pomuIim dw«b» V gotovini Leto L Vil. V ilubltenl. » nedello. dne 10 marca 1929 St. 59 a. 3 Oin Naročnina Dnevna Izdaj« za državo SHS meiečno 29 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din ncdellska Izdala celoletno vJugo-slavlfl 120 Din. za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I slolp. pclll-vrslo mali oglasi po l-SO ln ZD.večtl oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2*S0, veliki po 3 ln 4 Din, v urednlSIcem delu vrstica po 10 Dtn g Pn večtem o naročilu popust Izide ob 4 z|ulra) razen pondelJKo in dnevo po prazniku (/radoUlvo /e v Koplioneu ulici Si. 6UU Rokopisi se ne vrača f o, oelrankirano pisma se oe apre/etaa/o Uredništva ,, telefon St. 20S0. upravnlštva SI. 2329 1 Informativen Ust za slovenski narod fr ™«aore,»ora/ew(Sl.7se3, Zagreb St. 39.011, Praga tn Vanal St. 24.797 Znamenje časa , Naš vek ima nekaj grandioznega. Vse aremi za poenotenjem, poenostavljenjem in izenačenjem. Društvo narodov zbira v sebi predstavnike že skoro vsega sveta, in čeprav se ne more imenovati v svojem ustrojstvu idealno, se vendar v njegovem delovanju nakazujejo smernice, ki utegnejo postati sčasoma — ako sveta ne doleti zopet kaka katastrofa — merodajne za vse države. Iste tendence, vežoče najrazličnejše narode in njihove osobitosti v eno duhovno celoto, vladajo leposlovju in likovnim umetnostim, verstva se zbližujejo in teže za praktičnim sodelovanjem in vesoljnosljo, gospodarsko življenje in tehnika postajajo en sam, ves svet prepre-gajoči mehanizem, ki racionalizuje proizvodnjo, delo, uživanje, sploh vse človeško vnauje delanje in nehanje po istih principih. In ker stroj, čim ogromnejši je in čir bolj kompliciran, zahteva v svrho preciznega funkcioniranja enotnega vodstva, si moremo iz tega razlagati preobrat, ki povsod iz meščanske demokracije preteklega stoletja kaže v nove oblike. Najgrandioznejši načrt v tej smeri je brez dvoma ustanovitev svetovne banke, kakor si jo je zamislil finančni svet Amerike, ki danes vsemu svetu narekuje svoje metode dela, svoj način mišljenja in organizacijo življenja. Po tej banki, ki ne bi imela samo na čisto pri-vatno-poslovni bazi voditi in urejati nemška reparacijska posojila, ampak tudi Nemčiji, ki more plačati vojno odškodnino samo s presežki svojega izvoza, dajati investicijska posojila in kredi! e za dvig industrije, ne bi prišla pod eno oblast in vrhovno vodstvo samo Nemčija, nego tudi vse države Evrope sploh. Kajti v delokrog banke bi spadalo tudi poravnavanje ogromnih dolgov, ki jih imajo države iz svetovne vojne inedseboj in napram Ameriki. Kdor pa na tak način obvladuje gospodarsko življenje, ta je merodajen tudi za politično življenje in njega razvoj ter smeri. To pa je gospod Pierpont Morgan, ki bi tem potom poslal pravi gospodar sveta prav v smislu in stilu onega, ki ga v apokaliptičnih črtah riše Hugh Benson v svojem slovLem romanu. Če se bo ta načrt, s katerim bi skupina ameriških milijarderjev in milijonarjev ter z njimi zvezanih evropskih bančnih koncernov napravila največji posel sveta, izvedel v tem zamišljenem obsegu, je drugo vprašanje; na vsak način je načrt sam na sebi simptomati-čen za današnji svet in smeri njegovega razvoja in se bo končno vsaj v glavnih potezah tudi uresničil Svet bo vodil takorekoč vrhovni finančni obratovodja; vse gospodarstvo in tehnika mu bo služila; politika in vnanja kultura, pa v veliki meri tudi duševna, bosla hodila po potih, ki se bodo začrtala v mate-Tijelno podlago našega življenja; racionalizacija, mehanizacija in poenotenje sveta se bosla dovrševala z rapidno naglioo, če... Nihče ne ve, ali in kakšen bo ta če, kajti stopnje zgodovinskega razvoja se ne dajo nikoli z gotovostjo predvideti. Na vsak način ima težnja za »amerikanizacijo« življenja tako svoje svetle kakor svoje temne strani. Unifikacija sveta je neizogibna in potrebna; gospodarska in tehnična centralizacija ne more samo zelo olajšati življenje, ampak pripravlja pot tudi večji moralni solidarnosti in kulturnemu poenotenju človeštvu vsaj do skrajne meje možnosti. V tem oziru sliči naš čas zelo antičnemu za vlade Octavijana Avgusta. Toda osnova, na kateri se to zbliževanje in centralizovanje vrši, je privatno-ka-pitalisldčna; velika svetovna banka pomeni tudi ogromne dobičke za nekatere izbrance človeštva, s tem pa gre vzporedno čim večje in širše zasužnjevanje množic, ki se sicer tudi na ta način lahko do izveštne mere dvignejo do večjega materijelnega blagostanja, ostanejo pa kljub temu ali pa ravno radi tega duševno nezadovoljene. Če rastejo zagospodo-valne težnjo veleposedujočih, rastejo težnje neposedujočih ali vsaj odvisnih in nesoodlo-čujočih v še večji meri, Ce se bo po volji ameriškega velekapitala za delj časa ohranil svetovni mir — in Bog daj, da bi se čim dlje! — pa je ohranitev miru med stanovi, duševno zadovoljstvo vsakega posameznika in občestva, njega notranji mir, problem, ki ga amerikanizacija in racionalizacija gospodarskega in političnega življenja ne bo rešila, kakor ga na drugi strani tudi ni tako zvana proletarska diktatura sovjetov. Ta regulator so samo religiozne in etične sile, ki vto iz najglobljo notranjosti duše. Tudi y tem, da se stavlja s toliko močjo in neodložljivostjo to-le vprašanje, sliči naš čas zadnjim trem stoletjem rimskega imperija. Vse organizacije razpuščene Razpust Orjune, Hanao in Srnao v v Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov>«) Odlok notranjega ministrstva o razpustu nacionalističnih organizacij v državi je pričela danes policijska uprava izvajati. Razpustila je centralo in podružnice vseh organizacij Orjune, Srnao in Hanao, V Belgradu je razpustila tc organizacije belgrajska mestna uprava. Prepovedano je tudi nadaljnje izhajanje vsega tiska teh organizacij. Split, 9. marca. (Tel. »Slov.«) V Kaštel Novem, v Kaštel Sučurcu in Vranjcu pri Splitu je veliki župan razpustil tamošnje orjunaške organizacije ter zaplenil njihovo imovino in arhive. Nobenih redukcij iakuUet Izjava zagrebškega rektorja - Vesti o redukciji fakultet so škodljive Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Zagrebški vseučiLiški rektor dr. Belobrk je dal glede namena svojega prihoda v Belgrad izjavo, v kateri je med drugim dejal: Pred šestimi dnevi je zagrebška univerza predložila gotove amandemente. Usoda teh me je zanimala. V časopisju so se pojavile vosti o redukciji fakultet. Profesorji so zahtevali, da se ujih položaj izenači s sodnišlrimi dokladami, ki stopijo v veljavo 1. aprila. Vse to stvari sem hotel zvedeti. Univerza je predložila mnogo aktov. Hotel sem se poučiti, kaj je z njimi. Prosvetni minister me je dvakrat sprejel. Razpravljala sva o teh vprašanjih. Od njega sem dobil zagotovilo, da se bodo plače univerzitetnih profesorjev izenačile s sodniškimi dokladami. Finančni minister me je opozoril, naj tega vprašanja za sedaj ne for-siram zaradi težavnega finančnega položaja države. Amandementi so sprejeti. Vendar sem zadovoljen s proračunom, ker izkazuje cehi nekaj poviška. Zadnja leta se pred začetki semestrov postavlja vprašanje redukcije fakultet. To vesti so škodljive. Značilno je, da se pojavljajo ravno prod vpisovanjem. Te vosti najdejo pri dijakih, ki so vpisujejo, odziva, naj se ne vpisujejo, oziroma, naj so odvrnejo od domačih fakultet. O tom vprašanju sem govoril s predsednikom vlade in Nj. Vel. kraljem. Pooblaščen sem, vse te vesti odločno zanikati: Brez nas, mimo nas se to vprašanje no bo reševalo. Dalje sem interveniral zaradi ukinitve gozdarske fakultete ter za dijaški dom in dijaško menzo, ki se nahajata v težavnem položaju. V tem oziru je finančno ministrstvo storilo gotove ukrepe. Kakšen bo novi srednješolski zakon Zasebne šole bodo načeloma dovoljene Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Vesti o srednješolskem zakonu, ki so jih prinesli nekateri slovenski in hrvatski listi, so prezgodnje in netočne. Zakonski načrt srednješolskega zakona se izdeluje na podlagi prejšnjega Gro-lovega načrta. Nova končna stilizacija še ni gotova. Podrobnosti načrta se drže v tajnosti. Na splošno dopušča zakon zasebne šole, vendar jo treba med njimi razlikovati. Zakon dopušča tudi strogo konfesionalne šole. Te so najbolj razširjene na Hrvatskem in v Bosni in imajo značaj internih šol. Kakor načrt določa, te šole ne bodo več imele pravice javnosti. Zanje bodo veljali posebni predpisi, tako glede sprejemanja učencev in polaganja izpitov, če naj imajo spričevala javni značaj. Posebne določbe veljajo za tako zvane lukrativne šolo, ki so neke vrsle pridobitna podjetja. Tudi za te veljajo posebne določbe o polaganju izpitov. Novi načrt ima v vidiku zasebno šole. Te so povečini ludi sedaj imele pravico javnosti. Nekatere so pokazale naravnost odlične šolske uspehe. Zato bo ostalo, kolikor smo poučeni, v toliko pri starem, da bodo mogli izpiti in matura na teh šolah dobiti pravico javnosti. Načrt torej načelno določa zasebne šole. Loči jih po namenu. Za vsako vrsto ima posebne določbe. Pripomniti je treba, cfci je kljub vsemu treba počakali ua končno stilizacijo, oziroma uzakonjeno besedilo. Podpis pogodbe z Grško se zavlekel ženeva, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Podpis grško-jugoslovanske prijateljske pogodbe se jc nekoliko zavlekel, ker hočeta udeležena ministra prej še urediti nekatera druga vprašanja med Jugoslavijo in Grško. Grški zunanji minister Parapanos potuje nocoj v Pariš in se bo najbrže vrnil v Ženevo v ponedeljek ali torek. V Vprašanje konkordata Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) V ministrstvu za vere se bo sestavila komisija, ki bo določila besedilo konkordata. Ministrstvu se je predložilo več tovrstnih pogodb Bavarske, Avstrije, Pruske in drugih sosednih držav. Osebno pa je minister na stališču, da naj tvori podlago za konikordat srbski konkordat iz leta 1914. Prodaja špirita bo monopolizirana Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) V finančnem ministrstvu se je dne 25. februarja vršila konferenca tovarnarjev špirita in kmetijskih proizvajalcev špirita. Ker se niso mogli sporazumeti, sc je morala konferenca prekiniti. Sedaj je finančno ministrstvo samo rešilo to vprašanj« v prid države. Prodaja špirit« se bo monopolizirala. Dokler se ne izvrši monopoli-zacija prodaje špirita, se bodo izdali začasni ukrepi. Prvi realen rudarski proračun Novi proračun ministrstva za gozdove in rudnike znaša 350 milijonov dinarjev, pri čemur niso všteti izdatki za rudnike. V primeru z lanskim jc letošnji višji za 100 milijonov. Dohodki so za okoli 20 odstotkov večji ko izdatki. Zatrjujejo, da je to prvi realen proračun ministrstva tekom zadnjih deset let. poučenih krogih smatrajo, da se bo pogodba lahko podpisala v Ženevi v sredo ali četrtek. Vprašanja, ki jih jc še rešiti, so starejšega datuma in niso težke narave, vendar pa bi obe stranki radi videli, da bi bila urejena še pred podpisom prijateljske pogodbe. Vesti o deseturnihu prezgodnje Pred kratkim so poročali nekateri listi, da bo uveden pri nas deseturni delavnik. Kakor pa poročajo sedaj zagrebške »Novosti«, je ta vest mnogo prezgodnja. V ministrstvu za socialno politiko so namreč dopisniku lista izjavili, da je ta vest mnogo prezgodnja, ker se sploh še ni pričelo delati na tem vprašanju. Šele ko bo urejen ves materija], ki ga je dala Ifred kratkim sklicana konferenca v Zagrebu, sc bo pričelo razpravljati o vprašanju odpiranja in zapiranja obratovalnic. Prevedba sodnikov i. aprila Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Pravosodno ministrstvo živo dela na tem, da se -sodniki prevedejo po novem zakonu o sodnikih, in sicer do 1. aprila. V ministrstvu je nadalje končan referat o premestitvi sodnikov in sodnih uradnikov po novem zakonu. Gotova jc tudi razmestitev policijskih uradnikov na Hrvatskem in v Vojvodini. „Riječ" izšla kot tednik Zagreb, 9. marca. (Tel. .Slov.«) Danes je po tritedenskem presledku izšel • tednik »Riječ«. Urejata ga Ante Kovač in Steva Stoja-novič. »Riječ« bo izhajala kot tedenska revija. Prva številka obsega 24 strani ter prinaša pri-spevko dr. Kusa Nikolajeva, dr. Bonefačiča in druuiii. Ustanovite v tovarne za umetno svilo Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Na vsem ozemlju naše države nismo doslej imeli nobene tovarne za umetno svilo, čeprav so pri nas zaloge lesa zelo velike. Ta nedostatek so opazile druge industrijske države. Od časa do časa so sc pojavile govorice iz Češke, da bo ta del industrije pri nas organiziral češkoslovaški kapital. Tudi nemških ponudb ni manjkalo. Vendar pa sc ni nobeden izmed teh načrtov uresničil. Sedanji trgovinski minister dr. Mažuranič je stopil v stik z angleškimi denarnimi skupinami, da bi angleški kapital zainteresiral za naš les. Pogajanja so sc nadaljevala, ko jc dr. Mažuranič postal trgovinski minister. Kakor čujemo, gredo h koncu. S pomočjo angleškega kapitala (1 milijon funtov štcrlingov) naj bi se ustanovilo ogromno podjetje za izdelavo umetne svile. Ta tovarna nc bi obvladala samo Jugoslavije, ampak ves Balkan. Ni še gotovo, ali se bo tovarna ustanovila kje na Hrvatskem ali v Bosni. Najverjetnejše jc, da v Bosni, ker je tam dovolj lesa. V trgovinskem ministrstvu se jc danes zglasila skupina angleških finančnikov. Namen obiska je šc popolnoma tajen. Trdi sc, da je v zvezi z namero angleških finančnikov glede ustanovitve tovarne. Ti dve okolnosti pričata, da smo krenili pod novo vlado k novi plodoviti in blagonosni trgovinski, obrtni in trgovinski politiki. Neumestna protSbolgarska pisava „Novosti" Zagreb, 9. marca. (Tel. »Slov.«) »Novosti« so priobčile v zadnjih dneh na uvodnih mestih več ostrih napadov proti oficielni Bolgariji z ozirom na sestavo bolgarske delegacije v Ženevi, v kateri se nahajajo baje ljudje, ki jim Jugoslavija ni simpatična. Ti napadi, ki so edini v jugoslovanskem tisku, so ualoteli povsod na obsodbo, posebno z ozi rom na to, da je po prizadevanju Nj. V. kralja otvorjena meja proti Bolgariji in da se je s konfcrenco v Pirotu pričelo delo za jugoslo vansko-bolgarsko zbliževanje. Belgrajske vesti Belgrad, 9. marca. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kosta Kumanudi sc jutri vrne iz Ženeve. Kakor smo zvedeli, so pogajanja za pogodbo z Grčijo dokončana. Tc dni bosta Kumanudi in grški zunanji minister Karapanos izdala o stanju stvari skupen komunike. Razbojnike, ki so napadli kavarni pod Avalo, je orožništvo prijelo. Bilo je 9 moških in 4 ženske. Proračun belgrajske občine jc finančno ministrstvo odobrilo. Proračun znaša 340 milijonov dinarjev. 4 milijoni so sc prihranili na račun osebnih izdatkov. Načrt instituta za proučevanje zunanje trgovine je v trgovinskem ministrstvu gotov. V' ta namen jc fin. ministrstvo odobrilo 1.5 milijona dinarjev. Uradniki, ki se bodo nastavili 1. aprila, bodo spočetka pogodbeni. Institut se bo organiziral kot odsek oddelka za zunanjo trgovino. V pogajanjih za trgovinsko pogodbo s Španijo je naša vlada predložila španski vladi nov načrt. Pričakuje sc, da bo španska vlada v najkrajšem času odgovorila, nakar sc bodo pričela pogajanja. Kmetijsko ministrstvo jo na stališču, da je treba ukiniti uvozno carino na superfosfat. Centrala industrijskih korporacij jc pripravila spomenico, v kateri pravi, da izdelujejo domače tovarne superfosfat v toliki meri, da ne zadostuje samo za domače potrebe, ampak ga celo izvažajo v inozemstvo nad polovico produkcije. — Tudi trgovinsko ministrstvo jc zato, da ostanejo uvozne tarife za superfosfat. Za prevoz blaga preko Soluna veljajo izjemni tarifi, ki bodo približno isti, kot pristaniški. Da se določijo tozadevni predmeti in postaje, za katere veljajo ti tarifi, se bo vršila v železniškem ministrstvu konferenca, ki bo tc tarife določila. Barski nadškof Dobričič ic prišel v Bel. grad. Interveniral je radi ukinitve plač nekaterim duhovnikom njegove škofije, ker je vlada' posegla v vprašanje 12 albanskih duhovnikov, ki so v njegovi škofiji. Bil jc pri ministrstvu za finance in ministrstvu za vere, Kako je tolmačiti zakon o javni varnosti? Pred dnevi smo objavili poročilo »Vremena«, kako neka kompetentaa oseba tolmači nova dopolnila k zakonu o zaščiti javne varnosti in reda in države. Proti temo tolmačenju pa je nastopil v uvodniku zagrebški »Obzor«. Nočemo se spuščati v oceno tega tolmačenja, pravi »Obzor«, ker očitno nimajo obvezne sile, ker ima samo vlada pravico, da jih tolmači. Priznamo pa, da so nekatera tolmačenja podprta z logičnimi argumenti in sklepi in da najbrže izražajo duh in misel izdanih dopolnil in sprememb. Baš vsled tega pa se nam zdi čudno tolmačenje čl 5. novega zakona, ko se pravi: »Potemtakem je danes prepovedano ne samo izzivanje plemenske mržnjc in prepira, temveč je prepovedano voditi propagando, ki v svojem končnem rezultatu pomeni plemenski separatizem in nestrpnost.« Katera propaganda je to, ki v svojem skrajnem rezultatu pomeni plemenski separatizem ali nestrpnost, se vprašuje Obzor«. Kdo je upravičen, da to dožene in na temelju česa? Sploh, kaj je to »v svojem skrajnem rezultatu«? Jasno je, da je'vse to čisto nedoločno in nejasno. Se bolj so nejasna izvajanja, da je kaznivo vsako propovedovanje teorije, ki ni v duhu ideje narodnega in državnega edin-stva. Po »Obzorovem« mnenju sploh ni mogoče identificirati narodnega in državnega edin-stva. Državno edinstvo je realnost, mednarodno priznana činjenica, ki je izven vsake debate. Po mnenju »Obzora« pa je narodno edinstvo čisto nekaj drugega. To ni odvisno niti od oblike vladavine niti od državnih mej. Nemci iz Avstrije in oni iz rajha so sigurno en narod, pa čeprav žive v dveh državah. Ravno tako se smatrali Srbi pred vojno za en narod in najsi so živeli v raznih državah in pod raznimi dinastijami, Zato je jasno, da je narodno edinstvo produkt zavesti in prepričanja. Od česa pa je to odvisno, je drugo vprašanje, ki ne spada sem. Nato podaja »Obzor« kratko primero med našo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter kraljevino Velike Britanije. Niti enemu Angležu ali Škotu ne pride nikdar na misel, da bi sebe smatral za nekaj drugega ko za pripadnika angleškega, odnosno škotskega naroda, čeprav oba priznavata, da sta člana britanske nncije ali vsaj državljana britanskega imperija. Zato je čisto samovoljno tolmačenje, nadaljuje »Obzor«, če bi se hotelo s tem tolmačenjem reči, da so hrvatski narod, srbski narod in slovenski narod le teorije, katerih propovedovanje bi bilo nasprotno duhu ideje narodnega edinstva, ker so to tri realne činje-nice, ki so celo priznane s samim sestavom naše države. Še bolj pa to potrjuje interview, ki ga je dal Nj. Vel. kralj zastopniku »Reuterja« in v katerem pravi: »Kakor tndi ne činjenica, da Velika Britanija ne dela Vas manjše Angleže ali Škote, tako bodo tndi Hrvati Se nadalje Hrvati, Srbi — Srbi, Slovenci — Slovenci, a vsi skupaj bodo ponosni, ker so Jugoslovani...« Tako »Obzor«, ki na koncu še pripominja, da je bilo v Belgradu vedno mnogo anonimnih »kompetentnih in avtoritativnih osebnosti«, ki so dajale v belgrajskih listih vsa mogoča tolmačenja, zlasti pa so rade tolmačile svoje pojmovanje narodnega edinstva. * Naše mnenje je, da v takih važnih stvareh pač niso na mestu nobena »kompetentna« tolmačenja, če so anonimna, ker morejo pač biti kompetentna samo mnenja, ki so podpisana. Namen novega živinorejskega zakona Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Kmetij-tijsko ministrstvo je izdalo komunike k zakonu o živinoreji. O tem zakonu pravi, da hoče izenačiti vse zakonske odredbe, ki imajo namen povzdigniti živinorejo. Nadalje so v njem vsi sistemi, ki bodo živinoreji pripeli mogli do povzdige. — Nadalje se ustanavlja "enoten sistem licencovanja, kastracije in selekcije živine. Ministrstvo ugotavlja, da bo ta • tzakon služil vsesplošnemu napredku živinoreje. Zagrebške vesti Zagreb, 9. marca. (Tel. >Slov.<) Tu se je danes otvorila vinska razstava, kl jo je priredila Zveza hrvatskih vinogradnikov. Ta raz-, stava je druga te vrste v Zagrebu. Dosegla je popoln uspeh. Udeležilo se je je 70 razstav-Ijalcev, povečini iz Dalmacije in Hrvatske. Razstavo je otvoril zvezni predsednik Tukovič. O razstavi pa je govoril zvezin tajnik dr. Buč. Razs.ava bo trajala do 11. marca. Nahaja se v prostorih zagrebške borze. Zagreb, 9. marca. (Tel. >Sk>v.