St. 764
Trst, sreda dne 23. aprila 1912. Ljubljana.
beto III.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Pneam07na fi uin »Jut'0* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in nraz-
rosamezna si. o vin. nikih _ zjutraj. Rokopisj se ue vražajH> nJefrankP.ana
pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in u irava je v Trstu, ul ci — Oom-merciale it. 8 10, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve ,n dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava ti hotelu „ Malič* v Ljubljan . — Po pošti sprejemano stane „ Jutro “ mesečno K. 1.50, četrtletno K. 4.50, celoletno K. 18.— za inozemstvo celoletno K. 28.	. — Naročnina se piačuje vnaprej. — Oglasi: 1 min.
visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju priinoren popust Mali uglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Jugoslovansko vprašanje
Radi sistiranja ustave na Hrvatskem in radi nasilj, ki jih izvršuje komisar Čuvaj v svojem pašaliku, je postalo na enkrat, kar čez nož, aktualno jugoslovansko vprašanje, ki stoji danes v ospredju tako-rekoč vseh vprašanj v celokupni dvojni monarhiji.
V	prvi vrsti se razpravlja jugoslovansko vprašanje seveda, pri nas samih, ki smo pri tem najbolj prizadeti, vodijo se polemike o tem, kako taktiko bi morali zavzeti jugoslovanski parlamentarci, da izvojujejo odpravo komisarijata nu Hrvatskem, pojavljajo se predlogi iu protipredlogi s kratka, na vseh koncih in krajih se govori o jugoslovanskem vprašanju in vendar nismo Jugoslovani niti v temeljnih principih, po ka-torih naj bi se delalo, niti danes še, ko pišemo že letnico	edini, torej niso dani
čisto nobeni pogoji za kak velik skupni jugoslovanski uspeh in najbrže bo ostalo vse samo pri obsodbi komisarijata od strani avstrijskega ministrskega predsednika, ki pa svoje obsodbe ni izrekel radi Jugoslovanov, ker ti mu gotovo ne ležijo na srcu, temveč ali samo radi tega, ker je komisarijat na Hrvatskem res sramota za celo monarhijo ali se je pa avstrijski vladi zdelo potrebno Ogre malo prestrašiti, da bi prej odnehali v kateremsibodi vprašanju.
Nikar si ne delajmo iz izjave grofa Stiirgkha nobenih iluzij ! Naj odnehajo Ogri od katerisibodi važnejše svoje zahteve in grof Stiirgkh bo skesano izjavil v poslanski zbornici, da se s svojo izjavo ni hotel vmešavati v notranje razmere druge državne polovice, v razmere, ki nič ne brigajo niti avstrijske zbornice niti avstrijske vlade.
Mi smo skeptični, ker smo zgodovino študirali z razumom in se nismo samo na pamet učili praznih letnic in imen vladarjev, državnikov, generalov i. t. d. Naše časopisje triumfira radi „uspeha“ in si dela naravnost otročje upe z ozirom na nadaljni razvoj dogodkov, stranke se pa prepirajo o tem, katera je dosegla ta velikanski uspeh, da je grof Stiirgkh obsodil suspendiranje ustave na Hrvatskem. Mi smo pa mirni in se čisto nič ne navdušujemo radi „uspeha“ v državnem zboru — mirni smo in si ne delamo nobenih iluzij in tako vsaj nobenega razočaranja ne bomo doživeli, kakor ga gotovo doživijo oni naivneži, ki že sanjajo o močnem avstrijskem centralizmu z narodno federalizacijo — kako reakcionarno in kratkovidno! — doživeli bodo pa vse kaj drugega !
Moč in bodočnost južnih Slovencev leži v Južnih Slovanih samih in dokler tega ne sprevidijo naši voditelji, naši bistroumni velepolitiki, ki še vedno iščejo pomoči ud faktorjev ki stojijo izven našega naroda, ne more biti niti govora, še manj pa kakega resnega upanja da se reši jugoslovansko vprašanje tako, kakor to zahtevajo naši interesi.
Jugoslovani smo še vedno otroci, še vedno se nahajamo v povojih in zato nam je potrebna mati, ki se je vedno oklepamo, pri tem pa niti ne pomišljamo, da matere pravzaprav niti nimamo, temveč mačeho in sicer hudobno mačeho, od katere bi se morali čem prej emancipirati. Vidimo in ču-
L IS TEK.
.Ljubimca pariška.
(Nadaljevanje BNostradama“).
X.
Strah.
Ta grob je postal po malem cilj njenih vsakdanjih izprehodov. Ugajalo ji je tukaj, zdelo se ji je, da je tu varna pred svojo nesrečno usodo. Semkaj je bila prišla v neki drugi noči groze s svojim zaročen-oem Renoldoin in gledala njegovo mrtvaško delo: Renold je pokopaval tukaj kosti svoje matere, ki je bila živa sežgana na grmadi na povelje gospoda de Kroamar, velikega sodnika, poverjenega od Franca I. s posebno misijo . . .
Renold, strašni prizor, ki je sledil poroki, njiju ljubezen, čista kakor plamen in neskončna kakor nobo, čitanje pisma, ki jo je ovadilo soprogu — to so bili vrtoglavi spomini, nad katerimi se je sklanjala in živela pač že tisočikrat vnovič vso — katastrofo.
Prizor čitanja, strašni prizor, ki se je
timo, da nas ta mačeha vsak dan in sicer vedno bolj tepe, ali mi ji to velikodušno odpuščamo in čakamo, da se ji s časom morda vendar-le omeči srce, da nam postane prava mati in da nas bo božala z ono roko s katero nas zdaj pretepa!
S	tako „politiko“, ki jo zagovarjajo pri nas vsi „resni“, „pametni“ in „izkušeni* politiki, letimo naravnost v pogubo — narod namreč ker voditelji se pri taki „ politiki* prav dobro počutijo, ker njih ima rada tudi — mačeha.
Jugoslovansko vprašauje! Ali ga bodo reševale kreature dunajske kamarile, ki si brez dovoljenja te kamarile ne upajo storiti niti najmanjšega koraka, ker se vedno vprašajo: kaj bodo rekli oni zgoraj ?
Doli s temi kreaturami, doli z otroci v politiki, naša narodna politika mora začeti hoditi čisto nova, samostalna pota, ona ne sme biti monopol gotovih krogov, vzeti jo morajo v roke najširše ljudske mase, ki se morajo vzbuditi k pravemu narodnemu življenju, ki more biti pri takem nnrodu kot smo Jugoslovani, samo boj in sioer odločen boj, poln požrtvoval nosti in samozatajeva-nja, boj, v katerem se sliši malo besed, ali se vidi mnogo dejanj.
Jugoslovani se moramo poglobiti sami v sebe, spoznali bomo veliko moč, ki počiva v nami — in zaupali bomo va njo. Samo v to lastno našo moč bomo zaupali in — rešeno bo jugoslovansko vprašanje, rešeni bomo Južni Slovani pogina, kamor nas vodijo naši sedanji salonski politiki, naši častihlepni voditelji.
Sila prosvete!
Cernu je meni izobrazba potrebna, čemu znanje? To vprašanje si je stavil marsikateri delavec ki je doznal da se je ustanovilo „Delavsko Slovensko Izobraževalno društvo*.
»čemu znanje ? ’* Kako brezmiselno vprašanje!
In vendar je še ogromno število ljudi, ki niso prišli do spoznanja, čemu da jim je izobrazba potrebna, se ne zavedajo kako veliko silo, kako dragoceni zaklad posedujejo, ako imajo nekoliko dobrega znanja.
Te temne prikazni, ti nepoznani ljudje, ki ustvarjajo slavo drugih, sami pa ostajajo neslavni, ti umetniki, ustvaritelj vsega kar danes imenujemo »kulturo*, „udobnost“, imeli so toliko sile v sebi da so to ustvarili, — namreč za druge, za malo število izvoljencev — nimaja pa toliko sile, da bi si ustvarili svojo lastno srečo.
