PoStnina pavšalirana. Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119. štev. 86. Posamezna številka po Din 1*25. V Ljubljani, 19. aprila 1924. Leto IV. AVTONOMIST Glasilo »Združenja slovenskih avtonomistov11. & Izhaja vsako soboto. Celoletna naročnina 50— D mesečna 5 — „ Inozemstvo celoletno 100. Posamezne številke se ra-čunljo po D 1'25 Inseratl se računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 50 p. Kaj hočemo ? Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva! Pred občinskimi volitvami v|Sloveniji. Iz vrst naših somišljenikov smo prejeli več vprašanj, ali naj nastopijo pri predstoječih občinskih volitvah. Naše mnenje je, da je težko nastopati samostojno tam, kjer še ne obstoji krajevna politična organizacija slovenskih republikancev. Kjer pa takšne organizacije iže obstoje, tain naj republikanci nastopijo, da dajo -s tem povdarek naši ideji. Kjer se boste odločili za nastop, nastopite samostojno, brez kompromisov, da se no bo ta ali ona stranka bahala, da republikancev v Sloveniji ni. Za kandidate postavite v tem slučaju samo odločne slovenske federaliste in republikance, trezne in pametne može, ki bodo znali delati v korist občine. Kjer mislite, da bo ljudstvo volilo republikansko, pa organizirajte eimprej politično krajevno organizacijo, ki naj pripravi vse potrebno za samostojni nastop pri občinskih volitvah. V slovenskih občinah zavihraj republikanska slo-.ve,iiska zastava! Za pojasnilo se obrnite na upravo .našega lista. Vse to pa slovenskih demokratskih »vodilnih« listov, zlasti »Jutra «in »Naroda«, prav nič ne ovira na nadaljnem širjenju takih brezvestnih laži. To dokaizuje, koliko smemo tem časopisom še verjeti — nič, prav nič, ker jih ni drugega, kakor sama laž in umazana sleparija! Mi se pa ne bomo prav nič čudili, če Ikhiio kdaj 'brali v tem ali onem inozemskem listu, da je naša slavna vladavina zgrajena na laži, na prevari in na ponarejenih dokumentih. Lep kredit v inozemstvu že dolgo uživamo, zakaj ne bi še lep-šega ? Tri slike Nikole Pašiča. Ponarejeni dokumenti. Pretekli teden so demokratski Jisti v Belgradu, v Zagrebu in v Ljubljani razširili vest, da je bil dr. -Korošec v avdijenci pri kralju in da je kralj pri tej priložnosti pokazal dr. Korošcu dokumente, iz ka-ierili naj bi bilo razvidno, da je prejemal Radie za časa svojega bivanja v inozemstvu od boljševiške vlade v Moskvi velike svote denarja, da s 'tem denarjem razruši Jugoslavijo. Kralj da je. pokazal dr. Korošcu originalne pobotnice o prejetih svotah. Na podlagi teh poročil so zagnali zlasti slovenski demokratski listi, na čelu jim »Jutro« in »Narod«, silen krik in vik o veleizdajalskem početju Štefana Radiča. Za vse pametne ljudi je bilo od vsega početka jasno, da gre tu za velikansko sleparijo in goljufijo. Splošno zmino je namreč, da je ravno Radič s svojo agitacijo komunizem na Hrvaškem takorekoč uničil — in sedaj da bi mu ruska vlada dajala miljone na razpolago! A če bi bil Radič tudi res dobil kakšen denar dz Rusije — kaj more kdo sploh misliti, da je ruska vlada tako prismojena, da bo šla in pobotnice poslala belgrajski vladi na ogled"? To naj verjamejo stare babe, kakor pravimo, ne pa pametni ljudje! Že samo teh par pomislekov je dovolj, da so pametni ljudje takoj začeli dvomiti o pristnosti imenovanih dokumentov. In res, ni ibilo treba dolgo čakati, da se je stvar pojasnila. Danes vemo, da je tiste pobotnice ponaredil neki znani »stručnjak« za ponarejevanje listin, imenom Grauer! .Sedaj pa nastane vprašanje: Kdo je naročil pri Grauerju ponaredbo listin? Parv gotovo tisti, ki jih je rabil! Rabila pa je take »dokumente« belgrajska vlada, da jih predloži kralju kot dokaz, da Radič ruši državo, da je veleizdajalec, in to ne samo on, ampak tudi vsi njegovi poslanci. Te zavratnosti pa so se poslu-žili radikali in demokratje zato, da bi kralja oplašili, da ne bi dal vlade v roke tisti skupini v parlamentu, kateri pripadajo tudi Radičevi poslanci ,ampak da bi oni sami obdržali vlado v rokah! Pašic in Pribičevič sedita torej na vladi s pomočjo ponarejenih dokumentov. V svojem listu »Slobodni Dom« objavlja Radie tri slike o Nikoli Pašiču. O Pašiču sodi neki Srb tako: »Pašic ni ne 'bojevita in ne tvorna sila. On je silno oprezen, iskoro bojazljiv, nima pa niti značaja niti sposobnosti, da bi kaj ustvaril. Ljudi zna dobiti na svojo stran s tem, da ni maščevalen, ampak jako rad pozabi na osebne žalitve. Dobrot in uslug, ki jih je kdo napravil njegovi rodbini, ne' pozabi. Posebno še je hvaležen tistim, ki pomagajo zakriti kakšno nepoštenost njegovega edinega sina. Drži pa vedno s tistim, o katerem misli, da bo koncem koncev močnejši. »Sebe in svojo radikalsko stranko je dolgo vzdrževal iz ruskih carskih fondov. Zato je ostal ruskemu carizmu zvest kot pes, danes pa služi kakor suženj francoskemu militarizmu. Jaz osebno ga imam rad, ker mi je storil precej dobrega, kot Srba pa me oblije^ rdečica, če pomislim, da bi imel biti Paštič največji 'Srb. Bog daj, da Paniče ve »vrline« ne bi bile nikdar »vrline« srbskega naroda.« Neki Nemec opisuje Pašiča na sledeč način: »Pašic ima dolgo brado in s to brado odločuje v svojem klubu. Nikdar ne govori tega, kar misli, in nikdar ne misli tega, kar govori. On goljufa vsakega, ker misli, da tudi hoče njega vsak. goljufati. On dobro ve, da siromak težko ogoljufa bogataša. On smatra vse ljudi za figovce in za sleparje, reče pa vsakomur, kdor mu sledi, da je .največji junak in poštenjak. V njegovi stranki ni nikogar, ki bi vedel ■zakaj mu sledi. Edini vzrok je ta, da je Pašic edini, ki radikalom garantira vlado.« Anglež pa slika Pašiča tako: »Pašiča poznam od 1. 1907. dalje, ko sem ga spoznal na takratni balkanski razstavi. Takrat sem se čudil, da Pašic ne zna ne angleško, ne nemško in ne francosko. Rekli so mi,-da on dobro govori samo neko macedonsko narečje. Pašic je naravnost neverjetno zahrbten in hinavski. On je pravi bizantinski* »galijaš«, ki živi od samih zvijač in prevar. Požreti dano besedo ali pa nekaj podpisati, samo da lažje izvrši kakšno sleparijo, to je za Pašiča nekaj vsakdanjega. Zato sem vedno smatral za Srbijo nesrečo, da jo vodi tak človek, kateremu smo morali dati roko le iz .vljudnosti.« Tako slikajo domačini lin tujci }>naj večjega jugoslovanskega državnika«. Naročajte ,,Avtonomista". LISTEK. 45 Kmečki punt. Hrvaško napisal Avgust Š e n o a. „Da,“ je odgovoril Drmačič, „odkril sem Vaši milosti vse svoje razbojniško življenje, da bi dosegel tako Vaše zaupanje.11 »Ali pa, razbojnik ti, razumeš stvar, zaradi katere sem te dal poklicati?" * „Da naj grem za agitatorja med turopolj-ske suhače? Vsekakor." „Ali poznaš Turopolje?“ „Vsak grm, vsako krčmo od turških šanc na Odri do Lekeničkega zvonika, od Rakitovca do zadnje Dubranske kleti, poleg tega tudi slavni »visoki breg“, ki ga lahko preskoči vsak zajec.“ »Torej, moj nepočesani gospod Krišpin, prestavi svoja kopita na „visoki breg“ in naščuvaj suhače proti gospodu Vurnoviču.“ „Na uslugo sem, toda moja kopita niso podkovana.*1 „To se pravi,“ je rekel Alapič, „Vaše lopovsko blagorodje trka na mojo mošnjo, kaj ne, baraba?" ,.Seveda, jasni računi, dobri prijatelji/* je prikimal Simon. „Ves svet ve, da potrebuje agitacija zlatih in srebrnih vab. Toda poglejte meni. V privatni praksi ne gledam na raztrgane čevlje in predrte lakte, toda v gosposki službi mora biti človek umit in počesan, žc zaradi ugleda.14 „Na,“ se je zasmejal Alapič in vrgel Šimnu težko mošnjo, „umij in počeši se. .Jutri zjutraj krenita s Petrom na Gorico. Toda, da mi ne zaspiš v kakšni krčmi, sicer te nataknem na raženj." „Ne bojte se te mršave pečenke, plemeniti gospod, vse predober je posel pri Vas.“ „ldi!“ »Servus humilimus dominationis vestrae!" se je poklonil Šimen, stlačil mošnjo v žep in odšel iz kamrice, v katero je takoj stopila ]a-gica.