691042 (Edi Pavletič), 00393897977416 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). FC PRIMORJE organizira od ponedeljka, 15. junija do sobote, 20. junija nogometni kamp na Proseku. Namenjen je otrokom od letnika 2002 do 2008. Urnik od 8. do 17.30, poskrbljeno za malico, kosilo in razne dejavnosti. Vse informacije na tel.: 329-6022707 (Roberto) oz. 333-4239409 (Aleksander). / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. maja 2015 19 RAI3bis RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 16.35 La vita in di-retta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affa-ri tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Nad.: Velvet 22.50 Top - Tutto quanto fa tendenza 23.40 Roberto Benigni: Tutto Dante RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 The Voice of Italy 0.00 Party People Italia RAI3 RAI4 RETE4 SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Film: Non mangiate le margherite (kom.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 Kolesarstvo: Giro mattina 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Ita-lia 2015, prenos 17. etape 18.00 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.30 Nan.: Il candidato - Zucca presidente 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 12.00 Heroes 12.45 18.35 Andromeda 13.40 20.15 Star Trek Enterprise 14.30 90210 1 5.15 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.20 Heartland 16.05 Joan of Arcadia 16.50 Streghe 17.40 Novice 17.45 The Lost World 19.25 Doctor Who 21.15 Vikings 22.00 Trono di spade 22.55 Film: Apocalypto (pust.) _RAI5_ 14.15 La Terra vista dal cielo 15.10 Oceani 16.10 Film: Divorzio all'italiana (kom.) 17.55 Novice 18.00 Memo - L'agenda culturale 18.30 I tesori dell'architettura 19.25 Divini devoti 20.05 Libri come: Daniel Pen-nac 20.40 Passepartout 21.15 I buongustai dell'arte 22.20 Tutti i segreti di un'opera d'arte 23.10 David Letterman Show RAI MOVIE 13.50 Film: Un uomo innocente (akc.) 15.45 Film: Cime tempestose (dram.) 17.35 Novice 17.40 Film: Quell'ultimo ponte (voj., '77) 20.05 Film: Prima della felicita (kom.) 21.15 Film: I tuoi, i miei e i nostri (kom., '05) 22.45 Film: Transsiberian (krim., '08) RAI PREMIUM 13.05 Nad.: Un posto al sole 14.10 Nad.: Terapia d'urgenza 15.05 21.25 Nad.: Terra Nostra 15.45 Serija: Sulle tracce del crimine 17.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 17.40 Serija: A Gifted Man 19.05 Nad.: Legami 19.50 Novice 19.55 Nad.: Batticuore 20.40 Nad.: La signora in rosa 22.20 Nad.: Provaci ancora prof! 23.20 Si puo fare! SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (26. maja 2015) Vodoravno: klopotec, orjak, kg, aerobika, kravatar, TV, Ricardo, Divača, Maks, ri, laparoskop, Križmančič, tan, Ana, I. P., aloa, Alan, keson, T. N., D. I., I. L., ameba, Reitano, A. E., rota, Lajka, trend, inercija, skeleti, maraska, tori, A. P.; na sliki: Maks Križmančič. TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.3012.40 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 13.00, 20.00 Dodici minuti con Cristina 12.30 Italia economia e prometeo 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Roma InConTra LAEFFE 11.4518.35 Bourdain: Cucine segrete 13.35 20.05 Il cuoco vagabondo 15.40 Chef Sara sulle Alpi 17.35 Jamie: Menu in 15 minuti 19.30 23.00 Un mondo di storie 19.45 Novice 21.05 Irene Cao - Social Love 23.15 Film: Quasi famosi (muzikal, '00) CIELO 21.15 Film: Non c'è due senza quattro (pust.)23.30 Dentro la notizia _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Ami-ci fase serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Po-meriggio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 12.00 Junior MasterChef Australia 14.15 MasterChef USA 16.1518.00 Fratelli in af-fari 17.15 Case in rendita 20.15 Dok.: House of Gag 21.10 Film: Appuntamento con l'amore (kom., '10, i. J. Alba, J. Roberts) 23.30 Matrix _ITALIA1_ 6.40 Risanke 8.25 Nad.: Smallville 10.15 Nad.: The O.C. 