Kako je to mogoče ? Je to velika uganka ki je ostala dosedaj marsikateremu nerazrešljiva. Ce opazujemo dejanja vsake posamezne individualitete, pridemo do zaključka, da je misel voditeljica vsakega dejanja.
Človeku, ki ima napraviti eno gotovo delo, se pojavi popred v svoji fantaziji jasna slika dejanja ki ga ima izvršiti. Ravno tako je potrebno masi, — ako jo vzamemo kot en celotni organizem — duha ki naj jo povede k velikim činom.
V	tem je vsa rešitev uganke; delavska masa potrebuje duševnih sil ki ji morejo dati zavest svoje moči, potrebna je ta velika sila ki jo imenujemo prosveta, da si
razigral po poroki, sta bila opisala podrobno Ronšrol in Sent-Andre med procesom, ki se je vršil proti Mariji. Po njunem pripovedovanju ji ga je povedala Marjeta. Kajti Marija je bila v svojem magnetičnem spanju izgubila vsak spomin na ta dogodek. In šele zdaj je razumela ali vsaj mislila, da razume, zakaj se Renold ni vrnil k njej! Toda to dejstvo je zmanjšalo blesk Renol-dove slike v njenem srou.
nVseenou, je govorila sama pri sebi v urah mračnih saujarij, lahko bi mi bil odpustil to. Ali je bila moja krivda, da mi je bilo ime Kroamar ? Saj nisem vedela, da sem si nakopala krivdo ovadbe! Da sem izdala njegovo mater — ne, če bi me bil ljubil tako, kakor sem jaz ljubila njega, bi ne bil mogel verjeti tega. Jaz nesrečnica! Storila sem vse, kar je bilo mogoče, da mu prikrijem svoje žalostno ime. Renold, zaradi tebe sem lagala Bogu pred oltarjem. Kaj pravim ? Saj sem izkušala, ogniti se zakona! Renold, poteptala sem svoj ponos in zadušila glas svoje deviške sramežljivosti ! ... In tvoj sin je zagledal luč sveta ! Tvoj sin, Renold ! Ce že nisi mislil na svojo ženo, ali se nisi nikoli spomnil nanj ? Ječar in ječarioa sta se usmilila tvojega otroka, rojenega v globoki temnici v Tanplu ... ti pa —! . . .
delavstvo potom nje napravi sliko, ideal, ki naj upliva na sve hotenje, na vse ostale sile, ki danes še spijo, a ki se pojavijo, komaj je postalo delavstvo nekaj izobraženo, komaj je prišlo do spoznanja rednih razmer. —
Evo ti tukaj pojasnila na tvoje vprašanje, dragi delavec, ki začudeno povprašuješ čemu naj ti služi izobrazba.
Od tebe. delavec, je bila do sedaj velika napaka da se nisi kaj več pobrigal za tvoj duševni dobrobit, — za tvoje, znanje, zato te pa tako grozovito izkoriščajo. Poglej le malo one pijavke, ki te izsesavajo, kako so „prefriganiu, kako so, po domače rečeno — „z vsemi žavbami namazani!“ Vse znanje posedujejo, vse umetnosti uporabljajo da čim lažje obvladujejo zatirano ljudstvo! Oni dobro znajo kaj znanje pomeni, zato pa se ga tudi krčevito držijo, kajti predobro vedo da dokler bodo oni izobraženi, ljudstvo pa — neumno, bodo le oni vladali čez ljudstvo, le oni uživali sadove ljudskega truda.
Da se ljudstvo vzdigne iz svojega spanja in raztrga vezi, je najpreje potrebno da se oboroži z moralnimi silami.
To načelo naj si vtisne vsaki delavec globoko v svoje srce, ako hrepeni po boljšem življenju, ako le hoče da se kdaj iz-premeni njegov obupni položaj.
Tukaj imajo odgovor oni delavci ki so strmeli In začudeno povpraševali zakaj in čemu se je ustanovilo „Delavsko Slovensko Izobraževalno društvo*, spoznanju, napredku, za osvoboditev delavstva iz duševnih tmin se je društvo ustanovilo; a dolžnost vsakega kdor se čuti zatiranega, zapostavljenega je da društvo podpira, da se ga trdno sklene, da prihaja na njegove prireditve ! Le z zanimanjem za društvo se bode isto močno vjačilo, rastev, cvetelo in rodilo obilo sadu ki bode v korist tepte-nemu delavstvu!
Trst-Primorje
Slovenski delavci ! Bliža se prvi maj ni k. Prvi majnik je vaš praznik in manifestirati imate, da pokažete, da ste pripravljeni solidarno nastopiti z delavstvom celega sveta za svoje pravice. Kakor delavske organizacije drugih narodnosti, tako proslavi tadi naša slovenska »Narodna delavska organizaoija* ta veliki delavski praznik. V duhu že vidimo množice izkoriščanih slovenskih trpinov, ki korakajo z veselim upom v srou za našo modro zastavo. Vse, ki je izkoriščano, vsi oni, ki se čutijo zapostavljene in se jim gode velike krivice, bodo na dan prvega majnika manifestirali za dosego boljše in srečnejše bodočnosti, kjer bo vladala enakost, bratstvo in svoboda. Slovenski delavci, tudi vi imate veliko pritožb, tudi vam se gode velike krivice, kajti ne samo gospodarskega, ampak tudi narodnega nasprotnika imate pred očmi, ki vas hoče vreči v še večjo bedo in revščino, ki vas hoče potisniti nazaj v še slabše življenske razmere. Na prvega majnika pokažite, da se ne pustite podjarmiti, ampak da je vaša resna volja in želja, da napredujete, dn se vaše življenje dan na dan obrača na boljše.
Sam je kriv! Nekdo se pritožuje v „Edinostiu in prav milo vzdihuje da so ga
Po tej mračni poti so hodile njene misli, odkar je bila ozdravela. O bivanju v Tanplu ji je bil ostal le nepopolen spomin. Vso žalost, vso grozo njenega življenja v podzemeljski ječi ji je razsvetljevala jasna minuta rojstva njenega sinu.
Kaj je bilo potem, sama ni vedela več. Otrok je bil izginil. Ilj in Marjeta sta ji rekla, da ga je odnesel Brahan Brabanson. Kdo je bil ta Braban ? človek, zmožen umoriti otroka, kakor sta ji zatrdila ječar in njegova žena. Otrok je bil torej mrtev. In mrtev brez dvoma tudi Benold ! Vse je bilo mrtvo v njenem srou.
Kljub temu je živela, kajti nje krščanska vera ji je prepovedala iskati prostovoljno smrt. Živela je življenje avtomata brez upov in nad. Prisegla je bila, da se ne bo več imenovala Kroamart; in ker tudi Renoldovega imena ni hotela nositi, je ostala gospa brez imena.
Par strašnih let ji je minulo v neprestanih poizkusih, izvedeti, kaj se je zgodilo z njenim sinom in kje jc ostal soprog, nato pa se je polagoma vdomačilo v njenem srou prepričanje, da je vsako iskanje na veke zaman.
Takrat se je nekako umiril nje obup. Toda včasih, ob gotovih dneh in v gotovih okolnostih, se je oglasil iznova. In tak slu-
v neki laški papirnici na Belvederju pošteno ozmerjali in menda tudi ven vrgli, ker je hotel kupiti svinčnik in je govoril pri tem — slovenski. Prizadeti nima nobene pravice pritoževati se, ker je mogel dobiti svinčnik tudi pri Gorenjcu, kjer bi bil postrežen vljudno in v slovenskem jeziku. Dotični morda misli, da se je pokazal zavednega Slovenca, ker je govoril v laški trgovini slovenski, ali zavednega Slovenca, bi se pokazal še-le, ako bi se držal gesla „ Svoji k svojimu in bi kupil svinčnik pri slovenski tvrdki. Prav se mu je zgodilo in dotični laški trgovec postane za Slovence zaslužen, ako vsakega takega ^zavednega* Slovenca — vrže ven!