“ „Hvala Bogu,“ je vzdihnil Gašper, »javno-politične zadeve so opravljene, sedaj pridejo na vrsto privatne. Sedaj sem tvoj, Jagica.“ In je objel krčmarico-. Tišina je ležala nad mestom, vse je spalo, samo nočni čuvaj je vsako uro spominjal gospodarje in gospodinje „Var’te ogenj, var’te luč! “ in še zateglo pristavil „Bog nam daj svojo pomoč!“ Na Jakobovo, to je na 25. dan meseca julija 1. 1565 je poklical ban Peter Brdodi plemiški zbor na skupščino v plemenito, svobodno mesto Zagreb. Ta poziv je plemiče zadel kakor strela. Sedaj se je moralo odločiti. Culo se je, da je Tahi od kralja prinesel važna pisma, nihče pa ni vedel, kaj je v njih. V strahu so ugibali to in ono, povdarjali dejstvo, da je baš Tahi prinesel pisma, nestalni ljudje, ki so se sili samo uklanjali, pa so začeli zmajevati z glavami. Dan pred Jakobovim — bila je nedelja — se je gospod Amrož peljal iz Brezovice v Za- greb. Nedaleč od kraljevega broda na Savi je srečal veliko družbo turopoljskih plemičev, ki so se pod zastavo pomikali proti Zagrebu, vodila pa sta jih na konjih brata Jakob in Blaž Pogledič iz Kurilovca. Ko je Blaž opazil pod-bana, je zamahnil z roko in vsi so začeli klicati: Živijo Ambrož! Nato je prijahal Blaž k Ambroževemu vozu in rekel s poklonom: »Plemeniti gospod! Vse je v redu! Vaši smo! Jutri nam bo ban moral dajati račun!“ Ambrož se je zahvalil, Blaž pa se je vrnil k svoji družbi rekoč, da bodo njegovi ljudje v sosednji vasi še počivali, predho bodo krenili preko Save. Ko je prišel v Zagreb, je stopil takoj proti domu gospoda Konjskega pri Kamenitih vratih. Ko je vstopil, je našel za mizo same domačine: gospo Anko, gospo Uršulo in njene tri zete. Vsi so skočili po koncu, da bi podbana pozdravili. »Pohvaljen Jezus!“ je rekel Ambrož, »kakor vidim, si za jutri brusite jezike! In celo ženske, ki na skupščini nimajo besede! Kaj je novega? Ali ste prešteli naše glasove?“ »Saj gospoda že dva dni ne delajo drugega," je rekla Anka Konjska; »škoda, da nisem možakar!" »Kako stojimo?" je vprašal Ambrož in sedel na visok stol. »Dobro, oče!" je živahno odvrnil Stjepko: uropolje je pridobil gospod Vurnovič, oni imajo večino glasov." »Spoštovani gospod!" je pripomnil Konjski, »dasi upam, da bo večina naša, vas ven- Iz naše organizacije. Iz brežiškega okraja. Tu delujeta, kakor nam poročajo že dve krajevni politični organizaciji slovenskih republikancev, ki ste številno zelo močni in sicer v Miha-lovcih in Rigoaicah. Pripravlja se ustanovitev še več novih organizacij v tem okraju. Iz črnomeljskega okraja nam piše zaupnik: Ker ste bili pri zadnjih volitvah dve republikanski stranki, je treba izvesti koncentracijo. Slovenija mora imeti eno samo republikansko stranko in je treba gledati na to, da bodo vsi pravi in resnični federalisti in republikanci združeni v eno samo politično enoto. Pojav več republikanskih strank bi prinesel le škodo. Potrebna je tedaj mobilizacija vseli republikancev v eni stranki, ki bi se idejno zlagala z veliko HRSS. Treba je čamprej ustvariti glavo, to je vodstvo, list in program. Vzemite, rosim, te moje pripombe blago-otino v vednost, a vedite, da s tem nočem dajati pouka, najmanj pa možem, ki so danes vodniki nas federalističnih slov. republikancev in katere dobro poznamo po njihovih spisih v naših revijah in tudi drugače. — Poroča nam, da se vrše priprave za ustanovitev krajevne organizacije. Iz ribniške doline nam poročajo: Prosimo Vas za informacije kaj in kako bode zanaprej. Tiz lista posnemamo, da ste v sporu z SLS. Ali ee ta spor ne da več poravnati?, Kakor vidite, je tukaj v kočevskem okraju zelo veliko ljudstva z Vami in bi želeli zvedeti ,kako naj nastopimo pri prihodnjih volitvah. — Tudi iz te doline nam poročajo o pripravah za ustanovitev krajevnih organizacij slov. republikancev. Iz metliškega sodnega okraja nam piše zaupnik: Pri nas je revščina iin ž njo nezadovoljnost z danimi razmerami. Vse sedanjo slovenske stranke smatramo za gosposke, ker gredo le za tem, da ljudstvu vsilijo svojo voljo, ne upoštevajo pa njegovih želja. Kolikor je teh strank, toliko je koritarjev. Ljudstvo se ne more izobraževati, ker dela po leti do 16 ur dnevno, a po zimi ,ob kratkih dnevih v svojih kočah nima potrebne razsvetljave in prostora. Kar se je kmečki človek naučil v ljudski šoli, to pri danih razmerah večinoma pozabi in zna komaj še podpisati svoje time. Da bi se dvignila izobrazba ljudstva, pa nihče ničesar ne stori. Časopisi se ne potrudijo ljudstvo česa naučiti, ampak jih samo hujskajo, da se zaradi teh gosposkih strank med seboj koljejo in sovražijo. Treba je tedaj, da si sami zgradimo nekaj boljšega in koristnejšega. Treba bi bilo shodov, na katerih bi se nam to in ono pojasnilo. Ustanavljamo zato krajevno politično organizacijo slov .republikancev. Iz Studencev pri Mariboru nam pišejo, da bodo oživeli politično republikansko organizacijo. Vendar nočejo nobenih sporov med slov. republikanci ,kakor so bili pri zadnjih volitvah v škodo vsega gibanja. Iz Moškanjcev nam piše prijatelj: Enkrat, okrog Božiča je »Avtonomist« napisal, da mi sami ne zmoremo nič; ampak to ne more biti mnenje »Združenja«, ker bi iz te-,ga sledilo, da brez Hrvatov nismo in ne bomo nič. Jaiz pravim: Vsak narod zmore toliko, kolikor ima življenjske volje. Volja pa je, ki o končni zmagi ne dvomi. Že od prevrata trdim, da je politično edino pravilno, da gremo skupaj s Hrvati proti Srbijancem, ker so tudi oni proti nam ena fronta. »Hočemo!« — tega je treba najprej našim ljudem, v tem vidim izhodišče naše narodne vzgoje za ,bodočnost. — Razumem, da prihajajo na nas napadi od stranke, ki edina ima res kaj izgubiti, razumem in obžalujem, zato, ker nam je — za izdaj! — bila ipak najbližja in je bila dozdaj! — skoro edina, ki smo jo lani mogli voliti. Zakaj me posvečate več pažnje »Samostojnim«? Če je n. pr. res, da se je g. Pucelj med »Zemljoradniki« še zadnji hip trudil ,spraviti jih k radikalom, potem bi bilo treba opozoriti na to ljudstvo. Od »samostojnih je treba — po mojem skromnem mnenju — dobiti vse poštene ljudi, kajti morda je ni med nami stranke, tako puhle kakor je ta. Tukaj n. pr. je v vasi Mezgovec večina pri tej stranki. Tem je treba odpreti oči. Ne verujem, da bi spravili SLS na odločno pot brez hudih borb, ker utegne ona pri prihodnjih volitvah največ izgubiti. Vendar mislim, ali bi se ne dala vsaj ostrina med nami an SLS v primeru volitev kolikor toliko omiliti? Seveda je zato treba — dveh! Pozdravljam vse odlične borce za naše ideje. — I. K. Iz Slovenske Bistriee nam poročajo, da se ustanavlja več krajevnih organizacij slov. republikancev po vaseh. Nek zaupnik nam poroča tudi sledeče: Na Jožefovo sem prisostvoval zaupnemu sestanku SLS v Slov. Bistrici. Poslanec Žebot je pripovedoval, da je opozicijonalni blok pridobil kralja in generale na svojo plat. Jugoslovanski klub bo usmeril državno politiko na boljšo pot, za kar se imamo zahvaliti drju. Korošcu, ki je ne samo med poslanci, ampak celo na dvoru zelo priljubljen. To se večini navzočim ni dopadlo, ker pomeni to spasonosno politiko od zgoraj navzdol. Tu smo namreč republikanci zelo številni in spoznavamo, da morajo stare meto- de slovenske politike, kakor so jo poznali na Dunaju /proč med staro šaro. Iz mokronoškega okraja nam .pišejo: Pozdravljamo Vašo misel federativne republike. Naša želja je, da bi šlo kmečko in delavsko ljudstvo skupno v boj pod vodstvom poštenih mož. Vas sicer osebno ne poznamo, toda čujemo, da ste pošteni in pametni ljudje. Kakor vidimo, ljudstvo s sedanjo slov. politiko ni zadovoljno in utegne SLS piii prihodnjih volitvah veliko izgubiti. Ustanovitev krajevne politične organizacije slov. republikancev ni lahka reč, toda polagoma bo že šlo, ker so.ljudje že sami govorili o tej