«) Jutri se prično v Zagrebu nogometne tekme za prvenstvo. Tekmovali bodo Železničar—Derby, Hašk —Šport. Za te tekme je veliko zanimanje, ker se bo na njih pokazalo, kako so se klubi vežbali preko zime. Lansko leto je bil na prvem mestu Ilašk, drugi Gradjau-*L tretji pa Victoria. Split, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Tu se je jnoči slovesno proslavil* 79 letnica T. G. Ma-larvka. Na proslavi je govoril bivši washing-tonski poslanik TresHS-Paviftč. Prvo papeževo potovanje bo v Lurd Dona), 9. marca. (TeL »Slov.«) »Neues Wiener Journal« sporoča, da sc govori v cerkvenih krogih, da bo papež potoval v neitall-jaasko inozemstvo samo pri zelo izrednih prilikah, ker mu pogosto potovanje brani 2e visoka starost. Zaenkrat se misli samo na potovanje v Lurd, kjer bo v prisotnosti vseh evropskih cerkvenih knezov imel zahvalno slažbo božjo, da je vatikansko ujetništvo kon- čano. Morda bo papež tudi osebno predsedoval evharističnim kongresom in tako morda v prihodnjih petih do šestih letih prišel tudi na Dunaj. Možno pa je, da se bo že v bližnjem času uredila brezžična postaja v Vatikanu in da bo imel papež svoje pridige, tako da bo potom radia ves svet lahko poslušal papeževe besede. Vstaši prodirajo še naprej Amerika podpira odkrito mehiško vlado Newyork, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Vstaši prodirajo na severu in severozapadu še dalje proti vladnim četam. Tudi ona skupina vstai> šev, ki je zavzela Juarez in ki je prisilil^ vladnega generala Ramosa, da je moral prel stopiti mejo Združenih držav, kjer so ga razorožili in internirali, prodira sedaj proti jugu. Komunike vlade pravi, da bo pod osebnim vrhovnim poveljstvom Callesa poslala proti vstašem veliko vojsko, ki bo največja izza časov Obregonovih bojev proti Villi. Združene države, ki so prepovedale dobavo orožja vstašem, so prodale mehiški vladi ves svoj mate-rijal, ki ga ima vojno ministrstvo Združenih držav odveč. ' Jugosl. paviljon na dunajskem vetesejmu Posebno odlično zastopana Slovenija Dunaj, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Dunajski pomladanski velesejem, ki se otvori jutri, ima leto szanimivo atrakcijo, ki je že pri da-• našnjem ogledu dunajskih in inozemskih j časnikarjev zelo učinkovala. Jugoslovanska I prometna pisarna na Dunaju je postavila lasten paviljon, v katerem je razstavila pokrajinske lepote Jugoslavije. Ravnatelj pisarne j Katinič in trgovinski ataše v jugoslovanskem ! poslaništvu Simič se nista strašila nobenega truda, da sta na nazoren način z zelo bogato zbirko slik, deloma umetniških od priznanih slikarskih umetnikov, pokazala svetu lepote Jugoslavije. " Današnje otvoritve jugoslovanskega pa-Tiljona se je udeležil tudi dunajski poslanik Milan M i 1 o j e v i č. Na pozdravni nagovor Kat i niča, ki je naglašal važnost tujskega prometa, ne samo kot pridobitne panoge, temveč tudi kot kulturnega sredstva za zbliževanje med narodi, je odgovoril poslanec Rothermerove meje za Madjarsko katastrofalne Budimpešta, 9. marca. (TeL »Slov.«) V ženskem legitimističnem društvu sv. ogrske krone je imel poslanec grof Jožef Karolyi govor, v katerem je v imtenu legitimistov odklonil Rothermerove meje, češ da so za madjarske agrarce katastrofalne. Ce se pomisli, da bi Madjarska, če bi se ji pridružili obmejni kraji, v katerih kompaktno stanujejo madjarske manjšine, dobila samo dva milijona novih konsumentov, potem bi moral nastopiti bankerot madjarskega poljedelstva. Pšenica in koruza bi morala postati cenejša. Niti veliki niti majhni agrarci ne bi mogli plačevati davkov. Madjarska bi se zadušila v lastni masti, ali pa bi bila prisiljena, skleniti z Avstrijo in t Češkoslovaško carinsko unijo. Rothermercvih mej ni smatrati za idealne niti zemljepisno niti strategično niti promet-no-politično. Po mnenju grofa Karolyi-a bi bil edini ideal v tem, da bi se pod staro dinastijo zopet združile dežele, ki so gospodarsko navezane nase. Cehoslovaški tisk zadovoljen Praga, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaški listi komentirajo z zadovoljstvom, da je v manjšinski debati v Ženevi zmagalo stališče onih držav, ki so z mirovnimi pogodbami obvezane k varstvu manjšin. Ustanovitev pro-učevalne komisije pomenja kakor piše »Narodni Politika«, toliko, kot končni pogreb vseh poostritev manjšinskih pogodb. Nemška diplomacija si ima ta poraz, ki je odveč, sama pripisati. Pomorske sile velesil London, 9. marca. (Tel. »Slov.«) V modri knjigi, ki jo je izdala angleška admiraliteta, se navaja moč angleške mornarice in drugih vele-' sil s stanjem 1. februarja 1929. Po tej knjigi ima Anglija 16 velikih bojnih ladij, 52 križark, 140 rušilcev, 52 podmornic; Amerika 18 velikih bojnih ladij, 32 križark, 309 rušilcev, 122 podmornic; Japonska 6 velikih ladij, 34 križark, 101 rušilec, 69 podmornic; Francija 9 velikih ladij, 15 križark, 54 rušilcev, 52 podmornic; Italija 4 velike ladje, 14 križark, 65 rušilcev, 45 podmornic; Rusija 4 velike ladje, 4 križarke, 32 rušilcev, 15 podmornic; Nemčija 8 velikih ladij, 8 križark, 24 rušilcev in nobenih podmornic. Anglija in Japonska imata razen tega še po 4 bojne križarke. Anglija gradi 9 križark in jih namerava graditi še 3. Amerika gradi 8 križark in jih namerava graditi še 15, Francija pa gradi 4 in namerava graditi še 1. Japonska se utrjuje v Šantvngu Moskva, 7. marca. (Ameia.) Japonsko vojno ministrstvo je dovolilo dodatni kredit | v znesku 2 in pol milijona jenov za stroške šantunske okupacijske vojske za čas od 1. 3. do 1. junija. Znani kozaški ataman Setnjonov zbira dobrovoljce med ruskimi emigranti. Sc-rajonov je v službi japonskega generala Čaaga. Milojevič z govorom, v katerem je izrazil svoje veselje, da more po dveletni ondsotno-sti zopet zastopati svojo domovino na Dunaju. Pritrdil je mnenju, da je tujski promet v gospodarskem življenju držav velikega pomena, da more ustvarjati nove zveze in poglobiti prijateljstva. Posebno je prepričan, da bode tujski promet med Avstrijo in Jugoslavijo, ki je od dneva do dneva večji, nedvomno pomnožil gospodarske stike in ojačil prijateljske odnošaje. Poudariti je, da je v razstavi posebno močno zastopana Slovenija s slikami iz Ljubljane, Triglavskega gorovja, Bleda, Dobrne, Rogaške Slatine, Mojstrane in mnogo drugih krajev. Poslanik Milojevič je v razgovoru z dunajskimi in inozemskimi zastopniki listov naglašal važno vlogo Slovenije, ki jo igra in bo igrala s svojimi pokrajinskimi lepotami v tujskem prometu. Litva bo podpisala protokol Litvinova Kovno, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Litvanska vlada javlja, da bo oficielno pristopila k Li-tvinovovemu protokolu, ker je dosedaj čakala na ratifikacijo po signatarnih državah. Ker je Litvinovov protokol sedaj pravomočen, ni sedaj za Litvo nobene ovire za pristop. Protokol se bo najbrž podpisal tekom prihodnjega tedna v Kovnu. Cerkev pridobiva v Rusiji V več tovarnah v provinci se niso mogla vršiti volilna zborovanja, ker so bila sklicana v času, ko se je vršila služba božja. Na deželi volijo ljudje v cerkvene svete namenoma le ljudi, ki so od sovjetskih volitev izključeni. Tako nastaja že nasprotje med državnimi in cerkvenimi volivnimi telesi. Vse to jasno dokazuje, da postaja v Rusiji versko življenje vedno močnejše in da pridobiva cerkev na ugledu. Drobne vesti Pariz, 8. marca. (Tel. »Slov.«) Sodišče v Lyonu je včeraj odklonilo predlog italijanske vlade za izročitev bivšega italijanskega poslanca Imperatia, ki je pobegnil v Francijo. Obdolžen je, da je proti neki skupini fašistov nastopil z orožjem. Sodišče je presojalo stališče s čisto političnega stališča in to zahtevo odklonilo. Imperati, ki je po poklicu odvetnik, živi v Lyonu kot dekoracijski slikar. Pariz, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Poslanski klub radikalnih socialistov je po včerajšnjem dogodku v poslanski zbornici zopet sklenil, da bo začel z jačjo opozicijo proti kongrega-cijskemu zakonu in da bo zato vlagal številne dodatne predloge. Milan, 9. marca. (Tel. »Slov.«) V Turinu se vrši danes italijansko-francoska konferenca za zračni promet, na kateri hoče francoski minister za zrakoplovstvo Eynac skleniti z italijanskim državnim podsekretarjem Balbom itali-jansko-francoski dogovor o zračnih progah na ozemlju Sredozemskega morja. Oslo, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Na gradu Oskarhall, na katerem hoče bivati norveški prestolonaslednik Olaf po poroki s švedsko prinec-zinjo Marto, so našli z dinamitom napolnjen peklenski stroj. Vžigalna vrvica je že tlela. Najbrže jo je ugasnil veter. Sltof Proudhomme v Ljubljani Sinoči ob pol 6 je prispel na svojem potovanju preko Zagreba v Ljubljano Josip Henrik Proudhomane, škof v Prince Albert in Sa-scatoon v Kanadi. Na glavnem kolodvoru so ga sprejeli ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič, predsednik društva sv. Rafaela p. Kazimir Za-krajšek in izseljenški nadzornik Fink. Škof Proudhomme ima v svoji škofiji mnogo izseljencev iz naše države, ki jim posveča mnogo skrbi. Radi iega ga je spremlja! referent za kanadske izseljence pri izseljeniškem komisa-rijatu v Zagrebu dr. Barac. O polnoči je škof nadaljeval pot proti Dunaju. Za la čas jc bil gost ljubljanskega škofa. Ob kominterne Začetki komunistične internacionale segajo daleč nazaj v leta 1870, v čase francoske komune. Toda oficielno je bila komunistična internacionala ustanovljena šele pred desetimi leti in od tedaj se je tudi šele pričela sistematična propaganda komunističnih idej po vseh državah sveta. Značilno je, da je ta propaganda znatno ponehala v letu 1924., ki je tudi smrtno leto Lenina. Glavni vzrok tega ponehanja je bil v tem, da so morali celo sovjetski magnati spoznati, da je minula za Evropo doba prole-tarskih uporov. Tako ni preostalo voditeljem kominterne nič drugega, ko da so težišče svoje propagande preložili v kolonije. V sovjetski uniji sami pa so začeli mrzlično delo za notranjo konsolidacijo sovjetske države, da bi tako dobili trdno podlago za izvajanje svetovne revolucije. Tudi najbolj zagrizeni komunisti so uvideli, du nima nobenega smisla žrtvovati vse zaklade Rusije za propagando, ki ne prinaša nobenega uspeha. Izkušnja o kitajski revoluciji, ki je veljala komuniste težke denarje in ki ni dala niti najmanjšega uspeha, je še bolj omejila proračun kominterne. Propaganda kominterne je postala skoraj gospodarsko podjetje. Izdatki morajo biti z uspehi upravičeni. Sedaj, ko se je kapitalizem v Evropi močno utrdil in ko v Ameriki komunisti itak nimajo nobenih tal, so koncentrirali ljudje iz kominterne vse svoje delo na Indijo, arabske dežele, vzhodno Azijo in nekatere države Srednje Amerike. Tu se bore na dve fronti. V prvi vrsti proti zastopnikom imperializma — kar je najbolj priljubljena fraza sovjetskih teroristov — in potem tudi proti domači bur-žuaziji, kolikor ta v teh deželah sploh obstoji. V mnogih kolonijah, zlasti onih, kjer je civilizacija še na najnižji stopnji, govore komunisti le proti tuji nadvladi. Tu se komunističen evangelij poslužuje z vso vnemo nacionalističnih gesel. Zlasti delujejo na ta način komunisti v arabskih deželah, v osrednji Aziji, zapadni Kitajski in francoski severni Afriki. Značilno je tudi, da se obenem s spremembo taktike tudi vedno bolj slabšajo odnošaji komunistov s socialnimi demokrati. Nasprotje je danes sploh še nepremostljivo. Komunistični teoretiki razlagajo to takole: Ker so postali organizirani delavci v sta rih industrijskih deželah močnejši, so jim morali dovoliti kapitalisti nove koncesije. V nadomestilo za nje pa so začeli kapitalisti vedne bolj izmozgavati kolonialne narode. Socialni demokrati pa proti temu niso nastopili in so torej s tem delavski razred izdali, še Več. Pc , mnenju komunističnih osrečevalcev- narodov pomagajo celo socialni demokrati imperializmu in so tako padli v hrbet lastnemu industrijskemu proletariatu. Iz vsega tega pa sledi da je končna zmaga proletariata dosegljiva le s pomočjo kolonialnih narodov in doseči treba predvsem to, da ne bo dobil imperializem več dotoka iz kolonij. Desetletna bilanca kominterne je torej precej žalostna. Mesto svetovne revolucije so dosegli le spor s socialnimi demokrati in vse njih upanje so le še kolonialni narodi. Da pa je tudi to upanje ua zelo slabih nogah, dokazuje neuspeh vstaje v holandski Indiji, ko tudi čisto zatrta komunistična revolucija na Kitajskem. Primorske vesti Ogenj. Široku Francetu iz Kromfcerga pr Gorici je uničil požar stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. — V Trstu je zgorele v Lloydovem arzenalu 50 vagonov lesa, ki je bil last družbe same. Smrt. I. Kavčiču, vulgo Kavčetiovemu Iz Tabra pri Dornbergu, je utopil 6 letni sinček v studencu. Izpremenjena imena. Odbor za izpreminje-vanje imen na goriški prefekturi je objavil seznam 65 poitalijančenih priimkov. Krompirja ni. Po vsem Primorskem je veliko pomanjkanje krompirja. Ne samo, da je bil pridelek radi suše izredno pičel, temveč je krompir še ves pomrznil. Ker se bl:ža čas sajenja, je cena neverjetno poskočila. Trgovci na drobno prodajajo krompir kar po 120 lii k v kital. Ker je zadružništvo v popolnem -az* sulu, so kmetje povsem odvisni od trgovcev. Brezposelnost. Ladjedelnice v Tržiču, Tr-s>tu in Miljah so reducirale delo. Odpuščen je bil del uradništva in mnogo dclavcev. V Miljah, kjer je nekdaj delalo okoli 500 delavcev, je zaposlenih danes komaj 25. Uradne statistike prikazujejo Primorsko kot najbolj brezposelno deželo v Italiji. Delavstvo v ladjedelnicah je bilo še povečini slovenske narodnosti. Ker ni upanja na izboljšanje položaja v ladjedelnicah, ki tvorijo pretežni del primorske industrije, se delavci selijo v Ameriko. Bolezen v Istri. V Juršičih pri Vodnfanu je več kot pol vasi zbolelo na influenci. Bolezen se pripisuje tudi pomanjkanju krepke hrane. Ljudje se povečini zdravijo s kuhanim vinom in influenco kljubovalno prenašajo. Dunajska vremenska napoved. Na zapadu in jugu malo izpreuienib, na vzhodnem robu Alp bo temperatura nekoliko padla, verjetno pa je, da bo za enkral še ostalo južno. \ Xa / / aj/enouega Koledar Nedelja, 10. marca. 4. postna. Sredpostna. 40 mučencev. Makarij, Viktor. — Solnce izide ob 6.26 m zaide ob 5.56. Ponedeljek, 11. marca. Sofronij. Heraklij, Konstantin. — Lunina sprememba: Mlaj ob 9.37. Po Herschlu se napoveduje dež in sneg. Pot Slovencev v Prago Od 1. do 8. julija 1929 sc bo v Pragi vršil mednarodni orlovski tabor, katerega sc v večjem številu udeležijo tudi Slovenci. JOZ, ki bo ta izlet organizirala, je v to svrho že zbrala precejšnje število prijav iz vrst svojega članstva, prijavili so se za potovanje tudi drugi orlovski prijatelji. Sporočamo, da se je v zadnjem času za potovanje in bivanje v Pragi določil natančen program, za katerega pa seveda še ni rečeno, da se ne bo v kakšni točki za malenkost spremenil. Kdaj, kod in kako bomo šli? Iz Ljubljane se odpeljemo s posebnim vlakom v ponedeljek 1. jul. popoldne ob 4, iz Celja ob 18.20, iz Maribora ob 19.50. Carinski pregled na meji bo trajal približno eno uro. V Špilje pridemo ob 21.10, v Graz ob 11 ponoči. • Torek 2. jul.: Semering 1.20, Wien 3.20— 4.20, Breslava 6.10—7.10, Velehrad (ž, p. Uhar-sko Hradišče) 8.30. V cerkvi na Velehradu se bodo izletniki lahko mudili od 10.30 do 12 dopoldne. Od 12 do 2 se vrši obed, potem se vrnejo izletniki na postajo Uh. Hrad., od koder odpelje vlak ob 4 popoldan. S tem bo izvršenih prvih 24 ur potovanja. V Olomuc pridemo ob 16.40, gremo k mavzoleju, kamor ponesemo na grobove svojih rojakov domače prsti. Za obisk mavzoleja je določen čas od 17.40 do 18.30, za večerjo pa od 18.30 do 20.30. Sledi promenada in počitek. Sreda 3. jul.: Olomuc — pred 10 ogled mesta. Izletniki lahko napravijo tudi izlet na Svaty Kopeček, kjer bo ob 7 zjutraj služba božja. Služba božja bo zjutraj ob 7 tudi v stolnici v Olomucu. Qb 10 se odpeljemo dalje, ter pridemo v Češko Trebovo ob 12.30, v Usti nad Orlici ob 12.45, v Pardovice ob 13.40, v Kolin ob 14.30. Popoldne približno ob 4 pridemo v Prago, kjer bo potem malica. Bivanje v Pragi. Sreda, 3. jul.: od 5 do 8 popoldne nastanitev, ureditev prenočišč, na to pečitek (sodniki, dijaki, tekmovalci in vodstvo imajo od 1. do 4. julija vsak večer ob 19 sejo). Četrtek, 4. jul.: ob 7 zjutraj so na Stadionu mednarodne tekme v lahki atletiki, takisto ob 2 popoldne. Ta dan se izvrše tudi nekatere druge tekme, popoldan bo na Stadionu tudi skušnja za proste vaje (tudi za Jugoslovane). Petek, 5. jul.: ob 6 zjutraj zbirališče na Stadionu, ob 7 sv. maša, ob 8 obhod. Ob 3 popoldan na Stadionu javna telovadba — proste vaje Jugoslovanov — zvečer ob 8 akademija Jugoslovanov. Sobota, 6. jul.: cb 7 zjutraj tekme na Stadionu, ob 9 skušnje Orlic — popoldne ob 3 javna telovadba, kjer nastopijo tudi Jugoslovani. Nedelja, 7. jul.: ob 7 zjutraj sv. maša, ob 8 sprevod narodnih noš — popoldne ob 3 na Stadionu javna telovadba in koncerti. V sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo si bodo izletniki tudi ogledovali posamezne zanimivosti in lepote starodavne Prage. Ponedeljek, 8. jul.: izleti — zjt 0>.j od 7 do 12 v St. Boleslavo, popoldne od 2 do 6 eventuelno v Karlov Tyn. Zvečer odhod. Odhod domov. Iz Prage nas vlak odpelje ob 6 zvečer. V Budjevice pridemo ob 21.40, n* češko-av-strijsko mejo ob 23. Prihod v Linz v torek zjutraj ob 0.50, v Selztal o' 3.10, St. Michael ob 4.30, v Judenburg ob 5 zjutraj. V -—.enburgu obiščemo grobove jugoslovanskih vojakov in jim ponesemo bratske domače prsti. Iz Ju '•*n-burga se nato odpeljemo v tore.; zjutraj ob 8.10, pridemo v Freže ob 9.30, k Coapej sveti oij 11 dopoldne. Tu ostanemo do 2 popoldne, se odpeljemo potem dalje in pridemo v Celovec ob 5 popoldne, na jugoslovansko mejo ob 18.30, na Jesenice ob 19.10. V Ljubljano se posebni vlak pripelje v torek približno ob 10 zvečer. Pripravljalni odbor. Jubilej dveh zaslužnih učiteljic Tržič, 9. marca. Pretekli teden sta praznovali 25 letnico delovanja na tukajšnji osnovni šoli gdč. učiteljici Zofija G r u n d n e r in Ivanka Pater-n o s t e r. Njunega delovanja se s hvaležnostjo spominja posebno v teh dneh ves Tržič. Saj sta v teku svojega 25 letnega službovanja od-gojili celo generacijo. Vsi bivši učenci se ju spominjajo s spoštovanjem, ki ga kot izborni učiteljici in vzgojiteljici po pravici zaslužita. S svojo bogato in plemenito duševnostjo sta znali vplivati na mlade otroške duše, ki so ju ljubile. Marsikatera deklica je imela le to željo, postati taka učiteljica, kot sta naši dve gospodični. Njihovo delovanje je šlo vedno roko v roki s cerkvijo, in prav v tem oziru sta naši jubilantki prelep in blesteč vzgled pravega vzgojitelja. Ko se ju na tem mestu s hvaležnostjo spominjamo, želimo, da bi ostali še dolgo v Tržiču ter v isti mladostni svežosti vzgajali našo mladino do zlatega jubileja. Čudna smrt 87 letnega samotaria (Na hripi bolan skoro: zgorel, se ubil in utonil.) Žužemberk, marca. Imeli smo hudo zimo in mnogo Se hujših bolezni. Dne 24. febr. smo imeli kar 6 mrličev. Tako hripa že od 1918 ni divjala. Med drugim je bolezen čez noč pobrala znanega trafikanta Babčevega Anzeta ter krepkega f->nta 2(5 letnega čevljarskega mojstra Josipa Sušteršiča. Ta je bil izredno blag ln dober fant. — Kjer pa bolezen ni zmogla, je prišla še nesreča, da je bolezni pomagala. V Trebčivasi je živel samotarsko življenje vdovec Anton Štravs. Bil je že starček, a še silno krepak. Pri svojih 87. letih je še tako po koncu nesel vrečo v mlin, da bi mu jih človek komaj 50 prisodil. Večkrat so ljudje ugibali, koliko let bo dočakal, zlasti, ko ni bil nikdar bolan. Pa je tudi nanj prišla hripa, in ker sama ni zmogla tako krepke grče, so ji je pridružila še nesreča. Ko je starček proti večeru čutil, da ga stresa mraz, je šel v posteljo, ko si je bil dobro zakuril peč. Ker se tudi v postelji ni mogel segreti, je plevnioo nesel na peč ter si tam uredil gorko ležišče, kjer je kmalu zaspal. Toda od segrete peči se je pod njim vnela plevnica. Ko se je mož zbudil, je bil že zelo opečen na glavi in po nogah. Hitel je iz peči. Ker pa se je svetlikalo le od gorečo ptevnice in je bili soba polna dušečega dima, ni videl kam stopiti, Varčujte z Vašim denarjem namenjenim za gospodinjstvo! Vse stvari iz mehke svile, fine volne ali iz sicer občutljive tkanine zahtevajo najskrb. nego, če želite, da ostanejo dolgo lepe. Negujte vsled tega Vaše perilo samo z Luxom, katerega obilna in močna pena ga očisti popolnoma in varuje pri tem najobčutljivejše tkanine in najnežnejše barve. Iz kopeli Luxove pene postane vse zopet mehko, nežno in vonjajoče. Lux je edino res zanesljivo sredstvo za čiščenje vsega, kar doma cenite. Navadite se, uporabljati Lux za vse. Perite Vaše zavese in zastore z Luxom. padel je in pri padcu na vso moč udaril s čelom na rob klopi, tako, da je zadobii krvavečo riuio. Pa je imel vendar še toliko moči in zavesti, da je odprl sobna vrata in planil v vežo, hoteč odpreti tudi vežna vrata, da bi dobil zraka. Toda v veži je zadel na veliko kad, v kateri je hranil vodo, ker so bili vsi vodnjaki zamrznjeni, in se zvalil vanjo. Pomagal si je še toliko, da se je v kadi zravnal po koncu, a iz nje zlesti že ni več mogel. Klical je na pomoč, pa ga ni nihče čul iz zaprte hiše. K sreči je o polnoči prišlo domov nekaj fantov, ki so v sosedni vasi pomagali kuhati žganje. Videli so v slarčkovi hiši svetlobo. Ko so so približali, so začuti tudi klice na poni o. Ubili so okno, so splazili v hišo odprli hišna vratn, vrgli gorečo plev-nico v sneg in nesrečnega starčka rešili iz neprostovoljne kopeli. Vsega drgelajočega so zavili in prenesli k njegovim sorodnikom v sosedno vas, kjer je pa že drugi dau previden umrl. Ni čuda, saj jc skoraj zgorel, se ubil in še utonil po vrhu! Na kol se je nasadila Metlika, 7. marca. Dne 0. t. m. je rezala dekla N. Stariha v vinogradu J. Plesu v Železnikih na "»bekovici mli-'dice, da bo za vezanje trtja. Po nesreči pa ji je spodletelo, da je omahnila in padla ter se pri padcu nasadila ua kol, ki je bil pod bekovico v vinogradu. Pri tem se je silno poškodovala, ker ji je šei kol med nogami v trebuh. Zdravnik, ki so ga poklicali je takoj odredil prevoz v bolnico. Ali je kaj upanja o ozdravljenju jo zelo dvomljivo, ker si je ves drob pokvarila, ko je z vso ležo padla na ostrino kolca. Kar groza obide Človeka, ko sliši podobne stvari, kot so mučili Tatari. Opreznosti ni nikdar preveč. Droplia - pri nas redka ptica Letošnja zimn nam je nudila poleg silnega mraza tudi vse pdlno zanimivosti in izrednosti. Ena izmed teh izrednosti so ptice, ki so prišle k k nam od drugod radi pomanjkanja hrane ali mraza. Dne 20. febr. 1928 je ustrelil g. nad gozd ar Tone Jagodic v lovišču Gaju (zakup g. Ivana Gaj-ška iz Šmarij pri Jelšah) veliko dropljo (samca), največjo evropsko ptico, najbližjo sorodnico noja. Kakor čujemo, je bila ptica tekom letošnje zime ustreljena še ena droplja. Ker je droplja za naše kraje redkost, jc umestno, da spregovorimo par besedi o njej. Droplja (latinsko Oti.s tarda) je velika približno 1 meter (samica manj) in tehta 11 do 19 kg. Naš eksemplar pa je l«l silno sestradan iu jo tehtal le 7 kg. Ta zanimivu ptica, ki lahko tako hitro teče, da jo najurncišl pes s težavo ujame, a tudi lahko vztrajno loti, živi po ogrskih pustah v Ba-natu, po ruskih stepah, v vzhodnje-evropskih nižinah in v Aziji. V naših krajih je ni. V druge kraje naše države pač pride pozimi, tako v Dalmacijo, ko zapade v njeni domovini toliko snega, da ne moro najti hrane. Poleg tega eksemplara, ki smo gu zgoraj opisuli, je bil ustreljen 1. 