»Slovensko delavsko izobraževalno društvo“ v Trstu, sklicuje za nedeljo dne 27. aprila ob 10. uri predpoludne na vrt gostilne ulica Stadion št. 19., javen shod s sledečim dnevnim redom: 1. Delavec in kmet v socijalnem življenju, predava učiteljica P. -Hočevar; 2. Naši nameni ; 3. Slučajnosti. Ob slabem vremenu se shod vrši v prvem nadstropju iste hiše.
—	Delavci in delavke! Vam je namenjeno društvo. Vaš obupni položaj Vas sili da sežete po onem sredstvu, s katerim se bodeta uspešno bojevali zoper Vaše nasprotnike : to sredstvo, ta močna sila ki Vam bode dala poguma, ki Vam bode odprla oči da bodete izpregledali Vaše bedno stanje je prosveta. Zato se je ustanovilo »Slovensko delavsko izobraževalno društvo*, ki bode širilo luč spoznanja povsod med zatiranim delavstvom! Vabimo Vas torej da pridete mnogoštevilni na ta prvi shod, kjer bodete zvedeli zakaj se je društvo ustanovilo, kakšnim potom hoče delovati v prid delavstva!
Slovenska „zavednost“. V Trstu imamo edino slovensko pogrebno podjetje. (Novo pogrebno podjetje na Corsu), ali zelo bi se zmotil, kdor bi mislil, da Slovenoi to podjetje podpirajo tako, kot bi ga morali podpirati. Oni ki imajo sioer narodnost vedno na jeziku, se obračajo v slučaju smrti v rodbini, na katerosibodi tuje podjetje, samo na edino slovensko podjetje te vrste v Trstu se ne obračajo. In potem se pritožujejo naši ljudje, zakaj ne stavljajo slovenski trgovoi in obrtniki slovenskih napisov ! Ali se hočejo reveži popolnoma uni čiti ? Slovenoi jih nočejo poznati, Italijani jih bodo pa gotovo bojkotirali, ako bodo imeli slovenske napise. O, narodna zavednost, kako te je težko najti med Slovenci! Ali se Slovenci res nikdar ne zbudijo iz spanja ?
Predrago, V rokah imamo gostilniški račun društvene gostilne (novega kon-sumnega društva) v Barkovljah in iz tega računa je razvidno, daje družba, ki je zašla v to gostilno, predrage plačala ono, kar je zavžila. Prosimo, par sardelic 56 vinarjev! Na ta način se res ne privablja mestnih Slovencev v sicer prijazne Barkovlje.
Popravljamo. Onega L. na Greti, ki ima dva sina renegate smo dosedaj imenovali vedno ,Edinjašau, ker se pač sam dela takega. Resnici na ljubo moramo pa konstatirati, da se pravi »Edinjaši* tega čudnega rodoljuba z dvema renegatskima sinovoma branijo z vsemi štirimi, četudi je njegovo ime v sorodstvu s čisto slovensko besedo — loko. Tega „rodoljuba„ so pač
čaj je bil doletel Marijo Kroamartovo nocojšnjo noč. Pogled na Ronšrola in Sent-Andreja jo je bil šiloma spomnil starih časov, ter obudil v njeni duši grozo, ki je bila zmožna streti tudi najhrabrejše sroe. Ah, zločinca, zakaj sta ji uničila toliko sreče v kali, zakaj sta ji poteptala toliko cvetočega veselja! Gotovo le zaradi ničev-nega vzroka ! Zaradi ostudne radosti, ki jo čutijo pokvarjena bitja ob uničevanju vsega, kar je podobno sreči!
In ko je Marija Kroamartova ihtela in klioala Renolda in svojega oropanega ji sina, se je vprašala nekakim gnevom, kako je mogla ostati živa in zakaj živi še zdaj. In prišla je do spoznanja, da je volja usode, da živi tako dolgo, da bo videla z lastnimi očmi kazen, ki zadene ta dva demona njenega življenja.
Potrta	na	duši iu na telesu,	je	naposled vstala	Marija Kroamartova,	ozrla se
s čudnim pogledom še enkrat na samotni grob in odšla s pokopališča proti ulioi Tisrandri. Kakor se dogaja tuintam v zbt-ganih dušah, je zdajci pozabila na Ronšrola iu Sent-Andreja. Njene misli so se vrnile k Renoldu. Milijonkrat se je pač vprašala v teh dvajsetih letih :
„ Zakaj	se	ni vrnil, kakor je	bil	obljubil ? Zakaj	me	je zapustil ? Ali	ve,	ali je
,pogruntali<i' tudi „Edinjaši‘i in ga trpijo samo zato, kor se jim preveč vsiljuje.
Prijatelji „Jutra“ se ne bodo shajali več v gostilni ~A1 Telegrafo*, ker smo našli zadnjič na mizi — šu1 {krajnske vžigalice. Samo po sebi se razume, da si prijatelji „ Jutra* ne morejo prižigati cigarete s Šulferajnskimi vžigalicami, ker je na svetu dosti C. M. vžigalic.
Na liotel ..Balkan" so se prej mnogi pritoževali, ker niso imeli natakarji C. M. računskih listkov in tudi v „Jutru* se je že pisalo o tem. Resnici na ljubo moramo konstatirati, da je sedanji hotelir, zaveden Ceh. tudi v tem oziru spremenil razmere in danes se more smatrati hotel „Balkanu resnično za slovenskegaj postrežba je tudi v vsakem oziru dobra.
„Zaveden“ Slovenec je neki Koš-merlj, trgovec v Rojanu, »ki vse izve iz »Piccola*, kar mu je potrebno znati“, kakor se je izrazil nasproti človeku, ki mu je priporočal, da bi se naročil na .Edinost*
—	prosimo, ne na ,Jutro“. Mož je rojen tam nekje na Notranjskem, ali tržaški zrak je tako uplival na nj, da je postal v Rojanu •— »Piccolovec*, da zaničuje vse, kar je slovensko in ugaja mu samo ono kar piše »Piccolo*. Ne bomo hvalili „Edinosti“, ker se z njo v marsikateremu oziiu ne strinjamo, ali Slovenec bi vseeno moral rajše čitati njo, kot pa slovenofobskega ,Piceolau. Tudi sicer je ta »kalabrez* — vzor nezavednosti.
Skrben oče je neki Cek, trgovec na Belvederju, ki ima tudi filijalko na Greti. Ta trgovec je Slovenec, soproga mu je Slovenka in Slovenci so tudi njegovi odjemalci, ali kaj je vse to, naš Cek je v prvi vrsti skrben oče, ki vestno skrbi zato, da se njegovi otroci le ne bi naučili — nobene slovenske besedice. No, njegovim otrokom bo morda še kdaj žal, da so imeli tako »skrbnega11 očeta, ki je tako zaničeval svoj materinski jezik.
Pomagalo je! Oni brivec na Greti, ki ni hotel imeti nobenega slovenskega lista, se je že naročil na „Slov. Ilustrovani Tednik11. Torej je vendar pomagalo! O, pomagalo bo še marsikje, ako bomo začeli pometati — z veliko metlo!
Igrajo se z narodnostjo. Z ozi-rem na notico, ki smo jo v zadnji številki „ Jutra* priobčili glede družbe, ki ustanavlja v Trstu tovarno pokalic in sodavice, moramo, žalibog konstatirati, da ta družba le zlorablja svojo slovansko narodnost v re-‘ klamno svrho. »Pokalice te tovarne, bodo okalo po slovensko!* — tako nekako je ilo rečeno v .Edinosti*, a vkljub temu bodo etikete (listki na steklenicah) v italijanskem jeziku ! Le ne preveč sentimentalnosti in idealizma, gospoda! V kolikor smo se mi informirali, je politični, oziroma narodnostni boj, ki ga je nova tovarna napovedala ravno pod znakom narodnosti prej obstoječim tovarnam, naravnost nepotreben ker te tovarne so vedno gledale na to, da so imele v službi kakor raznašalce take ljudi, ki poznajo tudi slovenski jezik. Ker bo pa ta nova tovarna imala največ dela s Krasom, bo največ škodovala edini resnično slovenski tovarni Viljema Hribarja na Opčinah ! Torej, pozor, gostilničarji, kajti v tem slučaju ni narodnost nič druzega nego krinka, pod katero dotični knpital isti lovijo odjemalce!