potrebni reči. Bučecovci pri Križevcih. Tu se je vršil zaupni sestanek slov. republikancev 6. aprila. Simpatije ljudstva so na strani HRSS, zato kmečko ljudstvo pri nas želi podobne politične organizacije. Poročevalec je povdarjal, da se tega ni treba bati, ker delamo po veljavni postavi. Orožniki nimajo nobene pravice ljudi zaradi tega nadlegovati. Vseh postav in postavnih predpisov se je treba držati in jih izpolnjevati. Naš namen je zakonitim potom doseči znosne življenjske prilike in repub- Med našim kmečkih ljudstvom je nastalo novo politično gibanje, ki je povsem samoraslo in ki ima zlasti dva znaka: republikansko samoupravni in socijalni znak. To gibanje ni umetno, ampak gre od spodaj navzgor. Slovensko kmečko ljudstvo je začelo reagirati na strašno politično, samoupravno in socijalno brezpravje, v katerem danes živi. Še brez pravega osrednjega vodstva, že ustanavljajo zavedni slovenski federalisti in republikanci po vaseh krajevne politične organizacije. Pozdravljamo to zveže gibanje. Somišljeniki, pojdite vsepovsod na podrobno organiza-torično delo, zlasti oni, ki imate sposobnost in voljo za to, da se končno združi te žive veje v mogočno <1 revo — v enotno slovensko republikansko falango vseh kmetov in delavcev. Da tudi mi s svoje strani po-moremo k temu prepotrebnemu delu, objavljamo danes nekaj praktičnih navodil, kako se naj dela. Kako ustanoviš krajevno politično organizacijo? Krajevne politične organizacije je najboljše ustanavljati za vsako vas posebej. Če to zaradi malega števila somišljenikov ali pa zaradi velike bližine večih vasij skupaj ni prikladno, pa se naj ustanovi za več vasi skupaj ena organizacija. Vsaka krajevna organizacija likansko samoupravo ljudstva na svojih tleh. — F. A. Iz Ljutomerskega in radgonskega okraja nam poročajo, da so predpriprave za celo vrsto krajevnih političnih organizacij slov. republikancev že končane. Iz Središča nam poročajo, da so predpriprave za krajevno organizacijo slov. republikancev končane in bo organizacija kmalo gotova. —M. K. Tudi iz Haloz smo dobili podobno poročilo. Celjska okolica sledi zgledu Novecerkve in dobili smo več tozadevnih dopisov. Iz rogaškega okraja prihajajo poročila, da se snuje več krajevnih političnih organizacij slov. republikancev. — K. Iz Krčevine poročajo, da so priprave za ustanovitev krajevne politične organizacije slov. republikancev v polnem teku. Tržišče. Tu se pripravlja politična krajevna republikanska organizacija. Vidim — pravi zaupnik — da se bo večinoma volilcev pridružila naši bodoči Slovenski republikanski stranki kmetov in delavcev. Z veseljem grem na podrolmo organizacijsko delo. imej po možnosti načelstvo iz 8 oseb in sicer: predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in 4 odbornike. Krajevni odbor sam določi članarino za člane po krajevnih razmerah in potrebah. Sestanki po § 2. shod nega prava. Povabi pismeno najprej znane ti somišljenike na svoj ali svojega prijatelja dom. Gostiln se je najboljše izogniti. Tiskana vabila lahko dobiš, ako jih naročiš po dopisnici, pri upravi »Avtonomista« v Ljubljani, Breg 12. Tak sestanek je po zakonu dovoljen in ga ni treba nikomur naznaniti. Zakon zahteva sledeče: na sestanek po § 2. shodne-ga prava v smislu zakona z dne 15. novembra 1867 (drž. zakonik LVIII. štev. 135) ne smejo priti ljudje oboroženi. Sklicatelj mora povabljene poznati. Predno ,se začne razgovor, vzemi kos papirja in napiši nanj imena vseh navzočih. Če pride orožnik na sestanek, nima nobene druge pravice, kakor pregledati ta imenik povabljenih gostov in se prepričati, če sklicatelj povabljene ljudi res pozna. Zakon pravi (razsodbo drž. sod. z dne 26./4. 1892 št. 96), da je kot povabljenega smatrati vsakogar, ki ima vabilo, katero se glasi na njegovo ime. Razsodba kaz. dvora z dne 17./2. 1891, št. 864 pa pravi, da mora sklicatelj sestanka poznati povabljenega po znakih, ki označujejo posameznika ter mora Slovenski federalisti in republikanci! dar prosim, da ne greste jutri na zborovanje. Namesto Vas^bomo govorili mi.“ Društvo se je prestrašilo, podban pa je šinil kvišku in začudeno vprašal: „Zakaj?" ..Govorilo se bo o Vas,“ je Konjski plaho , odvrnil, „prosim Vas, ne idite.“ „Ali si ob pamet, svak?“ je besno zakričal Stjepko in udaril s pestjo po mizi, ,da nam nisi nič povedal o tem. Tem lopovom je treba krinko strgati z obraza.11 „Zakaj pa lahko gre ban na zborovanje? Ali ni on početnik vsega nasilja?“ se je Uršula živahno vrinila v pomenek. „Ban vodi zborovanje,“ odgovori Konjski mirno, „mi Vas bomo branili in Vam vse sporočili, gospod Ambrož! Toda rotim Vas, ne hodite na zbor!" Podban pogleda ostro gospoda Konjskega, nato pa zamahne z roko in reče: „Odstranite se za nekaj časa! Samo Konjski naj ostane!“ Vsi so odšli. „Gospod Konjski,“ nadaljuje Ambrož, „Vi ste nekaj izvedeli. Govorite!“ „Bom,“ odgovori Konjski. „Škof Draško-vič Vam sporoča, da ne hodite na zbor. On je izvedel baje važne razloge za to. Moglo bi priti do burje in prepirov. Domovina je v nevarnosti: sedaj je potrebna sloga in pripravljenost na boj. Za to Vas škof prosi. V„eč mi ni hotel povedati, toda slutim, da je Tahi pridobil kralja zoper Vas. Za božjo voljo ne hodite!" Nekaj časa je podban zamišljeno molčal, nato pa je vprašal: „ln kje je škof?“ „Odšel je na Trakoščan, da se izogne nevihti na zboru." ,Pokličite gospe in gospode zopet," je rekel podban. Konjski je storil tako. „Gospodje, bratje," je rekel podban prišlecem, Jutri ne pojdem na zborovanje." „Za pet ran božjih!" je kriknila Uršula vsa iz sebe in prijela starca za roko," Vi nas ženete v pogubo! Ne storite tega, za božo voljo!" „Oče!" je zavekal Stjepko in pokleknil pred Ambrožem, „rotim Vas pri sinovski ljubezni, ne storite tega; eden las Vaše sive glave ie vreden več ko sto njihovih besedi." Toda podban je vzdignil glavo in rekel: , Ne pojdem." Tedaj je skočil Konjski k njemu in mu je poljubil roko. „Hvala Vam, častiti mož! Branil Vas bom do zadnjega diha. Vi drugi pa potrpite. Pokazalo se bo, kako je duša Ambroža Gregori-janca plemenita!" * * * Jakobovo predpoldne je — rok skupščine. Po sobi hiše gospoda Konjskega se izprehaja gospod Ambrož s sklonjeno glavo in na hrbtu sklenjenimi rokami. Mračen je in nemiren. Po sobi hodi sem in tje kakor zaprt lev po kletki. Včasi postoji in pogleda skozi okno. Gleda, kako prihajajo skozi kamenita vrata poslanci na zbor. Eni hitro, živahno se razgovarjajoči, da bi ne zakasnili, drugi počasi in molče, kakor da jih ni prav volja. Peš in na konjih, veli-1 kaši in turopoljski bajtarji-v modrih suknjah pod plašči. Ambrož pa ne more, ne sme. Mračno stisne obrvi in si obriše veliko solzo. Popolnoma sam je. Možje so odšli z doma na zborovanje, Anka pa je v svoji sobi pri materi Uršuli, ki jo stresa vročina. Sam je s svojimi sivimi lasmi, s svojim poštenim srcem, ki ga je potegnilo s seboj zaradi tujega nepoštenja. Živeje in močneje mu bije srce. Kaj bo prišlo? Ure lezejo počasi kakor črvi, samo včasih se čuje kak klic z Markovega trga. Ta prihaja z zbora, ki se vrši na dvorišču mestne hiše. Poldne mine in pride ena. Tedaj se začuje ropot, šum in kričanje na ulici. Podban stopi k oknu. Besni, razjarjeni, zardeli, jezni, smejoči se odhajajo plemiči z zborovanja. Zunaj na hodniku se za-čujejo koraki. Vrata se odpro, v sobo pade Stjepko, poklekne pred očeta in zakriči: „Oče! Moj oče! Sramota pred Bogom!" Pridejo tudi Baltazar, Kerečenj, Konjski, Dru-škovič in Vurnovič, vsi bledi, drhteči, obupani, in na Stjepkov krik plane v^ sobo od mrzlice žareča Uršula s plamtečimi očmi in ž njo Anka. „Kaj je? Za Božjo voljo!" zakliče Henin-govica in pohiti k Stjepku. „Tiho ženske!" zapove Ambrož mirno, »takoj boste čule. Gospod Konjski naj govori!" Nato sede, Konjski pa začne s pridušenim glasom: „Davi smo