1866. (torej pred 00 leti) pri Mengšu še eden, in sicer samica. Multatuli: Pravljica o japonskem kamnoseku Poslušaj me, mala Upi: Nekoč je živel mož, ki je sekal kamenje iz skal. Njegovo delo je bilo zelo naporno, mnogo se je trudil, vendar je slabo zaslužil in ni bil zadovoljen. Vzdihoval je, ker njegovo delo je bilo Zelo težko. In je vzkliknil: »Ah, da bi bil bogat in bi počival na bambusovemu ležišču, zastrtim z zaveso iz rdeče svile!« In prišel jc angel z nebes in rekel: »Zgodi se, kakor si rekel!« In bil je bogat. Počival je na bambusovem ležišču in zastor je bil iz rdeče svile. Nekoč pa je prišel mimo z jezdeci pred svojim vozom kralj dežele. Tudi za vozom so bili jezdeci in nad kraljevo glavo so držali služabniki zlati pajong. Ko je bogati mož to videl, mu je grenilo misel, da nc drže tudi nad njegovo glavo zlatega pajonga. In ni bil zadovoljen. Vzdihnil je in zaklical: »Želel bi biti kralj!« In prišel je angel z neba in dejal: Zgodi se ti, kakor si rekel!« In res je bil kralj. Pred njegovim vozom Je jezdilo veliko število jezdecev in tudi za njegovim vozom so bili jezdeci in nad njegovo glavo so držali služabniki zlat pajong. Solnce je sijalo z vročimi žarki in požgalo zemljo, tako da se je trava posušila. In kralj je tožil, da mu žge solncc obličje in da ima moč nad njim. In ni bil zadovoljen Pa je vzdihnil in zaklical: »Želel bi biti solnce!« In prišel je angel z neba in rekel: »Zgodi se ti, kakor si rekel!« In bil je solnce. Pošiljal je svoje žarke navzgor in navzdol, na desno in levo stran in vsepovsodi naokrog. In požgal je travo na zemlji in obličja knezov, ki so bili na zemlji. 'Pa se je postavil oblak med zemljo in njim in solnčni žarki so se odbijali nazaj. On se je pa razsrdil, da se oblak ustavlja njegovi moči in je tožil, da je oblak močnejši od njega. In zopet ni bil zadovoljen. Hotel je biti oblak, ki jc tako mogočen. Prišel je angel z neba ter rekel: »Zgodi se ti, kakor si rekel.« In postal je oblak ter se postavil med zemljo in solnce ter prestrega! solnčne žarke, tako da je trava ozelenela. In oblak jc deževal v velikih kapljah na zemljo, da so reke narasle in hudourniki so odplavili cele črede. In s povodnijo je opustošil polja. In padal je doli na skalo, ki se ni umaknila. Lil je v velikih curkih, toda skala se ni umaknila. Pa ga je jezilo, da se skala ni hotela umakniti in da je bila sila njegovih voda brez pomena. In ni bil zadovoljen. Zaklical je: »Tej skali je dana moč nad menoj. Želel bi, da bi bil ta skala.« In prišel je angel z neba, ki je rekel: »Z^odi se ti, k?.kor si rekel.« In postal jc skala in ni se ganil, ko jc sijalo solnce, niti kadar je deževalo. In pride mož s krampom, z ostrim dletom in težkim kladivom in je sekal kamenje iz skale. In skala je rekla: »Kako je to, da ima ta mož oblast nad menoj in seka kamenje iz mene?« In ni bil zadovoljen. Zaklical je: »šibkejši sem od tega človeka. Želel bi, da sem ta človek.« In prišel je angel z nebes, ki je rekel: »Zgodi se ti, kakor si želel,« Pa je postal kamnosek. In sekal je kamenje iz skal, s težkim delom in delal jc želo naporno za malo plačilo, ter je bil zadovoljen. »In ti, ljuba Upi, kaj bi si ti izbrala, čc bi te prišel tak angel iz neba vprašat, kaj si želiš?« »Resnično, gospod, prosila bi ga, da rac vzame s seboj v nebo.« Ta HCnl elegantni ko-silu-:, si lahko vsaj približno predstavi, kaj je beda in se mu vzbudi misel, da bi žrtvoval vse, samo da bi nasitil ubogo deco. Žalosten konec Clevelandski list ^Glasilo: poroča iz Piliš-burga Pa. 8. febr. V bližnji premogarski naselbini Bridgeville, Pa., sla zadnji čas živela zakonska Frank in Mary L e s j a k. Fr nk je bil star 45 let in doma od svetega Križa, njegova žena je bila pa stara 40 let. rojena Kovač v Šent Jaužu ua Dolenjskem. Vsled stavke iu nestalnega dela sta se večkrat selila iz enega kraja v drugega. Mož. je bil sprva zaposlen v premogorovu, zadnji čas se je jxi oprijel kuhanja opojne pijače, vsled česar je prišel večkrat s postno v navzkrižje. Tudi sta se oba rada domu prepirala. Cerkev in vera jima ni bila mar Dne 3. februarja je odšla Lesjakova žena v bolnišnico k operaciji. Ker inož ni prišel pravočasno po njo, je dne 6. februarja popoldne skočila ii četrtega nadstropja bolnišnice hi se na mestu ubila. Dva dui kasneje, dne 8. februarja se je pa njen mož na svojem domu obesil. Pokopana sla bila dne 10. februarja na protestnntovskem po- 1 • t »•> 1 IIXl) « '"j"1 • luvm OTROKOV ORGANIZEM niegarazvot tn prehrana se na'boli posoešuleK a*o mleku pri zajtrku in južini pridodamo 2 do 3 kavine žlice OVOMALTINE. Osebne vesli SPREMEMBE V ŽELEZNIŠKI SLUŽBI Premeščeni so: uradnik II. kat. 4. skup. Piano Josip, prometni uradnik, Celje k prom. oddelku G. 1) Belgrad; uradnik U. kat. 5. Skup. Sturm Otmar, admin. uradnik, kur. Ljubljana II gor. kol. in uradnik 111. kat. 4. skup. Krebelj Cvetko, prom. uradnik. Murska Sobota v osrednje skladišče materijala v Subotieo; uradnik III. kat 3. skup. Mar-tiiiEiE Franc, prom. uradnik, Sava v glavno skladišče nr..'i rijala Balajnica; poduradnik I. kat. 1. skup. '■Vbjan Andrej, admin. poduradnik, Ljubljana gor. kol. k kontroli dohodkov G. D. eksp. Zagreb; poduradnika II. kat. t. skup. Tičar Ivan, kretnik, Zagorje v Litijo; Habec Alojzij, post. paznik, Bistrica-Boli. jezero v Trbovlje Napredovali so: Za uradnika lil. kat. 3. skup. 1'ogelšek Ivan. sprev. vlakov., Maribor gl. kol.; Mrak Josip, strojevodja, kur. Ljubljana 1 gl. kol.; ■a uradnike lil. kat. 4. skup. Korašia Karel, strojevodja, kur. Ljubljana 1 gl. kol., Dolenc Drago, strojevodja, kur. Ljubljana I gl. kol.; Pirkovič Ivan. strojevodja, kur. Ljubljana I gl. kol.; Rihtaršič Frane, strojevodia, kur. Maribor; Sever Matevž, strojevodja, kur. Ljubljana l gl. kol ; Kranjec Josip, strojevodja, kur. Maribor; Mede Leopold, strojevodja, kur. Ljubljana 1 gl. kol.; Frcitag Ivan. strojevodja, kur. Maribor; dosedaj vsi poduradmki 1 kategorije. Stalnost sta pridobila: Uradnik II. kat. 5. skup. ščeglovski Vasilij, admin uradnik, kurilnica Maribor in uradnik 111. kat. 4. skup. Cerne Ciril, komerc. uradnik Cakovec. Upokojeni so: Poduradniki 1. kat. 1. skup. Duh Ivan. sprev. vi.. Maribor gl. kol.; Gorjanc Ivan, (strojnik, kur. Ljubljana I gl. kol.; poduradniki II. kat. 1. skup. Ozebek Ivan, sprevodnik, Ljubljana gl. kol.; Velenšeli Josip, sklad, sluga, Celje; Martin Mastnak, sklad, sluga, Maribor gl. kol.; Tereok Anton, premikač, Zidani most; Prlbošek Franc, sprevodnik, Ljubljana, gl. kol.; Kresnik Ivan, kretnik, Zidani mest; Rupar Ivan, blok. sluga, Ljubljena gl. kol.; Bombač Ivan, prog. čuvaj, Rakek; Ankon Ivan, kretnik, Sava; Furlan Iv., blok. sluga, Brezovica; Filipšek Josip, sklad, sluga, Celje; Ra-bič Franc, krelnik, Dovje-Mojslrana; Lauch Alojzij, kretnik, Dovje-Mojstrana; Košutnik Andrej, kretnik, Prevalie: Jantschcr Anton, kretnik, Središče; llor kret...... - --o-----— i,-] sko; Crnej Štefan, post. paznik, Maribor gl. kol.; Prater Henrik, blok. sluga. Maribor gl. kol.; Simon Divjak, prog. čuvaj, p. s. Maribor gl. pr., Arnecel Ivan, čuvaj, p. s. Maribor kor. pr.; Jakob Schauer, prog. čuvaj, p. s. Maribor kor. pr.; Essich Jakob, prog. čuvaj, p. s. Ptuj; Baiaga Ivan, prog. čuvaj i>. s. Zidani most; Končar Ivan, prog. čuvaj, p. s. Ljubljana gl. pr.; Jelnikar Franc, prog. čuva.i, p s. Ljubljana gl. pr.; Klemene .lakob, prog. čuvaj, p. s. Ljubljana gl. pr.; Prelec Franc, prog. čuvaj, p. s. Ljubljana gl. pr.; Gorše Ivan, prog. čuvaj, p. s. Ljubljana gl. pr.; Verbec Franc-, prog. čuvaj, ... s. Ljubljana gl. pr.; Brandnegger Ciprijan, prog. čuvaj, p. s. Ljubljana gor. kol.; Podobnik Ivan, prog. čuvaj, p s. Jesenice; Pirnat Jakob, prog. čuvaj, p. s. Novo mesto; Leskovar Štefan, prog. čuvaj, p s Maribor gl. pr.; M ožina Ignacij, stroj, kurjač, kur. Ljubljana 1 gl. pol.; Bernik Josip, stroj, kurjač, kur. Ljubljana 11 gor. kol.; Voje Ignacij, stro-kovnik, kur. Ljubljana II gor. kol ; Kern Alojzij, stroj, kurjač, kur. Ljubljana II gor. kol.; služitelj i. skup. Bučar Franc, svetilničar, Ljubljana gl. kol. •k Odlikovanje. Z redom Belega orla petega razreda jc odlikovan podpolkovnik Josip S t r e k e j j. k Razrešen službe. S kraljevim ukazom je razrešen službe rezervni podporočnik Janko Segula. lik, Prevalje; Jantschcr Anton, kretnik. Središče; Horvat Martin, kretnik, Središče; Šuntner Edvard, kretnik. 1'raeersko; Plochl Ivan, premikač, Prager- Os tale ves ti k Razpisana služba. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje službeno inesto in-ženerja pri oblastnem hidrotehničnem oddelku v Ljubljani. Prosilci se opozarjajo na tozadevni razpis, ki je objavljen v uradnem listu. k Usposobljenoslne izkušnje za osnovne šole se prično na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani dne 26. aprila 1929 ob 8. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposoblje-nostni preizkušnji se naj predlože po običajni uradni poti pravočasno pristojnemu srezkemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do 20. aprila v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil. Posebna vabila k izpitu se ne bo bodo pošiljala. — Ravnateljstvo izpraševalne komisije. k Narodne pesmi v radiu. Nocojšnji koncert oldela iz Radovljice se prenaša po radiu že ob pol 8 zvečer. k Btiridesetletnica društva »Pravnika '. V proslavo štiridesetletiiice svojega obstoja in delovanja priredi društvo Pravnike slavnostno zborovanje, ki se bo vršilo v soboto, dne 23. marca t. 1., ob IS pop. v posveloval-rtici mestnega magistrata v Ljubljani. Spored: 1, Nagovor predsednika, 2. slavnostni govor odvetnik dr. Fran Novak, 3. Izročitev diplom častnim članom. Po zborovanju ob 20 zvečer svečan banket v restavraciji »Zvezda:, na katerega so vabljeni vsi člani. Društveniki, ki nameravajo udeležiti se banketa, naj javijo to najkesneje do 16. marca in obenem vpo-ljejo znesek 80 Din. Kdor vabila pomotoma ne bi prejel, naj reklamira pri tajniku. * Vsi direktni sprejemi bolnikov v za-votte zn. duševno bolne so sistirani radi skrajnega prenapolnjenja psihiatričnega oddelka, lilaznice, kot tudi blaznic-hiralnic. Za poz-n e j ši v.sprejeni je treba nasloviti prošnjo na ravnateljstvo splošne, javne bolnice, kateri mora biti priloženo zdravniško vsprejenino izpričevalo, v katerem je poleg ostalih dat navesti dejstva, iz katerih utemeljeno sledi, da jo bolnik nevaren ali sebi ali svoji okolici. Ce so dani pogoji za sprejem, ravnateljstvo zapored, kakor se izprazni kak prostor, pismeno obvesti prosilca o sprejemu. Stoprav t e d a j je moči dovesti bolnika v zavod. Bolnike dovajali brez opisanega odobren ja na psihiatrični oddelek splošne, javne bol-.;•;<■(> je povsem odveč, ker ne bodo sprejeti pod nobenim pogojem, kratko-malo z alo ne, ker ni zanje razpoložljivega prostora. — V Ljubljani, dne 8. marca 1929. Ravnateljstvo splošne bolnic« v Ljubljani. k Vreme. V Ljubljani jc bilo včeraj ob H 767.3 nun zračnegu tlaka. Toplota je bila največ plus 6 stopinj, najninnj pa plus 1. Vctrovnost je bila mirna, nebo oblačno. Višina snežne plasti je včeraj znašala 2.2 cm. — V Mariboru jo kazal barometer 762.7 niui, toplomer največ plus 7, najmanj —2. Brilo jc burja, nebo ie bilo ob-lučno. Snežna plast znaša 28 cm. — V Zagrebu je barometer kazal 764.6 nun, toplomer največ plus 6, najmanj plus 1; burja, oblačno. — V Belgradu je barometer kazal 762.4 nun, toj)lo-inor največ \ iiojnuinje nič, mirno in_ oblačno. ^r Organizacija pomožnih bolniških zdravnikov za Slovenijo je nu svojem rednem občnem zboru I. marcu izvolila nov odbor, ki je takole si stavljen: Predsednik dr. Oton Bnjcc; podpredsednik' dr. Franc Podkoritnik; tajnik dr. Angel Kralj; blagujiiik dr. Viktor Kocijančič; odborniku dr. Ivo ll&kul iič-Zclov in dr. Stanko Žvo-kelj; revizorja ilr. viadko Dolenc in dr. Slavko G rum. ★ Nekaj številk iz ljubljansko splošne bolnico. V preteklem lelu je bilo v ljubljanski splošni bolnici sprejetih v oskrbo in zdravljenje 17.967 bolnikov in sicer 10.059 moških in 7908 žensk. Na otroškem oddelku se je zdravilo tekem leta -162 dečkov in -155 deklic. Od vseh bolnikov je bilo ozdravljenih 6186, odpuščenih v izboljšanem stanju 8231, ne-ozdra vi jenih je bilo 887, umrlo jih 578. Vse leto sta bila najbolj zasedena oddelka za notranje bolezni in kirurgični, V letošnji hudi zimi je jako narastlo število bolnikov lia der-matološkem oddelku, kjer so zdravili ozeb-ljence. Bolnica ima na razpolago vsega 796 postelj. k V blaznosti zadavila otroku in ga vrgla psom. Žena delavca Andreja Stevunoviču i/. Končnice pri Mhidcnovcu je v hipni blaznosti zadavili! svojega deset dni starega otroka in vrgla truplo psom. Noto je pograbila težak kamen in si hotela razbiti glavo, vendar so sosedje še pravočasno preprečili njeno samomorilno nakano. Otrokovo truplo so rešili, nesrečno mater po odpeljali v bla/nico. k Namesto volka ubil svata. V vasi Mor-tinei pri Srcmski Mitrovici so vaščani te dni obhajali veselo svatbo mlade neveste Mure Dur-sanovič. Sredi riojveselejšcga razpoloženja pa so otroci okrog polnoči pričeli zunaj kričati: Volk! Volk!« Svetje so stekli oboroženi veni tla bi ubili volka. V temi je svat Jovan Savič i' puške ustrelil v neko senco. Namesto volka pa je ubil Petra Dursunoviču, nevestinega bru-ta. Veselje na svatbi se je spremenilo v žalost. k Najden napis hrvatskega kralja. Hrvatsko star i nos lovsko društvo v Kninu ie pred dnevi odkrilo v Sopotu pri Kninu ostanke stare cerkve, med katerimi jc našlo precej poškodovan napis, ki govori o knezu Brunimiru. Ko so msšli šc manjkajoče odlomke, so napis izpopolnili. Napis sc glasi: »Broiiiniir, slavni knez in vodja Hrvatov, je sezidal ta hram,« k V zahvali za pokojno gospo Ano Vršnuk j ■ po neljubi pomoti bilo natisnjeno napačno ime gospoda župnika rečiškego. Pravilno se mora glasiti g. rečiškenui župniku Požurju. k V šmartnein ob Paki sc bo vršjl običa jni letni živ inski in krniiiurski sejem dne 22. lnnrca, to jc nu cvetni petek. Zveze z vlaki na vse stru-'.; ni zelo ugodne! k NAGELNI. — Novo moderno Dečvins b Ing o sc ie tiska v Jugočeški. Ista razpošlje čredi m c se ca vzorcc g g. trgovcem, lircz dvoma pa bode za s'arogorenjsko Deivo in za narodno ,ioso lanski starinski vzorec pravilnejši in nedvomno bode postal isti s lasom iskana redkost, ker bode tovarna prenehala s tiskom istega. k OPOZARJAMO NA RAZPRODAJO klobukov — radi opustitve trgovine — pod lastno ceno. Izrabite ugodno priliko. — Blaž Jcsenku, Ljubljana., Stari trg 11. k ODHOD V GLEDALIŠČE je kaj lahak, ako niste izmučeni. — Pazite torej, da za pranje perila vzamete ■ SCHIOHT-ov »RADI0N«. k SADJARJI! Sedaj je čas, da maiete in škropite Vaše drevje z »A r b o r in o m*. -Arborin je pristen le, če ima varstveno znamko tvrdke >Chemolechnan, Ljubljana, Mestni trg štev. 10. k KLUB LJUTELJEV PTIČ AR JE V V LJUBLJANI namerava prirediti v aprilu 1929 pomladansko vzrejno tekmo pličarjev v Ljub- ljani in v Mariboru, ako se priglasi zadostno število psov. — Pogoji za pripustitev so razvidni iz knjižice »Določila o tekmah pličarjev ki se dobiva za Din 10.— pri g. A. Scliusler-ju trgovcu v Ljubljani, Mestni trg. — Lastniki pličarjev se nujno vabijo, da prijavijo klubu i pse, ki imajo pravico do tekmovanja, vsaj do 20. marca 1929. Podrobnosti glede . kraja in časa tekem se objavijo pozneje. k LEGITIMACIJE za znižano vožnjo ter vozovnice za velesejem na Dunaju in v Pragi se dobe pri »Putniku« Tourist Office, Ljub-Ijana, Dunajska cesta 1, palača Kreditne banke. k SKICN1, PAVZNI in svetlopisni papir priporoča M. TIČAR, Ljubljana. ★ OPOZARJAMO na oglas Spodnješlajer-ake Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega Usla. k PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljub-Ijuna, IVolfova 12, prosi vljudno milodurov. k SMOLO ZA CEPLJENJE v prvovrstni kvaliteti izdeluje »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg št. 