Slabe tramvajske zveze so v Trstu. Na progi med Rojanom in ulico Sette Fontane stojijo tramvajski vozovi
Jr e d »Narodnim domom* večkrat kar po eset minut, ker čakajo na drugi voz, ali pa hoče tramvajska družba dati pasažirjem s tem priliko, da si dobro ogledajo — »Narodni dom*, krepke bosanske fante, ali pa „magyar-emberje* pred veliko vojašnico. Ne vemo, kaj je pravi vzrok, ali malo nerodno je to vsekakor.
kdaj vedel, da ima sina? . . . Kaj bi mu
rekla, ako bi ga zagledala zdajle mahoma
pred seboj ? . . .“
In uboga žena si je začela ustvarjati
v domišljaji vse mogoče prizore, drugega za drugim. Videla se je, kako očita Renol-du, zakaj jo je zapustil. In videla se je, kako kleči pred njim in ga prosi na kolenih odpuščanja za to, da je hči Ivroamar-tov$ . . .
V	dnu njenega srca je živela ljubezen, plameneča ljubezen v vsej svoji nezmanjšani mladosti in neskaljeni čistosti, ne da bi bila sama vedela zanjo. In ta ljubezen je bila živa sila njenega življenja.
Se enkrat se je vprašala s tihim ihtenjem :
„Ali ve, da ima sina? . , .*
In rahlo je ponovila besedo ljubezni: « Najin sin . . . moj sin . . .
Čudež! Plakala je žalostne, prebridke solze; ko pa je izrekla besedo „moj sin*, se je začela smehljati, ne da bi prestala plakati. Kje najdejo matere te svoje smehljaje, v katerih se jim zaiskre demanti solz kakor v najčistejšem solneu ? Nasmehnila se je in zamrmrala:
»Letos ob svetem Ivanu bi mu bilo dvaindvajset let. Velik bi bil kakor lie-nold, drzen kakor on, plemenitega srca in
Z (»rete smo dobili dve pritožbi: Ulice sc nikdar ne škropijo, tako, da je tam naravnost neznosen prah. Obč. svetovalci iz tega kraja naj bi se malo pobrigali zato, ko na magistratu že nihče ne misli na to. Avtomobilisti dirjajo po strmih gretskih cestah kot po kaki ravni cesti tam kje v madžarski pusti. Ako si hočejo oni polomiti vratove, naj si jih, ali prebivalcev Grete naj ne spravljajo v nevarnost s svojimi avtomobili.
Iskal sem po Trstu uredništvo »Jutra11, ker sem mu imel sporočiti važno politično novico. Šel sem, seveda, najprej v ul. Com-merciale št. 8—-10, kakor je napisano na listu, da se tam nahaja uredništvo.
„Kje je uredništvo »Jutra* ? vprašam gosp. Brunnerja.
»Ne vem, ravnokar je bilo tukaj in odložilo kup rokopisov, potem je pa hitro zginilo ...
Odidem v kavarno „Fabris“ in zagledam v kotu policijskega detektiva, ki je postal stalni gost kavarne »Fabris*, odkar so začeli zahajati tam nekateri Jutrovci. Brez ženiranja se obrnem naravnost na njega z vprašanjem:
»Kje je uredništvo „Jutra?“
»Ravnokar je bilo tukaj, popilo črno kavo, pokadilo pet cigaret in se z nekom tiho pogovarjalo, potem je pa hitro nekam odšlo. Sicer pa, kaj hočete z uredništvom »Jutra?*. Kdo ste vi?. Mož vzame svinčnik, da bi si zapisal moje ime in povem mu ga hitro:
»Jaz sem Bav-bav“.
Detektiv omedli, jaz skočim . pa hitro proti kavarni »Commereio“ ker vem, da uredništvo »Jutra* prav rado zahaja tam,-ali na mojo veliko žalost mi pove gospod Šorli, da je uredništvo „Jutra* sicer bilo tam, ali je že odšlo — najbrže večerjat.
Oddirjam kar so me noge nesle v restavracijo „Alla Stazione*, kjer uredništvo »Jutra* navadno večerja Prijazni gospod Andrijaučič me sprejme prav ljubeznivo, še ljubeznivejše — pa oni češki natakar, ki ima vedno, na razpolago C. M. računske listke, ali uredništva „Jutrau nisem našel, ker je že večerjalo in je odšlo najbrže — kakor mi je rekel natakar — k »Fabrisu* piti črno kavo. Odletel sem iz restavracije kot krogla iz puške naravnost v kavarno »Fabris*, ali tam so mi povedali, da uredništvo „Jutra* izjemoma ni prišlo na črno kavo.
Bil sem ves obupan. Pogledal sem na mizo, za katero navadno sedi uredništvo »Ju tja* in na veliko moje začudenje zagledam tam onega detektiva ki je malo prej padel v omedlevico, Vestni policist je preiskoval mizo, ako ni uredništvo „Jutra“ kaj pisalo po nji, pa ni nič našel, potem je pregledal v pepelniku kake cigarete je kadilo uredništvo »Jutra11 in si je zapisal v notes: 5 damen po 4 vinarje, je 20 vinarjev ; črna kava 24 vinarjev, k temu
6	vinarjev napitnine, je 30 vinarjev, skupaj torej 50 vinarjev . . .
J^Cotel ,,J3aIkan“
se priporoča vsem Slovencem, ki prihajajo v Trst. Zbirališče vseh Slovanov; nov hotelir.
velike duše. Ponosno bi nosil meč ob strani. Bil bi najlepši med vsemi temi plemenitaši. Ljudje bi se ozirali za mano, kadar bi šla z njim po oesti; iu sladko bi mi bilo pri srcu, kadar bi dejala: To je moj sin...* Zbogom, smehljaj! V ihtenju so se napele materine prsi, ko je zamrmrala: To je moj sin. Pravkar se je bila še smehljala ob tej besedi ... Iz česa je ustvarjeno materinsko srce ?
Marija Kroamartova je potrkala na hišna vrata, po posebnem načinu, dogovorjenem z Ujem. Zdela se je pomirjena, in na njen obraz se je bila vrnila tista mračna, otožnost, ki je delala, da ji ni bilo mogoče reči drugače kakor dama brez imena.
»Troje jih je prišlo v hišo*, je rekel bivši ječar, »Preiskali so vse.11
»Upam, da niso našli skrite sobice?* Ilj je pomežiknil in se široko zasmejal.
»Morali bi biti bolj prebrisani, da bi jo našli. In tudi če bi	se bilo	zgodilo	.	.	.*
»Kaj bi bil storil,	Ilj ?u
»Lotil bi se jih bil. Živih ne bi bil pustil odtod.*
S temi besedami in ze izrazito gestjo pokazal bivši ječar na svoje bodalo. Marija se ni zdrznila od groze. Saj	je	živela	že
toliko časa v mislih o	smrti .	. .
Stopim k telefonu in vprašam policijo, ako ve ona morda, kje se nahaja uredništvo „ Jutra*.
Takoj sem dobil odgovor :
„Uredništvo •„ Jutra11 se nahaja v hotelu ,/figor11 v	sobi št.	5.11
,,/vaj je pa vendar	storilo	ubogo	ured-
ništvo »Jutra11, da.ste ga zaprli?*
„Tako je dirjalo po ulici Ghega, da je lrčilo v tramvaj in ker je glava vedno trša od tramvaja, se je tramvaj občutno poškodoval . . .
Tako sem	končno	srečno	našel	uredništvo »Jutra*,	ki sem	mu z	dovoljenjem
policijskega uradnika —- povedal zanimivo politično novico . . .
Bav-bav.
Splošni pregled tržaških dogodkov
Kronika zadnjih treh dnij je v resnici jako bogata. V kratkih potezah podajemo .tu spodaj glavne in zanimivejše dogodke teh treh dni.
— Ko je šel v nedeljo predpoludne okolu 10. ure in pol gospod Julij Levi v svoje skladišče praznih vreč, ki se nahaja v ulici delila Stazione št. 13., je tam našel vse v neredu. Mahoma sta skočila predenj dva človeka: eden mu je nastavil revolver na prsi, a drugi ga je zabodel z nožem v trebuh. Bili so namreč tatovi, ki so skušali prevrtati in oropati blagajno v Le-vijevem skladišču, a jih je Levi, s svojim prihodom motil na delu.
Levi je bil prenešen v mestno bolnišnico, kjer je včeraj v jutro umrl. Tatovi ki so bili štirje so pobegnili. Ker je pa edan njih pustil na licu mesta svojs čevlje, mu je policija ravno potom čevljev prišla na sled : na Reki je bil namreč predsinočnjim aretovan 27 letni Nikolaj Radovanič, doma iz Srbije, ki je sicer priznal, da so čevlji, ki so bili najdeni v Levijevem skladišču, njegovi, a taji, da bi se bil on vdeležil tatinske ekspedicije pri Leviju.
— Predvšerajšnjim popoldne so redarji našli ležečega na tleh v bližini neke krčme v ulici del Molino a vento nekega 24—25 letnege mladeniča. Bil je tako pijan, da so ga morali prenesti na redarstveno stražnico, kjer so ga položili na »prične11, da bi se prespal in streznil. A ko je pozneje neki redar pogledal k njemu, ga je našel mrtvega. — Pozneje se je 'izvedelo, da je bil nesrečnež za stavo izpil 100 kozarčkov Petra-lijeve grenčine »Istria*.
— Neznani tatevi so v nedeljo popo-ludne vdrli v prostore „Banke Union*, kjer pa niso ničesar opravili. Najbrže so se prestrašili kakega šuma in popustili pričeto delo.
— Predsinočnjim, okolu 8. ure. so našli na novi openski cesti, blizu Faccanonijevih kamnolomov, mrtvo neko 25—26 let staro deklino : nesrečnica je bila izpila precejšnjo množino karbolne kisline. Ne ve se še nič, kdo da je bila ta nesrešnica.
— Enkrat smo že pisali, kako slabo, da pazijo na bolnike v tržaški mestni bolnišnici, a danes moramo, žalibog, zopet be|[ ležiti enak slučaj: predvčerajšnjim si je namreč neki bolnik v III. oddelku z nožem razparal trebuh. Par ur pozneje je nesrečnež umrl.
.Ljubljana-J<Farijsko.
Tako je vedno bilo in bo, da si
lastijo naši klerikalci vse uspehe, ki jih dosežejo jugoslovani v državnem zboru, ali kjersižebodi. So že taki cigani naši klerikalci in tukaj ne pomaga nič dokazovati klerikalcem, da lažejo, da se šopirijo s tujim perjem, ker oni so nesramni dovolj, da bodo vse te dokaze ležerno ignorirali in trobentali še najprej o »svojih* uspehih. Tako je tudi z akcijo v državnem zboru radi absolutizma na Ilrvatskem. Zasluga klerikalcev je, da je prišla interpelacija takoj na dnevni red, njihova zasluga je, da je ministrski predsednik grof Skiirgkh odgovoril na interpelacijo in sicer tako kot je, tako trobenta »Slovenec* dan za dnevom in sicer s tako samozavestjo, da mu mnogi njegovi čitatelji gotovo vse verujejo in mislijo, da je dr. Šušteršič resnično vse-gamogočen človek, katerega vsaka ,,resna* akcija mora končati s popolnim uspehom. Pametni ljudje se seveda vprašajo pri tem zakaj ne poskuša^ ta vsegamogočni in „resni“ politik dr. Šušteršič zboljšati razmer 1131 Ki 'anjskem, t. j. nastopiti proti vedno naraščajoči garmanizaoiji v državnih uradih, pred vsem na sodišču ? Tako rezo-nirajo pametni ljudje, ali »Slovenec* ni pisan za pametne ljudi, njegovi pristaši niso navajeni misliti in za to je »Slovenec* lahko tako nesramen v hvalisanju klerikalnih voditeljev, ki zaslužijo vse prej, kot pohvalo.
Noče biti gnil. Pred par dnevi smo pisali, da sta nam radi nerednega izhajanja lista v zadnjem času odpadla na Kranjskem dva naročnika in smo rekli, da tudi z drevesa odpade u viharju vse kar je gnilega. Od teh dveh naročnikov je bil eden gosp. Jakob Šivio iz Škofje Loke, ki pa noče biti „gnilu in je postal zopet naš naročnik. On je namreč odpovedal list za to, ker je mislil, da smo mi krivi, da ne dobija lista
redno v kakih težavah se list nahaja, je sklenil ne zapustiti ga, temveč ostati muzvest. Veseli nas to, da nam stojijo tu tudi vsi drugi naročniki, zvesto na strani tudi v teh težkih časih, ki bodo pa knalu minuli, o tem naj bodo prepričani naši prijatelji in — sovražniki.
Kdo je Rovškar in zakaj sovraži „Jutro ?“ Restavrater Rovškar pri Auru v Wolfovi ulici v Ljubljani je nemškutar, ki se dela v Ljubljani sicer zavednega Slovenca, pa je vse prej kakor to. Bil je, predno je vzel restavracijo pri »Auru*, plačilni natakar v strogo narodnem horelu „Tratnik* in tam je bil za natakarja tudi njegov brat, ki je pri neki priliki v kavarni „Ilirija11 zmerjal Slovence z »win-dische Schweine“, radi česar se ni smel nikdar približati mizi našega glavnega urednika, ki je pri Tratniku kosil in večerjal in je vedel za dotični dogodek pri „Uiriji“. Radi tega je Rovškar jezen na našega glavnega urednika in na »Jutro11 in zato se je tako nesramuo vedel nasproti našemu uslužbencu, ko je ta prišel inkasirati naročnino /a nazaj. Sedaj bo vsakomur jasno, zakaj ima nemškutar Rovškar »Jutro* v želodcu. Ljubljančani bodo pa sedaj vsaj vedeli, da se skriva v hinavskem Rovškarju zagrižen nemčur.
Kako je Štembur hodil na misijon ? Iz Šmihela pri N overn mestu se nam poroča: Da se oče Štembur pokažejo, da so dober kristjan, in da so hvaležni tistim, ki so jih po čudovitih ovinkih rešili iz krempljev one velike hiše zadej za Krko, so prišli tudi k nam v vas. Imeli smo, kar je „ Jutrovcem* iz pridige o „konjskih dekletih* že znano, misijona smo imeli v naši cerkvi. Prihajali so veliki in mali grešniki od vseh krajev cele fare, med največjimi grešniki pa smo dolgo časa pogrešali zastopnika iz Kandije. — Poglejte, v nedeljo proti koncu misijon se je pojavil v naši vasi ne vemo po čigavi milosti še vedno župan vulgo oče Štembur. Pa ni sam prišel. Pripeljal je deputacijo seboj. Pet sebi je-dnakih apostolov si je izbral. In so odšli na misilon v cerkev. To se razume, vse je za-sumelo : ah poglejte našega župana in naše može, kako lepi kristjani so to. V cerkev hodijo, pa na misijon- pridejo. Med tem se je opravljala božja služba in prišel je tre-notek, ko vstopi misijonar na prižnico, da spet nadaljuje pridigo o konjskih dekletih. Ko pobožno ljudstvo vse zaverovano v gorečega pridigarja pozabi na očeta župana in njegovo deputacijo, se ti lepo izmuzajo iz cerkve, pa si ozunaj nekaj časa ogledu jejo kakšno bo vreme. Oče Štembur pa so dejali, da barometer ozunaj ne kaže tako zanesljivo, kot pa v bližnji gostilni pri Valentinu, in da bi bilo dobro če se prepričajo če „Štefani* rujne kapljice ne kažejo na lepše vreme. So tako storili, kakor so sklenili. In ljudje, ki so potem prišli iz cerkve in so tudi k Valentinu šli gledat na vreme, so potem govorili, da je barometer očeta Štemburja in njegove deputaoije pri misijonu v Valentinovi gostilni jako visoko zlezel, a nekaj časa pozneje jako nizko padel. Ne bi tega dogodka spravljali v javnost, da nam naši duhovniki ne hvalijo javno na prižnicah in nav shodih pravo krščanstvo našega očeta Štemburja Ce je to pravo krščanstvo med misijonsko pridigo opazovat vreme iz Valentinovih „ Štefan o v11 no potem so tudi brezverci še boljši kri-stijani, ti vsaj ne vganjajo hinavščine.