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.50 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Serija: Merlin 16.15 Serija: The Vampire Diaries 17.10 Nan.: Love Bugs 17.30 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Noto-rius 19.55 Karaoke 20.35 UEFA Europa League 23.05 UEFA Europa League - Speciale 0.00 Film: Una cella in due (kom., It., '11) _IRS_ 15.15 Film: Tiffany's Memorandum (spio., '67) 17.05 Film: Un americano a Parigi (kom., '51) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 23.45 Io l'ho visto 21.05 Film: Quella sporca dozzina (voj., '67)23.50 Adesso cinema _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia _lazd_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menù di Benedetta 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Providence 17.00 19.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata 21.10 Film: Apocalypse Pompeii (pust.) 23.15 Top DJ _DMAX_ 12.30 Storage Wars 13.20 19.30 Rimozio-ne forzata 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turt-leman 16.50 Airport Security 18.35 Affari a quattro ruote 21.10 La prova del diavolo 22.00 Come è fatto il cibo? 22.55 Fritti e strafritti 23.45 Most Shocking SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.05 Nad.: Moji, tvoji, najini 11.55 Dok. film: Franc Anton pl. Steinberg, človek baročne popolnosti 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.25 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Globus 17.30 23.35 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Severni Pariz (dram.) 22.00 Odmevi 23.05 Točka preloma SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.25 Zgodbe iz školjke 8.45 Infodrom 8.55 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.50 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Posebna ponudba 13.25 Alpe-Donava-Jadran 14.10 To bo moj poklic 14.50 Točno popoldne 15.50 Z vrta na mizo 16.20 Mostovi - Hidak 16.50 Dok. odd.: Ana Ah-matova - Življenje in poezija 17.50 Pogovor: Dr. Zora Konjajev 19.00 Točka 19.50 Žrebanje Lota 20.15 Nogomet: evropska liga, finale, prenos 23.00 Odd.: Bleščica 23.35 Film: Kabaret (muzikal) _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.50 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.25 Meridiani 15.25 Dok.: Isole Ma-rano 15.55 Potopisi 16.25 Boben 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.30 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Webolution 20.30 Glasba zdaj 20.40 Nogomet: evropska liga, finale 22.50 Najlepše besede 23.20 Dok. odd.: K2 _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.10 10.05, 11.15, 12.25 TV prodaja 8.25 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.20 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.30 15.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.40 Serija: Lepo je biti sosed 13.45 Preverjeno 17.0018.55, 22.15 Novice in vreme 20.00 MasterChef Slovenija 21.20 Serija: Gasilci v Chicagu 22.50 Serija: Na kraju zločina 23.45 Serija: Policijska družina _KANAL A_ 7.0018.00 Svet 7.55 Risanke 9.0011.30 Serija: Odvetnik z ulice 9.50 Pazi, kamera! 