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skabern.e)' k Pri zastrapljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josef ^-grenčicc zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s ■ svincem »F r a n z - J o s e 1« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana Nočna služba lekarn. Dnevno in nočno službo imata: 1. Ramor-jeva lekarna na Miklošičevi c.; 2. Trnkoczy-jevu lekarna na Mestnem trgu. — V noči na 12. marca: 1. Bohinčeva lekarna na Rimski cesti; 2. Leuslekova na Rcsljevi cesti. Zvezda in drugo Mnogo se jih je že oglasilo; zalo dovolite Se meni dve besedi? še nikoli se ni delalo nikjer, zlasli pa na Slovenskem ničesar, s čemur bi bil? vsi zadovoljni. Vzrok leži v tisti konservativnosti, ki je večini ljudi prirojejia. Toda tudi konservativnost mora imeti svoje meje, če noceiiib,' da postane škodljiva za napredek. Bodočnost Ljubljane prav gotovo leži predvsem v njeni važnosti za tujski jjromet in v njej kol mestu raznih kulturnih institucij Jugoslovanski Heidelberg, Monakovo itd. naj bi bila Ljubljana. Ce hočemo doseči to, teraj je Ireba posvečati njeni zunanjosti čim največ jKizornosti in tu ne smejo odločevati razni konservativci. Na zunanjosti Ljubljane so razni tuji arhitekti, ki niso z njo zrastli, že preveč grešili. Zato je skrajni čas, da pridejo prav vsa regulacijska dela v roko enega samega človeka, ki ima potrebno kvalifikacijo iu potreben čul zanjo. Samo tako bo mogoče rešiti vse, kar je rešitve vrednega, odstranili, kar ne spada vanjo in tudi j opraviti, kar bi se dalo izboljšali. Smešimo pa se in sramotilno pred vsem kulturnim svetom, če dovoljujemo, da nekateri konservativci neprestano in ob vsaki priliki mečejo polena pod noge ljudem, ki jih votli pri regulacijskih načrtih najiskrenejši iceijlizem in ljubezen do mesta. Kaj mislite,, da bodo že po sto let stari kostanji Zvezde stali do konca življenjskih dni Ljubljane ali pa da bodo potem lepši, ko bodo štrlele v zrak le še suhe, rogo-, yile. Nič bi nc dejal, če bi hotel kdo odpraviti park v sedanji Zvezdi trt ga morda celo zazidati, toda več kot smešno je, če se kdo upira izboljšanju in polepšanju sedmje Zvezde. Pojdite, pojdite s svojo senco, ki bi je morda za kratko dobo res ne bilo več toliko, kajti kdor ima sedaj čas posedati v senci zvezdinih kostanjev, ima tudi čas, da se potrudi še za 100 korakov naprej do Tivolija, kjer jo bo dobil dovolj. Skratka: odločno in vedno je treba nastopiti proti konservativcem, ki skušajo j>o Ljubljani eksperimentirati. Metali polena pod noge ljudem, ki hočejo Ljubljani le dobro, je pa — kulturni škandal. Tudi star Ljubljančan. * O f Franjo Mercina. Včeraj ponoči je preminul ljubljanski trgovec g. Franjo Mercina, družabnik tvrdke Mercina in drug. Pokojni je bil v svoji stroki prvovrsten strokovnjak in izredno sposoben trgovec. Bil jc tudi odličen organizator in mož velikih izkušenj. Predvsem pa je užival pokojnik povsod največji ugled vsled svojega plemenitega značaja in dobrega srca. Cel mož, zanesljiv delavec, neomahljiv Slovencc in mož prepričanja je bil pokojni Mercina in bo kot tak ostal v spominu vseh, ki so ga poznali. Čast njegovemu spominu I — Pogreb pokojnega Fr. Mer-cine bo v ponedeljek ob dveh popoldne iz Zar-nikove ulice 19 k D. M. v Polju. Q XXI. prosvetni večer nas jo seznanil z osebnostjo enega največjih sodobnih duhov, belgijskega kardiuala Merciera, katerega ogromni moralni vpliv nu ves evropski duhovni svet Slovenci vse premalo poznamo in cenimo Profesor Jakob Šolar je s širokim obzorjem in globokim poznavanjem prikazal njegovo osebnost Pristne francoske pastilje VALDA zdravijo in uspešno jiobijajo vse bolezni dihal. Prodajato vse lekarno iu drogerlje. ter vsestransko in izčrpno orisal njegovo življenje in delo. Mercier je bil kot znanstvenik, človek in dušni pustir izredno velik pojav, ki pripada vsemu kulturnemu človeštvu. Zal, da • se tega predavanja ui udeležilo več naše inteligence. /.lasti pa mludine, ki stno jo prav posebno pogrešali. 0 Mohorjani oglasite se! Samo še ne Kaj dni in nabiranje udov za Mohorjevo družbo bo za letos zaključeno. Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva c. 5 kot poverjenica Družbe vpisuje nove ude izjemno še do 15. marca t. 1., vsak dan dopoldne ln popoldne. Vpišite se, kdor tega doslej še ni storil! Književni dar, ki ga bodo letos udje prejeli, je tako lep in udnina tako majhna, da res greši, kdor se more v Družbo vpisati, pa tega ne stori. Udje bodo prejeli letos sledeče knjige: Koledar za 1930, Slov. večemice 82. zv. s povestjo Iv. Zorca: Kmetija ob Temenici, Zgodovina slov. naroda 8. zv., Grče, povest sp. SI, Savinšek in Življenje svetnikov 6. zv.; zn doplačilo pa še: Ušeničnik, Knjiga o življenju, Jehart, Iz Kaire v Bagdad II. del, Dr. Jan. E. Krek, Izbrani spisi II. zv. 2 snopič, V. llilia, Palček, knjiga za otroke in Molitvenik. — Za majhno doplačilo se dobi večina knjig vezanih. — Navadna udntna pa znaša 20 Din. ' O Mnrijonetno gledališče v Akademskem domu vprizori kot običajno tudi danes ob 4 popoldne izvirno igro »Janko in Metka«. Gošper-eek vabi k udeležbi! — Kršč. žensko društvo. © Dva propnla človeka. Scjmarica Cecilija Črne i/. Spodnjega Kašlju jc bila no sejmu v Sodražiei. Vsega blaga ui prodala in se je z njim vrnila v Ljubljano. Zvečer je čakala na kolodvoru na vlak, v čakalnici pa je zadremala Ko se je prebudila, je s strahom pogrešila svoje blago, vredno 1100 Din, ki je bilo spravljeno v košari. Potožila je svoje gorje stražniku in osumila tatvine dva moška, ki sta stikalu poprej v čakalnici. Stražnik je pričel takoj no-/vedovati za tatovoma. V ogrevalni« je zvedel, da so pred uro enega zapodili, ker je bil pijan. Po dolgem iskanju jc stražnik nušel oba tatova v kavarni Central, kjer sta že pila zu ukradeno blago. Oba sta bila aretirana, blago pa je policija vrnila okradeni sejinarici. Moža sta bivši strojnik Josip B. iu bivši finančni stražnik Franc L. Oba sta bila že v dobri družabni poziciji iu imata ugledno sorodstvo. Pijača ju ie spravilu najprej ob službo, nato pu pritiralu celo do kraje in v zapor. 0 Po premog na gluvni kolodvor sta se odpravila materi dveh prezeblijočih družin v barakah na Ižanski cesti. Nabrali sta vshka po 8 kg drobnih kepic iu ko sta se ImVcli vrniti na dom, ju.,je zasačil stražnik in jimu premog odvžel.'0'be' sta nabrali skiipaj le 1-6 kg"jyftiiU6-gu, zaradi te malenkosti pa se bosta morali zagovarjati celo pred sodiščem. © Tatica ua trgu. Dne 28. februarja je na Vodnikovem trgu proda jalu poljske pridelke' Antonija Petcrea iz Sostregu pri Dobrunjah. Ko je že svoje blago prodala, jc naenkrut opazila, do jc izginil njen prt, s katerim je imela pokrito košaro. Hkrati pa je zmanjkalo tudi njene sosede, ki je prodajala poleg nje in ki je Pctcrčevu ni po/.nula. Peterčeva jc na svoj prt že pozabila, toda včeraj jo na trgu zapazila neznanko. Skrivaj je Peterčeva stopila do moža-postave in ga privedla na lice mesta. Osumljenko je v presenečenju takoj priznalo svoj greh. Da bi pu oblast o lije.j ne mislila kuj slabega, jc dejala, du se je zmotila. Peterčeva jc dobila svoj prt nazaj, tatinska prodajalka j>a bo imela opravka s sodiščem, kar ji pa ni šlo v glavo, češ: »Saj sem ,ji prt vrnila!« O Pravljice sc bodo pripovedovale danes ob 4 |)opoldne v Akademskem domu. — Kršč. žensko društvo. O Rešilni voz. Pri čiščen ju oken se je včeraj ponesrečila Pavlu Crabner, služkinja pri g. R. Juvunu v Kocenovi ulici 5. Padlo je z okna nu tla in dobilo težke notranje poškodbe. Pre-peljuli so jo z rešilnim vozom v bolnišnico. — V bolnišnico so prepeljali brezposelnega Jerneja Kunčičo z Gorij na Gorenjskem. Pri padcu si je zlomil desno nogo. 99 POD SKALCO" Gospodska ulica 19 - Križevnišha ulica i K Na koncu ulice Gosposke, na oglu uličice ozke ju imeniten vinski hram, iiitičc nv hodi zdaj drugam. Gostilni pravi se . l'od skalo*. Ime sr; srečno ni izbralo, ker tam nobene skale ni. Ko prideš o vezo, se ti zdi, da bolje .»Vri drvarnicix gostilni tej bi se dejalo. Ko vstopiš, pa je vse drugače: nevšečen res da je portal, a preprijazen je lokal! Najprej ti Agata priskače, okrogla in rdeča vsa in neprijazno te pobara: ■ Gospod, cn ferkeljček, nemara, poiirek jezik li razmaja: kakor na krilih pliiica; po stasu res da ni velika, a ima velik dar jezika. Nasmehne se, s očmi zabliska: »'Želite morda kaj prigrizka? Imamo nira in klobase, na gnjal prav dobro pili da se. [jaliko dobite tudi ribce in tu pa tam imamo tripce.« Prijaznost li srce otaja, poiirek jezik li razmaja: iOdkod pa so la Vaša vina?« .-»»Iz kriianslcega samostana so naša vina pripeljana in Ormoi jp njih domovina Prijaznost ti srce otaja, bnrgundcu ali moslcrja? Imamo tndi karmenel in rizling smo dobili spet — prinesem kaj? prosim pokorno, rse kar imamo, jo itborno.< Za njo pa pri h iti gospa, ■sm Kdo pa semkaj kaj zahaja?« ■0, semkaj hodi vse od kraja! Največ pa boljši so ljudje, ki «» gostilne te drle. Prav pisana je naša družba: uradnik/, ravnatelji, profesorji, pisatelji, ne loči jih ne čin ne služba; sodniki so in advokati, to naše vince vse pobrali. Sicer pa ljub nam je, kdor pride, nihče mrmrajo ne odide •4TC Prijaznost ti srce otaja, poiirek jezik li razmaja. Zalo pa pravim, dragi moj, te krčme sc nikar ne boji Če hočeš pili dobro vino — ■Pod skalo« ga dobiš edino. In glavno je, kar ni vseeno, postreže n tamkaj s i pošteno. Zatorej v krvniki *I'od skalo« liog iivi krčmurico malo! Ilog livi tudi Agato in Anio Pclelintevdl Na koncu ulice Gosposke, na oglu uličice ozke je imeniten vinski liram, nihče nc hodi zd'ij drugam! Ikes. MM Maribor MESTNA SOCIALNO-SKRBSTVENA POLITIKA I. Naš urednik- se je oglasil pri vodji mestnega socialno-političnega urada g. B r a n d t n e r j u ter ga prosil za nekaj podatkov glede sedanjega stanja mestnega socialnega skrbstva v Mariboru. Iz ra& govora povzamemo naslednje misli: Radi večjih potreb je letošnji proračun mestnega socialnega skrbstva za pol milijona višji od lanskega in znaša 1,905.898 Din (lani 1,521.021 Din). Mestnih u b ož c e v jc trenutno 420 in sicer je oskrbovanih 90 v mestni oskrbnišnici (ubož-nici) in 40 v raznih hiralnicah. V teku je akcija, da se zgradi v Mariboru nova, sedanjim razmeram odgovarjajoča oskrbnišnica; v kateri bo prostora za najmanj 250 oseb V tem slučaju bodo odpadli visoki hiralniški stroški, ki znašajo sedaj letno 240.000 Din in bo mogoče nuditi ubožcem oskrbo v lastnem zavodu, ki bo mnogo cenejši. V kolikor no uživajo oskrbe v zavodih prejemajo mestni ubožci redne mesečne podpore po 50, 80, 100. 130 Din, in v izrednih slučajih tudi S00 Din Na rednih uhožnih podporah se i/.nlača letno 300.000 Din Samo na zadnji soji ubožnegn sveta se je dovolila nova podpora 51 osebam m znaša tozadevni finančni efekt 44.000 Din letno. Mestni ubožci so razen tega delef.ni brezplačnega zdravljenja, najpotrebnejši med njimi pa dobivajo tudi hrano v mestni ljudski kuhinji in pfejemajn prispevke za kurivo. .Baš nu omenjeni seii .uhož-liesa sveta jc bilo sklenjeno, dn dobi vsak mestni ubožec poleg prispevka za kurivo, ki ga je prej.'! žc v jeseni. Se 50 kg preiiioga ln to z ozirom na iz redno težko letošnjo zimo. Mestna občina mariborska ima urejeno tudi podpiranje b r e z p o s e 1 n i h. Lani ie bil peložaj z ozirom na ugodno gradbeno sezono precej ugo- den. Kljub temu se je izplačalo na brezposelnih podporah 54.402 Din. Tekom januarja in februarji tekočega leta pa se je nakazalo v ta namen 14.738 Din. Poudarjati je treba, da pridejo pri podpiranju brezposelnih, ki ga vrSi mestna občina, v poštev le oni delavci, ki so ali v Maribor pristojni ali pa so bili v zadnjih dveh letih vsaj eno leto zaposleni, v območju mestne občine. Ubožnim osebam ali brezposelnim, ki niso pristojni v Maribor oziroma niso upravičeni prejemati podpor od mestne občine, se v nujnih slučajih nakazujejo podpore na račun njihovih domovinskih občin. Vendar pa je njihovo trajno podpiranje brez pristanka pristojne domovinske občine nemogoče, pač pa gre v takih slučajih, ki jih je bilo letošnjo zimo zelo mnogo, za manjše enkratne podpore. Toda pri izterjavanju takih podpor se pojavljajo velike težkoče posebno pri onih občinah, ki se nahajajo izven Slovenije. v □ Verske konference za gospode otvori prihodnji ponedeljek, 11. marca, v bogoslovniški cerkvi sv. Alojzija (Glavvni trg 7) priljubljeni cerkveni govornik, urednik p. Ivan Zor 6 D. I. iz Ljubljane. Predavanja se vrše skozi cel teden vsakokrat ob 20. url Na vabilih, ki so bila te dni razposlana, beremo, da imajo dostop k navedenim konferencem izključno le gospodje. Naj blagovolijo častite dame to opombo prijazno upoštevati. Kolikokrat je zahrepenelo katoliško izobraženstvo sredi rncionalističnih in marksističnih struj, po odrešilni besedi, ki bi mu segla v dno duše ter ga osvobodila more notranje razcepljenosti, dvomov iu nezadovoljnosti I Povabljeno je vse moško izobraženstvo! □ Danes popoldne ob 15. uri se vrši v Narodnem gledališču uprizoritev krasne H. G h 6 -ono ve igre o Sultanovi hčerki in dobrem vrtnarju. Pred uprizoritvijo govori uvodno besedo dr. Fran S u šn i k. Cene znižane dramske. □ Ob vpriioritvi Ghčonove drame v Mariboru. Slikar Maurice Denis, konvertit, ki je govoril ob prvi vprizoritvi Ghčonove drame: »Sultanova hčerka in dobri vrtnar« uvodno besedo, je med drugim povedal tudi naslednjo misel: »Ne vem, zakaj tako velik umetnik, kakor je Ghčon, ne zagrabi za poljubno dramatsko snov in ne poskuša prodreti v vsa naša gledališča? Zakaj se tako trdovratno drži religioznih motivov? Verujem, da pride čas, ko bo Ghčon svoje delovanje razširil.« Ta čas še ni prišel. Ghčon Se vedno oblikuje samo največje globine človeške duše, versko doživetje. S tem hoče povdariti primat božjega, prvenstvo duha, ki se ga v največje lepote ravno v navezanosti na Boga, v religiji. Prepričati nas hoče, da ta skrivnostni svet eksistira in da je lep, lep tudi v drami, v pesmi, v povesti, v sliki itd šele takrat, ko bomo dobro poznali božje pravo do človeških src, bomo lahko vsepovsod, v vsaki snovi videli sledove božje modrosti in ljubezni. Šele takrat nam bo ves svet odprta božja knjiga, iz katere bomo brali lepoto in veselje. — S C. □ Mariborska pomladanska poro'a bo predvidoma trajala 14 dni. Doslej so razpisani sledeči slučaji: proti Jožefu Polajžarju radi umora; Francu Mežiču radi goljufije; Viktorju Janšovcu radi umora, Karlu Bahorju ter Ilonki Torakovi radi umora, Alojziju Zirovniku radi umora, Vinku Je-rebiču radi umora, Ivanu Satlerju radi goljufije, Jožefu Peseku radi umora, Hermanu Boroviču radi goljufije, Antonu Verliču radi umora, Antoniji Vičar radi detomora ter Agati in Štefanu Horvat radi požiga. □ Mestna občina mariborska raipisuje pismeno ponudbeno licitacijo za dva avtobusa znamke »Chevrolet«, katera sta ocenjena po 40.000 Din. Reflektanti naj stavijo na podlagi ogleda vozov na licu mesta pismene obvezne ponudbe do najpozneje dne 15. t. m. na naslov pisarne mestnega avtobusnega prometa v Mariboru, Plinarniška ul. 5. □ Gibanje nalezljivih boleini. V času od 1. do 7. marca t. 1. je obolelo v mestnem okolišu mariborskem na nalezljivih boleznih 68 oseb in sicer 64 na hripi, 2 na škrlatinki, 2 pa na davici. □ Izdane ter izbrisane obrtne pravice. Tekom meseca februarja t 1. je bilo izdanih 19 obrtnih pravic, izbrisanih pa 43. Med izbrisanimi je največ branjarij in trgovin s pivom, vinom ter sadnim vinom. □ Nočno službo ima tekoči teden Sirakova | lekarna pri Angelu varhu na Aleksandrovi cesti. : □ Slovenska straža v Mariboru ima svoje j prostore v tajništvu Prosvetne zveze na Aleksandrovi cesti 6. Uradne ure vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Vpisnina znaša 12 Din letno. □ Ali si še naročen na »Nedeljo«, tednik za versko življenje, ki prinaša najzanimivejše vesti iz vesoljnega katoliškega sveta? List se naroča pri upravi Sodna ulica 14-11. □ Orlovska akademija se vrši tudi letos na .Jožefovo v veliki unionski dvorani. Za to tradicionalno orlovsko prireditev, ki jo prireja vsako leto mariborska podzveza, se Mariborčani zelo zanimajo. O podrobnem sporedu še poročamo. □ Ljudska unireria. Jutri je na sporedu predavanje vseučiliškega prof. dr. Maklecova iz Ljubljane o položaju mladine v sodobni Rusiji. — V petek, dne 15. t. m., pa se proizvajajo na prvovrstnih gramofonskih ploščah razne ruske skladbe (narodne, cerkvene in umetne). □ Naša društva. Danes ob pol 17. uri vpri-zori v dvorani Zadružne gospodarske banke Po-selska zveza poučno igro »Ukradeni biseri«. — Danes teden pa priredi Mladeniška Marijina družba frančiškanske župnije v Narodnem domu nabožno igro »Sv. Vid« s pričetkom ob pol 17. uri. □ Včerajšnji trg je bil po dolgem presledku izredno dobro založen. Radi spremembe vremena je dovoz raznih pridelkov narastel, posebno sena in krme. Speharji so pripeljali na 88 vozeh 368 zaklanih svinj, kmetje pa 26 vozov sena, 14 vozov otave in 6 vozov slame. Radi velikega dovoza so tudi cene nekoliko padle. □ Na petkov svinjski sejem je bilo pripeljanih 111 svinj; cene mladim prašičem 250—1100 dinarjev, 1 kg žive teže 10.--12.50, 1 kg mrtve teže 16—17. Prodnnih je bilo 52 komadov. □ Smrtna kosa. Preminula sta: ugledni in splošno priljubljeni trgovec Gustav Sevšek, star 44 let. Pokojnik je bil star naročnik »Slovenca« in je užival v vseh tukajšnjih krogih veliko spoštovanje. Pogreb pokojnika bo jutri ob 15. uri v Dobovi pri Brežicah. — Lotsch Marija, stara 00 let, zasebnica. Pogreb danes ob 14. uri iz hiše žalosti v Meljski ulici 50 na pobreSko pokopališče. □ Sestanek hišnih posestnikov, ki imajo hiše v Nemški Avstriji, se bo vršil v torek, dne 12. t. m., ob 8. uri zvečer v hotelu pri »Zamorcu«. Ker so ti posestniki glede svoje lastnine ponovno »Zmagovale c" T^r^r-r-r— « -- :J*\<5;-?""■■■.a. V - -;»■ ■'•••■ »Slovenčevo« prehodno darilo za najboljši smuški skok na blejski skakalnici. ogroženi, proti čemur se vodi skupna akcija v vseh evropskih državah, je ta sestanek velike važnosti zh prihodnost, vsled česar se vabijo vsi prizadeti iz Maribora in tudi drugih krajev na polnostevilno udeležbo. — Odbor. □ Gospodu Hrovatu iz Maribora sporočamo, da dobi pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani ekspresno naročenih 25 izvodov Tabel za preračunavanje uslužbenskega davka v knjigarni Cirilove tiskarne v Mariboru, Koroška ulica 5. Ker naročilnica ne vsebuje natančnejšega naslova, prosimo gospoda, da dvigne naročene tabele v omenjeni knjigarni. Celje & Zaključni prosvetni večer v tej sezoni so vrši jutri dne 11. marca 1929 ob 8. uri zvečer v tflovadnici Orlovskega doma. Večer bo posvečen onim tihim slovenskim junakom, ki širijo resnico in pravo kulturo, slovenskim misijonarjem. Predaval bo g. Ivo Peršuh. Pri tem večeru sodeluje še veski zbor Kat. prosvet. društva in tamburaški zbor Krekove mladine v Celju — Vstopnice sc dobe tudi danes med 9. in 10. uro v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti, islotam pa tudi jutri ves dan. •0 Usmiljenim srcem! V skrajni bedi in za-puščenosti leži v skromnem stanovanju na dvorišču hiše št. 8 lia Glavnem trgu v Celju dobro poznana Ana Venda. U božiča je bila skozi pet let uslužbena v znani posredovalnici zi delo na Glav- I nem trgu, sedaj pa je tako bolna, da se ganiti ne ! more. Ker nima nobenih svojcev, je odvisna le ml j dobrote ljudi. Priporočamo jo dobrim srcem, da ji i pomagajo. Darila zanjo sprejema tudi naša celjska | podružnica na Cankarjevi cesti 4. & U celjskc bolnice. Dne 8. marca 1929 je ! tukaj umrl Tone Toplišek. 