Leto VII, štev. 107. Celfe, poEideljek 28. seplembra 1925. Poštnina plačana u gotovinu Naročninai Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Posameina številka I Uin. izhafa v torek, četrtek fin «obofo. Redakoija in upravai Stiossmayerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.-RaČ.p.-C.zavoda 10,666. Oglasl po stalnem ccniku. Koroško vprašanje v Ženevi. Nedavno je ,Gazette de Lausanne' priobčila pod naslovom »Manjšinski problem — Koroški Slovenci« uvodnik, ki ga je napisal Alaurice Muret. Čla- nek je tern bolj zanimiv, ker je izšel, ko je razpravljal svet Društva naro- dov o avstrijskem vprašanju in ker se v obrambi potlačenih koroških Slo- vencev sklicuje na v Ljubljani obelo- danjeno brošuro »Položaj Slovencev pod Ävstrijo«. Članek se glasi v po- snetku: »Znana je napetost, ki še vedno vlada v nacijonalnem vprašanju v Äv- striji in v takozvanih nasledstvenih državah. Vse države v tern delu Evrope se pritožujejo druga čez drugo in se obdolžujejo kršitve nedavno sklenjenih mirovnih pogodb. Ävstrijci, ki bi mo- rali vsled svoje preteklosti, tako bogate na vsakovrstnih zasledovanjib, čutiti vsaj nekaj sramežljivosti pri obtože- vanju svojih sosedov, vse bolj goreče ovajajo Jugoslavijo radi nekakih krivic, ki jih baje trpe njeni Nemci. Mi smo zadnjič na istem mestu ob priliki smrti maršala Konrada von Hötzendorfa onienili sovraštvo Ävstrijcev starega režima proti Jugoslavs. Zdi se, da Ävstrijci novega režinia čisto neumestno goje iste občutke.« Nato omenja članek nedavne ob- tožbe kanclerja Rameka glede posto- panja z Nemci v Jugoslaviji in od- govor beograjske vlade na to, ter na- daliuje : > Avstrijske pritožbe so vedno našle simpatičen odziv pri vseh krogih, ki pripadajo Društvu narodov. Ker je Ävstrija nesrečna, ker trpi gospodarsko in finančiio, se občutljiva srea nagib- ljejo, da sprejmejo en bloc vse njene pritožbe in da smatrajo za upravičene vse njene obdolžitve proti sosedom. Brošura, ki je izšla v Ljubljani pod naslovom »Položaj Slovencev pod Ävstrijo«, pa postavlja zadevo v drugo luč. Ta obtožba, sestavljena iz uradnih dokumentov, ki je obenem tudi od- govor, mora močno vplivati tudi na duhove, ki so najmanj razpoloženi v prilog Jugoslovenov.« Clanek navaja doslovno člen 68. senžermenske pogodbe, ki zagotavlja narodnim manjšinam v Ävstriji pouk v materinskem jeziku, in pravi: »Ta tekst je jasen, toda avstrijske oblasti ga no. upoštevajo. Tiranske me- tode, ki jih je uporabljal Dunaj pred razkrojem in porazom napram in proti »manjvrednim rasam«, so ostale v veljavi. Brošura, ki jo imamo pred ocmi, nam vrhu tega jasno dokazuje sporazumno sodelovanje znanih vse- nemških društev nemškega Schulver- eina in koroškega Heimatdiensta z oficijelno Ävstrijo. Krivica je tako vpi- joča, da se jugoslovenski avtor čudi nad drznostjo kanclerja Rameka, ki je sprožil spor, kjer je tako lahko od- govoriti Ävstriji. — Ob otvoritvi VI. zasedanja Društva narodov ni neu- mestno razpravljati v časopisju o tem problemu narodnosti v srednji in vz- hodni Evropi. Ravno njega je treba rešiti čim boljše in hitrejše, da se za- gotovi povratek rniru. Zlasti pa se mora nova Avstrija odreči metodam stare Ävstrije. Sicer Ävstrija na vse zadnje zgubi svoje sedanje simpatije.« Članek je zelo značilen za švi- carski list. A saj ni čudno, da listi v tujini pišejo tako, če so izdatno in točno poučeni o razmerah. Razmere na Koroškem so nevzdržne. Če se tarn res ne da nič popraviti, nam ne preo- staja drugo, kakor da ukrojimo tukaj onim, ki vedno stremijo nazaj v pre- teklost in silijo z očmi in sreem preko meje, isto pravico. Siroka javnost pa naj izve — zakaj. Hipotekarni kredit in go- spodarski interesiSlovenije Na povabilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se je vršilo v četrtek, dne 24. septembra 1.1. v zborničnih prostorih pod predsed- stvom zborničnega predsednika g. Ivana Kneza posvetovanje gospodarskih in stanovskih zastopstev v Sloveniji. Na dnevnem redu je bila edina točka ustanovitev filijalke Državne hipotekar- ne banke v Zagrebu in gospodarski interesi Slovenije. Po nagovorü zbor- ničnega predsednika in po uvodnem poročilu g. dr. F. Černeta so zboro- valci po zanimivi razpravi, v katero so posegli zastopniki gospodarskih ko.-poracij in stanovskih organizacij v Sloveniji, soglasno sprejeli sledečo resolucijo: »Podpisani zastopniki slovenskih gospodarskih krogov opozarjamo, da v Sloveniji v vsakern pogledu uspešno opravljajo naloge, ki jih daje zakon Državni Hipotekarni banki v Beogradu osobito glede pupilarnega in javnega denarja, mestne, občinske, okrajne in regulativne hranilnice ter naglašajo potrebo, da se tudi v bodoče ne moti obstoj in delovanje teh zadovoljivo poslujočih zavodov, ki ustrezajo zahtevam uprave javnega in pupilar- nega denarja. Ker pa je pričela Dr- žavna hipotekarna banka ustanavljati podružnice v važnih gospodarskih sre- diščih naše države, smatrajo, računajoč s to dano novočinjenico, za potrebrio, da se ustanovi taka podružnica tudi v Ljubljani z delokrogom za ljubljansko in mariborsko oblast. Odločno morajo povdarjati, da bi povzročila podreditev Slovenije podružnici Državne Hipote- karne banke v Zagrebu težko gospo- darsko škodo v Sloveniji, kjer se gospodarske, socijalne in upravne razmere bistveno razlikujejo od n-izmcr v Hrvatski in Slavonije. Podreditev Siovenije zagrebški podružnici Državne Hipotekarne banke z itak prostranim delokrogom bi kvarno vplivalo na enotnost poslovanja zagrebške po- dtužnice.