10.25 12.20, 12.35 Tv prodaja 10.40 Serija: Sreda, 27. maja Rai movie, ob 22.45 VREDNO OGLEDA Transsiberian Španija, Velika Britanija, Litva 2008 Režija: Brad Anderson Igrajo: Woody Harrelson, Emily Mortimer, Ben Kingsley, Kate Mara in Eduardo Noriega Jassie in Roy sta že nekaj let poročen ameriški par, a kriza nepričakovano načne njun odnos. Da bi se približala in si sama pomagala, se odločita za daljše potovanje, upajoč, da jima bo to dovolj pri premostitvi težkega trenutka. Na transsibirsko železnico stopita, ko se vračata s Kitajske, kjer sta nekaj časa delovala kot prostovoljca v centru za otroke. Na vlaku spoznata Abby in Carlosa, španca, ki trdi, da se ukvarja s prodajo lesenih obrtnih predmetov po vsem svetu. Resnica bo nekoliko drugačna in Andersonov film, ki se na začetku zdi lahkotna komedija, se kmalu izkaže za prepričljiv thriller. Kamp razvajencev 12.5016.15, 22.45 V živo iz hiše Big Brother 13.20 17.05 Serija: Komisar Rex 14.20 Film: Vragova nevesta (horor) 16.35 18.55 Serija: Novo dekle 19.30 Film: Charliejevi angelčki (akc., '00, i. C. Diaz, D. Barrymore) 21.15 Big Brother 23.15 Film: Danes boš umrl (akc., '05, i. S. Seagal) PLANETTV 10.55 18.10 Nan.: Allo allo 11.35 Tv prodaja 12.10 Nan.: Preiskovalci na delu 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.15 Nan.: V kritičnem stanju 16.10 21.00 Bar 17.10 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 19.00 Danes 22.00 Bognedaj, da bi crknu televizor 23.00 Nan.: Lov na osumljenca 23.55 Bar doma RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Stane Čehovin - Postaje mojega popotovanja -Ljudje in dogodki; 11.00 Studio D; 12.15 Človekov najboljši prijatelj (Vida Valenčič); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pesem morja, zemlje in ljudi - Barkovlje nekoč in danes; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Atilij Kralj: Uače naš - 6. del, sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Glasba; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Glasba; 15.00 McGuffin; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 21.00 Sonoricamente Puglia; 22.00 Classi-camente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 To rek, 26. maja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / £ Sonce vzide ob 5.22 in zatone g ob 20.42 Dolžina dneva 15.20 Luna vzide ob 14.24 in zatone ob 2.44 2008 - Višek zgodnjega vročin-§ skega vala ponekod v notranjosti Slovenije, eden od najbolj vročih majskih dni v zadnjih desetletjih. Na Bizeljskem se je ogrelo do 33,6 °C, v Mariboru so namerili 33,5 °C, v Metliki 33,4 °C, v Murski Soboti 32,9 °C in v Ljubljani ter Šmartnem pri Slovenj Gradcu 31,6 °C. Danes: ob 1.16 najnižje -13 cm, ob 6.14 najvišje 1 cm, ob 11.31 najnižje -19 cm, o ob 18.12 najvišje 32 cm. 2 Jutri: ob 1.44 najnižje -22 cm, ob 7.17 najvišje 7 cm, ob 12.32 najnižje -18 cm, ob 18.46 najvišje 36 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 18,3 stopinje C. 500 m...........12 1000 m ..........10 1500 m............7 2000 m . 2500 m . 2864 m . .1 .-2 . .-3 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 7,5 in v gorah 8,5. Krstna potopitev raziskovalne podmornice Calypso Ob hladnem vremenu umre več ljudi kot ob vročini LUCIJA - V Luciji so včeraj krstno potopili prvo slovensko raziskovalno podmornico Calypso, s katero bo mogoče raziskovati najgloblje točke morja. Podmornico, ki je plod raziskovanja dijakov in dijakinj Gimnazije Vič v Ljubljani, so spustili do globine 30 metrov ter tako preizkusili njeno delovanje. Izdelava visokoteh-nološke podmornice Calypso, s katero so dijaki pričeli že leta 2012, je potekala v več fazah, posamezne komponente podmornice pa so vseskozi preizkušali na Koseškem bajerju. V projekt Calypso je vključenih okoli 50 dijakov, ki jih je za sodelovanje navdušil njihov mentor, profesor fizike na Gimnaziji Vič v Ljubljani, Rok Capuder. Calypso bo zaradi svoje posebne oblike ribe raže, ki omogoča večjo