57 letni hlapec iz Brniškega rebra. — Včeraj je umrla v bolnici prva žrtev škrl"tinke, petletna Stana Pušnik. hčerka Mgarja iz Bočne. — Slučaji škrlatinke se še vedno množe in je infekcijski oddelek bolnice prenapolnjen. Na srcu in živčno belnim priporočamo našo Kofeina prosto praženo kavo. Sveže čajno maslo in oristne kranjske klobase stalno v zalogi. - ANTON FAZARINC, CELJE. Dopisi KLOBUKE samo zadnje novosti v najrazličnejših barvah in oblikah, ter različne športne klobuke Vam nudi bogato založena specijalna trgovina klobukov JOS. POK nasl. M. Bogataj Uubiana. Stari trg 14 sprejemni« *c popravila — Cene zmerne — Solidna postrežba Trbovlje Smrtna kosa. Umrl je Anton Hudarin, vpoko-jeni rudar v 56. letu starosti. Delal je zadnje čase pri Dukiču, bil pa od vozičkov povožen. Posledica te nesreče je bila po par tednih smrt. — V petek so pokopali 31 letnega mladeniča in rudarja Avgusta Gluka, vnetega godbenika rudarske godbe. Prememba posesti. Za novo zgrajeno vilo g. dr. Baumgartena stoječo hišo jo kupil urar Zavo-lovšek. Iskal je stanovanje, a ga ni mogel dobiti. Stanovanjsko mizerijo si je rešil z nakupom hiše. Ko bi le vsak mogel tako storiti. ' Danes popoldne vsi na orlovsko akademijo, ki je ob pol 4 v Društvenem domu. Ježlea pri Ljubljani Razvoj pevske kulture se jo v zadnjem času silno pospešil in poglobil na vse plati To se more opaziti na prvi pogled. Novi organist, znani ugleden in priden delavec na pevsko-prosvetnem polju, g. D. Cerar so jo z vso dušo in z največjo ljubeznijo lotil težkega dela združevanja obeli zborov, t. i. cerkvenega in odsekovnega. Ta združitev bo s prizadevanjem tako vnetega organista gotovo sledila ter je to v interesu pevske kulture sploh potrebno in nujno. — G. Cerar je v zadnjih tednih ustanovil tudi mladinski zbor, ki šteje že nad 60 mladih pevcev in pevk. Z velikim navdušenjem se malčki zbirajo k vajam trikrat na toden. — Obstoji tudi že akcija, da sc ustanovi tamburaški zbor. sčasoma tudi godba na pihala - Pevski odsek in zlasti |K>srečcno goji pevsko umetnost na odru, združeno z dramsko. Priredil je zadnjič igro s petjem >Baron čevljar«, ki se bo morala lajbrž ponavljati. Igr« je lepo uspela in povsem zadovoljila, zdaj pa se pevci pripravljajo io na novo prireditev: »Moč uniformo«, burka s potjem. Vrše se že skušnje In bo predstava najbrž na Cvetno nedeljo. Pevski odsek se je v zadnjem času pomnožil skero za 10 novih moči. Agilni zbor si jc v zadnjem tednu kupil tudi nov klavir. Ob tej priliki se je zelo velikodušnega pokazal tukajšnji ugledni trgovec Goričnik, ki jo v to svrho poklonil pevskemu odseku 200 Din. Tudi drugi darovalci so prispevali z manjšimi darovi. Posnemajte! — Kakor smo slišali, bo g. organist Cerar, ako so pokaže potreba in priglasi dovolj reflektantov, poučeval za zmerno odškodnino tudi klavir. Novega cerkovnika smo dobili v zadnjem času ter je zdaj služba organista in cerkovnika deljena, kar je čisto prav. Cerkovnik je sicer dober krojač ter ga ljudem toplo priporočamo. Danes popoldne bo tukajšnji Orel priredil v dvorani »Mlado Zoro«, igro v 3 dejaujih Predstava je zamišljena kot poslovilna prireditev bratom, ki odidejo to pomlad k vojakom, zato so vabljeni zlasti starši, sorodniki in prijatelji omenjenih. Metlika Požar, 8. t. m. po odhodu jutranjega vlaka proti Ljubljani je izbruhnil požar v Rosalnicah. Pogorel je čisto nov pod ali skedenj posestniku Bro-dariču v Rosalnicah. Vendar so požar omejili, da se ni ničesar v bližini vnelo. Ravno to poslopje je že enkrat zgorelo vsled isker iz lokomotivo. Kako je požar v tem slučaju izbruhnil, ni še nič pojasnjenega. Ali je morda zopet od vlaka, ali jo kdo drugi zažgal, ni mogoče trditi Vinarsko društvo v Metliki, podružnica Vinarskega društva v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo 10. t. m. ob 9 dopoldne v Obrtnem domu. Zagorje ob Savi Občni zbor »Ljudske stavbne zadruge« se bo vršil na cvetno nedeljo dne 24. t. ni. ob pol 3 popoldne v prostorih Zadružnega doma v Zagorju ob Savi. Vsi, ki so zanimate za delo zadruge, vabljeni! Združenje vojnih invalidov, vdov in sirot, krajevni odbor Zagorje sklicuje ponovni redni občni zbor v nedeljo, dne 17 marca ob 2 popoldne v gostilni ge. Kovač Kati na Toplici. Invalidi, vdove in sirote, udeležile se občnega zbora, ker bo poročal delegat iz Ljubljane o novem invalidskem zakonu. Tržič V ponedeljek sc je odpeljal naš g. župnik k svojemu sorodniku v Soro, da tam okreva po težki bolezni. Želimo nadvse priljubljenemu gosp. župniku, da kmalu popolnoma ozdravi ter pride čil in zdrav zopet med nas. Življenje v našem Rokodelskem domu jc dan za dnevom, posebno v opoldanskih in večernih urah, kot v panju. Radio »Rokodelski dom« ima posebno ob nedeljah mnogo hvaležnih poslušalcev. Na vsak način jo z Rokodelskim domom storjen velik korak naprej v vzgoji našega obrtnega naraščaja. Naša društvena godba sc izredno marljivo giblje in lepo napreduje. Radio aparatov je v našem mestu in okolici že nad 60. Razni podjetni obrtniki imajo aparate celo v poslovnih lokalih kot v brivnicah, trgovinah, gostilnah. Gospodinjski tečaj na Skali, ki ga jo priredila Vincencijeva konferenca za naša delavska dekleta, se je zaključil v nedeljo 3. t. m. Tečaj je v splošno zadovoljstvo vseh strokovnjaeko vodila č. s. Hedvika Puntar. — Vincencijevi konfereuci, ki jo dala prostore in g. županu, ki je poklonil drva za kuhinjo, bodi tudi na tem mestu izrečena zahvala. Zimski šport, posebno sankanje in smučanje je bilo letos v polnem razmahu. Veliko je k temu pripomogel tukajšnji športni klub, ki je bil letošnjo zimo pod vodstvom svojega predsednika g. Seljaka posebno agilen. Število športnikov, posebno Ljubljančanov, bi se še povečalo, če bi vozil tz Kranja popoldanski vlak. ki jc bil ustavljen 15. februarja Kino. Danes popoldne ob 4 in zvečer ob 7 bo na Skali film: Jezusovo življenje in smrt. Predstava je primerna zlasti za postni čas. Včerajšnjo predstavo je društvo priredilo brezplačno za šolsko mladino, ki je imela pri njej veliko veselja iu tudi nazornega pouka. Ptuj Smrt. Dne 2. 1. m. je nenadoma za kapjo umrla žena Mici Leskovšek, veleposesinica nn Bregu, teta notarskega namestnika in znanega ptujskega arheologa g. Vika Skrabarja. Pogreb pokojnice, ki je v vseh krogih bila zelo priljubljena, se je vršil dno -1. t. m. na pokopališče v Hajdinu. Drava so polagoma oprošča ledenega oklepa in dobiva normalno lice. Vojaštvo je v zadnjih dneh pridno miniralo in razslreljevalo led ob dravskem mostu. Jesenice Zadnje ure potekajo za vpisovanje v družbo sv. Mohorja. Sicer so Jesenicc med Mohorjani na precej vidnem meslu zapisane, vendar je število še vso premajhno. Pomislite, štiri dinarčke za eno knjigo, dvajset dinarjev pet knjig. Ali jc šc kje na svetu kaka stvar bolj poceni? Lanska »Višarska polena: so se dobesedno podajala iz rok v roke liemohorjanom. Zato, v nedeljo v župnišče, plačaš bora dva kovača, v jeseni ali za Miklavža pa dobiš pet krasnih knjig. Koncert. Danes zvečer ob 8 priredi godbeni odsek Kat. delavskega prosvetnega društva koncert a izbranim sporedom. Prijatelje društva in glasbe vabimo, da se prireditve udeležijo ter dvorano napolnijo do zadnjega kotička. Umrla jc v Ljubljani na posledicah operacijo gospa Koroščeva, žena posestnika na Dobravi in mati soprog jeseniških mesarjev gg. Hrovata in Bajželja. Prepeljali so jo z avtom do Jesenic, od tu pa z vozom na Dobravo, kjer so jo v petek popoldne pokopali. Prihodnje dni se bo v društvenem kinu od-vijul največji film sveta »Kralj Kraljev«. Opozarjamo na oglas v časopisju prihodnji četrtek. Moste pri Ljubljani [ Možje in iantiel 14., 15. in 16. marca bodo l v karmeličanski cerkvi govori za moške, in sicer ' ob pol osmih sveier. Priprava za velikonočno spo-; ved. Govoril bo naš kaplan g. Alojzij Košmcrl. | Možje in fantje! Pokažimo se, da smo katoličani, ki se zavedajo zapovedi Cerkve. — V nedeljo, dne 17. marca ob 7 zjutraj je pa v karmeličanski cerkvi skupno sv. obhajilo. Občinska seja jo danes ob 10 dopoldne v občinski pisarni. Razglas županstva o mesnih ccnali se glasi: Določene cene (smo jih že objavili) veliajo do preklica. Vsak samolaslni povišek se bo naznanil drž pravdnlštvu. OfMuisIrl pn naj pazijo sami in •i'' ' c\i <■" (.■ ..«c;.a :M'j:tviji) podpisanemu uiMiln (>■ paostv t- Tako čisti VIM Vaše nožef Krožnike, sklede, ponve in jedilni pribor, Snažiš s VIM»om se čisti in sveti. Občinski konsum užitnini podvrženega blaga v preteklem letu: Popilo so je 208.317 litrov vina, 9175 1 žganja (prav točna evidenca ni mogoča) in 36.825 1 piva. — Zaklalo se je 804 vole, 44 krav, 358 telel, 240 prešičev, 1 ovca. Poleg tega je šo prodajalna za konjsko meso. Črnomelj V sredo, dno 6. t. m. smo spremili k večnemu počilku Jožefa Malneriča iz Loke, nekdanjega župana občine Loka in sobnega slikarja, moža, kakršnih je malo v naši okolici. Velika udeležba pri njegovem pogrebu je bila najboljša priča temu, kako je bil »majerski« Jožo spoštovan. — Tih, skromen in preprost jo bil v vsem svojem življenju, a v tej preprosti osebi je bila razsvetljena, blaga in za vse dobro vneta duša. Za njim žaluje ne samo žena in hči, za njim žaluje ludi črnomaljsko prosvetno društvo, kateremu je bil več let požrtvovalen predsednik. Za njim žaluje tudi črnomaljska župna cerkev, katera nu je bila zelo pri srcu. Bil ie gir.boko-vercn in je v verskem oziru storil več, kakor storijo po navadi možje. Pred vsem jo bil velik častilec sv. R. T. Kakor je lepo živel, tako jo tudi lepo umrl. — V zadnjem času se jo razširila pri nas influenca, veliko jih je spravilo v postelje; toda kakšnih hujših posledic ni imela do sedaj. KAMNAGORICA Dne 6. t. ni. smo pokopali tukajšnjega posestnika Franca Marinšeka. Bil jc najstarejši mož v naši občini in jo dočakal visoko starost 86 let. Pokojnik je bil rojen v Krašnji in se jc nastanil v naši občini za časa gradnje gorenjske železnice. Radi svoje značajnosti je bil povsod zelo priljub Ijen in spoštovan. M« mučita snonlt etra« z ribjim oijcm ampak daiajte jim ki vsebuje slad in ima vsled lega veliko redilno vredn st. jo lahko prebavljiv in vybuja tek. Dobiva se v vseh lekarnah v malih zavitkih po 25 Din in v velikih zavitkih po 42 Din Naznanila Prireditve in društvene vesti Orlovsko akademijo priredi na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca, ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu v Št. Vidu orlovska družina z bogatim sporedom, petjem in sodelovanjem železni-čarske godbe »ologac. Vstopnicc pri L Zakotnik. Prijatelji vabljeni! Pokrajinska zadruga kleparjev, instalaterjev in kotlarjev v Ljubljani javlja, da sc vrši vajeniška preizkušnja v petek 22. marca. Prošnje je vposlati do 17. marca. — Odbor. Jezica. Orlovski odsek vprizori danes popoldne ob 3 tridejunko »Mlada Zora«. Besedilo igre jc v verzih; dejanje sc vrši za časa celjskih grofov. Kljub visokim režijskim stroškom so ceno vstopnicam običajne. Vabimo vse! Prijave za romanje na Trsnt sprejema Sveta vojska v Ljubljani, dokler ne bo doseženo določeno število. Zadnje dni pred romanjem sc prijave v nobenem slučaju ne bodo več sprejemale. Kdor želi podrobno pojasnilo, naj to javi temu društvu. Podbrczjc. Gasilno društvo naznanja, da nc prirejajo gasilci danes nikake veselice Podli rez jem. »Ljubljana«. V ponedeljek ob 8 skupim pevska vaju. Važno. — Pevovodja. Mladinski dom Kodeljevo. Danes ob 4 popoldne sc vprizori »Kar hočete«, Schackespear-jevu komedija v petih dejanjih s petjem in godbo. Št. Jakobski Orel priredi v nedeljo 17. marca ob pol osmih zvečer v telovadnici šole na Grabnu svojo vsakoletno telovadno akademijo, nn katero prijatelje našega odseka opozarjamo. Lacrovnel sigurno sredstvo proti knSlju, kataru, prehladu, in fluenci, kroničnemu vnetju bronhijev itd. Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja Lekarna Arko, Zagreb, ilica IX Pri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO- FERRIN. — Dobi sc v vsaki lekarni. Slovenci, čuite obupni klic obmejnih bratov in hitite na pomoč Slovenski Straži Sport Naraščajska smučarska tekma v Radovljici, ki jo je priredil radovljiški Smučarski klub, se je vršila preteklo nedeljo nad Lancovem in po trdih. Dobro markirana proga, dolga 4 km, je vodila po najrazličnejšem smuškem terenu. Proga je bila zelo srečno izbrana, ker je vodila večinoma po terenu, ki je brez drevja in ki je raz nje najlepši razgled na Radovljico m obrobne Karavanke. Vodstvo in organizacija tekme sta delovala vzorno. Startalo ie v presledkih ene minute 21 mladih tekmovalcev, ki so bili razdeljeni na tri oddeike in sicer po starosti: od 14. do 18., od 10. do 14. ter od 7. do 10. leta. Tako za tekmovalce, kot za smuškega tehniftiega vodjo predstavlja tekma lep uspeh. Prvi je prispel na cilj v 1. oddelku Jože! Mandelc, 22.50 inin.. drugi Franc Prešeren, tretji Bojan Spicar. V II. oddelku je prvi Zdravko Gabrijelčič s časom 25.20 min., drugi Milan Prešeren, tretji Valentin Ban. V zadnjem oddeku, kjer so tekmovali najmlajši, pa je dosegel prvi Igor Triler čas 25.15 min., kot drugi je prišel Mirko Otovic, kot tretji pa Slavko Su-šteršič. — Po tekmi je razgreto mladino spreela pod svojo gostoljubno streho ga. Mulejeva na Lancovem ter jim postregla s čajem in kruhom, kolikor so hoteli. Podala je s tem nov dokaz, kako so naši Gorenjci tudi starejše generacije zelo naklonjeni našemu mlademu smučarskemu športu Zado-v olj nost mladih, od tekme zardelih lic, pa je dosegla svoj višek, ko so otroci in naraščaj jx> razglašenem rezultatu zvedeli za darila, ki so si jih priborili v tekmi in si menda že tudi v naprej v mislih med sabo razdelili. Radi naklonjenosti domačih tvrdk in nekaterih prijateljev smučarskega športa, je bil klub v stanu obdarovati sploh vse tekmovalce. Dobili so prvi trije popolne smučke s palicami, odnosno smučarsko opravo, ostali pa puloverje, nahrbtnike, ali vsaj par nogavic. — Tekma je vzbudila med prebivalstvom precej zanimanja, ker je pritegnila najširše plasti, med njimi tudi mnoge take, ki so prvič prisostvovali smučarski tekmi. SK Ilirija (bazenska sekcija). Redni treningi v tekočem tednu se vrše v ponedeljek, sredo in jietek vsakokrat od t8 dalje. Polnošte-vilna udeležba pri vseh treningih je vsled bližajoče sc prvenstvene sezone nujno potrebna. V ponedeljek je prinesti k treningu vse čevlje v svrho pregleda in nove razdelitve, Izstopivse članice se jninovno pozivajo, da nemudoma iz-roče vso klubovo opremo v roke klnbovega oskrbnika na nogometnem igrišču, odnosno na drsališču. V sekcijo se sprejemajo nove članice, ki žele gojiti hazeno aH žensko lahko atletiko Priglasi se sprejemajo pri treningih. — Načelnik sekcije. Hazena SK Ilirije v Sarajevu, llazenska sekcija SK Ilirije se |>ogaja s sarajevsko Slavijo in SAšKom za dve prijateljski tekmi v Sarajevu, kateri naj bi se odigrali v binkoštih. Dosedanja pogajanju potekajo ugodno. Propaganden nastop težke atletike se bo vršil v soboto 16. marca v Ljubljani in sicer v dvorani Mestnega doma. Izvajala se bo v glavnem roki/borbu in boks, jiri čeiner bodo nastopili najboljši nuši borilci. Podrobnosti tega nastopa bodo prihodnje dni objavljene. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 14 «e vrši trening zunaj na prostoru. Udeležba vseh, posebno prve skupine obvezna. — Na-čelstvo. Izredni občni zbor SK Javornik, Rakek, se vrši v ponedeljek 18. marca ob pol 9 zvečer v društvenem lokalu gostilne ševar na Rakeku. Prosimo zanesljivo in točno udeležbo! Odl-or. SLUŽBENE OBJAVE LNP. (Iz seje poslovnega odbora "marca in kazen- skega odbora dne 8. niurcu.) Z ozirom na še vedno neugodno stanje športnih prostorov se odgodi pričetek prvenstvenih tekeui v ljubljanskem in celjskem okrožju še enkrat in sicer od 17. marca na 24. m aren ter za l. B razred iu II. razred v Ljubljani od 7. aprila na 5. maja. Vrstni red tekem ostane isti kot je bil objavljen dne 13. januarja, to je: I. razred: 24. marca Slovan—Primorje (igr. PrimOrje), Jadran—Ilirija (igr. Iliri ja); 7. aprila Ilirija—Slovan (igr. Ilirija), Jadran—Hermes (igr. Primorje): 14. aprila Hermes—Primorje (igr. P.); Slovan—Jadran (igr. Ilirija); 21. aprila Ilirija— llennes (Ilirija), Primorje—Jadran (Primorje); 28. aprilu Primorje—Ilirija (Ilirija); 5. maja Slovan—Hermes (Ilirija). L B razred: 5. mu ja K rakovo—Sla vi ja; dne 9. maja Svoboda—Slavi ja; 12. maja K rakovo— Reka; 26. ma ja Krukovo—Svoboda "50. maja Sla-vija—Reka; 2. junija Svoboda—Reka. Klubi I. razreda igrajo na določeni termin dor>oldne z jnniorskim moštvom, popoldne /. rezervnim in prvim moštvom. V pomladnih juni-orskfh prvenstvenih tekmah je starostna meja z;> igralce rojstni letnik 1911. Klubi I. B razreda igrajo na isti dan z rezervnim in prvim mo->Sštvom. Klubi II. razreda bodo igrali samo s prta vim moštvom. V II. razredu ljubljanskega okrožja pre-" Ostane v Ljubl jani po razidu SK Panonijc samo tekma Grafika—Natakar; termin bo določil poslovni odbor kasneje za inesec maj. SK Javornik in SK Slivnica ter SK Elan in Sk Disk I se pozivajo, da se do konca marca sporazumejo k glede termina za svojo prvenstveno tekmo ka-vf kor tudi glede ostalih podrobnostih. Ako se ne * sporazumejo, ostanejo znnje v veljavi termini, ■ ki so bili objavljeni 13. januarja. Celjsko okrožje. 24. marca v Celju Celje— i Atletik SK in v Trbovljah Amater—Trbovlje. f Dvojni finali- med zmagovalcema celjske 111 jft* trboveljske skupine se ima odigrati "aprila v Trbovljah ter 14. aprila v Celju. Klubom je na fe razpolago, da sporazumno porabijo za prven-s|i stvene tekme velikonočne praznike, morajo pa S^o tem osem dni prej obvestiti podsavez. Mariborsko okrožje. Prvenstvene termine gj 00 odredil M. o. v Mariboru tako, da se bodo SV končale do 14. aprila. Odločilne tekme za prvenstvo LNP za leto ":"< 1928*29 se vrše v naslednjem redu: dvojni se-m mifinale med prvakom mariborskega in celj-®J skejt« okrožja 21. aprila v Celju ter 28. aprilu jV, v Mariboru: dvojni finale med zmagovalcem v seiuitonulu in prvakom ljubijanskt-gu f. razreda m nmju v Mariboru in 9. maja v Ljubljani Ako >•?> bo potrebno, bo porabil LNP tudi termin dne ?! U. maja. . -"J Poslovni odbor opozarja ponovno, dn je za I ljubljanske klube f. razreda prvenstveno tekmovali je rezervnih in juniorskih moštev ter zu J mariborske klube in zu klube ljubljanskega '■'■■ f B razreda tekmovanje rezervnih moštev stro-<|! go obvezno. Klub, ki ne bo nastopil, zapade po-M Bledicam glasom službcnili 0bi.1v z dne 13. jn-, nuarja. - Ljubljanski klub: I razreda, k. /o-^ liio da se jim juniorske prvenstvene teknic ' določijo nu drug termin kot tekme rezervnih Min prvih moštev (glej objave 7. dne 24. jununr-1 ja{/ morajo ji viti to 14 dni pred terminom, oziroma do 13. marca zu tekme, ki so določene na 24. marec, sicer se njihove prošnje ne bodo vpoštevulc. Posebne propozicije za odigrunje rezervnih in juniorskih tekem bodo še objavljene. Odobri se prijateljska tekma Celje—Svoboda. Ljubljana, 10. marca v Celju. V /mislil § 10 o. p. se dovoli z današnjim dnein nastojvinje igralca Korče Danijel v prijateljskih tekmah za ASK Primbric. Verificirajo se naslednji igralci: s pravico nastopunju dne 16. maircu za ŽSK Hermes: Glavič Hinko. Mikuš Lado, Orešnik Franc; za SK Amater: Duplavčie Vinko; za ASK Primorje: Baumkirchner Lado, Petrič Branko, Serše Bogomil. Trček Ivan; Za SK Rapid: Herman fvun; nadalje s pravico 'nastopanju dne 9. septembra 1929 za ASK Primorje: Bizjak Karel; za SK Iliri ju: Privšek Josip; za SK Rapid: Prelog Alojz. SK Slivnica se poziva, da pošlje do 12. inarcu odpiistuico in podsavezno izkaznico za igralca Prusnika Milana, ki si- je prijavil za drug klub. Dvigne se suspenz SK Železničar, objuvljen dne 3. murca. ker je klub medtem poravnal naloženo mu globo. Po S 35 k. p. z v poru bo S 9 k. p. se kaznuje igralec Doberlet Miodrng (SK Ilirija) s strogim ukorom zaradi prestopka v tekmi ZNP—LNP v Zagrebu dne 3. februarja. Tajnik II. Športni dogodki Poslavljamo se. Vendar je v zimskem sporlu ponekod še zelo živahno. Nekdanji svetovni prvak Rus Melnikov je nanizal na venec svojih zmag v Oslo dve novi zmagi: 1500 m 2:24.5, 10.000 m pa 17:48.5. — Smučarsko prvenstvo Švice si je priboril Rubi, Norvežan Andersen je dosegel v Rein-erzu 59 m, v umetelnem drsanju v Londonu je zmagala Burgerjeva pred Brimnerjevo, in zmagala je dvojica Brunner-wrede. Svetovno prvenstvo v umetelnem drsanju gospodov si je na novo izvojeval Šved Graistrom. a Dunajčan Schaler je bil le prav malo za njini; navzoč je bil ludi angleški prestolonaslednik. Norveški presto onaslednik in norveška kraljica sta pa gledala zaključne holmenkolske tekme; v navzočnosti 50 000 gledakev si je priboril smučarsko prvenstvo Grottnmsbriatea in jc dobil s tem že varugič kraljevi pokal, liedluud in Utter-strom sta bila tudi tam in zato nista mogla tekmovati v istočasni smučarski tekmi Wasa, 90 km; dobil jo je Persso« v 6:38:22. Ta tekma se vrši v spomin na beg švedskega kralja Gustava Wasa pred 400 leti. Šved Arne Borg dela v Avsiraliji še vedno nove rekorde v plavanju. Tudi Latilfer dela rekorde: 150y na hrbtu v 1:415, in Marta Noretius tudi: 220 y prosto 2:35.8, 500 y 0:26. Holandska Brauno-va se jc odlikovala v Parizu; omenimo samo 100 m hrbtno 1:2tZ Od plavanja preidemo na veslanje. Bivši svetovni prvak Goodsel! je j.iozval sedanjega prvaka Barryja na novo tekmo; kosala se bosta 4. julija v San rrauciscu, šlo bo za 3500 dolarjev. 