« Zveza trgovskih gremijev inzadrug ?..: Slovenijo v Ljubljani; Zveza indu- ^j.vlcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani; Zveza obrtnih zadrug za ljubljansko oblast v Ljubljani; Trgovsko društvo »Merkur« za Slo- venijo v Ljubljani; Pokrajinska zveza društva hišnlh posestnikov za Slove- nijo v Ljubljani; Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani; Zadružna zveza v Celju; Zadružna zveza v Ljubljani; Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani; Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani; Društvo bančnih zavodov v Ljubljani; Odvetniška zbornica v Ljubljani; Notarska zbornica v Lju- bljani; Zbornica inženjerjev v Ljubljani; Kmetska posojilnica v Ljubljani; Ljud- ska posojilnica v Ljubljani; Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Slo- venijo v Ljubljani. Politika« p ZrikljuČek zasedanja Zveze na- rodov. V soboto je bilo zaključeno redno jesensko zasedanje ZvezQ na- rodov. Minister zunanjih zadev dr. Ninčič je odpotoval po končani seji v Pariz. Potovanje je zasebnega značaja. Kot predsednik III. komisije je priredil dr, Ninčič v petek banket, katerega so se udeležili predsednik 6. komisije Dandurant, švicarski odposlanik Motter, bolgarski zunanji minister Kalfov, ogrski odposlanik general Tanzosz in perzijski princ Ärfa. Stjepan Radič je odpotoval v Curih, kjer se sestane z voditelji švicarske kmečke stranke. Nato potuje Radič v Pariz. p Položaj v Beogradu. Potrjujejo se vesti, da se ministrski predsednik Pašič povrne v Beograd šele dne 6. oktobra; pred tem časom tudi ni pri- čakovati kraljevega povratka. V po- litičnem oziru ni v Beogradu nič no- vega. Napetost med radikali in radi- čevci še traja, vendar pa je vladni tisk jako optimističen in naglaša, da je se- danja vlada popolnoma stabilna. Iz Ljubljane poročajo, da je prometni minister Ante Radojevič izjavil časni- karjem, da njegovo potovanje v Monte Carlo nima političnega značaja. Potuje k min. predsedniku v važnih resortnih zadevah. Minister Radojevič je prispel v Ljubljano v soboto. Sprejel ga je železniški ravnatelj dr. Borko. Nato je takoj nadaljeval potovanje v Monte Carlo. p Radii za zbllžanje med Beo gradom in Moskvo. »Corriere della Sera« podaja h poročilu \z Ženeve o Radičevi izjavi v vprašanju Ärmencev in ruskih beguncev to~le: »Radičevi izpadi so le malo dirnili položaj Nan- sena, ki se ga je doslej smatralo vedno za nekakega posredovalca med Dru- stvom narodov in Rusijo. Med tem se trdi, da se besede Radiča gibljejo v cilju jugoslovenske politike in da pri- pravlja neko zbližanje med Beogradom in Moskvo.« p Spor med AngHjo in Tnrčijo. Turška delegacija v Zenevi je odklo- nila angleško zahtevo, da Društvo narodov določi posebno preiskovalno komisijo, ki naj bi ugotovila turška grozodejstva, izvršena nad kristjani v mosulskem vilajetu. Nasprotno je tur- J. Busse -Palma.- Žrtev iiaključka. (Poslovenil P. H.) (Dalje.) Pismonoša je potegnil iz torbe poštno nakaznico in mi čital: Gospod Gustav Valentin, gostilnicar v H., hiša št. 3, tristooseminpetdeset mark in 63 beličev. Nato mil je široka stran torbe morala služiti za števnico in naštel mi je pravilno vso vsoto, tristo mark v zlatu in ostalo v srebru in drobižu. »Za vraga, prijatelj«, sem dejal, *to so lepi denarci. Dosti bi jih bilo, da popolnoma poravnam vse svoje dolgove. Äli se ne bojite, ljubi moj, da Vam jo z njimi potegnem?« . Smeje se in tudi jaz se smejem. Moja denarnica je seveda premajhna za težko vsoto denarja in tudi ne čisto cela, zato vzamem po starern običaju svojo zepno ruto in zavežem ves denar v konec ter ga zavozlam s tremi vozli. Nič ni varnejšega, gospod, in niti on niti jaz nisva slutila nesreče, ko sem se napotil dalje. Že se je pošteno mračilo, in ko sem splezal preko jarka med borovje, da si prikrajšam pot, je vrhu tega jelo še snežiti. Padale so prav zlagoma velike, naravnost debele snežinke, ki se jim je videlo, da nameravajo pa- dati nekaj ur brez prestanka. Težki časi za divjačino! si mislim. Tako je zdaj vsak dan. Najprej sneži, ponoči pa zmrzuje kot v Sibiriji. Samo te erne spake tarn gori, te se maste in debele; saj je od sile padle div- jačine. Vranc so kričale in letele pošteno napitane v gnezda. Rad bi vedel, kaj so spet skljuvale, premišljujem dalje. Bolnega zajca ali mrtvo srno? Prejšnji dan sem našel srno, ki so jo zadaj ogrizle lisice, s praznimi očesnimi ja- micami. Veste, to poslednje je vranam najljubši posel. Ko jo maham dalje in včasi za- sučem po zraku ruto z zaupanim ma- monom, čujem naenkrat prav čudne glasove, neko cviljenje in vekanje, gospod; prihajalo je s tal. Pogledam pod robidovje, odkoder se mi je zdelo, da ga čujem, in — mislite si vendar — pred menoj sedi zajec! Pravi prav- cati zajec, gospod, s sneženo čepico na glavi, napravi možica, voha proti meni in se dere vedno bolj. Znorel jel sodim kot strokovnjak. Znorel radi premalo hrane in preveli- kega mraza. Sicer pa pravi korenjak. Skoda bi ga bilo, ko bi moral romati v lisičji želodec! Ne, dragi moj, rajši te nesem svoji gospodinji! In lop! fflu dam s kovinskim kon- cem svoje rute eno med ušesa, da se je kar prekucnil. Na hrbet, gospod, brez vsake poslovilne serenade! In moiel je noge proti nebu, da še nisem nikdar videl ležati zajca tako komično na tleh. Dobro si zadel, Jakob! pohvalim sam sebe. Pa kako misliš plen spra- viti domov brez Iovske torbe? No, sedel sem na štor, slekel usnjene ro- kavice, potegnil dolgouhca lepo k sebi in mu privezal drugi konec rute okoli zadnje noge. Tako I si mislim. Zdaj mi je samo trcba prijeti ruto na sredi, pa imam oba svoja zaklada, denar in pečenko, skupaj. Zadovoljen, da mi je prišla ta dobra misel, vstanem