hi-drodinamičnost, lahko dosegel globino do enega kilometra. LONDON - Ob hladnem vremenu umre več ljudi kot ob vročini, ugotavljajo raziskovalci, ki so v študiji preučili 74 milijonov smrti med letoma 1985 in 2012 v 13 državah po vsej zemeljski obli. Šlo naj bi za doslej največjo tovrstno študijo, objavlja pa jo zdravstvena revija Lancet. Ekipa raziskovalcev pod vodstvom Antiona Ga-sparrinija iz londonske šole za higieno in tropsko medicino je primerjala podatke z idealno temperaturo za vsako državo posebej. In ugotovili so, da je mraz odgovoren za okoli 20 odstotkov smrti več kot vročina. Raziskova lci trdijo, da gre za doslej največjo študijo, ki preiskuje povezavo med temperaturami in zdravjem. LJUBLJANA - Še vedno jih iščejo Dvajset let po koncu vojne v BiH še vedno pogrešanih 8000 ljudi LJUBLJANA - Dvajset let po koncu vojne v BiH, v kateri je bilo pogrešanih skupno 32.152 ljudi, še vedno ni znano, kje je okoli 8000 ljudi. Direktor Inštituta za pogrešane osebe v BiH Amor Mašovic ni prepričan, ali jih bodo lahko vse našli. Kot je dejal na ponedeljkovi okrogli mizi v Ljubljani, se boji, da gre za nalogo, ki ne bo imela srečnega konca. Mašovic, ki se že leta ukvarja z iskanjem pogrešanih oseb med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995, je na okrogli mizi, ki sta jo ob 20. obletnici genocida v Srebrenici organizirala zavoda Pogreb ni tabu ter Averroes, povedal, da so od skupno 32.152 pogrešanih doslej našli in izkopali posmrtne ostanke 26.000 ljudi. Od teh so identificirali 23.500 ljudi, katerih posmrtne ostanke so predali družinam in pokopali. Gotovo pa je, kot je dejal, da posmrtnih ostankov vseh ostalih 7500 do 8000 pogrešanih ne bodo našli, ker »bodo nekatere žrtve ostale dobro skrite, saj ne obstajajo več žive priče, ki bi lahko pokazale, kje so«. Najdejo jih lahko le slučajno. Drugi razlog pa je ta, da posmrtni ostanki nekaterih žrtev fizično ne obstajajo več, ker so bila trupla uničena, požgana. A poudaril je, da bo delo nadaljeval v želji, da bi jih našli. Na vprašanje, kako je zadovoljen z doseženim, je dejal, da je »težko biti zadovoljen«. Na eni strani se zaveda, »da so ob minimalnih resursih in ogromnih naporih dosegli, kot so se izrazili tujci, kolosal-ne rezultate«. Na drugi strani pa »ostaja 7000 ljudi, ki jih ni, ostaja vsaj štirikrat toliko njihovih najbližjih sorodnikov, ki gredo še vedno vsako noč v posteljo z eno samo mislijo - ali bo prihodnji dan prinesel kakšno novico o njih, zjutraj pa vstajajo s to isto mislijo«. BiH je sicer po podatkih ZN, kot je povedal, prva na svetu po rezultatih pri iskanju pogrešanih in tudi njihovi identifikaciji. Je tudi edina država na svetu, ki ima zakon o pogrešanih in poseben inštitut za pogrešane osebe, ki ga vodi sam. Gost zelo dobro obiskane okrogle mize je bil tudi Mehmedalija Alic iz Po-točarjev pri Srebrenici, ki je v genoci- du v Srebrenici julija 1995 izgubil več članov ožje in širše družine, tudi dva brata; njegov gluhonemi brat je še vedno pogrešan. Že kot najstnik je prišel v Slovenijo, kjer je delal kot rudar v Zagorju, nato bil od leta 1992 »pet let in en mesec izbrisan«, kasneje pa je vodil raziskovanje Hude jame. Svoje pretresljivo zgodbo je opisal v avtobiografskem delu Nihče. Na okrogli mizi je izpostavil, da ga je pri delu v vojnem grobišču v Hudi jami vodila želja »po iskanju mrtvih, vrnitvi dostojanstva in pravice do groba, ki ga ima vsak človek«. Pri delu ni bil deležen naklonjenosti, ni dobil ustrezne strokovne ekipe in sredstev, a je 2. marca 2009 uspel prebiti enajsto pregrado, kjer je našel »gmoto okoli 450-460 ljudi, ki so bili naloženi eden na drugem«. »Včasih mi je žal, da me je usoda