z dobrini upanjem odšli na zborovanje. Glasove smo prešteli. Večina je bila naša in ta bo lahko odvrnila strelo od naših glav, in naj bi prišla tudi s prestola. Markov trg je bil polu zborovavcev, toda nobeneea. krika in vika ni bilo, vse je samo šumelo, vr- sklicatelj napraviti zapis vabljenih, temeljem katerega oblastvo lahko pregleda navzoče zborovalce. Ako se ipo tem ravnaš, te nobena oblast ne sme zaradi sestankov nadlegovati, sekirati ali celo kaznovati. Velikih sestankov ni treba prirejati, ker se manjše število ljudi lažje pogovori med seboj. Tudi kričanje je nepotrebno, ker nima haska. Tiskana vabila izpolniš lahko tudi s svinčnikom. Kaj poveš na sestanku po § 2.? Ivo si vse tako napravil, pozdravi lepo somišljenike. Povej jim, da nam je Slovencem potrebna odločna politika, ako hočemo ostati in biti samostojni na svojih rodnih tleh. Povej, da smo za to državo, ampak ne za takšno, v kateri vlada kakšnih 20 belgrajskih velikaških rodbin. Hočemo, da bodi država federativna republika, v kateri naj zavlada prava svoboda in demokra-tija. To hočemo priboriti skupno s hrvaškim kmetom in sicer brez vsake revolucije, samo z zakonitimi in dovoljenimi sredstvi, zlasti pa tako, da ves kmečki in delovni narod slovenski pri volitvah odda svoje kroglice za federativno in republikansko urejeno Slovenijo. Potem preči ta j začasni pravilnik krajevne politične organizacije. Ako ga še nimaš, piši ponj na upravo »Avtonomista«. Ko ste razgovor (debato) skončali, izvolite odbor in potem naj odborniki pozovejo vaščane k pristopu. Ako mislite ,da bo sestanek po § 2. večji, naj bo več sklicateljev, dva ali trije, ki pa morajo vabila na sestanek seveda vsi podpisati. V gostilnah zborujte samo takrat, če res ne najdete drugega primernega prostora. Daj ljudem brati! Naše slovensko ljudstvo je potrebno političnega pouka. Zato glej, da čimbolj razširiš »Avtonomista« (na Štajerskem tudi »Mursko Stražo «v Radgoni). Dobro bo, če kakšne članke berete skupaj :in se potem o predmetu razgovorite. To je zelo koristno. Čitajte tudi brošuro »Mala politična šola«. Teh brošur bo še več. Vsebina je izbrana in stvarna, a cena teka nizka, da te 3 dinarje za brošuro zmore tudi najrevnejši človek. Ob nedeljah popoldne se izberite pni sosedu ali ob lepem vremenu na vrtu ali pa pri kozolcu ter se pomenite o vseh teh rečeh, kajti gre za Vas! Zlasti se posvetujte tudi o svojih organizacijah in gospodarskih vprašanjih svojega kraja. Pri tem boste prišli na marsikatero pametno misel, ki bo vredna, da se jo tudi izvede, ako gre za splošno korist. Kakor povodenj! Ko ste v domači vasi ustanovili krajevno politično organizacijo slovenskih republikancev, stopi ob priliki ali kakšno nedeljo v sosedno vas in razloži to potrebo pametnim ljudem tudi tam ter jim daj navodila. če tega ne moreš, naznani naslov republikansko mislečih mož upravi našega lista, ki jim bo dopo-slala potrebne tiskovine. Tako se bo naš pokret razširil po vsej (Sloveniji in bo kakor povodenj, pred katero bodo imeli strah in rešpekt vsi, ki so doslej napravili ali povzročili 'tolikšno škodo našemu ljudstvu. Politika in zgodovina. (Dalje.) III. Ob preobratu, dne 29. oktobra 1918. leta, je zavladalo splošno navdušenje, da smo se osvobodili av-stro-ogrskega gospodstva, a ob enem so se začela odlašati vprašanja o notranji uredbi, ker je zagrebški »Narodni Svet« kot najvišja izvršujoča oblast na ozemlju (bivših av-stro-ogrskih južnih Slovanov naznanil vsem prizadetim državam, da se hoče nova država združiti s Srbijo in Črno goro v skupno državo. Prvi poskus združenja je bila t. zv. ženevska deklaracija (9. novembra), ki so jo podpisali za Slovence Anton Korošec kot pri d sodnik zagrebškega »Narodnega Syeta« ter Gustav Gregorin kot član londonskega »Jugoslovanskega odbora« in Gregor Ž e r j a v kot časnikar. Ženevska deklaracija je priznala »Narodni Svet« v ZagTebu kot predstavitelja in vlado bivših avstro-ogrskih južnih 'Slovanov .ter osnovala skupno ministrstvo za kraljevino Srbijo in področje »Narodnega Sveta« v Zagrebu z namenom, da organizira skupno državo, ki naj ti ji konstituanta dala končno obliko. Skupno ministrstvo naj bi bilo obsegalo zunanje, vojaške in mornariške ter pomorsko-trgovske posle; poleg tega naj bi se bilo skupno ministrstvo brigalo za sporazumno upravljanje onih državnih poslov, ki bi bili sicer ostali v kompe-tenciji narodnih vlad, kakor pro: met, prehrana, skrb za ujetnike in preganjance, vdove in sirote po padlih vojakih, invalide, finance za kritje skupnih potreb. (Ferdo Ši-šič, Dokumenti o postanku kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 1914. — 1919. Zagreb, 1920.) Ženevski dogovor ni obveljal, ker se je P a š i c proti svoji volji udal — kakor je dejal sam — le zato, da se ne bi bila kazala nesloga pred narodnimi nasprotniki in onemogočila ena država Srbov, Hrva- tov in .Slovencev, dasi je smatral, da se ta dogovor ne more izvršiti v praksi, in je za trdno pričakoval, da narod popravi ponižanje Srbije in njegovo osebno, ki ju je po njegovem mnenju ž njim zadelo. (Milan P. Gjorgjevic, Srbija i Jugo-sloveni za vreme rata 1914—1918. Beograd, 1922.) Na Slovenskem se je pretresa- lo vprašanje centralizma in federalizma, monarhije in republike. »Jugoslovanska demokratska stranka« se je izrekla (13. novembra) za »popolnoma enotno državo Srbov, Hrvatov in ^Slovencev z osrednjo vlado«; obenem je sprejela (20. novembra) dalmatinski predlog za svoj, po katerem naj bi se bila začasno do konstituante določila rc-gentstvo in osrednja vlada z 11 ministrstvi in 5 (oziroma 7, ko se pridružita še Črna gora in Vojvodina) državnimi tajniki, ki naj bi bili posredovalci med državo in pokrajinskimi vladami, pri čemer naj bi bili izključno državni pošli zunanji, vojaški, pomorstveni in finančni; glede državne oblike je bil Ivan Tavčar v »Slovenskem Narodu« (23. novembra) mnenja, da ni potrebno govoriti o tem pred volitvami v konstituanto, ko je obstoj Jugoslavije v nevarnosti. V tem smislu (za takojšnje popolno združenje, odklanjajoč »vsakršno separatistično politično stremljenje kot kvarno Jugoslaviji«, in da je vladna oblika postranskega pomena, ker ima o končnoveljavnem ustroju države, svojo besedo konstituanta, je podalo v »Slovenskem Narodu« (23. novembra) 44 duševnih delavcev (pozneje se jih je pridružilo še 29) posebno izjavo. Nasproti teinu je »vseslovenska ljudska stranka« (21. novembra) odklanjala dalmatinski predlog, češ, da po svoji osnovi nasprotuje vsakršnim * demokratičnim načelom, se izjavljala za repubilko, ker je zlasti v takšni obliki vladavine videla poroštvo za demokratični ustroj države, ter zahtevala oprta na prirodno pravo, na načela krfskega dogovora in na sklep hrvaškega sabora z dne 29. oktobra, da se slovensko ljudstvo svobodno odloči glede svojega položaja v skupni državi, pri čemer je poudarjala, da se je kulturni odsek »Narodnega Sveta« v Ljubljani soglasno izjavil za ohranitev slovenske plemenske individualnosti. »Slovenec« je že poprej (12. novembra) pisal, da je republika državna oblika bodočnosti, ter se je, dasi je priznaval zasluge Karadjordjevi-čev za srbski narod in mišljenje Srbov, izrekal za svobodno federativno južnoslovansko republiko, ker si s tem prihranimo v bodočnosti nevarno in krvavo krizo, ki nastane pod vplivom svetovnih idej, in iz razloga, da so po svetovni vojni narodi dozoreli za popolno samovlado. Po sprejetju ženevskega dogovora je dostavljal (13. novembra), da hoče lojalno delovati za blaginjo mlade države, ako se konstituanta odloči za monarhijo, dasi ostaja na republikanskem stališču. Tizvrševalni odbor »jugoslovanske socialno-demokratične stranke« je predlagal (22. novembra) svojim organizacijam resolucijo za »socialno republiko z najširšo samoupravo ljudstva«, odklanjajoč »vse separatističnim smotrom služeče federalistične težnje.