in si oblečem spet rokavice, ko začujem naenkrat pod seboj v snegu Iahen kin! Pšt! je je reklo prav rahlo, kakor kihajo samo zajci.ski vstajajo od mrtvih. No, no! si mislim in pogledam podse na tla. Pa tisti hip — gospod, mislil sem, da se sam vrag norčuje z menoj! — plane mrtvi zajec pokoncu, se še en- krat ogleda, in preden ga še morem zagrabiti, mi uskoči in jo ubira ko strela. — Trenutek ga še vidim, kako drvi na treh nogah, a s četrte mu binglja moja zlata ruta sem in tja. Nato izgine. Mrzel pot mi oblije čelo. Hitim venomer po njegovi sledi, tiščim oči k tlom kot prepeličar svoj nos, in puško pripravljeno za strel. Äli ko pretečem nekaj metrov, ne vidim več sledü, kajti sneg nalctava in izbriše vsak vtis. Vrhu teqa se vedno bolj temni. Naposled stojim v gozdu in ne vem, ali naj se jokam ali smejem. Res prav primerna slika za knjigo, ki kaže smešne Iovske doživljaje. Vkljub sta- remu rabincu kaj takega še ni bilo na svetu: gozdar, ki mu je zajec ukradel denar!« Starec je timolknil in s čudnim, tihim hihitanjem strmel v čašo, ki sem mu jo seveda dal že večkrat znova naliti. »To je bilo prvič v mojem živ- ljenju, da so me ljudje res lahko imeli za norca, gospod! se je režal. »Ä dasi sem bil zelo zmočen, sem vseeno nekaj naredil: prižgal sem si smotko in jo pušil. Žalibože, ne da bi bil prav vedel kaj delam. Zares bi želel, da bi jo irnel zdajle. Vse bolje bi se mi pri- legla, gospod!« Dal sem prinesti smotk, in od- vidno vesel, da je s svojim prikritim migljajem tako dobro uspel, je nada- ljeval: »Ko nazadnje pridem v Valenti- novo gostilno in sporočirn svojo ne- zgodo, me Valentin in gostje, vozniki iz okolice, nekaj časa samo debelo gledajo. Nato jame Valentin od togotc rjoveti, ostali pa zaženo smeh, kakor da so obsedeni, in se hohotajo in prskajo, da si od samega veselja plju- vajo v case s piyom. Gospod, rečem vam, zdelo se mi je, pa sedim v pra- gozdu in okoli mene razsajajo same velike opice. Toda še vedno sem upal in se nisem hotel podati. _____ (Dalje pride.) Razširjajte „Novo Dobo"! v-ii iii :i r. _ ška dclegacija zahtcvala od Društva narodov sestavo komisije, ki naj bi preiskala angleška grozodejstva nad turškirn prebivalstvom v Mosulu, ki se je izrcklo za Turško. Turška dele- gacija je dalje izjavila, da se ne ude- lcži razprave o angleškem prcdlogu in da odpotujc takoj iz Ženeve. — Že- nevski dopisnik »West Minster Gazette« javlja, da je vlada v Iraku zaprosila za vojaško pomoč za mejo, ker na- rašča neprijateljsko razpoloženjc Tur- ške. Änglija je odklonila turške za~ hteve glede Iraka. Uradna poročila o mosulskem vprašanju so zelo kratka in rezervirana. Ne prikrivajo pa resnosti položaja. Listi opozarjajo na Angliji škodljiv vpliv, ki ga izvaja na Turško »petrolejska diplomacija«. Ta vpliv je več nego agitacija in propaganda iz Moskve. Moskva sama skuša skleniti z Ängoro direktne pogodbe in kon- cesije. — V društvu narodov se niso mogli sporazumeti, na kakšen način naj bi se mirno rešilo takozvano mo- sulsko vprašanje. Komisija Društva narodov, ki razmotriva to vprašanje, bo morala še po končanem zasedanju nadaljevati to razpravo, da končno stvarno reši rnosulski spor, glede ka- terega je bilo naprošeno mednarodno razsodišče v Haagu za mnenje. Cim bo izreklo to razsodišče svoje mnenje, se sestane komisija začetkom novem- bra v Parizu. Rešitev mosulskega uprašanja je zelo nujna, ker grozi Tur dja z oboroženo silo. Najnovejše vesti iz Ängore in Carigrada ugotavljajo, da se Turčija pripravlja na vojno in da koncentrira svoje čete ob iraški meji. p Sird zahtevajo svobodo. Sir- sko-palestinski kongres je poslal Zvezi narodov obširno spomenico, v kateri zahtcva: 1. priznanje neodvisnosti in suverenosti Sirije, Libanona in Pale- stine; 2. pravico združitve teh treh dežel s civilno parlamentarno vlado in pravico za priključitev k drugirn arabskim državam; 3. takojšnjo od- pravo mandata; 4. izpraznitev Sirije, Libanona in Palestine po francoskih in angleških četah; 5. dovoljenje za vstop Sirije in Velikega Libanona v Zvezo narodov z istočasno proglasit- vijo popolne neodvisnosti obeh držav. Spomenica zahteva daljc ustavitev so- vražnosti v Siriji in imenovanje nev- tralne komisije, ki bi na lieu mesta proučila razloge, ki so dovedli Druze in druge narode do upora proti tujcem. V soboto 3. oktobra izide list o prillki proslave 351etnlce celjskega Sokola na 12 straneh. Imel bo pe- stro vseblno in prinese zgodovino našega sokolskega društva. Ker iz- ide list v povlšani nakladl in ga razpošljemo nekaj sto izvodov več po pokrajlnl, vabimo p. n. trgovce in druge pcdjetnlke, da se poslužijo te prilike za inserlranje. Celjska kronika- c Redni sestankl SDS za Celje so vsako sredo v klubovi sobi v Celj- skem domu. Vrše se povsem prosti in neprisiljeni razgovori o tekočih za- devah. Začetek ob pol devetih zvečer. c Redni tedenskl sestanek SDS za Celje-Okolico bo v četrtek 1. ok- tobra ob 20. uri v gostilni Poderžaj na Breg. c Proslava 35-letnice Sokolskega društva v Celju, ki je bila radi smrti g. dr. Josipa Serneca odložena na ne- določen čas, se bo vršila dne 4. ok- tobra 1.1. z istim sporedom. Vstopnice k javnemu nastopu se že pridno pro- dajajo. c Okoliška deška sola. Sklep ob- činskega odbora Okolika Celje glede zidave novega šolskega poslopja: »Ob- čina preskrbi sredstva za okoliško šolo. — Glede prostora za solo izrazi občinski odbor svojo zahtevo, da se v to svrho potom zamenjave pridobi zemljišče pri sv. Maksimiljanu; vendar pa sprememba glede stavbenega pro- stora ne sme delati ovir za čim prej- šnjo zgradbo nujno potrebne sole.