Ne skrunite spomina gosp. dr. Dečka! Klerikalni listi hinavsko zavijajo oči proti nebu in pišejo, da je napredna stranka učinila to, kar se je v Celju doseglo za časa dr. Dečka. Ti lopovi, ki so krivi bridke usode dr. Dečka, ker so ga na najpodlejši način blatili in obrekovali si sploh upajo ime tega vrlega moža spregovoriti. Skrunitev spomina dr. Dečka pomeni, če kak klerikalec njegovo ime s svojim umazanim jezikom le omeni. Ali niso. skusili uničiti naprave (tiskarna, zvezna trgovina i. t. d.), ki so dosegle s sodelovanjem dr, Dečka ? Ali niso morali naprednjaki braniti teh slovenskih naprav pred klerikalnimi hijenami ?
Počitniška zveza. Termin za zgla-sitev brezplačnih prenočišč za potujoče dijake že pohaja, vendar se jih je oglasilo prav malo. Ponovno uljudno pozivamo, da bi se kmalu zglasili vsi oni zasebniki, gostilničarji in društva, ki mislijo dati prenočišče. totreba prenočišč je neobhodna, lcer sicer je dijakom v počitnicah zelo težko potovati. Naj to uvažuje slovenska napred na javnost in naj pomaga, kolikor je največ mogoče! Vse premalo se uvažuje pomen naprednega dijaštva od strani naše javnosti, ne pomisli se, kako nam dan za dnem klerikalci ugrabljajo mladino in jo vzgoju-jejo v hinavščini, laži in zahrbnosti, s katero pa pride poguba za nas narod. C^e vam je kaj *a prospeh in napredek naroda, potem pomagajte tam, kjer najlaže pomagati! Prijave naj se blago-vofijo pošiljati do 10. maja na naslov: ..Odbor za počit, zvez«', Ljubljana, Mestni dom, Prosveta“.
Z avtomobilom v smrt. v.“e' deljo zvečer je prišel g.y Karel Uamernik v gostilno pri Keršiču v Šiško s svojim au 0
mobilom. Prisedel je k omizju,^kjer so se-d' li : Ivan Rojina, klepar v Sp. Siski s svojo ženo in njegov brat Josip .Rojina Ki*ojaski mojster v Ljubljani. Družba je izrazila željo da bi se rada malo peljala z avtomobilom. G. Čamernik je tej želji vstregel. Povabili so tudi gospo Keršičevo, ki pa je ponudbo odklonila. Pustila pa je svojo 14 letno hčerko Mioi, da se je z družbo odpeljala proti Posavju. Pri „Alešu* so s^ za malo časa ustavili, nato pa se obrnuli proti domu. Dospevši do topničarske vojašnice, so zapazili, da njim nasproti prihaja neki voz brez svetilke. Voz je hitro vozil, avtomobil le zmerno ob levi strani ceste. V tem pa zapelje voznik črez sredo ceste tako, da je avtomobil moral zavoziti ob zadnji del voza. Sunek pa je bil tako močan, daje pretrgal voz ; spednji del je ostal sredi ceste, a zadnja dva kolesa sta odletela na onostranski hodnik. Ta sunek je bil usodepoln tudi za družbo v avtomobilu. Mici Keršičeva ki je sedela na kolenih gospe Rojina, je odletela z glavo ob cestni kamen s tako silo, da se ji je razbila spodnja čeljust, počila zadej tndi lobanja in zlomila nogo. G. Janez Rojina je padel pod avtomobil, kjer je zadobil več težkih poškodb zlasti na glavi. Njegov brat je zarobil le nekaj prask, dočim lastnik avtomobila in gospa Rojina razen pre-tresenja živcev nista poškodovana. Prvo pomoč je preskrbel topničarski ognjičar g. Seljak, ki je alarmiral vojaštvo in vojaškega štabnega zdravnika dr. Davida. Ko so težko ranjeno Mici Keršičevo nesli v vojašnico, je spotoma umrla v rokah štabnega zdravnika. Kmalu na to je prišla o nesreči obveščena mati, a ko je svojo hčerko zagledala že mrtvo, se je nezavestna zgrudila. Mlado žrtev te avtomobilske vožnje so prenesli v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Zanimivo-žalostno pri tej nesreči je, da si je Mici Keršičeva vedno želela se voziti v avtomobilu, in se še tisti dan izrazila, da bi za vožnjo v avtomobilu rada dala svoje življenje. Tudi štabni zdravnik dr. David je bil dlje časa stalen gost v Keršičevi gostilni in je imel posebno rad mlado deklico, ki je na tak način umrla v njegovih rokah. Krivca te nesreče so dobili v pondeljek jutro. Je doma iz Male Vasi pri Ježici in se piše Blaž Podgoršek. Peljal je ljubljanske izletnike domov, med njimi tudi ravnatelja „Kranjske hranilnice*. Kakor imajo že navado, je vozil brez svetilke. Po storjeni nesreči je mož zbežal. Prišel pa je pozneje gledat kje je njegov razbiti voz, ki ga je med tem časom že vzela policija. Splošno priznanje za prvo pomoč pri tej nesreči gre topničarskemu vojaštvu, zlasti ognjičarju g. Seljaku. Preiskava bo imela dognati, kako je vozil avtomobil in kako voznik. Naše sožalje gospej Keršičevi na tej drugi težki izgubi.
K avtomobilski nesreč na Dunajski cesti smo prejeli zanesljivo poročilo ki se glede krivde ne vjema s poročili v ljubljanskih listih. Ker nam je poročilo došlo za to številko prepozno, se omejimo le na kratke poteza. v Voznik res ni imel svetilke! Toda tudi Čamernik ni imel velike svetilke (reflektorja) s katero bi smel tako vozit, kakor prido pripovedujejo da je vozil. Videl je voznika najmanj kakih 30 korakov pred seboj. Voznik je vozil sredi ceste. Dolžnost voditelja avtomobila bi bila, da bi avtomobil ustavil vsaj na 15 korakov, ke je videl, da se voznik noče umakniti. Nesreča se je zgodila še le potem, ko zadnja kolesa avtomobila zadela ob sprednji del voza iu ko je voditelj avtomobila izgubil moč nad krmilom, vsled česar je avtomobil zavozil ob cestni konfin. Tedaj še le je nastal usodepolen sunek, ki je vrgel vse osebe iz avtomobila. Mici Keršičeva je tolikanj sil-neje priletela na cesto, ker je sedela na kolenih ge. Rojine. Bila je na mestu mrtva. Prenesli se jo vojaki topničarji v vojašnico. Štabni zdravnik dr. David pa je prišel na lice mesta še le čez pol ure, ker stanuje v belgijski vojašnici. Obširneje poročilo priobčimo v prihodni jštevilki.