vpletla v to, a po drugi strani se je moralo zgoditi, da ta družba enkrat razčisti s svojo preteklostjo, ker brez tega ne vem, kako bo imela prihodnost,« je dejal. Sedaj prepušča slovenski stroki in politiki, da delo dokončata na dostojen način, je med drugim povedal Alic, ki je sicer ob tem kot še posebej grenko izpostavil svojo izkušnjo, ko je bil kot človek brez madeža v življenju s svojo družino več let izbrisan. Sedaj kot upokojenec v svoji vasi pri Srebrenici sam gradi igrišče, da bi »vrnil upanje vašča-nom«, in spominsko obeležje okoli 50 vaščanom, med njimi »29 Alicem«. ŽENEVA - Po študiji banke UBS Evropski milijarderji bogatejši od drugih ŽENEVA - Evropski milijarderji so bogatejši od svojih ameriških in azijskih kolegov, v povprečju pa njihovo premoženje znaša 5,7 milijarde ameriških dolarjev (5,2 milijarde evrov), kaže včeraj objavljena študija švicarske banke UBS in revizijske družbe Pricewaterhousecoopers (PWC). Ameriški milijarderji imajo v povprečju pod palcem 4,5 milijarde dolarjev (4,1 milijarde evrov) azijski pa 3,2 milijarde dolarjev (2,9 milijarde evrov), izsledke študije povzema francoska tiskovna agencija AFP. Azijski milijarderji imajo sicer manjše bogastvo, a so obenem mlajši od evropskih in ameriških. V povprečju so stari 57 let, kar je deset let manj od evropskih in ameriških. Študija še kaže, da bo v prihodnje največ novih bogatašev v Aziji. Kot je ocenil Josef Stadler, predstavnik UBS, ki se ukvarja z bogataši, trenutno obdobje, za katerega je značilno hitro naraščanje števila bogatih, spominja na zlata leta konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko je bil v Evropi in ZDA prvi val inovacij v novejši zgodovini. Pojasnil je še, da gre pri naraščanju oz. upadanju števila bogatih za cikličen pojav. Med tistimi, ki so obogateli v zadnjih 20 letih, jih je v Evropi kar 50 odstotkov nakopičilo bogastvo s potrošnimi dobrinami, med Azijci pa je takih 20 odstotkov. V ZDA pa je največ novopečenih milijarderjev, 30 odstotkov, obogatelo v finančnem sektorju. Četrtina vseh azijskih milijarderjev je odrasla v revščini; med evropskimi bogataši je takih osem odstotkov, med ameriškimi pa šest odstotkov. Študijo so izvedli na vzorcu 1300 milijarderjev. Hrvaški delavec prejel rekordno nizko odpravnino ZAGREB - Podjetje za vodno gospodarstvo hrvaškega mesta Imotsko nedaleč od Splita je po triletnem stečajnem postopku enemu od delavcev izplačalo rekordno nizko odpravnino - zgolj 57,43 kune (7,65 evra). Tudi večina ostalih delavcev tega javnega mestnega podjetja je prejela približno enake odpravnine. Največ, 2000 kun (270 evrov), je dobil bivši direktor. Strojnik Marijan Gudelj je po desetletnem delu v Vodoprivredi Imotski prejel verjetno najnižjo odpravnino, ki so jo kdaj koli izplačali kakemu delavcu na Hrvaškem, navaja Slobodna Dalmacija na svoji spletni strani. Njegovih 44 kolegov pa ni prejelo kaj dosti več, večinoma med 100 in 500 kun (med 13,3 in 66,6 evra). Gudelj pravi, da ni pričakoval niti teh 57 kun, potem ko je podjetje ugasnilo po triletnem stečajnem postopku. Pravi, da je dvignil 50 kun, bankovec pa bo shranil za spomin. Dodaja, da je sedem kun plačal za stroške banki. »Moje bivše podjetje bi lahko delalo še naprej, lahko bi zaposlovali, saj smo imeli stroje, tovornjake, svoje prostore in smo bili eni najboljših na Hrvaškem. Zakaj je podjetje propadlo, naj razišče nekdo drug,« je dejal. Tudi bivši direktor podjetja Berislav Šanic meni, da bi podjetje lahko še naprej poslovalo, če se ne bi vpletla politika in so njihove posle dobila druga podjetja. Povedal je, da je od podjetja zahteval 124.000 kun (16.500 evrov), a je dobil samo nekaj več kot 2000 kun.