« — Tako se torej zopet naj prične tarn, kjer se je že pred leti začelo! Išče se naj nov stavbni prostor. To bi bilo že menda osmo stavbišče, kjer se po- skuša zidati solo in to bi bilo najbolj neprikladno. Sola mora imeti mir. Ne stavite je med železnico in avtomobile ob prometni državni cesti, med ropot prašne ceste in zakajene železnice, ne oziraje sc na mnoge druge nedostatke! c ProraČun mestne občfne cell- ske za upravno 1. »926. (Razglas). Na podlagi § 52. zakona z dne 21.1. 1867 dež. zak. št. 7 se objavlja, da je od mestnega magistrata izdelani proračun mestne občine celjske za upravno 1. 1926. pri mestnem knjigovodstvu ob navadnih uradnih urah jrazpoložen ob- čanom na vpogled skoz 14 dni, raču- najoč od dneva, ki sledi objavi pri- čujočega razglasa na tukajšnji uradni deski, to je, od 26. t. m. do vkijučno 9. oktobra 1.1. V tern času se morejo vložiti glede proračuna pri podpisanem uradu morebitni pomisleki in more- bitne pritožbe. — Mestni magistral celjski, dne 25. IX 1925. Župan : dr. Juro Hrašovec s. r. c Za vojne invalide. Odbor pod- pisane podružnice je svoje člane in članice že opetovauo vabil, da si pre- skrbijo slike za nove članske knjižice. Ker se temu vabilu večina članov in članic do danes še ni odzvala, opo- zarja odbor tern potem zadnjikrat, da si vsi oni ki še nimajo knjižic, še te- kom meseca oktobra preskrbijo slike, da se jim morejo izdati članske knji- žice. Pripominja se, da bodo po tern roku vsi, ki ne bodo imeli knjižic v smislu čl. 8. društvenih pravil, črtani iz imenika članov. Obenem s tern opo- zarja odbor tudi one, ki za leto 1925. še niso poravnali članarine, da to takoj store, sicer bo tudi z njimi postopek v zgornjem smislu. — Udruženje voj- nih invalidov kraljevine SHS, podr. Celje. c Smrtna kosa. V Mariboru je umrl dne 25. t. m. od kapi zadet re- stavrater na tukajšnjem južnem kolo- dvoru g. France Dolničar. Rajnik jc umrl skoro šestdeset let star. Nekoč je bil tudi gostilničar v tukajšnjem Narodnem domu. Bil je dobrega srea in podpornik ubogih. c Mesto venca na krsto celjskega častnega občana gosp. dr. Jos. Ser- neca je poklonila mestna občina v dobrodelne namene Din 500"—. c Sportna veselica. Vabila za sportno veselico S K. Celje v soboto dne 3. oktobra v Celjskem domu so bila te dni razposlana. Za slučaj ne- ljube pomote, da je bilo kdo prezrt, naj se odboru oprosti, ker krivda je v netočnem imeniku. Vabljeno je vse sportu naklonjeno občinstvo, pa tudi prijatelji zabave, plesa in dobre kap- ljice. Priprave in dekoracijska dela so v polnem teku, tako da obeta biti prireditev zelo impozantna. Udeležba pri veselici je mogoča v poljubni obleki. c Celjsko učiteljsko društvo zbo- ruje v soboto dne 3. oktobra ob 9 uri dopoldne v mestni osnovni soli. Pro- gram je objavljen v stanovskem glasilu. c Za našo deco. Okrajni zastop Celje je na prošnjo tukajšnje državne krajevne zaščite dece in mladine na- klonil 500 dinarjev. S tern je pokazal, da mu je pri sreu blagor naše dece in blagor naroda. — Bodi mu na tern mestu izrečena prisrčna hvala. c ObČeslovensko obrtno društvo v Celju sklicuje za četrtek, 1. ok- tobra ob 8. uri zvečer v Narodnem domu sestanek obrtništva. Na tern se- stanku se bode razpravljalo o obrtniš- kem shodu, ki se bo vršil v nedeljo, 4. oktobra ob dveh popoldne v Tr- bovljah, kjer ima isti dan dopoldne tudi Zveza obrtnih društev svoj občni zbor. — Na shodu v Trbovljah bo dana prilika, staviti razne predlcge in treba je, da se poprej pogovorirno. Vabimo članstvo, da se četrtkovega sestanka polnoštevilno udeleži. Ob tej priliki zopet apeliramo na članstvo, da pohiti v nedeljo v čim največjem šte- vilu v Trbovlje, da bode celjsko obrt- ništvo tudi tu častno zastopano. — Ob- česlovensko obrtno društvo v Celju. c Zveza obrtnih društev za S!o- venijo v Celju ponovno vabt vsa včlanjena društva, da se zanesljivo udeleže po svojih delegatih občnega zbora dne 4. oktobra ob 10. uri do- poldne v Trbovljah (Loke) v dvorani gospe Äne Forte. Dnevni red : 1. Na- govor predsednika. 2. Poročilo tajnika oziroma blagajnika. 3. Proračun za bodoče poslovno leto. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. — Popoldne ob 2. uri bo istotam obrtniški shod z dnevnim re- dom: 1. Pomen organizacij, govori g. Ivan Rebek iz Celja. 2. Obrtno šolstvo, predava g. Ignacij Založnik, obrtno- zadružni nadzornik v Mariboru. 3. Razni predlogi. — Po shodu se bo vršila na cast došlim gostom velika obrtniška veselica. Ravnateljstvo pre- mogokopne družbe je iz prijaznosti dovolilo ogled zunanjih naprav rudnika. Äko bode cas dopuščal, si bode lahko obrtništvo te napravc ogledalo. Dolž- nost vseh bližnjih društev je, da skr- bijo zlasti za popoldanski shod za čim bolj številno udcležbo. Ta dan doka- žemo, da se zavedamo važnosti na- šega stanu. — Zveza obrtnih društev za Slovenijo v Celju. c Razpis ustanov trgovca Anto- na Kolenca za dijake srednjih šol. Kuratorij ustanov trgovca Antona Ko- lenca v Celju razpisuje dijaškc usta- nove za dijake srednjih šol po na- stonih dolodlih: 1. Ta ustanova je namenjeua dijakom gimnazije, trgovske sole, meščanske sole ali drugih sred- njih šol v Celjü, Sorodnikom gospoda Äntona Kolenca pa se smejo te usta- nove podeljevati tudi na takih šolah izven Celja. 2. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primcru taki pridni potrebni prosilci, ki so s po- kojnirn gospodom Äntonom Kolencem, veletržcem v Celju, v sorodu ali sva- štvu, za njimi doinacini iz gornjegraj- skega okraja, sicer pa Slovenci sploh, brez ozira na spol. Za posamezne šti- pendije ni določena nobena vsota, tem- več kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnične imovine višino posameznih naklonitev in osebe štipendistov. 