« Kako si je stranka predstavljala ureditev južnoslovanske države, dokazujeta članka Antona Kristana v »Napreju« (19. in 20. novembra), v katerih je odklanjal federalizem, češ, da se je zahteva po Jugoslaviji utemeljevala s stvarno podlago, da smo 'Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, enoten jugoslovanski narod, a da je treba demokratične samouprave (avtonomije), t. j. velikih občin (kakor sodni okraji) in okrožij (s kakimi 300.000 prebivalci), ki bi bili gospodarsko in jezikovno zaokroženi in nad katerimi bi bila centralna vlada s parlamentom: močna centralna vlada bi lahko v nekaj letih zenačila vse dosedanje razlike v narodu, s čimer bi se prej mogla doseči socialna republika. (Daljo prihodnjič.) Dnevne vesti. Srečne jin vesele velikonočne praznike želita vsem naročnikom in bralcem uredništvo in uprava »Avtonomista«. Radičeva izjava. V zagrebškem listu »Hrvat« je dal objaviti Radie izjavo, v kateri pozivlje vlado, naj tiste dokumente, M baje dokazujejo? da je on dobil mnogo denarja iz Rusije, obelodani; dokler pa gospodje ministri tega ne store, jih imenuje lopove in lažnjivce. Ali ste že brali? Ali ste že bra- li knjižico »Mala politična šola«? Če je še niste brali, napišite na do- pisnico naslov: Uprava »Avtonomista«, Ljubljana, Breg št. 12. Na ta način bo dobila uprava približen pregled, koliko knjižic naj da še v tisk, ker je prva naklada .pošla. Kakor hitro bo dotiskana druga izdaja, prejmete knjižico po pošti. Da je knjižica zadela v živo, dokazuje to, da vsi slovenski listi o njej — molče! Samo »Sl#venec« jo je omenil, a še ta samo zato, da je mogel očitati nam, da smo mi tisti, »ki vidimo ljudstvo le ob času volitev, sicer pa vidimo le sebe«. Pri tem je najlepše to, da mi sploh še nikdar ni- velo in se po strani gledalo. Videlo se je, da se pripravlja vihar. Ko so zagledali nas, namreč mene, Stjepka in Kerečenja, je šepet potihnil in vse oči so se zapičile v nas. Ustavili pa se nismo. Pozdravili smo se s tem in onim in šli naravnost proti mestni hiši, da bi si poiskali ugoden prostor. Tako smo se bili snoči domenili. Na dvorišču je bilo že precej plemstva obeh strank, naših več, kakor sem lahko videl na prvi pogled. Potem jih je z Markovega trga pritisnilo še več. Dvorišče je majhno, tako da je nastala prava pisana gneča. Pririnili smo se na desno stran, za nami pa bratje Sekelji, Za-boki, Druškovič, Mrnjavčevič, pavlinski opat, poslanec mesta Zagreba Tomo Mikulič, meščani križevski, varaždinski in plemiči s Kal-nika, posebno Samoborci. Nasproti nam sta nekako škodoželjno se smejoč stala Mato in Šime Keglevič, s sklonjeno glavo Gjuro Svesvetički in tudi njegov brat Stjepan, ki se je sladko in "onižno klanjal medvedu Šimnu Kegleviču; Ladislav Bukovački je objel svoj trebuh in bulil pre dse. Ivan Petri-čevič je krilil z rokami, skakal od enega k drugemu in s prstom kazal na nas, Ivan Forčič pa je visoko vihal svoj pijanski nos in otiral vsak prašek s svoje suknje. Na njihovi strani se je nabralo precej nižjega plemstva, Petričevič pa je v eno mer na pozdrave prikimaval z glavo in iztezal vseh deset prstov v zrak. Naenkrat se je začul krik in vik. Prišli so Draganičanci z zastavo! Vsi do zadnjega so stopili na našo stran. Mi smo molče gledali pred se, jaz pa sem se nekoliko čudil, da ni bilo niti Poglediča, niti Vurnoviča, sploh nobenega Turopoljca. Saj so nam vendar vsi obljubili! Trobenta zatrobi, prihaja ban; vse plemstvo je zagibalo, sto glav se je iztegnilo. Pod soboljo kapo je šel v bar-žunasti modri obleki ban, za njim je nosil Ala-pič novo svileno zastavo, za njim je šel smehljajoče se in z glavo kimajoč grbavi Gašpar, poleg njega pa — Tahi. Koničasta kapa se je zibala na njegovi glavi, z desnico je držal široko nožnico sablje. Visoko je nesel glavo, trepalnice je poveznil, spodnjo ustnico naštulil. Ban je sedel za mizo sredi dvorišča, ob njem zapisnikar Damijan; en stol je ostal prazen — Vaš. Nastala je tišina. Pogledal sem na nasprotno stran. Tam je stal Tahi, nemirno motal dolge brke okoli prsta in gledal nas — z očesom, ki se je peklensko smehljalo, za debelimi ustnicami pa so se mu pokazali beli zobje. Er-dodi je začel govoriti. Glas se mu je tresel, toda govoril je odločno. Pozdravil je stanove in dodal, kako ljubo mu je, da se je toliko plemstva zbralo v tako resnem času, ko se sovražnik krščanstva znova pripravlja na napad domovine. Da ve, da bodo stanovi žrtvovali, kar bo treba, in pokazali svojo zvestobo kroni in domovini. Da pa se ta vzvišena naloga doseže — tukaj je Erdodi začel govoriti glasneje in vsi njegovi pristaši so uprli oči v nas — je treba spoštovati oblast in postave, in če treba tudi z mečem zatreti plevel, ki skuša zadušiti pravico, lo da je volja presvetlega kralja, ki bo znal vsakega nasilnika zatreti, in ban bo izvrševal kraljevo voljo, ker „Pravica je temelj vsake vlade.“ „Pravica!“ se je Ambrož bridko nasmejal, „pa nadaljujte!" ,,V gneči je bila taka soparica, da bi človeku lahko možgani zavreli; v vsakem je nestrpno vrela kri. Stipo Svesvetički je banove besede s prikimavanjem odobraval, predrznež Tahi pa je pri zadnjih besedah zakričal: „Tako je! Živijo kralj!“ in ž njim vred nekoliko plemičev, na naši strani pa je vrelo in šumelo; Luka Sekelj je švrknil Talia: „Glejte ga, ange-lja pravice!" Mrmraje je potihnilo, toda na tihem je vrelo. Pokašljujoč jc zapisnikar prečital kraljevo pismo, s katerim je potrdil sklepe zadnjega plemiškega zbora. Kmetje so dolge latinske litanije zevaje poslušali. Plemstvo pa je šepetajoč gledalo kvišku v prvo nadstropje, odkoder je s hodnika prvega nadstropja bogato oblečena banica opazovala zborovanje, poleg n je pa Helena Tahova —“ „Helena!“ zamrmra togotno Uršula, „zet hitreje!“ »Ban je,“ tako je nadaljeval Konjski, »kakor se nam je zdelo, važnejše stvari odlagal in venomer gledal proti vhodu; enako jaz, ki sem nestrpno pričakoval Turopoljce. Skupščina je določila višino dimničine, izbrala člane banskega sodišča in izbrala Mojzesa Humskega za eksaktorja; sklenila je, da morajo kmetje iz okraja Bedekoviča utrditi Križevce in že se je začelo govoriti o utrditvi Koprivnice — toda v teni je prihrumela s sabljami oborožena četa turopoljskih plemičev in na njih čelu Vurnovič, bratje Poglediči in župan Arbanas. Postavili so se V sredini med levo in desno stranjo, pred smo pri volitvah samostojno nastopili. Knjižice »Mala politična šola« pa ne berite le enkrat, ampak dvakrat im trikrat in desetkrat, da boste razumeli vsako besedo in vsak stavofc v njej. Na praznike imate časa in priložnosti za branje dovolj. t gumijeve pete In gumijeve podplate nosijo otroci in odrasli, ker so Isti trpežni, poceni in ugodni za nositi. Napredek. Iz vrst srednješolske mladine smo dobili dopis, iz katerega posnemamo, da se tudi med našim mladim naraščajem vedno bolj šiii federalistično - republikanska misel. Naši somišljeniki imajo tudi že svojo »Zvezo«, kateri .sicer ne pripadajo mestni elegantni fantički, pač pa večinoma revnejši, toda resni dijaki. Mladim fantom kličemo: Le krepko naprej in ne obupati, ne odnehati! Mislite z lastnimi možgani! Razni »vodilni slovenski politiki« 'se ničesar tako ne boje, kakor če bi začeli ljudje sami misliti. Dosedaj je bila namreč navada, da so ljudje Samo kimali na vse, kar jim je povedal »vodilni politik«. Če je rekel »vodilni politik«, da je za monarhijo, so ljudje kimali. Če je rekel, da je m republiko, so ljudje tudi kimali. Če je rekel, da ni ne za monarhijo in ne za republiko, so ljudje tudi kimali, če je rekel, da je »ju-goslaven«, so ljudje kimali, če je rekel, da je Slovenec, so ljudje tudi kimali. Kimali pa so ljudje zato, ker niso mislili. Mislili pa izato niso, ker so se bali sami misliti, češ da tega oni sami ne smejo, ampak da sme misliti samo »vodilni politik«, oni pa smejo samo kimati na vse, kar jim pripoveduje »vodilni politik«. Ko smo pa mi ljudi opozorili, da smejo misliti tudi oni, da morajo celo misliti sami, takrat je bil pa ogenj v strehi; kar prav dobro razumemo. Če bodo namreč začeli ljudje sami misliti z lastnimi možgani, bi bilo kmalu konec slave raznih »vodilnih politikov«. Zato berite vsi knjižico »Mala politična šola«, ki vam 'bo prav pošteno odprla oči! Knjižico naročite po dopisnici pri Upravi »Avtonomista«, Ljubljana, Breg št. 12. Žalostna slika naših gospodarskih razmer. V Ljubljani in v njeni najbližji okolici je naprodaj nad 200 hiš! Dosedanji lastniki deloma ne morejo več zmagovati stroškov za popravila, ker hiše nič ne nesejo, deloma so pa prisiljeni hiše prodajati vsled pomanjkanja denarja, deloma pa zaradi davka. Ravno tako je v ljubljanski okolici na prodaj tudi lepo število kmečkih domov, mnogo jih pa utegnejo prodati na javni dražbi. Cene hiš iin posestev so vsled obilne ponudbe silno padle, padle pa so cene tudi zaradi splošnega pomanjkanja gotovine. V gospodarskem oziru vedno bolj »napredujemo«, odkar smo »ujedinjeni in osvobojeni«, ker gre ves denar v obliki davka iz dežele, nazaj pa nič drugega ne pride kot neka malenkost za beraške uradniške plače. Ko bo prišlo vse na kant, bodo pa tudi davkarije lahko zaprli. Dnevnice Radičevih poslancev. Radičevi poslanci so dvignili v Bel-gradu njim po zakonu pripadojoče dnevnice v znesku nad miljon dinarjev. S tem dnarjem bodo poravnali stroške svojega prebivanja v Belgradu, ostanek po bo romal v volilni fond. Sam za sebe ne bo nihče nič dobil. Vse, ki so prejeli brošuro »Mala politčna šola«, prosimo, da nam isto vrnejo, ako jim jo je še kaj ostalo. Brošura nam je namreč popolnoma pošla, tako da več naročil nismo mogli več izvršiti, če se bodo naročila še množila in ako ne prejmemo zadostno število istih vrnjenih ,bomo morali napraviti drugo naklado! — Uprava. LJUBLJANA Somišljenikom na Štajerskem. Tednik »Murska Straža«, ki izhaja v Radgoni in katera je prav dobro urejevana, služi idejno našemu po-kretu. Zato jo priporočamo! Nasprotniki urednika tega lista hudo napadajo. Tako je n. pr. mariborski »Tabor« objavil nanj sledeči napad: »Mali republikanski »prepi-savčik« g. Roman Bende, lastnik, iz-daajtelj, glavni in odgovorni urednik »Murske Straže«, se je po levje pričel boriti za »slovenstvo, člove-čanstvo ,za veliko jugoslovansko federacijo in republiko« in zmagovito kliče pod aidovi monarhistične Jerihe: »Tromba lahko zapoje«. G. Roman Bende se očividno pripravlja za vlogo slovenskega Radiča, enkrat samo še prepisuje Radičeve fraze iz »Slobodnega doma«. Morda bo še za ministra v Radičevi republiki ,ako vedno priden bo ...« — Takšni nesramni napadi so za »Mursko Stražo« najboljše priporočilo med ljudstvom. Volitve v Italiji. Pri zadnjih volitvah v Italiji je število slovenskih glasov zelo nazadovalo. Nemci, ki jih je pod Italijo komaj polovico toliko kot Slovencev, so oddali mnogo več nemških glasov kot Slovenci slovenskih. Mi se temu pojavu ne čudimo, ker vidimo v njem samo plod tiste politične vzgoje, ki jo še danes vodilni listi v Sloveniji oznanjajo. Le v vlado, le z vlado! — Samozavesten Nemec je ostal samozavesten Nemec, Slovenec pa menda že mora biti po svoji politični vzgoji samo vladinovec in kimovec. Angleški list o sedanji krizi. Največji londonski list ..Times" piše 25. marca o naši državni krizi in pravi med drugim, da je Pašič odstopil samo vsled prihoda enega dela hrvaških republikanskih poslancev v parlament. To je zadostovalo, da se je pokazalo, da sloni Pašičeva večina na pesku. Pašič je mogel dotlej vladati z neko »večino" samo zato, ker ni imel proti sebi 70 zastopnikov hrvaške republikanske stranke. Hrvaški republikanci, ki zastopajo ogromno večino Hrvatov, niso nikdar prenehali pobijati vidovdanske ustave. Hrvaški voditelj Radič je nedavno sklenil sporazum z delom demokratov, s Slovenci in z muslimani iz Bosne. Nato je bilo takoj jasno, da more tak blok takoj vreči Pašičevo vlado. Tako je že sam prihod enega dela hrvaških republikancev v Belgrad povzročil Pa-šičev odstop. Pašič bo sedaj naravno gledal nato, da si skrpa kakšno „ve-čino“ s sredstvi, v kakršnih je on že zdavnaj mojster. Popolnoma neverjetno pa je, da bi se inu to posrečilo na temelju vidovdanske centralistične ustave. Hrvati, Slovenci, Mace-donci, Črnogorci in muslimani vpijejo po avtonomiji, Hrvatje pa zahtevajo svojo neodvisnost po vzoru Irske ...“ — Angleži pišejo o dogodkih v naši državi mnogo boljše in pravilnejše kot pa »vodilni" slovenski centralistični listi. Blagodat centralizma. Kranjska deželna blagajna je med vojno in tudi po razsulu do najnove;šega časa točno izplačevala kimone in izžrebane obveznice Kranjskih deželnih posojil. Sedaj nod belgrajsko centralistično komando pa kar naenkrat za to »nema para". »Haračljivo ljuti" izterjava*'" z vso brezobzirnostjo pole«* visokih davkov kot poseben davčni pribitek prejšnje deželne dokla- de in jih odpremljajo tja preko v vedno prazne režimovske blagajne. Da bi pa izpolnjevala svoje plačilne obveznosti, tega radikalna cincarija ne pozna. Radovedni smo, koliko časa bomo morali čakati, da se bo kaka komisija stručnjakov s to zadevo ,.pozabavila“. Čas bi tudi že bil, da bi se — v šestem letu našega ujedi-njenja — že vendar uredilo tudi izplačevanje kuponov bosensko-her-cegovskih deželnih posojil. Merodajni činitelji, ganite se in spravite te zadeve v tir. Državnemu kreditu tako brezmejno zavlačevanje in odlašanje likvidnih terjatev neizmerno škoduje. Ako teh balkanskih metod ne bo konec, si bo v prihodnje vsakdo temeljito premislil, preden bo podpisal kako novo državno oso-jilo. O It* le e najboljše, najcenejše, v največji Izberi Ima J. Maček, Ljubljana Posebni oddelek: otroške obleke, moško perilo. Kaj ni prav? V nedeljski številki se nas je lotil „Slovenec“ z velikim loparjem in napisal, »da se „Avtonomist“ v vsaki številki zaletava v avtonomistično SLS,“ „da ne napadamo, ampak podtikamo" (podčrtali mi, op. ur.), „da imajo nad našo pisavo veselje samo centralisti," „da se poteguje urednik »Avtonomista" samo za mandat", „da rahljamo proticentralistično fronto," „da se poslužujemo zavijanja," „da naj se gremo učit brati," „da opravljamo posle za nasprotnike," »da pišemo čisto navadne laži," „da ljudem, ki niso pristaši SLS, celjska resolucija SLS ni nič mari,“ „da ne verjame, da bi bil kak bralec „Pravice" hodil pripovedovat ravno uredniku ..Avtonomista", kaj mu v stranki ni prav" (uredniku tega res ni noben bralec „Pravice" povedal, ampak nekemu drugemu gospodu, op. ur.), „da je „Avtonomist“ avanturističen (= pustolovski), „da gotovo noben pristaš SLS pri »Avtonomistu" ne bo sodeloval ne v eni, ne v drugi obliki," „da rušimo avtonomistične vrste," »da se poslužujemo v boju sredstev kot so zavijanje in laž," „da ne služimo resnici," »da smo demagogi (= zapeljevalci ljudstva)," in „da vidimo v prvi vrsti le sebe, ljudstvo pa poznamo le ob času volitev/* — Ljudje, ki »Avtonomista" že dolgo berejo, naj blagovolijo presoditi resničnost ali neresničnost teh očitkov sami. Mnogo boljše bi pa storil „Slovenec“, če bi jasno in odločno povedal, ali Je SLS za federacijo in njimi pa Jakob tako, da ga je lahko vsakdo videl. Meni se je razveselilo srce, Stjepko pa si je drgnil roke in besno pomeril Taha, ki mu je pogled mirno vrnil. Tudi ban se nikakor ni vznemiril. Gašpar Alapič, ki je dotlej sedel in gledal v tla, je celo vzdignil glavo in mežiknil kakor maček, da sem se naravnost začudil. Zavladala je tišina kakor v grobu. Ban je naglo vstal, vzel izza pasa veliko pismo z ogromnim pečatom in ga dal Damijanu. Ta ga je odprl. Nihče ni niti dahnil. „Mi Maksimilijan drugi...