1,020.410 francoskih frankov jc pa prinesel boj bokserjev Francoza Pladnerja 111 Amerikanca Geaara v Parizu; oba sta v »inušji« leži; PL je tehtal 50.66 kg, G 50.17, visok je Pl. 1.50, G. 1.52 m, star je Pl. 22 let in pol, "G 27 in pol. Gledalcev število 20.000 je gledalo, kako je bil G že v 1. ruh-di k.o., v 38 sekundah (beremo tudi,, da v 73 sckl). Doslej Pariz še ni videl takih dogodkov; največjo dosedanjo vsoto ie prinesel namreč boj iped-Gy> pentieroin m Sikijem leta 1022, 638.1*10 frankov. Pladner je Francoz in je poleg Routisa (peresna teža) drugi Evropejec, ki ima naslov svetovnega fcokserskega prvaka. Eden od sodnikov je dejal, da je Piadner pregloboko udaril; pa ni, in so zmago Pladnerjevo sedaj [»trdili. Pač pa je pregloboko udaril Panfllo v borbi proli Rdsemanmi in je bil zalo diskvalificiran, v 6. rundi. pa je bil dosti boljši kot Rosemann. \Vagner je podrl velikana črnca Islas že v tretji rundi z k. o., portugalski orjak Josč Santa pa Belgijca flumbecka v 6. ruudi z k. o. Bonaglia se je odpeljal v Argentino in se bo boril naj prvo z Delfinom. Cempsey — jjravijo— hoče razdreti svoje zveze z družbo Madison Square Gardena;. mu premalo nese. Schmeling bi se moral boriti s Paolmom, pa so načrt spremenili in se bo boril s Paoinoni sam Sharkev; zmagovalec se bori mesto proti Schmelingu. Kellyju se slabo godi; sedaj ga je premagal tudi Adgie, v 10 rundah jx> točkah. Devos, srednja teža, je zmagal nad Langfordom v 5. rundi z k. o. Izborila atleta sta Haas in Hiplinger; prvi je potegnil 100 kg, drugi 110 kg ter je prosto sunil 145 kg, neprosto pa 160 kg. Njiju rojak Matejka je zmagal nad mladim Amerikancem Coenotn, ta je pa premagal Jana Ko-želuha, Karlovega brata. Pisali smo, da se Cochet ne sme boriti s Kar om; Francozi se boje poraza. To f>a seveda ni nič, da gre »amater^ Borotra za par tednov v Ameriko igrat; pravijo, da gre v imenu svoje tvrdke. Kaj vse pravijo! I11 kako raztez-I ji v ie jx>jem amater! V Monfe Carlo je dobil prvo darilo Cochet, prvo darilo parov pa Cochet-Bru-gnon; med dragimi se je moral Cochetu ukloniti ludi Italijan Morpurgo. Najuch noče iti v Italijo, da bi treniral tamošnje igravce za Davisov pokal. Določen je rok Avstrije in Češkoslovaške, 3. do 5. maj-nika v Pragi ter rok Nemčije in Španije, 17. do 19. maja v Barceloni. Pisali smo, da je umri Suzani oče. Vfillsova Helena bo prišla v Evropo. V Evropx> seje odbijalo južnoameriško nogometno moštvo Rampla juniors; igralo bo na Portugalskem, Španskem, Francoskem, v Holandiji, Belgiji in Nemčiji. Njih tovariši v klubu Barracas so igrali v Rimu 1:0 in 1:2. Bohemians gredo v Pariz, Celtic iz Glasgovva (škotska) in praška Spar-ta v Barcelono, Austria je igrala proti Vienni 3 :2, Sabaria zaradi revolucije »e more iti iz Mehike, Milan je jx>razi! Novaro 7 :0, balkanska konseren-ca se vrši 24. t. m. v Zagrebu, Italija je odpovedala tekmo z Grčijo. Ogri so se peljali v Italijo in so prosili za preložitev tekme z Italijo na poznejši čas — dovoljeno! Angleži vidijo v neprestanih potovanjih svojih kluitov večkrat ludi r-Spekutacijo zasebnih prirediteljev«. Vemo, da je premagal berlinski klub Tennis-Borussia praško Slavijo 5:1, in je zapisal nekdo: poučna igra velike poučne vrednosti za učitelja (za Cehe). Poraz v Bnlogni 2:4 Čehe še bolj boli; doslej so se borili Cehi In Italijani sedemkrat, Cehi so zabili 18 gonlov, Italijani 14. V Antwerpu in v Rotterdanm imajo advokati lasten klub; imajo vsaj dobre branilca V Antvrerpu so zadnjič ženske igrale, pa so komaj vedele, kaj je žoga. SIcer pa nogomet sploh ni za ženske. Na Angleškem je cledalo tekmo klubov Aston Villa in Arsetvil 73.700 ljudi. Zelo so začeli na Angleškem a (d ti rat i za to, da bi s p smele tekme vršiti tudi ob nedeljah, kar je sedaj prepoved asu, neki duhovnik je dejal: dopoldne naj oprnvtio igravci svojo versko dolžnost, popoldne naj j>a le smejo igrati. — Ogri so igrali doslej 202 meddeželskih gospodarstvo Plenarna seja zbornice za TOI Javna plenarna seja zbornice za TOI se vrši v četrtek, dne 21. marca ob pol 9. uri dopoldan v zbornični dvorani. Dnevni red seje je: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo računskih pregledovalcev o zborničnem zaključku za leto 1928. 3. Poročilo o vprašanju deerarizncije pošt. 4. Poročilo o vprašanju odpiranja in zapiranja obratovališč ter vprašanju ureditve delovnega časa. 5. Poročilo o načrtu zakona o nelojalni konkurenci. & Poročilo o zakonu o pobijanju draginje in o vprašanju krošnjarstva. 7. Poročilo o bolniškem in nezgodnem zavarovanju. 8. Samostojni predlogi. 9. Tajna seja. Jugoslavenska banka d. d. Zagreb Na seji z dne 6. marca je upravni odbor Ju-goslavenske banke d. d. ugotovil bilanco za poslovno leto 1928. Bilanca izkazuje čisti dobiček od Din 10,542.916.95. Občnemu zboru, ki se bo vršil dne 26. marca t 1. ob 4 popoldne v sejni dvorani banke v Zagrebu, se bo predložilo izplačanje 8% di-vidende t. j. 8 Din za delnico, enako kot v minulem letu. — Dalje se bo predlagalo, da naj se rezervnemu fondu dodeli Din 85COOO.—, pokojninskemu fondu Din 000.000.—, na novi račun pa naj bi se preneslo Din 828.175.47. Po izvršitvi teh dotacij bo znašala delniška glavnica in rezerve zavoda Din 128,506.004.55, pokojninski fond pa Din 5 282.054 20 Vložki so v preteklem letu narasli za čez 47 milijonov na 41G'A milijona Din, skupni promet je narasel zn okrosdo 6 miljard in ie znašal okroglo 70Vi miljard Din. Hvalevredna je delavnost Vašega potnika: vsak dan obišče 20 interesentov. -„SIovenec"je pa še delav-nejši in more pokazati še večje uspehe: vsak dan se oglasi pri 20.000 interesentih. - Informirajte se v Inseratnem oddelku ^Slovenca" v paviljonu na Miklošičevi cesti poleg Uniona. it Poštnočekovni promet je znašal v februarju t 1. 3631.6 milj (v januarju 4529.3, v februarju 1928 3801.2 milj.), znižanje ni samo sezonskega značaja, ampak je odsev splošnega gospodarskega zastoja v tem mesecu radi hude zime. Odstotek , brezgotovinskega prometa je znašal 46 (januarja | 48.2%) Računov je bilo 16.710 (16.634), od tega v Ljubljani 4951 (4938). v Zagrebu 5099 (5091), v Belgradu 3250 (3210), v Sarajevu 270(5 (2700) in v Skoplju 704 (695). Vloge so znašale 618.2 (602.6) milj., od tega v Zagrebu 187.8 (175), v Belgradu 168.4 (168.9), v Saraievu 126.8 (118.2), v Ljubljani 123.5 (124.5) in v Skoplju 11.4 (16.1) milj. Hranilne vloge so narasle od 87.65 na 41.2 milj. Din, povprečna njih vsota jia od 1130 na 1197 Din K on k»rs je razglašen o imovini Maksa Go-stinčarja, neprotokoliraneg« trgovca v Ljubliani. Prvi zbor upnikov 1(5. marca, oglasiti se do 30. aprile, ugotovitveni narok 25. maja. Občni zliori: Savez agrarnih zajednic zn Slovenijo, r. z. z n. z. v Mariboru 24. marca ob 10 v Narodnem domu; E'ektra, d. d., 27. marca ob 15 v posvetovalnici Ljublj. Kred. banke ibilanca. volitve). Nova delniška drailm. V BelpTadu se je osnovala nova delniška družbi »Reklama Vrn*>r-. Kan i tal znaša 0.5 milj. Din f.KKK) delnic po <'i-narlfiv) Vpis 14. marca, plača se 10% nomiiialč in 15 Din utemeljitvenih stroškov. Tovarna usnja >Beli orao«. Belgrad Knoitai; 5 milj., upniki 14.5 ttl.4t miH.. denos 8.9 (6.4) mili., čisti .dobiček 0.9 (0.7i mili., divHerda i?.% f\h%) — DrnSfrn *i» zrafnl nr-mef. Kapital 9 milj. donos 1 6 milj., debiček 18 054 Din. X. mednarodni vzorčni vt-Ieseicili r MIlanu se vrši letos od 12. do 28. aprila. Milan je največji gospodarski eentrum Italije in so nn milanskem sejmi! zastopane vse italijanske industrije. Sejmu je priključena tudi mednarodna razstava navtike in motorjev. Vsi obiskovalci imajo tako na jugoslovanskih kakor italijanskih železnicah popust. Borza 9. marca 1929. Devizni promet je bil ta teden znatnejši kakor prejšnji teden: znašal je 15.2 milj. Din napram 10.9, 15.1, 14.2 in 18.3 milj. Din v prejšnjih tednih. Bilo je kakor prejšnji inesec nekaj več privatnega blaga. Tečaji so v splošnem bili koncem tedna nižji kakor v početku: edino Curili in New-york sta ostala neizpremenjena, popustili so pa: Berlin od 1352.25 na 1352, Dunaj od 800.87 na «00.82, London od 276.53 na 276.48, Praga od 168.80 nn 168.77 in Trst od 298.40 na 298.15. Naše efektno tržišče je mrtvo. V bančnih j>a-pirjih se delajo običajni zaključki po iieizpreme-njenih tečajih. Sedaj so objavile svoje bilance v Ljubljani: Zadružna gospodarska banka in Kreditni zavod, v Zagrebu pa Praštediona, Jugoban-ka, Poljodelska in Katolička bankn. V Ljubljani pričakujemo še bilance Ljubljanske kreditne banke, v Zagrebu pa čakajo na bilanco Uniori-lianke, ki bo prva fuzioniranega zavoda. V splošnem posebnih izprememb ni. Tudi industrijski papirji ne beležijo dosti prometa, pa vse j>o neizpremenjenih tečajih. Kranj. ind. notira zopet 35 po znatnem jiadcu v prejšnjem tednu. Med državnimi papirji je variirala vojna škoda, teden pa je zaključila z nekoliko višjim tečajem (v Zagrebu ponedeljek 425.50, april 433, v petek 426-427, april 433, 432.50) Zanimivo je, da terminski kurzi ne od- govarjajo gibanju za promptno blago. 7 odst. inv. posojilo je čvrsto radi bližnjega dosjielja kupona DENAR durih. Belgrad 9.12625, Berlin 123.36, Budimpešta 90.625, Bukarešt 3.095. Dunaj 73.05, London 25.225, Newyork 520, Pariz 20.305, Praga 15.39 Trst 27.215, Soliju 3.75, Varšava 58.30. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.49375, v Londoiiu, Newyorku in Pragi neizpremenjeno VREDNOSTNI PAPIRJI Dunaj. Don. sav. jadr. 80, VViener Bankve-rein 24.65, Bodencredit 108 80, Creditinstalt 58.75 Escompteges. 23.25, Union 90.65, Slnvex 0 58, Ai-pine 185, Trboveljska 58, Kranj. ind. 35.50, Ley-kam7.50. Rima Murany 121.50. Žito Kezervlranost, ki jo opažamo v zadnjem času toliko pri prodajalcih kolikor pri kupcih na naših domačih tržiščih in vsled katere je promet reduciran na minimum dnevne dom»če porabe, ie pripisati najprej negotovosti prodneentov, ki sc boje fa je žito radi hudega mraza slabo prezimito in da je pričakovati slabe letine, jKitem |>a tudi up» nju konzumentov, da bo letošnja žetev iz istega razloga posebno dobra ter da bodo ostale velike količine pšenice, za katero bo cena ugodnejša. Domnevati je pa, da se cena ne bo znatno spremenila tudi pod vplivom kakršnih že koli izgledov za novo žetev. Značilno je, da ima tendenca inozemskih borz, zlasti močno vari i ra joče čiknške borze, le neznaten vpliv na tendenco na našem žitnem trgu. Iz vseh teh razlogov je položaj za našo pšenico nespremenjeno stalen ter se vzdržuio kupčija le od domačega konsunia. — Nasprotno pu opažamo v koruzi čvrsto tendenco, ki ie podprta od dosti živahne kupčije, zlasti vsled tega, ker je zdaj — izgleda definitivno — onemogočen uvoz laplatske koruze, za katero se zahteva maksimalno carinjenje, tako da bi veljala čez 345 Rakek tran-zito. V državi tedaj sploh ni mogoče dobiti popolnoma suhe (stare) koruze. Tudi Slovenija se za- 1__a,Ul'/. Xa *•< nviknnvtm uttluv Ll'lklnuLv\ iti Kflrk'0 kupčija z medjimursko inzulanko, ker je predraga in tudi zato, ker blago letos ni posebno lopo — Oves, ječmen in rž so močno zanemarjeni predmeti. Povpraševanja je zanje zelo malo. pa tudi ponudba je zelo omejena. Cene so nei/.pienienjene in tendenca stalna. — Za pšenične mlevske izdelke, zlasti za pšenično moko, je poraba normalna ter se tudi za Slovenijo kupujejo v normalnem obsegu bačke in bamiško moke, posebno radi bližajočih se praznikov Cene za moko so neizpreme-njene, proti koncu tedna so se pojavili poskusi, da bi se nekoliko dvignila. Pšenični otrobi se drže trajno na ceni 185—190 bafka ali sreinska nakl. postaja. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: marec 25 74—25.76, zaklj. 25.68. maj 56.40 do 26.38, zaklj. 26.88—26.39. oktober 26 85—26.79, zaključek 26 78—26.80. Rž: marec 23.924-23.94. maj 24.80 -24 71. zaklj. 24.72—24.74, oktober 2174 do 24.70, zaklj. 24.08 - 24.70. Koruza: maj 29.52 do 29.47, zaklj. 29.43—29.45, julij 29.40—29.30, zaklj. 29.30—29.32. Hmelj V Žatcu notira nase blago neizpremenjeno: 400—650 Kč za 50 kg neocarinjeno. Razpoloženje na trgu je v splošnem čvrsto kakor tudi v Niirn-bergu, kjer uotira tranzitno blago 45—70 mark. Jajca Sv. Jurij ob j. ž., 8. marca. Jajčna trgovina jc še vedno popolnoma iregularna. Nakupne cene se gibnjo med 1.00 do 1.80 Din za komad, kakor se pač enemu ali drugemu izvozniku posreči blago vnaprej prodati. Mraz še zelo zadržuje produkcijo in je v inozemstvu še vedno veliko pomanjkanje blaga. Kupci so pa vseeno jako previdni? Sitiirfcija je že bolj mlačna in je za prihodnje dni pričakovati znatno nazadovanje cen. Srednii dev»zw tefa*! na VuhlK bor*« od 4 Ul. do 8. Ml. 1929. Dne Berlin Curib Puimi Lom ton Vew>orn Pnri/ froga •Trs 4. 1352. 5 1095.9i —.— 276.53 56.87 222.58 108.80 298.it 5. 1352.25 1095.90 8(0.87 276.52 56.87 —.— 168.78 298.40 6. 1352.- 1095.90 v 800.82 276.52 56.87 —.— 168.75 2Šfi.25 7. 1352.— lt 95.90 8( (.87 576.50 168.77 298.37 8. 1352. 1095.91) 800.82 276.48 222.54 16877 298.15 tekem; 175 so jih dobili. 34 je bilo neodločenih, 53 so jih zgubili, goali 891:492 za Ogrc Zadnji poraz v Parizu 0:3 jim je zelo škodoval; v Belgiji so nekemu njih klubu odpovedali igro z motivacijo, da po pariškem porazu ogrska moštva niso nobena atrakcija več. In vrhu so se Ogri v Parizu še telo netaktno obnašali; hoteli so dati svojemu gostovanju politično oiadjc, za kar so bili seveda takoj zavrnjeni, in dali so vsakemu francoskemu igravcu knjižico z naslovom: Tehnika nogometnega uporu. Bolje bi bilo, da bi knjižico sami prebrali. Omenjeni rezultat 0:3 je najboljša lekcija zn taltSse oholele I" naduteže. Pri Parizu se je vršil pred kratkim tudi francoski narodni cross - country, mi približno 12 km; zmagal jc Beddari v 41:58.4. Mednarodni eress-fountrjr, ki se ga bo udeležilo 10 narodov, se bo pa vršil pri Parizu 23. t. m Pnrje. je pretekel v Ameriki poldrugo miljo ali 2414 m r 6:15.2, torej bolje kot Nurmi in NVide; 3 milje ali 4828 m je tekel v 15:03 6; oboje v »hallic Od 24. febr. do 18. niarca 1930 se bodo vršile v Havani na Kubi srednjeameriško lahkoatletske tekme. Ilirschfeld je sunil kroglo 15.47 m daleč. Boltze je pa tekel 3000 in v 8:52 in 8:5«. Peltzer 1000 m v 2:86.4, Dollingerjeva je tekla 800 m bolje kot rekorderka Radtkejeva, 2:28.1 proti 2:29.2; Conger 1000 y v 2:18.4. Segrave se pripravlja na avtomobilni rekord; za posknšnjo je startni tudi z motornim čolnom in je dosegel hitrost 125.9 km na uro. V Daytonu na Floridi je bilo to. Naš novi roman Nm pomoč! (S. O. S.) Spical ga je angl. romanopisec F. C. Brid^es, Vsebina. Na angleškem polotoku Kornuels živita mladi radio-amater Jim in njegov prijatelj Sam, Neko jutro zasliši po radu klice na pomoč S. O. S. (Rešite naše duše!) in sicer iz Brazilije. Tja je šel kot raziskovalec Alan, nečak profesorja Thorolda; zmanjkalo pa mu jc bencina — šel je tja z letalom — in ne more nazaj. Zlasti pa bi rad pomagal belcem Hula, ki izumirajo kot pradavno bele pleme v brazilski pokrajini Matto Grosso. Hule napadajo Indijanci Bakairi. Po radiu se Jim dogovori, da pride z njegovim stricem v mesto Hulak njemu in ogroženim belcem na pomoč. Ves čas pa jih ovira Gadsden, ki ve, da imajo Hula neznanske množine zlata in ki bi zato sam rad prišel tja, ne more pa izvedeti lege tega mesta, saj je Brazilija skoraj tolika kot vsa Evropa. Zlasti ima piko na mladega radijskega operatorja Jima, ker ve za vse podatke, a mu jih ne izda, ker profesor Thorold hoče prirediti znanstveno ekspedicijo, Gadsden pa roparsko. Povest opisuje na eni strani neprestane spletke Gadsdenovc, na drugi strani strahotno potovanje v mesto Hulak. Povest predvsem slika v silno simpatični obliki fantovsko podjetnost, navdušenost, pogum, vztrajnost, prijateljstvo, zvestobo. Bistveno vlogo v povesti imajo tudi vse moderne tehnične iznajdbe: avtomobil, aeroplan in seveda zlasti radio. Tudi športniki bodo dobili v romanu veliko pobudo. Roman začne izhajati koncem tega tedna. Človek in paragraf OH, NIKAR, GOSPOD...! Pritekla je za menoj na hodnik, ko sem so' po razpravi vračal iz sodne dvorano. Videla tne je, ko sem med njenim zaslištivanjem pazljivo poslušal, delal beležke ter stopil prav v ospredje. In je uganila moj namen — zato je tako toplo in iskreno prosila tam zunaj: »Saj ste od časopisa, kajne, gospcVi? Oh, lepo vas prosim, nikar ne pišite o meni, nikar...!« In je deklica položila obe roki na iuojc rame, pogledala uie je v oči tako proseče, tako milo proseče, da se mi je vsa zasmilila. »Gospodična...!« ^ Lepo vas prosim, nikar ne pišite o meni, vsaj z imenom ne. vsaj kraja nc...« Iz proseči!] ači sc je spustila solza, šc ena in še ena... in'potem je trepetala tam pred menoj in točila solze, dokler ji nisem obljubil: >Brez skrbi, gospodična! Niti imenu, niti kraja — izmislim si eno in drugo in niti sami ne boste vedeli, du ste to vi. Res! Kur zusledujte in ka-dur se snidevn, boste rudi priznali, du sem držal besedo.« — Iu.isduj vedite ljudje, da natakarica Mimi ni Mirni in tudi ui bila uslužbenn v Rogaški Slutini, ampak — ampak... Zamislite si to reč kur po svoje, jaz vam popišem lc dogodek, zato ga popišem, ker je tega res vreden. Svojstven po obliki i po značuju. Služila je natakarica Mimi par let v tisti hiši. Vsi so bili zadovoljni ž njo, poštena je bila, zelo skrb-nu — toda nekega dne sc je ugotovil primanjkljaj 17.687 Din. Sama ne ve, kako to! Tudi gospodar ne. Morda so odnesli gostje, jc kdo ukrul, tudi drugi načini so, da je deklo prišlo ob tolikšno vsoto in so jo pogrešili pri obračunu. Polovico je koj poravnala /. zaslužkom, ki gu jc hranil sani gospodar,.tudi ostalo bi bila t gospodarjem med seboj uredila — pa so prišli orožniki in je morulu ž njimi v zapor... Proti volji gospodurja, ki bi ji rad vse odpustil, jo pridržul — puragraf pa jc brez duše. orožniki mu služijo vestno in v vsakem slučaju. Zato je Milili morala v zapor. Pozneje so jo spustili in jc gospodarju vrnila iz prihrankov prejšnjih let še 4500 Din, ostalo ji jo gospodar pustil. Prosil je tudi sodnijo, naj ustavi proces proti nutaka-rici, ker sta vse poravnafu. Niso ustavili procesa, Mimi jc morala stopiti pred zbor sodnikov, da se spoprime s paragrafi. Rešetuli so dolgo to reč, v;se jc govorilo za deklico, prav vse; gospodar, edina priča, jo jc branil, da bi jo bolje ne mogel noben advokat. Edino državni odvetnik je moral vršiti težko službeno dolžnost: dekleta trpati pod težke, neizprosne spone zakoua... »Gospodje sodniki, nc sodite me, nikdar še nisem ničesar storila, tudi zdaj ne... Prosim vas, mojo bodočnost, mojo mladost glejte! Ubita bom, pokopana... če me obsodite!« ltcs je bil« Mimi oproščena, ker je sodišče smu-trulo, da ni nobenih pozitivnih dokazov za njeno krivdo, lahko je bilo tudi sama žrtev. Osnovno načelo vse justice pa je: bolje pustiti 90 krivičnih kot obsoditi enega samega nedolžnega... Mladost in bodočnost natakarice Mimi jo za zdaj rešena! »Bila jo to šola zu vas, zdaj pa pazite sami in no igrajte sc lahkomiselno z usodo!« jo je za slovo poučil državni pravdnik. JAKA S TRATE. Tam s Trate je doma, ta mož. Huda stiska je trla svoj čas njegovo družino, pa je mož gruntal in gruntal, kako bi premostil vse zapreke in priSel do potrebne robe za življenje in prehrano svojih otrok in žene. Zlasti bi bil rad družino pošteno obul. Denarja ni imel, kaj torej? Zima ne vpraša za denar, želodec tudi ne, treba je tega in onega, pa bodi kakorkoli. Šel je torej Jaka v Škofjo Loko in je zavil tamkaj v prvo trgovino. Dejal je, da gre iz Kranja, kjer je prodal par volov, kajti on je posestnik, plačila jc zmožen in voljan. Naj nu gospod trgovec da nekaj blaga, bo že poravnal, brez skrbi naj bo! Trenoino sicer ne nosi denarja s seboj, pa bo že prinesel, čini bo mogel in ga bo pot spet zanesla mimo Škofje Loke Trgovec ie Jaki verjel, dal mu je usnja, podplatov in druge robe za skupno 1626.75 Din. Jaka je veselo korakal proti domu, kaj ne bol Ampak ljudje božji, to je bilo pred dvema letoma. Pa se naš Jaka ves ta čas ni zmenil, da bi poravnal svoj dolg pri trgovcu, niti volje ni pokazal za to. Zato je moral Jaka pred stroge sodnike. Tukaj se je izkazalo, da Jaka. ni niti prodal kakšnih volov, niti jih nima za prodati, ker sploh ni posestnik, ampak navaden delavec. Jaka bo znprt šest tednov. / „Mi gremo lahko tudi v gledališče* te pravi mlada gospa Mi ca. „Tudi takrat ko peremo, imamo časa, ker nam je težko opravilo pranja odvzel RADIOM, ki pere sam." Varuje perilo! Posebni parte se ne bodo izdali. Ana Seušek roj. Škrbec naznanja v svojem in v imenu ostiilih sorodnikov pretresujočo vest, da je njen nad vse ljubljeni, nepozabni soprog oziroma sin, brat, svak, zet in stric, gospod trgovec v soboto, dne 9. t. m. ob pol 8, po dolgotrajni mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. -sere, v 44. letu svoje dobe, boguvdano preminul. Dragega pokojnika pokopljemo v Dobovo pri Brežicah in se vrši tamkaj pogreb v ponedeljek, dne 11. marca 1929 ob 15. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru in v župni cerkvi v Dobovi. Maribor, dne 9. marca 1929. Žalujoče družine: Seušek, škrbec, Černoga, Vivod in Krošl. M. Stare: Radio drama in Radio-Ljubljana Z nastankom titma jc nastala prva stranska veja igravske umetnosti — filmska umetnost. Gledališče skuša privesti gledavca do pojmovanja umetnine z optičnimi in akustičnimi sredstvi, film samo z optičnimi. Z vedno večjim uveljavljanjem radia pa nastaja druga stranska veja igravske umetnosti — radioigrav-ska umetnost, ki more in skuša doseči svoj cilj le z akustičnimi sredstvi. V tem tiči temeljna razlika med vsemi tremi panogami igravske umetnosti. Organizatorji radio programov so v težnji, da ustrežejo najširšemu krogu radio poslušalcev, spoznali velik pomen igravske umetnosti za radio. Pri uvajanju te umetnosti v povsem novi svet, pa s*o neleteli na dva problema, ki sta še danes najbolj aktualna, problem radio-igre in radio-igralca. Rešitev prvega sc giblje v dveh smereh: v prirejanju odrskih del za radio in v posku-šanju s tako zvanimi radio igrami (Horspiel, sluhoigra) Glede prvega moremo že danes na podlagi izkustev reči, da na ta način vprašanje ne bo rešeno. Kajti odrske drame so v glavnem zgrajene na principih, ki povsem nasprotujejo onim, katere zahteva radio igra. Glavno načelo radio igre je, da se vse dejanje dogaja v besedi. In čim bolj se odrska igra približuje temu načelu, tem uspešnejše se uveljavlja v radiu. Posledica jc, da so danes oživela mnoga dela, ki so bila v gledališkem svetu že zapisana pozabi m katerih literarna vrednost ni ravno največja; pa kljub temu dosezajo v radiu večje uspehe kot marsikatero odrrko močno in umetniško prvovrstno delo. O drugem vprašanju pa moramo reči, da danes siccr vemo, kakšna bi morala biti idealna radio igra, nimamo jc pa še nc. V svetovni literaturi imamo v zadnjih letih precej toL-idevnih poskusov. Čc pa zasledujemo načela, po katenh posamezni pisatelji ustvarjajo in oblikujejo, vidimo, kako različna so. Mnogo-stranojt idej in različni vidiki kažejo, da smo šc v dobi negotovosti in eksperimentiranja. Ena glavnih težkoč jc v tem, da mora biti prava radio igra ljudska; ne v tem smislu, kakor poznamo danes ljudske igre, ampak kakor jc radio ljudski: zajeti mora najširše ljudske sloje in izobražence. Da je to vprašanje eno najvažnejših, a izpeljivo le v getovih meiah in da izbira snovi pri tem ne igra majhne vloge, je gotovo. So pa tudi mnenja, ki pravijo, da radio igra sama na sebi nima bodočnosti in da bo dosegla pravi razmah šele, ko bo radio prenašal tudi slike; to je, ko se bo združila s filmom. Mislim pa, da je ta sodba šc prezgodnja. Brez pomena gotovo tudi ni dejstvo, da radio amaterji, vajeni gledišča in tilma, še niso vajeni na zgolj akustično dojemanje umetnine in da to tudi ni brez vpliva na uspeli ali neuspeh radio igre. To so v glavnem vprašanja, s katerimi se bavi danes radio igralski svet Da je ugodna rešitev teh vprašanj za razvoj radia važna, nam kaže različno eksperimentiranje oddajnih postaj, številne razprave v radio revijah in pomembne osebnosti, ki se v svetu bavijo s temi vprašanji. Če pogledamo po teh kratkih raztnotrlva-njih razvoj radio igre pri naši posta;i, zadobimo nehote vtis, da vse to gibanje naše postaje ozir. prirediteljev sluhoiger ne zanima in da gremo neko pot »solidnosti«, ki ima sicer svoje dobre strani, katere nevarnost pa je, da nas zavede v monotonost in dolgočasnost. Radio postaja sama se jc sicer takoj zavedla velike važnosti radio igre. in je postavila za referenta v tej stroki enega naših najboljših poklicnih igralcev, a kljub ternu radio drama v našem programu ne igra tiste vloge, kakor to vidimo pri drugih postajah. Kakšen je bil doslej razvoj radio igre pri nas? Najprej smo ;:ačeli z monologi, dialogi, kupleti, posameznimi slikami iz dramskih del itd. To jc za začetek čisto razumljivo, in nekaj stva'ri jc bilo tudi prav lepo posrečenih. Toda to začetno poskušanje je biLo predolgo in človek je dobil vtiis, da ljudje ne vedo, kaj bi. Parkrat se je pojavil v programu tudi naslov »drama« (brez točnejše označbe, kaj, kdo je pripravil za radio itd.). Ko pa si v velikem pričakovanju sedel k aparatu, da bi poslušal to - dramo«, je bila navadno odigrana kratka enodejanka, ki najčešče ni bila niti duhovita niti zabavna, pa je vendar izpolnila radio dramski program za cn teden ali včasih še za več. Saj priznam, da se vse take stvari lahko vprizore, včasih so celo potrebne, ali biti morajo poleg nečesa glavnega, kar kaže določno smer vsemu delovanju; tisto glavno pa je pri nas izostalo. V zadnjem času pa tvorijo radio dramski spored dela, ki so bila v preteklih sezonah na-Studirana in vpruzorjena v našem gledališču. Priznati moramo, da so nekatera dosegla ludi v radiu razmeroma lep uspeh. Popolnega uspeha pa odrska drama pred mikrofonom ne doseže nikdar; to pa radi temeljnih razlik v zgradbi dela samega in v različnosti učinka, ki |a ima pred mikrofonom ali na odru. Če pa je delo naitudirano za oder in potem preneseno v radio, kakor se to dogaja pri nas, postanejo nedostatki odrske drame za radio, pred mikrofonom še očitnejSi. Vsi defekti, katere igralec doseže na odru z mimiko, gesto in sploh z nemo igro, se v radiu spremene v defekte, če jih igralec ne nadomesti z ojačenjiem izraza v besedi. Za igralca, ki je vajen le odra, je to res težko. Če pa se bo vživel v to, da radio poslušalec dojame samo to, kar sliši, in da je vsa druga igra zanj mrtva, in če ima igralec svoj organ tako v oblasti, da bo mogel vse občutje položiti le v besedo, tedaj bo mogel biti veren tolmač umetnine tudi radio poslušalcu. Zanimivo je bilo pri vprizoritvah naše drame pred vsem tole: Kdor je videl n. pr. Othella v gledališču in so se mu kreacije posameznih igralcev vtisnile v spomin, pa jc potem poslušal Othella v radiu, je vse tiste vrzeli, ki so nastale v dialogu, izpolnil sam z vtisi, ki so še lebdeli pred njegovimi očmi izza predstave na odru. Kdor pa v gledališču predstave ni videl, in predvsem s takimi mora radio računati, pa v igri igralccv ni občutil tiste moči in sile, kakor bi jo bil, če bi bilo delo prirejsno in naštudirano za mikrofon in bi režiser igralce pri vajah samo poslušal, ne pa gledal. Iz tega, mislim, je razvidno, kaj je glavna hiba teh vprizeritev. Ker bo dramski program radia obstojal v | glavnem gotovo iž del, pisanih za oder, bi pripomnil to: Dolgo smo čakali, da je bilo vpri-zorje.no v radiu prav pred kratkim prvo slovensko delo. Ali res v vsej slovenski odrski literaturi cd Linharta pa do Zupančiča in No-vačana r.i dela, ki bi bilo šc vredno, da ga naš radio ponese v svet? Da pa bo ves program bolj življenski in petrejši, je že treba misliti tudi na prave radio igre. Poskusiti bo treba najprej s prevodi. In če sc bo na ta način vzbudilo doma za stvar zanimanje, se bo gotovo našel kdo, ki nam bo napisal prvo radio igro. Razmeroma pozno smo dobili Slovenci svojo postajo in v razvoju radiofonijc sploh kakor tudi radio igre so drugi narodi že daleč pred nami Zato moramo najprej uporabiti to, kar jc žc drugod preizkušeno in se je izkazalo za dobro. Potem šele bomo mogli z vztrajnim aelcm graditi naprej in tekmovati z drugimi narodi. RADIO VESTNIK tednik za slovensko radiolonijo, prične izhajati v aprilu. Odlikovala ga bo bogata vsebina pa nizka cena. DVA NASVETA. Cc razliješ kislino iz akumulatorjev. Treba ti seveda ni, da jo poliješ. Saj tudi na črnilo paziš. Pa končno, zgodi se vendarle lahko. Ce ti je prišla kislina na blago, ki k« lakkj peres g a samo v vodi krepko ožmi in nič ne bo hudega. Ce pa ti pride kislii.a na blago, ki ga De moreš prati, j pritisni na polito mesto cunjo, ki si jo napojil s ; snlmijakont. Ce si polil kislino na poliran kos pohištva, natresi nanj zobnega praška in ga sipi ji tako dolgo, dokler se ne neha peniti. Ce se ti z'ije kislina po parketu, natrosi nanjo sode ali milnega praška in tudi tu tako dolgo, dokler se več ne peni. Lepljenje kovine na steklo. Vzemi 100 delov belega sira (nemastnega), ki si ga zmlel v 50 dolih vode in primešaj 20 delov gnšenerra apna. Tako dobljeni klej moraš uporabiti takoj. IZ PISMA NEMŠKEGA AMATERJA. V dokaz zanimanja in ugajanja, ki ga vživa naš radio tudi v inozemstvu, navajamo neknj vrstic iz pisma nemškega amaterja iz Saksonske v katerem se vjeskozi pohvalno in navdušeno izraža o naši postaji: S štirielektronskim aparatom in sobno anteno sem dobil Vašo postajo v zvočniku; osupnila me je njena daljuosežnost in jakost. Brez motenj jo sprejemam poleg Dunaja in Budapešta. Z o! o ine zanimajo Vaše prireditve. Moiemu okusu Vaša glasba bolj ugaja kot najboljša nemška itd. Programi Radio-Ljubljana : Nedelja, 10. marca: 9 30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10 0 trpljenju, predava vseuč. prof. dr. Rožman. — 10.30 Kaj mora vedeti kihfetovaleo o električnem toku, ing. Ditrich. — 11 Koncert Radio-orkestra. — 15 Stanje vode in časovna napoved. — 15.05 Mladinska akademija s petjem in deklamacijami šentjakobske dekliške osnovne šole, poklonjena Nj. Vel. prestolonasledniku Peterčku z geslom; ;vBogu, kralju in domovini . — t. del: Mladina svojemu Bogu: 1. Povsod lioga, petje, 2. Dete tako bodi, 3. Rože za Marijo, 4. Alav: Dajte hribi in doline, petje, 5. Poznate vrtec? C>. Gospodov dan, 7. Deinant, 8 Kimovec: Kakor ljubi angeli, petje. — II. del: Mladina svojemu vladarju: 1. Bože pravde, petje, 2. Naš Pe-terček, 3. Pozdrav kralju Aleksandru, 4. Naš kralj, 5 Jugoslovanska, (j. Edinslvo, 7. Oliroglič: Domovino, slatko milovanje, petje. — III. del: Mladina svoji domovini: 1. Slovenska zemlja, 2. Molitev naše Danice, 3. Ko dali se zaznava, slov. narodna, petje, 4. Moj dom, 5. Domu, 0. Kje so tiste stezice?, slov. nar., petje, 7. Ljubezen do domovine, 8. Luštno je v vigredi, slov. nar., petje. — Dekta-mirajo učenke iz vseh petih razredov; poje šolski pevski zbor. — 10 Lahka glasba (tercet Šiška). — 10.30 Humoristično čtivo. pisatelj Milčinski. — 17 Radio-orkester. — 19.30 Pev. večer okteta prosv. društva i/, Radovljice: 1. Rože je na vrtu plela, 2 Z veselim srcem voščim, 3. Soča voda je šumela 4. Dekle zakaj s' tak žalostno, 5. Lepi Juri, 6. Nebeška svatba v Kani Galileji, 7. Kako bom ljubila, 8. Ko sem k njej pri Sov — vse slovenske liArodne; 9. K. Adamič: Molitev, 10. F. Gerbič: Nabral sem si šopek, 11. A. Dev: Tihi veter od morja, 12. F. Gerbič: Ne bom je nosil, 13. 1. Vodo-pivec: Gvantič je šivala, 14. F. Gerbič: Pastirček, 15. F. Vodopivec: Žetve čas. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Pondeljek, 11. marca: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Češčina, g. Novak. — 19 Francoščina, dr Leben. — 19.30 Kako zdravimo jetiko, dr. Debevec, spec. za tuberku-20 Lajovičev večer. Izvajajo gojenci drž. konserv Pri zibeli, po.ie gdč. Korenčanova. Cveti rožica, poje gdč. Dolenčeva. Pesem deklice — tro-spev. pojo gdč. Korenčan, Pire, Vedral. Pesem mlade čarovnice, pojo gdč. Korenčan, Pire, Vedral Romanca, poje gdč. Vedralova. Zacve'a je roža, Iskal sem svojih mladih dni, poje g. Švigelj. O da deklic je, poje [rdč. Herta Arko. Kaj bi le gledal, poje gdč. Herta Arko. Vmesne besede govori dr. St. Vurnik. Sanjarija, pri klavirju sr. Li~ povšek. Adagio, četveroročno na klav. gg Linov-šek in Šivic. Spletu in Buini vetri. po.ie gn. Sivec, Pesem starca in Veter veje, poje sr M R'is. Za tem sledi duet klavirja in harmonija (gsr. Štritof, Svetel): Mendelsohn: Pesem brez b^sed, Liszt: Le preludes (simfon. pesnitev). Rili StrauB- Adagio iz klav. sonate op. 5. — 22. Poročila in časovna napoved Torek, 12. marca: 12 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18. Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina. — 18.30 7ur Gegenstnnd-theorie der Personlichkeit, znanstveno predavanje Padlo foiwna ING[IIN-WIEN Reprezentanca za Slovenijo Ljubljana, Miklošičeva cesta (palača pokojninskega zavoda) Slovenci! Število radijskih aparatov je merilo kulture. — Podpirajte zato stremljenje Vaše postaje! Tovarna 1N6ELEN Vam nudi 1 z borno blago po zelo niihlh cenah. Trielektronski aparat „INGELEN" za vse valove z zvočnikom Bled Din 2260— Vse INGELEN fabrikate dobite v trgovini RsdHske oddajne postale v Llublfani Miklošičeva cesta 5 — kakor tudi v drugih radijskih trgovinah Sprejemamo zastopnike za deželo. v nemškem jeziku, vseuč. prof. dr. Veber. — 19 Nemščina, ga. dr. Piskernik — 19.30 Naše sosednje države: Romunija, opis prirodnih razmer, dr. Valter Bohinec. — 20 Leonid Andrejev: »Misel«, izvajajo člani nar. gled. — 22 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Sprehod Evropa Druga programi t Nedelja, 10. marca. Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. —- 11 Plesna glasba. — 20 Prenos iz gledal.: »Cappelia«. balet v treh dej. (Delibes). — Praga: 9 Cerkvena glasba. — 11 Koncert. — 12. Zvonenje. — 12.05 Koncert. — 10.30 Moderna plesna glasba. — 19.30 Simfonični koncert. — '21.45 Umetnost in življenje karpatskih Rusov. — 22.20 Koncerut vojaške godbe. — Stuttgart: 11.30 Komorna glasba. — 12.30 Plošče. — 14 Pravljice — 15.80 Zabavna ura. — 20 Starejše plesne melodije. — '21.30 »Trmoglavka«, komedija s petjem; nato plesna glasba. — Toulouse: 13.45 Koncert — 14.30 Nabožna glasba. — 21.30 Simfonični koncert. — 22.10 Operne arije. — aMPUOn ZVOČNIKE 1887 - 1979 že 42 let izdeluje (irabam Amplion, Ltd., Loudon Dobite jih v prodajalni Radijske oddajne postaje Ljubljaua — Miklošičeva 5 — Tel. 31-90 22.45 Plesna glasba. — Bern: 10.00 Kat pridiga — 13 Koncert. — 15.30 Pop. koncert. — 20 Vijo-linski večer. — 20.45 Orkester in zbor. — 22 Večerni koncert. — Katovice: 10.15 Služba božja. — 12.10 Simf. koncert. — 16 Poljudna glasba. — 18 Mandolinski koncert. — 20.30 Koncert (iz Varšave). — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 10 Cerkvena glasba. — 11 Lahka glasba. — 13 Trio — 17 Koncert. — 20.45 »TannhBuserc, opera. — Berlin: 11.30 Koncert. — 15.30 Pravljice. — 16.30 Zabavna glasba. — 20 Nemške študentovske pesmi. — 21 Sodobna glasba. — 21.30 Plesna glasba — Dunaj: 10.10 Orgelski koncert. — 11 »Raj in Peri«, pesnitev za soli, zbor in orkester. — 16 Poljudna orkestralna glasba. — 19.10 Komorna glasba. — 19.45 Staroitalijanske arije — '20.15 Slulioigra, nato jazz-band. — Milan: 10.40 Cerkveno petje in glasba. — 12.30 Kvartet. — 16 Koncert. 16.45 Kvintet. — 17.40 Otroško petje. — 21 Prenos opere. — Budapest: 12.30 Simfonični orkestralni koncert. — 16.15 Komorna glasba. — 17.25 Orkester. — 19.25 Zabavna prireditev. — 21 Plošče — 22.30 Ciganska kapela. — Varšava: 10.15 Služba božja. — 12.10 Simf. koncert. — 15.15 Koncert varšavske filharmonije. — 18.20 Literarna ura. — 20.20 Poljudna glasba. — 22.30 Plesna glasba. Pondeljek, 11. marca. Zagreb: 13.15 Plošče. — 17.30 Lahka glasba — 20 30 Walkure, 1. dej. (na gramof. ploščah). — 21.20 Prenos koncerta z Dunaja. — Praga: 11.13 Plošče. — 12.30 Orkester. — 16.30 Koncert. — 20 Godba na pihala. — 21 Kabaretni večer. — 22.20 Plošče. — Stuttgart: 10.30, 12.15 in 13 Plošče. — 16.15 Italijanska glasba. — 19.45 Predavanje k 125 letnici rojstva Joh. Straufia. — 2015 Poljuden koncert. — Toulouse: 21.30 Orkestralni koncert. — 22 Operne arije. — 22.15 Koncert vojaške godbe. — 22.45 Plesna glasba. — Bern: 12.50 Plošče (resna glasba). — 16 Pop. koncert. — IG.30 Književna ura. - 17 Koncert. — 18.15 Plošče — 20 Simfonični koncert. — Katovice: 12.10 Plošče. — 17 55 Poljuden koncert. — 20.30 Več. koncert — 0.80 Plesna glasba. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Glasben« akademija. — 20.45 Lahka glasba in komedija. — Berlin: 16.30 Proslava H. \Vetzla; nuto lahka glasba. — 17.30 Novele. — 20 lz opero: Mona Lisa . opera; plesna glasba. — 0.80 Lahka g'asba. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda. — 20.05 Koncert mandolin-skega orkestra. — 21.20 Glasbena akademija. — Milan: 11.15 Plošče. — 12.30 Kvartet. — 16.30 Kvintet — 17.20 Otroško petje. — 20.30 Prenos operete — 28 Jazz-band. — Budapest: 9.15 Koncert. — 12.05 Trio. — 17.-10 Ogrske pesmi. — 16.80 Plošče. - 20.30 Poljska glasba. - 22.80 Jazz. — Varšava: 12.10 Plošče. — 17.55 Lahka prbsbn — 19.10 O francoski literaturi — 20.30 Kon.-.ert — 22.80 P1o<»ia Hasba ; sdk, Darvinizem in descendenca Nekateri še vedno mešajo descendenčno teorijo in darvinizem. In vendar je descendenčna teorija vsaj pol stofetja starejša kakor darvinizem. Descendenčna teorija (transformizem, razvojna tcorijžf) uči razvoj živili bitij, razvoj vrst iz vrst, razvoj višjih organizmov iz nižjih organizmov. Ta teorija je v nekih mejah zelo verjetna, skoraj se lahko reče, znanstveno dognana. Podatki iz paleontologije, biološke geografije in embriologije so takšni, da se jc težko ubraniti njih dokazni moči. Zdi se, da se še celo pred našimi očmi vrše take izpremembe. De Vries jih je menda opazoval pri svetlinih, Sid-fore pri kopinjah, Nilson-Ehle pri ovsu, Joltann-sen pri fižolu. Jezuit Wasmann je takšno izpre-minjanje dosti verjetno dokazal pri »gostjah« mravelj. Wasmannov zgled bi bil dokaz za počasne prilagoditve: »gostje«; se počasi prilagajajo življenju pri raznih vrstah mravelj in sicer v trajni smeri; nekatere kot prave gostje (sim-filni tipus) s sladkimi izcedki za mravlje (Erjavčeve »kravice«), druga posnemajoč oblike mravelj (mimikrytypus), še druge, nadevajoč si ščit-ne oblike za obrambo. De Vriesov zgled bi pa bil dokaz za hipne mene: svetlin brez vsakega vnailjega povoda nekako skokoma izpreminja obliko. Seveda je, kakor smo dejali, ta descendenca dokazana, kolikor jc dokazana, ie v nekih mejah. Tako so se n. pr. višji razredi sesavcev pojavili v terciarni dobi sočasno in izvečine žc razločeni v višje sistematične skupine. Ccio samovoljno in popolnoma neznanstveno pa je govoriti o razvoju živili bitij iz neživih, ali o razvoju živali iz rastlin, človeka iz živali. Znanost o takšnem razvoju ničesar nc vc. Če je pa descendenčna teorija v nekih mejah znanstvena teorija, jc z darvinizmom vse nekaj drugega. Tudi darvinizem brani razvojno teorijo, to mu je skupno z lamarkizmom in drugimi teorijami, posebnost darvinizma je pa način, kako si on misli razvoj, in pa m e j e , v katerih si misli ta razvoj. Darvinizem jc razvojne teorije posplošil v svetovni nazor. Najprej uči razvoj vsega: živega iz neživega, živali iz rastlin, človeka iz živali. Potem pa — in to jc za darvinizem najbolj značilno — skuša razložiti ves razvoj zgcij mehanično, brez posebne notranje zakonitosti žive snovi, s tako zvanim »prirodnim izborom-, (s e 1 e c t i o n natural), ki je posledica boja za obstanek in plemenskega boja. Kakor človek umno posega v živalstvo in izbira krepkejše poedinke za pleme, da tako izboljša pasmo in ustvari nove pasme, tako se vrši, pravi darvinizem, ta izbira tudi v naravi, samo da brez kakega umnega vodstva in brez kake posebne notranje zakonitosti v živi snovi, zgolj po boju za obstanek in po plemenskem boju, ki v njem krepkejši in bolje opremljeni pccdinci izrivajo slabcjše in za boj manj sposobne ter jili tako izločujejo, sami pa zopet kot močnejši ustvarjajo s plemenom močnejše pcedince in tako nove pasme in končno nove vrste. Na ugovor, da se individualna svoj-stva ne dedujejo, odgovarjajo novejši darvinisti s tem, (Ja ločijo dvoje primerov. So izpremembe, ki so posledica raznih slučajnih vnanjih vplivov; tc se nc dedujejo. Toda druge izpremembe segajo v notranjščino do dedne snovi; iete se' tudi dedujejo. Kaj je torej reči o darvinizmu? Kolikor je teorijo o razvoju posplošil, smo že dejali, da je takšno početje popolnoma samovoljno in neznanstveno. To je neke vrste »filozofija«, a slaba filozofija; pozitivna znanost, ka- kor bi ljudem rad natvezil darvinizem, to ni! Pozitivna znanost ne more navesti nobenega primera, da bi se bilo živo razvilo iz neživega, nobenega primera, da bi bila iz rastline nastala žival, in nobenega resničnega dokaza za živalsko pooklenje človeka. Darvinizem samo trdi, ker si je aprieri zasnoval neki apriorni svetovni nazor, ki se seveda ne da braniti brez tistih trditev. Kolikor se pa darvinizem za descendenco v nekih mejah more res sklicavati na znanost, to descendenco napak razlaga. Mehanično, s. samim bojem za obstanek in s plemenskim bojem se razvoj ne da razložiti. Zgolj mehanično brez posebne notranje zakonitosti ni mogoč razvoj vrst iz vrst. Če še človek z vso umnostjo ne more izpremeniti vrst, temveč z umno nego in umnim križanjem živali dosega le zboljšanje pasem iu nove pasme, more tem manj izpremeniti vrste zgolj naravni boj za obstanek ali naravni plemenski boj. Ze prilagodljivost, ki np ustvarja novih vrst, mora biti posebna svojstve-nest žive snovi. Ako planinska cvetka, presajena v nižavo, izpremeni svoj kroj, velikost, odelo, cvct in barvo in je ta prilagoditev umno primerjena novim življenjskim razmeram, ne bo mogoče reči, da je to le mehanična reakcija na nove dražljaje v novih razmerah, ampak bo treba reči, da je to vitalna reakcija, posebna reakcija žive snovi. Ncvolamarkovcem (kakršni so Francč, Wagner, Pauly i. dr.) se zde ti pojavi tako čudoviti, da pripisujejo tudi rastlinam nekakšno spoznanje, češ le tako se jim je mogoče tako unmo uravnavati v novih življenjskih razmerah. To je pretiravanje. Vsekako pa treba priznati živim bitjem nekaj med mehanizmom in med takšnim psihizmem, to je neko notranjo smotrno, le živi snovi svojsko prilagodljivost. Še jasnejše je to tam, kjer se to prilagajanje pojavlja v raznih oblikah kakor pri gostjah mra-vdj v iistili treh značilnih tipui. Tu mora biti ta trajna možnost prilagoditve osnovana že v notranji naravi sami, tako da so vnanji vplivi le povod, da se uveljavi razvoj v tej ali drugi smeri. Najjasnejše jc pa to pri takozvanili hipnih menah ali mutacijah, kakor jili je nazval De Vries. I e mene se vrše brez vsakega prirod-ricga izbora po notranjih razvojnih zakonih. Zato je De Vries sam darvinizem zavrgel. »Pri-redni izbor, je dejal, je kakor rešeto, ki ničesar novega ne ustvarja, ampak le preseva, kar je.