3. Prošnjam je priložiti zadnje izpričevalo, pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorod- stvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornjegrajskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada itd.). Tudi je treba v prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli ali dotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki tra- jale študije; nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer tcr jih posvedočiti z uradno listino (ubožnitn izpričevalom). Vpoštevajo se samo pismsne prošnje; osebna intervencija je brezpogojno izključena. Prošnje so vložiti izključeno pismeno ua naslov: Kuratorij ustanov trgovca Äntona Kolenca v roke g. dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju, do dne 10. ok- tobra 1925. c Celjsko pevsko druStvo ima v pondeljek ob osmih zvečer v Na- rodnem domu izredni občni zbor. c Iz državne siužbe. Pomožni zdravnik pri higijenskem zavodu v Ljubljani dr. Ljubislav Petronic je v isti lastnosti premeščen k stalni bak- teriološki postaji v Celju. c Himen. V soboto dne 26. t. m. se je poročil v Celju g. dr. Drago Hočevar, zdravnik pri bolniški blagajni tuk. Okrožnega urada za zavarovanje delavcev z gdč. Štefko Vizjakovo, v nedeljo pa g. Janko Ribič iz Ljubljane z gdč. Albino Bervarjevo. c Trgovska nadaljevalna sola v Celju. Vpisovanjeza šolsko leto 1925/26 bo v torek, 29. in v sredo 30. sep- tembra vsakokrat od 18. do 20. ure. K vpisu je prinesti zadnje izpričevalo in za nove vajence vpisno polo gre- mija. Vpisnina znaša Din 25'—. c Kino Gaberje. Pondeljek 28., torek 29. in sredo 30. septembra se igra veliki Paramount-film »Spanjolska plesalka«, senzacijonelna drama. Pred- stave ob delavnikih ob 8., ob uedeljah in praznikih ob pol 4., pol 6. in 8. uri. c Nova knjlga. Manzoni: Zaro- čenca. Roman, milanska zgodba iz 17. stoletja. Poslovenil dr. Andrej Budal. Priporočamo ta roman svetovne lepo- slovne književnosti ljubiteljem lepega Čtiva. Prodaja knjigo in razpošilja za ogled knjigarna Goričar & Leskovšek v Celju. 936—3-2 V KON CERT NI KAVARNI *CEN- TRALt se vTŠi vsak večer salonski konoert pod vodstvom kapehiika gosp. Silbersteina. Sirom domovine. š 10. oktober — Koroški dan. Bratje in sestre! 10. oktobra t. 1. ob- hajamo peto obletnico nesrečnega ko- roškega plcbiscita. Dolžnost nas vseh je, da povzdignemo ta dan svoj glas po širni in lepi naši domovini ter po- vemo celemu svetu, da je koroška Slovenija naša zemlja, naša posest, katero posedujejo naši rojaki. Ta sveta zemlja, kjer je tekla zibelka Stovcn- stva, mora biti združena s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je naravna posledica in vsako drugo re- šitev sloveiiskega koroškega vprašanja i moramo enodušno in z vso odloč- I iiostjo odklanjati. Zato moramo 10. I oktobra t. 1. ponovno in javno mani- festirati za naše edinstvo z brati on- stran Karavank in po vsej Jugoslavs enoglasno zahtevati združitev s Slo- venskirn Korotanom. Bratje in sestre! Pozabite ta dan vse malenkostne strankarske diference in združite se z nami v misli na koroške Slovence. — Jugoslovenska Matica. š Kralj med Črnogorci. Na Crno- gorce je napravil najveqi vtis kralj, ko je na belem konju pregledoval vojsko, ki je štela okoli 4000 mož. Po vojaški paradi je sprejel kralj v dvorcu na Cetinju razne deputacije, ki so stele okoli 600 oseb. V deputa- cijah so bili po večini stari junaki, pa tudi mladeniči. Kralj se jc z vsakim zelo prisrčno razgovarjal in odkrito- srčni Črnogorci so mu zatrjevali svojo zvestobo in udanost z različnimi izja- vami. š Manevrl naše vojne mornarice. Prošli teden so se vršili veliki pomorski manevri jugoslovenske vojue morna- rice. V luki v Tivtu jc bila zasidrana naša mornarica in je pričakovala pri- hoda kraljeve dvojice. Kralj se je pripeljal na parniku »Vclebit«, kraljica na »Karadjordje«, spremstvo pa na »Sitnici«. V petek so ob osmih pred- poldne vse ladje odplule na odprto morje. Kralj je prisostvoval ves do- pold'an manevrom, ki so jih izvajali torpetni čolni in rušilci torpedov. Opol- dan je bil v oficirskem domu v Tivtu banket. Popoldne se je kralj dvignil na hidroplanu v zrak in se po kratki vožnji vrnil v pristanišče. Kraljeva dvojica je prenočila v kajutah parnika »Karadjordje«. Potem sta odpotovala kralj in kraljica v spremstvu mornarice v Kotor. š Vprašanje obmejnega kolodvo- ra v Mariboru. Naša država in Äv- strija se še niste mogli sporazumeti, kje bi se postavil skupni obmejni kolodvor. Avstrija ga hoče v Ernovžu ali Lipnici, kar pa naši ne morejo akceptirati. Te dni so se zopet pričeli razgovori. Hvstrija bi baje pristala na Pesnico. Cudno je, da so nekateri merodajni krogi pri mariborski oblasti proti Mariboru, ker se bojijo par nemških uradnikov. š Ministerljalna komisija za Je- senice. Ministrsto trgovine in indu- strije je odredilo komisijo, ki ima na lieu mesta na Jesenicah pregledati vzrokc krize tamošnje železne indu- strije in staviti potrebne predloge. š Nov zdravstveni zakon. V mi- nistrstvu za narodno zdravje bo v kratkem dovršen načrt novega zdrav- stvenega zakona, ki bo baje v pred- stoječem zasedanju predložen Narodni skupščini. š Strokovne sole za strojevodje. Ustrezajoč želji udruženja strojevodij bo prometno ministrstvo pri vseh že~ lezniških direkcijah aktiviralo strokovne sole za strojevodje. V Beogradu je bila taka sola že ustanovljena. š Kovan drobiž po 10 in 5 par. Finančni minister je odredil, da se da mali kovani drobiž iz game z