“ je začel zapisnikar čitati, kako nasilje je zavladalo v Slavoniji, da so neki velikaši in plemiči pogazili zakon in pravico in zločinske roke vzdignili celo na kraljevega namestnika, na — — bana, pred vsemi pa —“ »Podban Ambrož Gregorijanec, kaj ne?" je zaklical Ambrož, skočil kvišku in oči so mu čudno zasijale. . Da, Ambrož Gregorijanec," je rekel Konjski „toda v tem trenotku je nastal med plemiči glasen nemir in pogledi so se začeli križati. Kralj — tako je nadaljeval zapisnikar — je sklenil maščevati ta zločin, zato je podbana odstavil —“ »Gorje!" je zaklicala Uršula in se udarila s pestjo po čelu, „vse je izgubljeno. To je torej ta vzvišena pravica! Fuj!" Stjepko je stal v kotu, škripal z zobmi in stiskal sabljo^ v očesu pa so se mu zasvetile solze. Ambrož se je stresel, toda naglo je sedel, mahnil Konjskemu in ob roko oprt dejal: »Dalje! Dalje!" »Krik in vik se je vzdignil v skupščini; šumelo je, vrelo, vršalo, sablje so žvenketale, pe- sti se vzdigale. Ban je prebledel, zapisrfikar umolknil. Ban je zamahnil z roko. Vsi so se pomirili in zapisnikar je čital dalje, da je kralj odredil, naj se podban in njegovi pristaši zaradi zločina kaznujejo, toda komaj je to prebral, kar se je ban dvignil in glasno zaklical: »Ker je podban po kraljevi volji spoden, pa izvolimo novega! Hočete?" »Izvolimo!" je zagrmel Tahi. »Izvolimo!" so zakričali njegovi sosedje. „Ne!" sem zakričal tako silno, da so se mi skoro rebra zaletela in da sem že mislil, da sem vihar ukrotil — toda Jakob Pogledjč je zamahnil s kapo in zavreščal: »Volimo! Živio ban! Dol z Gregorijancem!" In vsa tolpa njegovih kmetov je zagrmela na en glas: »Živijo ban! Dol z Gregorijancem!" Meni je kri oledenela. Stjepko je segal za sabljo, Vurnovič je prebledel na smrt in zgrabil Poglediča za prsa. Izdali so nas, propadli smo, in kakor vihar so završali besni kriki nad našimi glavami, v tej brezumni zmešnjavi pa se je zapičil v nas peklenski pogled nasilnika s Susjeda, z višine pa črno kačje oko njegove žene Helene. Skočil sem na klop in hotel govoriti. Pogledič je zamahnil z roko. »Dol!" je zatulila tolpa. Kerečenj je z vzdignjenimi pestmi skočil pred bana, on pa je zaklical: »Ali hočete Ivana Forčiča za podbana?" — »Hočemo!" je zatulila skupščina in Kegle-viči so vzdignili nosatega Forčiča na ramena. »Živijo Forčič!" so zakričali kmetje na Pogle-dičev znak in Forčič je sedel na Vaše mesto. — „Mir!“ je zaklical v tem trenotku glas, ki je vsakemu presunil srce; bled in tresoč je stopil ta moj prijatelj Vurnovič pred bana, bled, kakor da je ležal v grobu; oči so se mu zasvetile kakor dvoje razbeljenih koles, ko je s sabljo udaril po mizi. »Mir, pravim jaz, hrvaški plemič, čigar svobodna beseda se ne plaši pred vašim besom. Vi ste nalagali kralja, zvijačno izmamili pismo, mu zatajili prevaro, s katero je Tahi oplenil ubogo vdovo, pogazili ste pravico. oblatili staro hrvaško čast, prevarali ste neuko plemstvo s prokletim podkupovanjem, zlati venec pravice ste zamazali z rjo, vi zločinci prikrivate svoje zločine s škrlatnim plaščem, toda jaz navadni plemič protestiram proti sili in zlobi, proti prevari in nasilju. Ne bojte se, ta sablja se ne bo vzdignila na vas, ker sem jo nabrusil za Turka, ker nas sedaj kliče domovina; toda gorje vam, kadar bomo s Turkom opravili. Zlomili ste plemenito srce ‘starega Hrvata, razbili srečo cele rodbine, oplenili vdovo! Gorje vam!" Tako je govoril Vurnovič. Ban pa se je stoje opiral z rokami na mizo, bulil z napol odprtimi ustmi v pogumnega plemiča in se na vsem telesu tresel, tako mu je prevelika jeza vzela besedo. Tahi je zardel v obraz, beli lasje so se mu naježili kakor griva, ves besen je skočil na stol In zavreščal: »Dol z Vurnovičem! Mi smo gospodarji! Mi imamo moč v rokah! Vaši Uršuli bom poklonil beraško palico!" »Bog te bo sodil, krvnik!" mu je zabrusil naš prijatelj — toda v tem trenotku so zablisnile nad njim sablje, on pa se je primaknil k nam in s povzdignjenimi sabljami smo odšli s skupščine sem. O, plemeniti ''■ospod! Zakaj Vam moram to javiti, zakaj sem moral doživeti ta dan--------------“ (Dalje prihodnjič.) za republiko ali ne. Da — ali ne? To je glavno. Dobra znamenja. V najnovejšem času dobivamo mnogo dopisov tudi iz vrst samostojnih kmetov in demokratov, ki se odločno izjavljajo za federacijo in za republiko. To je dobro znamenje za končno zmago federativno - republikanske misli v Sloveniji. Uspehi se dajo doseči samo z jasnostjo, odločnostjo in z doslednostjo. Dobro znamenje je tudj, da so ljudje tako naglo segli po naši knjižici „Mala politična šola“, da bomo morali prirediti drugo izdajo, ker je prva naklada skoro pošla. Najboljše znamenje, da smo na dobri in pravi poti, pa je to, da nas vsevprek napadajo in blatijo in grdijo. To je dokaz, da ljudi zelo bode to, kar napišemo, iti zato nas sovražijo, ker se nas boje. Težka naloga. V nedeljskem „Slovencu“ stoji, da „ima naša stranka (= SLS) žalibog drugačne nasprotnike v velesrbskih centralistih, pred katerimi moramo braniti slo-vetistvo.“ Obramba Slovenstva je težka naloga. V „obrambo Sloven-stva“ se slovenski parlamentarni zastop v Belgradu še danes imenuje »Jugoslovanski klub“, nekdanja „Ka-toliška tiskarna" pa »Jugoslovanska tiskarna11. Kaj bi bilo prav? Prav bi bilo, če bi naši nasprotniki odkrito zapisali, da se repubjikanske organizacije zato bojijo, ker bi ta organizacija utegnila pri prihodnjih volitvah res dobiti kakšen mandat. Suhe žepe imajo belgrajski komunisti in zato se jim je zahotelo po slovenskih in hrvaških delavskih groših. V raznih delavskih glasilih poziva „centralno vodstvo stranke v Belgradu11 slovenske in hrvaške delavce, naj naberejo kaj denarja za belgrajsko centralo. Mi s svoje strani svetujemo slovenskim in hrvaškim delavcem, naj bodo pametni in previdni, in naj nikakor ne pošiljajo denarja v Belgrad kar tako. Najprej naj vljudno vprašajo svojo centralo, koliko denarja potrebuje in zakaj in šele potem naj se odločijo ^omaeati. Denar naj le zbirajo, kolikor ga morejo nabrati, toda ta denar naj obdr-že doma, v prvi vrsti za svoje lastne organizacije. Ce pa je treba belgrajski centrali pomagati, naj ji tudi pomagajo, toda kakor rečeno naj najprej vprašajo, kaj centrala s slovenskim denarjem namerava. Zakaj se pa belgrajski „voditelji“ ne obrnejo v prvi vrsti na srbske delavce? Ce se pa srbski delavci nočejo odzivati na prijazna vabila „voditeljev“ za denar, potem naj pa belgrajski .roditelji" to odkrito povedo in naj prepuste potem tudi vodstvo centrale tistim, ki jih je več, to je slovenskim in hrvaškim delavcem! Nakup gozdov, desk, tramov in drv* Zaloga trboveljskega premoga in drv. Prodaja na debelo in drobno. - Plačljivo tud« na obroke. DRUŽBA ILIRIJA Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon Stev. 220. ZJL KMETE Sajenje sadnega drevja. Eno najvažnejših opravil v sadovnjaku je sajenje sadnega drevja. Ker se pri tem poslu vrše cesto napake, ki jih pozneje ni mogoče več izbrisati in katere nevešči sadjerejci pripisujejo prav radi dre-vesniearjem na rovaš, podajem glede sajenja naslednja navodila. Jame za sadno drevje naj se izkopajo nekoliko časa pred saje- njem ^najbolje že v rani jeseni, da se zemlja do časa sajenja prezrači. S tem pa še ni rečeno, da bi morali čakati s sajenjem drevja do pomladi, kajti jesensko sajenje je vsekakor boljše od pomladanskega. Glede širo,kosti jam se držimo pravila, da je jama tem boljša, čim širša je. Zatorej tudi 3 m široka jama ne ‘bo preširoka in le v posebno dobri zemlji se lahko zadovoljimo z jamo od 1.50 m širokosti v kvadratu. Z ozirom na globočino se ravnajmo po kakovosti spodnjih zemeljskih plasti. Ako naletimo že v globočini V2 m na pusto, skalnato ali kamenito spodnjo plast, ne bomo dalje kopali, ker bi s tem skušali