č uden pojav na Krki. Prijeli smo : V pondeljek v jutro med H. in 7. uro se je v bližini bolnice Usmiljenih bratov v Kan-diji iz Krke dvigal dim zamazano rujav-kasto sivih parov. Ti pari — različni od nava Ine megle — so se čudno hitro vrteli med seboj	ter valovili	po	bližnji	okolici.
Na pogorju desno ob Krki pa se je pojavil pas snežnobele megle. Ta pojav na Krki se večkrat opazi včasih tudi po letu v veliki vročini. Ravno na tem mestu je več izvirkov nenavadno	toplo vode.	Ob takih	pojavih
radi nastopijo viharji, ali pa tudi lokalni potresi. —	V noči od	20.	t. m. je	bil na
Dolenjskem	res potres	in	sicer v	Mokro-
nogu.
Prijatelji „Jntra“.
Spomnite se pri vsaki zgodi »Jotrovega sklada".
Štajersko in )Coroško
Beljak. Najdeno truplo. V sv. Magdaleni na levem bregu Drave so našli truplo 50 do 110 letnega moža. Pri mrtvem so našli nekaj denarja in vozni listek III. razreda Spital—Celovec. Identiteta še ni dognana.
Spod. Dravograd. Radi neke malenkosti je nastal pri gostilničarju v bližini Spod. Dravograda med fanti, ki so se vračali iz romanja, prepir in končno krvav pretep z nožem. Hlapci Ivnes Lenko in Ko-rath so zadobili 15—20 bodljajev in so jih morali težko ranjene spraviti v bolnišnico. Storilce so odvedli na okrajno sodišče v Št. Pavel.
Šobki štrajkpv Selah na Koroškem. V nevpogljivi slovenski trdnjavi Koroške, — je vendar donesel Slovencem uspeh. Deželni šolski svet je moral premestiti oba nemškonacijonalna učitelja za voditelja slovenskega oddelka je poslal sol. Svet g. Grobelnika iz Glinj, ki je sicer brezbarven mož, a dober učitelj in sposoben za slovenski pouk. — Na njegovo mesto je prišel g. Janaoh iz Rablja, tudi miren in slovenščine' popolnoma zmožen.
Delo za Siidmarko. Podružnica je v Beljaku naklonila Sudmarki — od svojega plesnega venčka delni znesek 300 K ter moška podružnica od svojega plesnega venčka delni znesek od 400 K.
Beljak. 17. t. m. Pri gostilničarju H. Maier uslužbena 24 letna natakarica Marjeta Zechner je spila danes — steklenčico solne kiseline in si hotela s tem vzeti življenje. Na ukaz zdravnika morala je v bolnišnico in je upanje, da zopet okreva. Pred samomorom je napisala pismo, da so jo spletke s hišnimi prebivalci nagnale na to.
Maribor. V hiši g. Jurčiča na Glavnem trgu v Mariboru je otvoril Slovenec g. Ivan Dežman trgovino s steklom, porcelanom in okvirji za podobe. Priporočamo ga občinstvu najtopleje.
Celje. (Gimnazijsko vprašanje). Nemci so sklenili že letos pričeti z gradnjo novega dijaškega doma na Ljubljanski cesti znamenje, da se bo v doglednem času pričelo tudi z gradnjo višje gimnazije, za katero je že v letošnji pržavni proračun postavljenih 150.000 kron. Kaj pa bo s slovenskimi gimnazijskimi razredi ? Položaj je znan — pozivamo našo politično javnost, da naj na vsak način stvar resno zasleduje in začne akcijo še pred proračunsko debato v parlamentu. Dobro bi bilo, če bi se naši klerikalni poslanci, ne da samo kleplažijo v zadevi brambne reforme, raje ukvarjali s tako važnim celjskim vprašanjem.
Med potjo iz cerkve se prete-pavali z nožem. Janez in Amalija Kajba iz okolice Rogaš. Slatina sta šla iz cerkve domov, Med potom sta se tako sprla, da sta prihitela posestniška sinova Ignac Gobec in dninar Anton Miška gladat, kaj da je. Anton Miška stari sovražnik Kajbov, je porabil sedaj priliko za maščevanje. Prišlo je do pretepa z nožem, pri katerem je zadobil Kajba smrtnonevarne poškodbe in Miška težke rane. Oba se bosta zagovarjala pred sodiščem.
Nevarno streljanje. Rogatec. Nedavno je več fantov pri cerkvi sv. Križa s samokresem streljalo in druge v nevarnost spravljalo. Posestniški sin Franc Plementaš je zadel in ranil blizu stoječega posestniškega sina Antona Skodiča nad prsnico.
„lleiinstatt“ se imenuje novo bojno društvo proti Slovencem in ima ist- cilje kot Siidmarka. Vodja tega napadalnega nemškega društva je prot stant Fraiss, ki so ga baje radi njegovega plodonosnega dela v Št. liju v Slov. gor. izbacnuli iz „Sudmarke“. ‘ To društvo snuje povsod podružnice in se hoče vreči v prvi vrsti na St. Ilj v Slov. goricah. Pravijo, da je njihova blagajna zelo —- suha, ker so se Nemci že naveličali darovati za protestantsko in švabsko naseljevanje. Narodni Slovenci, na delo za naše obrambno društvo‘»Branibor*.
Iz okolice Cmureka. Že od tistih časov ko so prebivali v Cmureku in okolici večinoma Slovenci, kar ne sega niti prav 100 let nazaj so se vršile v oekvioi sv. Patricija takozvani slovenski cerkvi v postnem času pridige za Slovence. Rajni cmureški župnik Lopič je to staro pravico Slovencev zvesto čuval, in se ni dal ustrahovati od dr. Krautgasserja in drugih nemškutarjev. Odkar pa je umrl naroden župnik g. Lopič je izumrla v ^slovenski* cerkvici tudi —• slovenska beseda. Imamo v Cmureku sicer kaplana rodom Slovenca, a mu ne dovoli župnik Edelsbrunner na pritisk nemškega naeijonalca dr. Krautgasserja spregovoriti v cerkvici slovenske besede.
„Jatrov“ sklad.
Tovarna sodavice fctumpf v
Trstu 1 K
G. Matej Majer v Trstu 50 vin.
G. Jožef t eli i n v Trstu 40 vin.
G, Henrik Škilan v Trstu 40 vin.
G. Quaiatti v Trstu 40 vin.
Neimenovani v Trstu 60 vin.
G. Lapuh v Trstu 1 K.
Izdajatelj glavni in odgovorni urednik MILAN PLUT. Tiska tiskarna BRUNNER & Co. v Trstu.
JVcblclUSkC rudninske vode.
Staroslame natronslce hiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, nepre-kosljive čistoti in velike vsebine ogljikove kisline.
Preblauska slatina. ® <§>
najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah.
Preblauski livadni vrelec,
ogljikove kisline velebogat, naraven natronski kislec,v sled prijetno rezo-čega okusa prav posebno pripraven, za brizganje vina, za mazanje s sadnimi sokovi in je tudi brez primesi uživan izborna osvežilna pijača.
Dobiva se v Ljubljani pri A. Šarabonu, Mihaelu Kastnerju, Peter Lassnik, A. Stacul, T. Mecingerju ter po vseh le-karnicah in špecerijskih trgovinah, ter pri vrelski razpošiljalnici PREBLAU, Koroško.
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Tinko Skerk - Jvst
I Via Acquedotto št. 15. - Podružn.: Via Miramar št. II
I
Trikrat ua dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biskotov, posebno za čaj in I bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, | krokat in vse predmete za peči. Najilnejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Pina inozemna vina in likeri v steklen, llrezpl. postrežba na dom Krnil in slaščice se izdeluje higieničnim električnim strojem.
I. Baehmayer
NA •jjjffiS mr
Urar «
fiugustin Holtl
ul. Stadiou 35
prodaja vsakovrstne ure in srebrne in „double„ verižice. — Sprejema vsakovrstne poprave.
v Latermanovem drevoredu v Ljubljani.
Samo 4 dni od torka 23. Aprila do petka 26. Aprila Vsak dan predstave od 1/96 ure do 1/29 ure zvečer.