nomi- nalno vrednostjo po 10 in 5 par dne 1. oktobra 1925 v promet. Ta drobiž se začne izdajati najprej pri izplače- vanju službenih prejemkov, potem pa tudi pridrugih izplačilih. š Diferenciranje avtonomnih do- klad na prldobnmo. vsled tožbe ko- manditne družbe Gassner-Glanzmann v Tržiču proti rešenju velikega župana v Ljubljani, s katcrim je občini Tržič odobril diferenciranje doklade na pri- dobnino, je upravna sodnija v Celju razsodila v smislu tožbe. Ta sodba, ki stoji v nasprotju z vso dosedanjo prakso, je dalekoscžnega pomena. Dolžnost kompetentriih činiteljev je, da s pritožbo na Državni svet izzovejo končnoveljavno odločitev. Äko sodba obvelja, je to najveqi udarec, ki je našo samoupravo zadel po prevratu, š Usposobljenostnl Izpiti za os- novne sole pred izpraševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učite- ljišču) se prično dne 3. novembra t. 1. zjutraj ob osmih. Pravilno opremljene prošnje za pripustitev k usposoblje- nostnemu izpitu naj se predlože po šolskern vodstvu pravočasno srezkemu šolskemu nadzorniku, da bodo naj- kasneje do 25. oktobra v rokah izpra- ševalne komisije. Kdor bi ne bil pri- puščen, bo pravočasno obveščen. Po- sebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Predsednik. »rv üobä Oil'üIJ ¦i'i š Odlikovanje odličnega šolnika. Obcinski odbor trga Sv. Jurij ob j. ž. je v svoji zadnji seji soglaso izvolil g. šolskega upravitelja Sivko, odlične- ga šolnika in dolgoletnega predsednika celjskega ueiteljskega društva, za čast- nega obcana zavoljo mnogih zaslug v šoli in občiiii. š Izlet hrvatsklh planincev na Pohorje. Na povabilo mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva prirede hrvatski planinci v edeljo, dnc 4. oktobra velik skupni zlet na Pohorje. š Otroško okrevališče na Lo- krumu. Alinistrstvo za narodno zdravje je na otoku Lokrumu pri Dubrovniku polcg glavnega poslopja otroškega okrevališča zgradilo tctos še tri pa- viljone, v katcrih bo prostora za 105 otrok. ... š Brzoturnlr v Ljubljanl. V Ljub- Ijani so igrali brzoturnir, ki sß ga je udeležilo 17 šahistov. Prvo mcsto je dosegel Drnovšek, ki je napravil 32 točk, to je 100%, kar se zgodi redko- krat. Drugi Z. Rupnik 251/2. trctji C. Vidmar 25, cetrti Vogelnik 211/2| po- tem slede Sivic, Pokar, Zidan in Kukar. š Promet v Logarsko dolino bo ta teden ukinjen, ker bodo delali nov most. Koča na Korošici in Frischaufov dom sta že zaprta. Piskernikovo za- vetišče je celo leto odprto. a dobe se poleg vina in čaja klobase in kon- zerve. . š Prazgodovinska najdba. Pn Tr- žiču na Primorskem izsušujejo moč- virje. Dobili so prazgodovinsko poko- pališče; okostja, kojih eno je skoraj popolnoma ohranjeno, počivajo v le- senih rakvah ali izvotljenih drevesnih deblih. Med ohranjenimi ostanki je puščica, steklen biser in uhan iz brona. š Zastrupljenje krvi pri prof. dr. Relsu. Veliki prijatelj našega naroda in vseučiliški profesor dr. Reis se je moral na^ svojem potovanju po Srbiji podvreči operaciji radi zastrupljenja krvi. Zastrupljenje je precej nevarno, vendar zdravniki upajo, da mu rešijo življenje. š Nevarna palica. V Cirkovcah pri Pragerskem je imel 65 let stari prevžitkar Jernej Bašman na palici na- taknjeno patrono in je s tako palico hodil po svojih potih. Pred par dnevi pa je nameraval iti v Haloze in da bi lažje hodil je hotel patrono s palice odtrgati in jo nadomestiti s konico. Pri tern pa je patrona eksplodirala in Bašmanu je odneslo tri prste, a dlan je popolnoma razmesarjena. š Poplačana lahkovernost. Neža L železničarjeva žena v Mariboru je bila obsojena v obeh instancah na placilo menice, ki je ni izplacala po zapadu roka. V tern težkem položaju se ji je ponudil neki J. 2., da jo pri Stolu sedmorice izreže, češ da je pri- jatelj samega predsednika zagrebškega vrhovnega sodišča. Seveda je bilotreba najprej V Zagrebu dobre južine in kapljice. Na dvorišču Stola sedmorice v Zagrebu pa je bil Neži predstavljen v uniformi porocnika neki Rudolf L. kot vsernožni predsednik Stola sed- morice. Trojica je hodila po najboljših hotelih in je zapravila okoli 17.000 dinarjev. Prepozno je Neža spoznala, kako bridko je nasedla premetenim sleparjem. J. Ž. in R. L. pa že pre- mišljujeta o svojem delu za visokim ozidjem. Ljudska prosvef a. 1 »Pri stricu zdravniku na kme- tih« se imenuje od P. H. prevedena knjižica M. Oker-Bloma, ki skuša s povesticami iz živalskega življenja tol- mačiti dečkom skrivnost postanka živ- ljenja in pomen spolnega udejstvovanja. Najbolje označuje vsebino in pomen broSure odlomek iz predgovora, ki veli: Ce si hočejo starši v spolnih zadevah ohraniti popolno zaupanje svojega otroka, morajo natančno opazovati niega razvoj ter ga pravočasno na- vaiati, da se tudi v tern obrača na nje za svet. Važno je namrec, da ne zamude pravega trenutka, sicer jih lahko Skodljivi vplivi prehite, napravijo otroka boječega in nezaupljivega na- pram njim. V pouku o spolnih zade- vah bi se morali vedno držati pravila: Bolje eno leto prezgodaj kot eno uro prepozno. — BroSura stane Din T— in se dobi v Zvezni tiskarni v Celju. 1 Časopisje v Romunijl. V Ro- muniji je izhajalo 1. 1924. 1900 perio- dičnih listov, od teh 650 časnikov in med temi zopet 433 dnevnikov. Izmed časopisov je bilo 471 romunskih, 93 madžarskih, 50 nemških, 17 ruskih, 6 židovskih, 5 francoskih, 4 grSki, 3 ar- menski, 3 bolgarski, 2 turška, 1 poljski in 1 srbski. Izmed dnevnikov je bilo 360 romunskih, 51 madžarskih, .21 nemških in 1 albanski. 