zvabiti drevesne korenine na umeten način v nerodovitne spodnje plasti, kjer bi tne našle dovolj potrebne hrane in bi drevo izačelo hirati. Kot pravilo torej velja, da se skalnatih tal naj ne dotikamo, ako hočemo omogočiti uspešen razvoj posajenega drevja. V slučajih, ko imamo opraviti z neugodnimi spodnjimi plastmi zemlje, se poslužimo bolje sajenja na gričke ali navože-ne kupe. Takšni kupi morajo biti kolikor mogoče široki in naj imajo kolikor mogoče poševne stene. Navadno se kopajo okrogle jame, a.koravno tudi četverooglate jame niso napačne. Ako računamo široko,st jame v premeru, so štirioglate jame celo boljše, ker je zemlja zrahljana tudi v oglih, ki pri okroglih jamah odpadejo. Pri kopanju jam moramo skrbeti za to, da pridejo posamezne plasti zemlje na posebne kupe. Zgornja plast zemlje pride pri poznejšem zasipavanju v neposredno bližino drevesnih korenin, manj dobra zemlja pa se porabi za dopolnitev jame. Ce pri sajenju obenem tudi gnojimo, tedaj spravimo gnojilo — (lobro strohneli hlevski gnoj ali kompost — v jamo šele takrat, ko je do polovice ali dveh tretjin zasuta. Na dno jame ne gnojimo, ker 'bi ostal gnoj v tej globočini brez učinka; tudi bi zvabil korenine pregloboko v zemljo, kar bi imelo za poznejše 11 sp c vanje drevja slabe posledice. Visokodebelna in pol visokodebelna drevesa potrebujejo v prvih letih po sajenju opore ali kola. Mogoče pa je vzgojiti drevje tudi .brez kola in to v legali, ki so zavarovane proti vetrovom. Kol je zabiti v jamo pred sajenjem dn sicer tako, da pride s spodnjim delom v trdo neprekopano zemljo, ker le na ta način more nuditi zanesljivo oporo. Da mu podelimo večjo -stalnost in pokončno lego, pribijemo na spodnjem koncu kola, kjer se dotika trdnih tal prečno latico, ki varuje obenem tudi pred zlobnim izruvanjem kola iz zemlje. Ako bi .kol postavljali šele po sajenju v zemljo, bi se lahko pripetilo, da bi ne ustrezal svojemu namenu kot opora drevesu ,ampak bi sam potreboval oporo od drevesa, kar neredkokrat opažamo v zanemarjenih sadovnjakih. Tndi bi se lahko pripetilo, da bi pri postavljanju kola poškodovali drevesne korenine. Da obvarujemo kol pred trohnenjem, ga je treba prepojiti s sredstvom, ki ga napravi trpežnega. Za surovo kolje se priporoča 5°/o raztopina modre ali bakrene galice (kupfervitriol), v kateri ga namakamo tako dolgo, da je skozi in skozi prepojeno. To se je zgodilo tedaj, ko se pokažejo zeleni znaki na zgornjem tanjšem koncu kola. Za suho kolje pa vzamemo lesni izvleček ali ekstrakt (Teer) ali kar-bolinej, ki ga segrejemo in z vrelo tekočino kolje dobro namažemo. Kol naj ne zega v drevesno krono, ker bi se lahko ob njem ob-drgnile in poškodovale veje v vetrovnem vremenu. Vsajeno drevo se priveže na rahlo li kolu in sicer zato, da pri poznejšem sesedanju zemlje ne obvisi na njem. Šele za kakega pol leta, ko se je zemlja že dovolj vsedla, se vozilo obnovi in drevo na kol trd- neje priveze. (Daljo prihodnjič.) IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Drago Brozovič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. K. WIDMAYER PRI „SOLNCU“ za vodo. Priporočani: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe. Manufak-turno blago, oblekcc, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke, maje in nogavice domačega izdelka. Venčke in šopke za neveste in birmanke; kovtre, abtahe (peče)! Na debelo primeren popust. Antikvarijat, knjigarna HINKO SEVAR Ljubljana, Stari trg 34 kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2. Šivalni stroji z 10 leino garancijo. Izborna konštrukcija in elegantna izvršitev iz tov. v Linču. Ustanov. 1.1867. Došlo je ravnokar večje število strojev za vsako obrt. t Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler ln Uranla. Kolesa iz prvih tovarn: Dtirkopp, Styria, Waffen-in motorete na prvo kolo. Cenik zastonj in franko. FR. SLOVKIK LJUBLJANA, Stari trg 2. priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture. Obleke po meri se točno Izvršujejo. THE REK CO LJUBLJANA, GRADIŠČE lO. Telefon Stev. 208. Najboljši pisalni, razmnoževalni ln kopirni stroji. VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE. Nove lepe slovenske knjige! Ravnokar so izšle nove knjige : RpnillS Povest G. Kel-lerja, poslovenil dr. Joža Glonar. Cena Din 51- Občinsko dete Srbska vaška povest, spisal Branislav Nušič. Poslovenil Cv. Golar. — Cena dinarjev 15—. Zeleni kader Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja, spisal Ivan Zorec. — Cena Din 14 — Poštnina Din l-— Tiskali in založili 3. Blasniha nasl., Ljubljana Breg št. 12. Vse knjige se lahko naroče po dopisnici. Knjige so res lepe in za ljudstvo zelo primer le in zabavne. ooeaooooooooooooBoooooo Nadalje priporočamo politične študije prof. dr. Drag. Lončarja, ki so izšle v knjigi pod naslovom ..Politiha in zgodonina*' Tudi ta knjiga je izšla v založbi tiskarne 1 Blasniha nasl., Ljubljana Breg št. 12. Kdor se zanima za politična vprašanja in za boj za avtonomijo Slovenije, naj to knjigo bere 1 Cena Din 30’—. Vse pisalne, risalne in šol. potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivic, Ljubljana Sv. Petra cesta it. 29. Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov. IVAN SAX, Ljubljana Stari trg št 8 priporoča svojo trgovino manufak-turnega blaga ln obleke domačega izdelka po najnižjih cenah. Izdeljuje tudi obleke po naročilu. TONE MALGAJ pleskar za stavbe in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju, Soboslikarstvo. Špecijalni oddelek za črkoslikarstvo na steklo, pločevino, les, zid i. t. d. Dolfsvnipo* Kolodvorska ulica št. 6. ueiavmce - Celovška cesta štev. 121. Združene opekarne d. d. Ljubljana Telefon 733. naznanjajo, da so otvorlle v sredini mesta na Miklošičevi cesti 13 tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega Izdelka. Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji ceni. GRIČAR &. MEJAČ Ljubljano, Šelenburgova ulica 3. Samo najnovejše obleke za gospode, dame in otroke. Konkurenčne cenel Konkurenčne cene! m Ei 13 Ljudska posojilnica teg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad H 150,000.000 — m ■ Tir NAJCENEJŠE NOVE IN RABLJENE PISHLHE STROJE v ipecijalni mehanični delavnici za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih atrojev. LUDOVIK BARAGA, LJUBLJANA &ELEMBURGOVA ULICA 8./I. nad. Barvne trakove, karbon-lndlgo papir ter vse druge potrebftfilne. Pisarnidka oprema vedno na zalogi. fr :\>TctTct:c-T^* roT* cf*yrf- ro<- r»>:c ccrv: ic ■) I m Franc Szantner Ljubljana, Šelenhupgova ul. 1 trgovina čevljev in špecijalna tvrdka za ortopedična in ana-tomična obuvala sprejema vsa naročila po meri in popravila. MER A KL barve, mastila, lake, kit, emajle, kistove (čopiče) in zajamčeno čisti firneč najboljše kakovosti nudi Medič - Zanki družba z o. z. Maribor, Ljubljana, Novi Sad, podružnica. centrala. skladišče. Tovarne: Ljubljana - Medvode. >ELIM< družba za električno industrijo d. z o. z. Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega ma-terijala. - Cene izredno nizke. - Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno. j Ljubljana, Dunajska cesta 1, telefon št. 68. ] Maribor, Tetrlnjska ulica 11, telefon št. 239. 100000000000000000000000000©! Zadružna banka v Ljubljani Brzojavi: Zadrubanka. Aleksandrova cesta štev. S. * Telefon štev. 367. Vplačani kapital Din 3,ooo.ooo. Izvršuje vse bančne posle naj točneje in najkulantneje Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. Pisma s Žebljarska zadrugaf Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. — Telefon interurbans Podnart številka 2. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani. Žeblji za zgradbe', les itd. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in rizbab najceneje. Ilustrov. ceniki na razpolago. 3ooooooooooooooo