Velika Iiiverpolska Steeple - Chase
Zanimiv posnetek po naravi. Novo senzacionalno.
i KRIŠTOF KOLUMB
(Iznajditelj Amerike).
j Velikanski umetniški, monopolni film, i zgodovinski poučen, ter dolg lJ/4 ure. j Slika je priporočena in priznana od | najvišjih krogov, naučnega ministra ! exscelence Dr. pl. Hussareka. Film je veljal čez 1/2 miljona kron, ter j je bil izgotovejen v 3 letih.
2). WILLY KOT MUČENIK
(Komično).
Trgovina z delikatesami
in BUFFET <2LAN<21<2H
Dl. Torre bizmea 32 -TRST Ul Torre bianca 32 iu švinia Santorio št. 4.
Potreže svoji klijenteli po najzmernejšh, cenah (vsakovrstni salami in slanina, klobase svi in razne delikatese). Toči Dreherjevo pivo ter bele6 in črna istrska in   .............. 1 dalmatinske vina. 1
m
M
OSREDNJA BANKA mPiazza Ponterosso 2
češkjh hranilnic	Podružnica	v	Trstu
Obrestuje vloge:
31 0 A 31 0 0	|4	o	4	|4	0	P°VP™
povračno obrestovanje
na knjižice	na	računu	in	fixne	uioge	premijne	vloge
A1" A' 1° AV A
H* k o H" i2 n *+ k o *+
Vse bančne transakcije.
Uradne ure od 9-12, 2-5.
flajveeja zaloza ur, zlatnine in srebrnine. * Lastna tovarna ur v Šviei.
Tovarniška znamka IKO
H. 5UTTNER - LJUBLJANA
Mestni trg. - FILIALA Sv- ^etra eesta - Telefon št. 273. [^jcgal|i=^=3l[iEllDga||a1|i==gai|lB1
SAFRANOVA
,, Pri dtete-M
ul. J3elvedere št. 7.
Zajutrk, dun. kuhinja, obedi po 56 st. I. istrsko, belo in črno vino.
'Foči se češko pivo, črno in svetlo. Vermut in maršala.
Za obilen obisk se priporoča udani	Hinko	Sdfran.
©
|®l|c=Qg|
EEaED
E5E3IESE1
Svoji k svojimi
Največja edina slovenska tvrdka
Križmančic & Breščak = Trst
= ulica Nuova 37	.=
priporoča slavnemu občinstvu
svojo ogromno zalogo manufakturnega blaga
Najzmerneje oene. Točna postrežba. — Prevzame se delo po naročbi.
Stvari ki ne ugajajo sa zamenjajo takoj. - Angleško volneno blago za žensk-; obleke, alpagas in različne štofe za bluze in vsakovrstne tkanine volnene v največjem izboru. Perkali, zettrij. panama, satin, oksford in najrazličneje bombažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in posteljno perilo. Blago za moške obleke: volneno in bombažasto. - Odeje bombažne in volnene, pogrinjala za
postelje, zavese, preproge, volna in žima.
Vsaka drobnarija za šivilje in krojače.
Svoji k svojim!
RESTAVRACIJA
« Sirij
Trst, trg pred juž. kolodvorom 3
(Nasproti južnega kolodvora).
Priporoča se slavnemu občinstvu in potnikom, ki potujejo skozi Trst za obilen obisk. Toči se izvrstno pivo in vino prve vrste. DOBRA KUHINJA — POSTREŽBA TOČNA MT CENE ZMERNE
Lastnik Anton Andrijančič,
bivši vratar hotela „Balkati“.
J05lp’..,HCJPICf11 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
ima na [razpolago
veliko izbero obuval
za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblik
Moški čevlji..............................od	K	12	do	K 21
ženski nizki	„	9	„	„ 19
.. visoki..............................„	„	12	„	„ 24
otroški čevlji	od	št.	20	do	25,	K	3.80	do	K	4.50
„	„	26	„	28,	„	8.50	„	,	9.50
„	*	29	„	34,	„	8.-	„	„	9.50
r. z. z n. z.
m obrestine hranilne vloge no
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.
1
Oj v Ljubljani
2 O brez vsakršnega odbitka.
■s* ta-
Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni	zaklad:	R	700.000
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Piazza della llorsa lO Centrala v Ljubljani - Podružnica v Gorici. Celovca, Sarajevu, Splitu in Celju.
Delniška glavnica K. 8.000.000.	Rezervni	zaklad	K.	800.000
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in Vse vrste denarja. Vloge na knjižiee
obrestuje za sedaj s čistimi 4~Va °/o Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
■P
Izvenredno darilo 1.040000 kron (Miljon in štirideset tisoč kron).
Pri spodaj navedeni tvrdki, dobi vsak, za vsakih 5 kron nakupljenega blaga, popolnoma zastonj listek, s katerim je deležen pri žrebanju dobitkov, ki znašajo skupno K 1.040.000 v gotovini, s srečkami, katere so založene v banki (Banca dl Credito Popolare) v Trstu. Pomladanska in letna sezona.
Stara in dobro znana slovenska trogovina
perd. Dobaušek «Trst
ulica Giosuč Garduccl 11,
Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov.
-------------- Najkonvenijentnejši	v	Trstu.	------------
Bogata izbera moških oblek najelegantnejšega kroja, solidnih in po jako niikih cenah od K 16.— do K 60.— v najnovejših barvah in vzoroih, kakor tudi črnih in modrih. Sprejemajo se naročila oblek po meri. Vsak dan novi dohodi blaga.
■£§e!
*§*§•
G-ricar <& Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. G.
Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke - Ronfekeija za dame in dekliee.
Solidno igo po Mto nimiti tonah - tti zasloni in Iranko
Velikanska zaloga izgotovljenih oblek
za možke, ženske in otroke
BOHINEC & C.
Ul. delie Torri 2 — TRST — Ul. S Lazzaro 17
(za cerkvijo S. ftntona novega)
Iffllilnnrln nlncn vsakovrstnih najmodernejših oblek, površ-VbllndlluHd LulUjjd nikov, dežnih plaščev i. t. d. i. t. d.  —
JVfajnižje stalne eene.
Obleke po meri od K 50.- naprej.
m
1887=1912 = Ji
tli 111
I i
nri -o
i;
a>
o
i! 1 i i
cd
>o
o
Največija, najbogatejša tovarniška zaloga
precizijsftifi ur
zlatnine srebrnine ------ briljantov.	--------
!|i
.Lastna tovarna up v Sviei.
Konkurenčne ure K 3.50, K 4.—, K 5.—
Fr. ČUDEN - Ljubljana
urar, trgovec in posestnik; delničar družbe Union Horlogšre, Lepi plakati za gostilne in pisarne zastonj.
2 ® O- 09
cn xr ©
>o c
»2 g
.2 £ 3 *
02 >
en
o
M
O
O-
JVa obroke !
Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in dečke, sukenj, po vršnikov vseh kakovosti — Speoijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. — Naj zmernejše cene.
ftdolf Kostoris = Trst
Ul. S. Giovanni št. 16, I. nadst., zraven ,Buffet Automatico‘ Tel. 251, Rim. II.
rsi
o
30
UA
c*
Cb S n
ovo Foei
Prevoz mrličev na vse kran ■ == TRST — CJorso štv. 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni) — Telefon 14-02."	...
Zastopstva v Nabrežini,- na Opftiuali in pri Orehu (Sosfhcre), ia v Miljah /. razprodajo^pogrebnih-predmetor.
Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbera vencev i/ umetnega cvetja, biserov in parcelam. — Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo ------------------------------------- v	zalogi,	ulica	Tesa	štv,	31,	—	Telefon.	14-02.	-----------------------
Romeo Doplicher
trgovina s klobuki TRST — Corso štev. 30 — TRST
Prodaja klobuke prvih tovarn, posebni izbor trdih angleških klobukov. Velika zaloga čepic za popotnike in športnih.