1 Odkod beseda »film«? Beseda film se je v vseh jezikih že tako udo- mačila, da je v splošni rabi, čcprav so redki tisti, ki vedo, kaj beseda pravzaprav pomeni. Najprej so besedo film jeli uporabljati Angleži, ki so modernizirali anglosaški izraz »felmen«. Feimen je prvotno pomenil kožo na mleku. Potem se je izraz prenesel na tenko folijo fotografskega negativa. Pozneje so s »filmom« označevali ce- luloidne kožice, ki se uporablja za posnemanje kinematografskih slik, in s časoma je izraz prešel na celottio kinematografsko industrijo sploh. Sport» Prvenstvena tekrna S. K Celje : S. K. Red Star 8 :0 (3 : 0), kornerji 9 : 3. V nedeljo se je odigrala pri Skalni kleti imenovana tekma, ki je izpadla, kakor je bilo pričakovati, z visokim score v korist S. K. Celje. Celo tekmo je lilo curkoma, teren raz- močen, blaten in polzek, da je zahteval precejšnje obvladanje telesa. S. K. Celje zboljšuje vidoma formo, posebno pa briljira napad, ki je'dobii prodor- nega vodjo. Obramba ni bila zaposle- na, ker je nasprotni forward v celi igri le trikrat ogrožal svetišče, opra- vila pa je svoje delo brezhibno. Po- hvalno je omeniti vratarja Red Stara, ki je rešil nebroj kritičnih pozicij in pa levo zvezo, kot dobrega tehničarja. Pri lepem vremenu in suhem terenu bi bil rezultat sigurno dvoštevilčen. Sodil je gosp. Ochs prav dobro, le v outih prepedantno. Publike zelo malo, a ta je prišla na svoj račun, ker je bilo tudi smeha v obilici pri tej »dr- salni tekmi«. Gospodarstvo» g O novem državneni posojilu pišejo razrii listi. Novo posojilo naj bi dala Amerika v znesku 50 do 100 mi- lijonov dolarjev. Vse te vcsti so iz- mišljene. Ne samo da sedaj ni ugoden trenutek za najetje posojila, ampak je še druga okolnost, ki nam tudi v pravnem oziru onemogoča novo po- sojilo. Kakor znano smo leta 1922. sklenili z Blairovo skupino pogodbo za 100 milijonov dolarjev. V tej po- godbi smo se napram Blairovi skupini obvezali, da ne bomo najemali no- bcnega drugega inozemskega posojila brez dovoljenja te skupine, dokler ne vrnemo tega dolga. Dosedaj smo do- bili od Blairove skupine vsega skupaj šele 25 milijonov dolarjev. Ostali zne- sek nam je še na razpolago, moramo pa ga vporabljati izključno v inve- sticijske svrhe. V finančnih krogih vedo, kako težko je plačevati obresti in amortizacijo, zato se branijo novih posojil. g Kriza v opekarski industriji. Nobena gospodarska stroka ni vsled stagnncije stavbene podjetnosti v tako slabem položaju kakor so opekarne. Cene raznim vrstatn njihovih izdelkov padajo od dne do dne, a kljub temu so kupčije še vedno jako slabe. Ako se položaj ne izboljša, bodo posa- mezna podjetja prisiljena da ustavijo obrat. Prometni minister je sicer pred kratkim znižal prevoznine za izvoz opeke, a opekarne ne morejo izkori- stiti te ugodnosti, ter o kakem izvozu ob sedanjih prilikah ne more biti niti govora. Äko se hoče pomagati ope- karnam, in pomoč je nujna, je treba znižati prevoz v inozemstvu samem, ker le na ta način jim je še mogoče pomagati. g Uzance za trgovino z moko in rnlevskimi Izdelki na ljubljanski borzi. V četrtek dne 17. t. m. dopol- dne se je vršila v Zbornici za trgo- vino, obrt in industrijo ankcta za do- ločitev posebnih uzanc za trgovino z moko in mlevskimi izdelki na ljub- ljanski borzi za blago in vrednote. Redigirane uzance se predlože v odo- britev ministrstvu trgovine in indu- strije. g Nova valuta v Italiji? Kakor javljajo iz Rima, namerava italijansko finančno ministvo stabilizirati Hro na bazi 100 lir za 1 funt sterling. Ob- enem se razširjajo tudi vesti, |da se uvede tudi nova valutna enota, ki bi veljala 4 dosedanje lire. Vse to na- meravajo napraviti Italijani s pomočjo posojila 50 milijonov dolarjev, kar bi dale ameriške banke. g Združenje ljubijanskih notnih bank. Iz Rima poročajo, da je v zvezi z nameravano ureditvijo iialijanske valute prišlo do projekta združenja ita- lijanskih potnih bank. Banca d'italia, Banca Napoli in Banca Sicilia naj bi se združile v enoten zavod. Razgled po svetu. r Poroka italijanske princezinje. V Racconigi se je vršila v torek do- poldne poroka italijanske princezinje Mafalde s princem Filipom Hesenskim. Jugoslovcnsko kraljevo dvojico sta pri poroki zastopala princ Pavel in njegova soproga. r Zbirko plsemskih znamk carja Nlkolaja Ii. bodo prodajali na 'javni dražbi v Londonu. Zbirko cenijo na 50.000 funtov šterlingov. r Neprijeten konj. V Palermu se je spiašil konj in je begal po ulicah. Iz voza je padel zaboj, iz zaboja pa tisoči in tisoči ponarejenih stolirskih bankovcev. r Strela z jasnega ncba. V Caltanisetti na Siciliji se je na vrtu nekega vzgojevališča igralo 40 otrok. Pa je udarila med nje strela z jasnega neba in je dva ubila, a veliko jih je pa ranila. r Največji tovor pomaranč pri- čakujejo v Angliji, kamor ima pripeljati eria ladja 100.000 zabojev tega žlah- tnega sadu. V zabojih bo 15 miiljovov pomaranč. r Star general. Najstarejši an- gleški general, Higginson, je praznoval te dni 99. rojstni dan. Služil je petim vladarjem. Njegovi najstarcjši spomini gredo nazaj v case, ko ga je kralj jurij IV. (1820—1830) Ipotapšal porami. r Dohodki kronanlh glav. Itali- Iijanski kralj dobiva na leto 3,200.000 dolarjev, angleškt 2,900.000, japonski cesar 2,250.000, španski kralj 1,775.000, belgijski 1,175.000, jugoslovenski 665 tisoč, rumunski 500.000, švedski 463.000, bolgarski 400.000, danski 300.000 in norveški 244.000 dolarjev. Viljem je imel kot nemški cesar 5 milijonov dolarjev na leto, bivši car Nikolaj 8 in pol, avstrijski Franc Jožef pa le nekaj manj. Sedaj bo vsakomur jasno, čemu je povsod dosti kandidatov, če se je izpraznil kak prestol. r Češka narodna požrtvovalnost. Nemški listi beležijo z nevoljo vest, da je češka šolska matica sprožila velikopotezno akcijo za češko šolstvo v narodno mešanem ozemlju. Češka šolska matica namerava zbrati 100 milijonov Kč. in osnovati 72 čeških šol v doslej ponemčenih krajih. Ceška legijonarska banka je že zasigurala svojo pomoč in pozvala ostale narodne denarne zavode, da se priključijo tej akciji. Mnogi so se odzvali z znatnimi zneski. r Ribe — krvosesi. Beseda krvo- ses je od netopirja, o katerem so prej mislili, da živi od krvi, ki jo sesa živim živalim. Veliko je pa rib, ki Käko se naucim fotografirati ? Pravkar Izšla knjiga se dobi v vsaki kn jigarnt. imajo to lastnost. Že stare knjige nam pripovedujejo strašne reči o taki ribi, ki s sesanjem ladjo tako nase pritegne, da se ne more premakniti. Ta riba se imenuje remora. Sedaj vemo, da je samo tolika kakor slanik in da torej njene moči niso tako ogromne. Ima sesalno napravo zadaj na glavi in se prime ladje, da ji ni treba plavati. Podobna jej je lampreta, koje z zobmi opremljeni jezik se vgrebe v meso in kri žrtve. Neke vrsta jegulja ima tudi tako navado. Najhujši vseh krvosesov je pa navadna pijavka, ki jo dobiš po vsem svetu. V tropski Ameriki je tako močna, da ümori mule in drugo še večjo živino. Zaloga čevljev St. StraSeh, Celje, KovaSha I Velika izbira čevljev vseh vr t. ^.Cevlje po meri. Poprav.ias^ ^Sü^Jütro intoCno. Cene^i^ ^^t. nizkc. s4r Dinar v Curiliu dne 26. septembra dne 28. septembra 9*20 9'20 (»AvalaO Devize v Zagrebu Dne 26. septembra: Amsterdam — Dunaj 7-885—7*985 Pariz 268 Budimpešta — Bruselj — Milan 228-18—23058 London 272-50— 27450 New-York 5603—5663 Praga 166*13—16815 Curih 10854—10-954 V pondeljek dne 28. septembra zagrebška borza radi židovskega praznika ni poslovala. Čeolje iz debele kravine, dobro okovane Din 160"—. iz čmc ali rjaye teletine Din 155'—, iz finegaboksa Din 185*—, črni čevlji za deco Din 311—, damski polučevlji iz teletine Din 140*—, iz boksa Din 175-, iz ševro Din 205'— pro- daja veletrgovina R. Stermechi, Celje. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj. Trgovci cngros cene. Oglasutfte! IlMAnfnfl 'z ySE^ Pudnihov rIKIIIill dobavliaIndosfav- 11 viiivi) jja na dom FR. JUST, CELJE, Aleksandrova ul. 4. Placilo tudi na obroke. Zgubil se je nr^t^in z devetimi |J!3iail briljanti«, Odda se naj proti nagradi v upravi. Zgubil se je mlad pes volčje pasme v smeri Dolgo polje, Oaberje. Sliši na ime HTaso • Odda se naj proti nagradi pri dr. Kalanu, Gregorčlčeva ul. 7/!. „INKRÄ" Industrija kravat D. Cerlini <& Com p. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 24 Cenekonkurenčne! Stran 4 »NOVA DOBA« Siev. 107. Pupilarnovai-on In JavnokoHstan donarnl zawod oeljskega mesta Mestna hranilnlca celfska Ustanovlfea* tot* 1864. - JW trqfnlm driavuim o&dzontvom. Vrednoat reaervnfb xakJadov tmd «roii 85.OOO.OOO'-. k IV lft«tnl x»ahlctöi px»& isolodLuroira. . V«I tarfanainl«nt poall *e Ixvrftuje Jo naffculanineSe, ttitro info«« I im». ÜcoOiio 4»t»res(ovanje. Pojasnfla la nasveti brexplacoo, ¦ Za hranilne vloge JamS mesto Ce(je 8 celim swojim premoženjem In z vso svojo davčno močjo. Zvezna tiskarna v Celju izvršuje vsa v tiskarsko stroko §padajoca del«* solidno, okusno In naJHitreje Cene konkurenčne! Preprieajte §e sami! Najmoderneje urejena knjigoveznica DniifiiinQ na Kralja Petra c. 27» se priporoča. Dobra in čista postrežba. Dijaki, otroci in delavci plačajo za striženje samo Din 4*- Sprejmem škarje, britve in nože v brušenje. Laslnik MATIJA BUKOVČAN. ftllinarsM pomočnui se sprejme za tovarno barv. Oni, ki so že delali v tern svojstvu v tvornici barv ter so izkušeni v tej stroki imajo prednost. Ponudbe z označbo plačilnih pogojev naj se pošljejo na nMoater" tvornioa latca i boja 2 d. d. Zagrebs Na Kanalu 49. 1 Lojze Žagar Marica Potočnikova zaročena. CBLJB, 27. septembra 1925. Dekle iz dobre hiše išče pri boljši rodbini. Zna šivati in nekaj kuhati. Izve se Zrinjsko- Frankopanska 3. II BRmnici KosiomäJ ¦ I (Prešernova ulica 19) se brijete in M slrižete najceneje* Pozor dijaki in delavci! JugoslOYanska hranilnica in posojilnica y Celju. Fisarna: Dlehsandpona ulica l\. 4. Hranilne vloge obrestuje stalno po 8%> vloge proti odpovedi pa višje 5 po dogovoru. Uraduje vsak dan. 3 Kleparstvo, vodovodne inšia- laclje in naprava sfrelovodov Franfo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CEUE Sprcjetna Vja dcla zgora] ontcttjcnih stroH HaHor tndi popraVila Postrezba tocna. (cne ztncrnc. Solidtta izVrsttcv. 401 100-53 Denar si prihranite le tedaj, ako kupite novo došlo angfle^lko in čežko blago za damske obleke, kostume, pliše in velourje za p!a2ce, kakor razne druge toaletne novosti v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje Izbira velika! Kraij a Petra cesta 5 Cene alike! Inserlrajte v „NOVI DOBI"! Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnos>tl 1 Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. lu kreditni zadr. z otn. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po8%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. jg" Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi m^ nabiralnik na dom. *^p| *^p| "W Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel^u, Prešernova uliea šfc. 15. Iz malega raste veliko! Čas je denar! Dovoljujemo si cenjenemu občinstvu nazuaniti, da se nahajajo naše blagajne in uradni prostori od 28. septembra 1925 naprej v naši novi palači pri holodvoru v Gclju. Pruö hpyatska štedionica podružnico Celje. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna v Celju. Za tiskarno odgovarja Milan Četina v Celju. Urejuje Vinko V, Gaberc v Celju.