« Kako je tisto, kar rešeta, nastalo, to je čisto drugo vprašanje. Oskar Hartvvig je napisal proti darvinistični teoriji cclo veliko delo »Das Wer-den der Organismen«, kjer dokazuje, da je razvoj organizmov brez notranjih razvojnih zakonov sploh nezmisel. Darvinizem poleg tega pri svoji meliani-stični podlagi mclče pcdstavlja dvoje največjih tajen življenja: plednjo in dedovanje. V boju za obstanek, pravi, se izpremene hromosemi iu ta in te izpremembe sc po plodnji dedujejo. Molče torej pcdstavlja dvoje najčudovitejših smotrnih svojstvenesti žive snovi, da sc plodi in da se po plodnji po hremesomih na čudovit način dedujejo svojstva organizmov. Ali je znanstveno iztrgati iz celega kompleksa en pojav in ga maličiti v mehanističnem kalupu? Darvinisti pravijo, da ne potrebujejo Boga. Ako se v čudovitem snovanju življenja zadovoljujejo z mehanizmom, seveda Boga ne potrebujejo. A za znanstvenost še ni to noben dokaz. Neki zleben modrijan jc dejal takemu darvi-nistu: Saj ga zadovoljni sivcc tudi ne potrebuje, a nihče ne bo dejal, da zato nc, ker je tako velik znanstvenik ali filozof. cŽkdttfia WjmmmMMmwmsmms/MmiA Dom in Svet V prihodnjih dneh izide že 3. štev. te naše najboljše lilerarno-unietnostne revije in ne bo odveč, ako ob tej priliki opozorimo še na prvi dve številki letošnjega letnika, ki sta že pred delj časom izšli in ki opravičujeta upanje, da bo Dis letos stal na istem visokem nivoju kot prejšnja leta. Med sotrudniki lista nahajamo, sodeč samo po prvih dveh štev., sama znana in uveljavljena imena, tako med slov-stveniki Iv. Preglja, J P o g a č ni k a, B. M a -gajno.Fr. Bevka in druge, v prosvetnem delu pa oba urednika F r. S t e 1 e t a in F r Koblar-ja, A. Sovreta, St. Vurnika, R. Jakopiča in druge. Izmed slovstvenih prispevkov jc omeniti zlasli Pregljev spis iz literatskega miljeja, »U s a h 1 o vrelo«, ki se bo nadaljeval. Preiti ne bi hoteli Magajnove črte »Ž i v a«, cije svojstveni mitos jako ugaja. Enako zaslužijo vso pozornost odlomki iz romana F j o d o r a G 1 a d k o v a , »( enient«. Med pesniškimi prisf>evki se odlikuje lirika J. Pogačnika s svojim zelo dodelanim pesniškim izrazom, a zastopani so še F r. Bevk, V i t. V o d u š e k in Edvard Kocbek. V prosvetnem delu so zlasti omembe vredni: Članek R. Jakopiča Veža v mestni hiši na Ahac-ljevi cesti«, ki ga spremlja vrsta reprodukcij iz Jakopičevega dekorja veže, dalje »Ruska literatura po revoluciji« od Rostislava Pletnjeva ter Fr. Koblarja spis o Fjodora Ciladkova »Cementu«. Razen tega pa najde čitatelj še mnogo zanimivega gradiva, tako zlasti v kritičnem delu, kjer nahajamo referate o Pregljevih »I z b r a n i n spisih« II. (Koblar), o Pirjevec-Glonarjevi izdaji Prešerna (Koblar), o »Pesmih« V. Voduška (Pogačnik), o Shavvjevi »Sv. Ivani« (Ložar) iid., v ožjem umetn. de.u pa daljše poročilo /Umetniško leto 1928 (Štele). »Slovensko glasbeno življenje v 1. 1028 (Vurnik) in še druga. Slikovni materija! prvih dveh številk obstoji iz reprodukcij del britanskih mojstrov, ki so v prošli sezoni razstavljali v Ljubljani ter iz reprodukcij po Jakopičevi stenski slikariji v mestni liiši. Naslovno stran ovitka je delal mojster Plečnik. S posameznimi prispevki sega Dis v vse probleme sodobnega slovenskega kulturnega življenja, pa nič manj splošnega. Iti mimo lega lista, sc pravi biti slep za aktualnosti našega duhovnega življenja. Izšel bo v desetih številkah in stane 100 Din, za dijake 75 Din, naroča pa se pri Upravi Dis, Jugcslov. tiskarna. Ljubljana. Križ Novi, 1. in '2. številko obsegajoči glasnik mladega katoliškega pokolenja so nam predstavlja poči svojim novim urednikom, profesorjem šentviških Zavodov, g. Jakobom Šolarjem,, v naravnost apartni obliki, ki ga z odgovarjajočo vsebino postavlja v vrsto naših vedivnih revij. Uvod nam v programatični obrazložbi, v kolikor je ta opredelitev za dinamični, valujoči in elementarni pogon naših mladih sploh uporabljiva, predočuje pokret kot borben in skrajno kritičen, vendar pa graditeljstd: kritičen in zanikovalen napram rodovom, . ki raje naprej životarijo v mislih, uredbah in užitkih, kakor jih je ustvaril rod pred njimi, ki pa ne soglašajo več z njihovim bistvom — graditeljski, ker hoče na trdnih temeljih proštosti, »ki so pa pogreznjeni v vnanjosti,« v brezobzirni iskrenosti do sebe, do bližnjega 111 družbe kakor do lloga dograditi organsko stavbo katoliškega krščanstva, : ki nam edino moro ohraniti naše življenjsko zdravjem. — E. Kocbek nato i>odaja . idejno-zgodovinsko skico« slovenskega katoliškegu mladinstva v zelo težkem stilu pa z nekaterimi krepkimi nakazanji, ki so časih v enostranosti preostra in preveč subjektivna, dočim se standard-članek J. dolarju o Problemu na ho vernosti odlikuje po prosojni jasnosti, s katero je gotovo najaktualnejše in najusodnejše vprašanje slovenskega kulturnega življenja obravnavano jedrno, objektivno iu s presenetljivo resničnostjo. Marsikomu se bo tu vprvifi razgrnilo, kar je mogoče, nepriznavajoč sebi, samo slutil: kako je po janzenlzmu /.racionalizirano, pozunanjeno, iz srca na periferijo izgnano pojmovanje vere podulo roko materialističnemu libe-ializmu in kako so mnoge verske vrednote pod tem podtalnim vplivom do danes v nas olrple iu usahle, tako da je »vroči val ljubezni, ki je pod Pijem X. zavel preko na^, našel že mnogo znirzlegar, česar tudi katoliški preporod zadnjih trideset let ni mogel vsega oživeti, — Srečno izbrana so poglavja o Svetih znamenjih Koiriana liuardinija. >Krlž* si je z norim letnikom s svojimi v bodočnost kažočimi smernicami, resnostjo prizadevanja in temeljnim preokrenjevanjem in prevred-liotevanjein marsikaterega vprašanja priboril svoje mesto v duhovnem življenju katoličanstva v Slovencih, dokazujoč neusahljivo vitaliteto in zmožnost rasti katoliškega, v bistvu neomajljivega nazora. F. T. • Sodobna japonska književnost Nemška socialistično - internacionalna revija »Die Neue Biicherschau« je prinesla zanimiv članek ruskega pisatelja Borisa P i I n j a k a o jajx>n-ski literaturi, kojega izvajanja podajani v izvlečku: Ko je približno j>red petimi leti neka jajjonska revija stavila pomembnejšim pisateljem vprašanje, kateri evropski avtorji so v največji meri vplivali nanje, je pretežna večina izmed njih imenovala na prvem mestu Dostojevskega, Tolstega, Turgenjeva, Cehova, Rousseauja, Zolaja, Flaubcrta, Maupassan-ta, Rollanda, Ibsena, Strindberga, Heineja, Goetheja. Domači jajx>nski klasiki so' bili imenovani šele na drugem mestu. Iz tega bi se moglo sklepati na močno evropeizacijo japonske književnosti. Zato mnogi zahtevajo, naj se ustvarjajoče energije Japoncev na umetniškem polju obrnejo od evropskih vzorov spet k domači tradiciji. Značilna za razvoj japonske kulture v zadnjih letih je naglost, s katero sc ta razvoj vrši. Slika današnjega stanja je docela različna od onega, ki je vladalo še pred nekaj desetletji. Umeli so se okoristiti s pridobitvami civilizacije. O Jajx)iicih sc more reči, da so se edini izmed nebelokožcev osvobodili nadvlade Evropejcev. Danes se ua Jajx>nskeni tiska mnogo časopisov v dobrimi literarnimi prilogami, 11. pr. »Acakin Simbun« ali »Osaka Mainitti«, katerih se tiska dva in pol milijona izvodov. V literaturi je mogoče opaziti dve struji. Prva goji predvsem a v t o b 1 o g r a i i č 11 o jrovest. Njen veliki teoretik Kumd M a s a o trdi v manifestu imenovane šole, da ima literatura služiti edinole zabavi. Zaio je pravi pisatelj dolžan pisati samo o sebi iu sicer o svojeni zunanjem, privatnem življenju, katerega mora opisovati brez patosa, držeč sc objektivnih faktov. Eden izmed časopisov le šole ie n. pr. »Huro Btmgaku«. Trditi sc more, da je nanje vplival A^arcel Proust. Pripovedujoč doživljaje, svoje in svojih prijateljev, pisatelj ne sme spremeniti imen. Ne sme sc skrivati. Anekdota, in to ne izmišljena tvori jedro tega načina pisateljevanja. Pisatelj razodene u. pr. bravcem, da novela ni daljša zato, ker jo je zaradi zobobola moral končati. Publiko kaj takega jiredvseni zanima. Ce pa pisatelj sam pozabi povedati kaj zanimivega o sebi, ne zamudi tega kritik, ki n. pr. konča svoje literarno jx>ročilo na sledeč način: »Ta je tisti, ki je zapeljal sestro svojega prijatelja«. Jajjonski sociologi trdijo, da je ta »avtorealizem« izraz ideologije japonske buržuazije. Druga smer je prolctarska Ze 1.1910. je gotova pisateljska skupina izdala manifest o »pro-letarski literaturi« (»Puroietaria-Bungaku«, ali skrajšano »Probungakn«). L 1925 pa se jc ustanovila Zveza proletarskih pisateljev*. Izdajajo revije kot 11. pr. »Literarna fronta« in »Proletarska umetnost«. Pisatelji (e smeri zajemajo svoje snovi iz življenja in uaglašajo proti »avtobiografijam« pomen sploš-uosti. Mojstra te šole sta predvsem Khayama in K hayasi. Njih sloj; je preprost in jasen kot življenje. Poleg sovjetske ima danes japonska proletarska književnost najjačji protimeščaiuki poudarek. Dodati je še treba, da tradicija psevdonimov ugaša, če pa se poleg pravih imen nahajajo, se glase »Sen jutranje zarje«, »Glas jeseni« in podobno, kar edino še spominja ua poetično ljubeznivo staro Japonsko. Kot j)oscbiiost je treba omeniti poetične turneje, na-zvane »tank«. Lileratura je razširjena v najširše mase. Casojjiai Se tiskajo v milijonih, revije v sto-tisočih izvodih. Na Japonskem ni anallabetov. Fr. V. ■ 70 letnica E. Husserla 8. mavca obhaia svojo - 70-letnico znameniti Ireiburški filozof Edmund Husserl, ki spada brez dvoma k najoriginalnejšim in najvplivnejšim nemškim filozofom sedanjosti. Kje ga treba uvrstiti, kakšne zasluge ima za razvoj filozofije? Spomniti moramo, da se je zapadnoevropska filozofija tekom 19. stoletja zelo cddaljiia od starih tradicij ter se preveč zapisala vplivu prirodoslovnih ved. Posledica je bila, da je dušeslovje človeško dušo razsekalo v mehanične drobce, in še od teh je raziskavalo le en del, namreč občute, dočim jc višje duhovne doživljaje popo noma zanemarilo. Isti vpliv opazimo tudi v okviru filozofskih panog. Zakoni logike, etike, estetike, prava so se tolmačili zgolj naravoslovno, tako daleč so zašli filozofi, da so celo logične zakone (zakon protislovja itd.) izvajali iz človeške du-ševnosti. 2X2 je 4 ne zato, ker je to nujno in neodvisno od mene dano, temveč zato, ker pač večina ljudi misli tako. Ce bi vsi mislili drugače, recimo 2X2 je 5, potem bi bilo to pravilno. Proti tej zablodi je nastopila močna proti-struja. Duhovnik F. Brentano je utrl pot novim, ozir. pravzajjrav že starini nazorom, a Brentano ni bil dosleden. Iz njegove šole sta izšla dva velika učenca, ki sta te filozofske probleme približno izpeljala do konca: E. Hit s ser I in A. Meinong v Gradcu, iz kojega šole je izšel naš France Vc-ber, ki se je žapočetega dela lotil r velikim uspehom. Največji vpliv, zlasti v javnosti je imel Husserl, ki je 1.1900 objavil svoje slavne »Logische Untersuchungen«, s katerimi se začenja nova era v filozofiji in špecielno v logiki. Husserl je zbral G R I P A ! ianflavin Od sirokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grl«, prehladu kakov tudi gripi. Prave Panflavin pasiile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. okrog sebe krog zelo nadarjenih učencev iu tovarišev. med njimi so zasloveli Reinach, estet Geiger psiholog Pfander, metafizik in spoznavni teoretik lleidegger, ter seveda Maks Scheler, ki je bil, kol vse kaže, največji nemški filozof sedanjosti. Husserl sam je objavil razmeroma malo del, a razvil živahen delokrog s svojimi predavanji, od katerih ie bit en del baš pred kratkim objavljen. Dr. Ferdo šišič, največji živeči hrvatska zgo-dovinopisee, stavi 60 letnico svojega življenja. Si-šičevo delo je ogromno; velika Povijest Hrvata n doba narodnih vladara, Geschichte der Kroaten, mala Povijest Hrvata, katero je izdala zu najširše sloje naroda v 3 zvezkih in nebroj drugih knjig, biografij ter razprav razgrinjajo zgodovino hrvatskega rodu 01I najstarejših časov do liapalla. Šang-Ccng : Moja Mati. — V založbi Gustav Kiejjenhauer, Berlin, je izšel uemški jnevod le knjige, opremljen z uvodom slovitega franc. esteta in pesnika Paul Valery-a (Cliang-Tscheng: Meine Mutter.). Šang-Ceng je izredno nadarjen in visoko naobražen mož, ki obvlada in razume dobro evropsko kulturo ter si prizadeva ustvariti inost, postati posredovalec med kitajskim iu evropskim svetom. Glavna oseba navedene knjige iu hkrati tolmač kitajskega plemena, je pisateljeva mati. Enako globoko vpliva na čitatelja bolestna zgodba o trpinčenju njenih nog, kakor povesi dogodivščin njenega bednega življenja. Očarljivo je njeno pripovedovanje pravljic otrokom — te pravljice so za evropskega človeka nekaj povsem novega in nam človeško Kitajce bolj približujejo kot vsaka druga stvar. Slednjič pa nas seznani tudi z njenimi zrelimi nazori o političnih dogodkih. Skratka, knjiga vsebuje poleg neprecenljivih pesniških in estetskih vrednot tudi globoke kulturne vrednote ter nam je živa priča vse premalo jx>znajie svetovne dobe. S. S. Ceško-stovenski slovar '/,(tlo:ihi J u (/o s l o v a 11 s k a k 11 j i , zunanjo opremo, ki diči vse učbenike Jugoslovanski-knjigarne. KNJIGI- PO ZNIŽANI CENI daje NOVA ZA I.OZIiA V LJUBLJANI, i.11 sicer pn enotni rent lo Din za vsak prevod iz svetovne književnosti. Ir n> Shakespearejev IUU.I CEZAIt in IIENEtKl Tli-(SOVEV. (Zupančičev prevod) in pa Sophoklejei KRALJ O IDI P i v Eurlpidov BRATSKI SPOII (So-vrelov prevod). Ta drla so pravi pesniški vmolvon in mojstrovine kot prevodi. Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. uri. Nedeija. 10. marca ob 15. uri jiopoldne: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Ljud. pred. pri zniž. cenah. Izven. — Ob 20. uri zvečer DANTONOVA SMRT. Izven. Ponedeljek, 11 marca: VOLPONE. Red D. Torek, 12 marca: VDOVA liOŠLINKA. Red B Sreda, 18. marca: Zaprto. Četrtek, 14. marca: DANTONOVA SMRT. Izven, OPERA: Začetek ob pol 20. uri. Nedelja. 10. marca ob 15. uri jjopoldnc: BEG IZ SERAJA. Ljud. pred. pri zniž. cenah. Izven. — Ob pol 20. uri zvečer: GROFICA MARICA. 50 vprizoritev. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Torek, 12. marca: Zaprto. Sreda, 13 marca: CARMEN. Pretnierski abonma Gostovanje g. lličlča. Četrtek, 14. liiarčn: LJUBEZEN TREH KRALJEV, Red A. Mariborsko gledališče Nedelja, 10. marca ob 15. uri: »AKADEMIJA«, — Ob 20. uri KONCERTNI-OPERM VEČER Za-mejičcva-Neralič-Živko. Ponedeljek, 11. marca o bl9. url: Gostovanje ljul>-Ijanske opere. OED1PUS REX, IZ KOMIČNI" OPERE in GIANN1 SCHICCHI. CELJSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 10. marca ob 10. uri: JESENSKI MANEVER. - Ob 20. uri: BAJADERA, gostovanje g. Nerata. Gostovanje Mariborčanov. Krasno osvežujoča Pepermint-zobna pasta odstranjuje neprijeten aiih b ust Velika tuba Din. 13'—, mala tuba Din. 8"— Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodetc brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 8. vg .v v • Službe Hcejo Trgovski pomočnik brez sredstev, prosi službe takoj ali pozneje v trgovini z mešanim blagom. Čuk, Brod, Logatec. Plačilna natakarica boljša moč, išče mesta. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 2185. Oskrbnik ali majer oženjen, brez otrok, vajen vse kmetske stroke, se razume tudi pri lesu, si želi mesta pri boljšem podjetju. - Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 2334. Hlapec vajen konj, živine in poljskih del, išče službo. Ponudbe na uoravo Slov. pod šifro »Trezen 2336«. Trgov, pomočnik brez sredstev, prosi službe takoj ali pozneje v trgovini z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Stanko Munda, Jur-šinci pri Ptuju. Pošteno dekle pridno in zanesljivo, v pomoč gospodinji, ki ima veselje do otrok, se takoj sprejme. Reflektira se le na pridnost. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2322. Kolarski pomočnik se sprejme. Dopise na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Kolar«, Ljublj. Vajenca za krojaško obrt sprejmem takoj. - Oskrba v hiši. Ploj Adolf, Dob pri Domžalah. Dva logarja izprašana in z dobrimi izpričevali, vešča v šum-skem gospodarstvu, eks-ploataciji in lovu — se iščeta za nastop službe za takoj. Ponudbe z navedbo pogojev, kakor tudi, da li so oženjeni, poslati na »Upravo vlaste-linstva Mokrice, pošta Jesenice na Dolenjskem«. 2 čevljar, pomočnika se sprejmeta takoj na finejša dela in šivana. -Hrana in stanovanje v hiši. — Franc Travnik, Trebnje. Sposobnega potnika »potnico) event. tudi sposobnega novinca sprejme tvrdka s fiksom mes, 2000 Din in 20% provi-tije. - Ponudbe z navedbo dosed. delovanja na: Maribor, poštni pred. 84, Natakarica obenem zmožna meščanske kuhe, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, se sprejme proti dobri plači •za 1. april. Joško Kramar, Vodicc n. Ljubljano. Služkinjo poštene, zdravo, snažno lepega vedenja, sprejme boljša družina z dvema otrokoma v Mariboru. -Samo pismene ponudbe pod šifro »Poštena« na upravo Slov. v Mariboru. Blagajničarka išče mesta za takoj ali pozneje, najraje v Sloveniji. - Ponudbe upravi Slov. pod »Vestna 2324«. Mesto točilca išče vesten mladenič, vojaščine prost, pošten in mirnega značaja. Zmožen kavcije. Gre tudi za slugo ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Točilec«. Šivilja i večletno prakso išče dela pri kakem krojaču. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi pod 2271. Prodajalka dobra moč, pridna in poštena, vešča šivanja, želi službe s 1. aprilom ali pozneje. Prevzamem tudi mesto blagajničarke. Odda se tudi obrtni list za mešano stroko. Ponudbe pod »Poštena« na upravo. Dve stanovanji na Brinju ob Dunajski cesti, eno z eno sobo in dvema kabinetoma, drugo z eno sobo in enim kabinetom, obe s kuhinjo, pritiklinami, souporabo kopalnice, pralnice in vrtom, odda s 1. aprilom odnosno s 1. majem Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica 8. M Zaslužek Stalen postranski zaslužek dobe osebe s širokim krogom znancev. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Lep dohodek«. Vsaka beseda 50 par al i prostor drobne vrstice 1 SODin. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajovišje.Zaogtase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstiea2Din.Najmanjši znesekiO Din. Pristojbina ra šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.čejepriloze .naznamka.Čekovni račun Ljubljana iO.3^9.Telefon štev.2326. Komercijalna moč prvovrstna - zanesljiva -preizkušena, samostojen delavec, dober organizator, glavni knjigovodja, bilancist, vešč hrvaščine, nemščine in italiianščine, z dolgoletno industrijsko in trgovsko prakso, išče primernega nameščenja. Ponudbe na upravo pod »Routine« št. 2191. Int. izkušen potnik išče zast. dobro idočih predmetov v svrho so-prodaje, pristopi tudi h kaki tvrdki; razpolaga s kavcijo. - Ponudbe na oglasni oddel. Slovenca v Mariboru pod: Zmožen. Šivilja išče mesta za pomočnico, vajena tudi prikro-jevanja. - Naslov pove oglas, oddel. »Slovenca« pod štev. 2321. Prodajalka mešane stroke, vajena trgovine na deželi, ki bi pomagala tudi pri knjigovodstvu, išče primernega mesta. Ponudbe pod »Dolenjka« št. 2325 na upravo Slovenca. Šofer izučen mehanik, zmožen popravila, išče službo. -Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2167. Kalkulant želi v večernih urah in ob nedeljah in praznikih primernega zaposlenja. -Ima mnogoletno trgovsko prakso trgovske in industrijske panoge. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Vesten in zmožen« Izobražena vdova stara 44 let, išče v boljši hiši mesto namestnice gospodinje. Je verzirana tudi v šivanju, vzgoji perutnine in vrta. Ponudbe pod »Varčna gospodinja« št. 2239 na oglasni oddelek »Slovenca«. Starejša vdova inteligentna, išče mesta gospodinje h gospodu ali dami; prevzame ludi varstvo otrok — iu ali na deželi, proti skromni plači. Naslov pove uprava pod št. 2256. Absolventinja trg. šole išče primerno službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Marljiva«. Natakarica išče službo. — Naslov v upravi pod »Zanesljiva« št. 2252. Organist in cerkvenik ali tudi kot občinski tajnik, išče službo. Ponudbe na upravo lista pod »Ce-ciljanec« št. 2262. Trgovski pomočnik iničen v trgovini z mešanim blagom, išče službo. Ima tudi šoferski izpit in bi opravljal vsa k temu spadajoča dela. Ponudbe je poslati na poštni predal 258. Ljubljana. Učenka pridna, kmečkih staršev, zna vsake vrste ročna dela, išče mesto, da bi sc izučila šivanja, po možnosti hrana in stanovanje proti primernemu odplačilu. — Naslov v upravi pod št. 2231, iiitiovania isti: v.Vi >.<"■r ...'. \'1 ~ Poceni oddam stanovanje z več sobami, v lepem trgu blizu Ljubljane. — Alojz Battelino, Črnuče pri Ljubljani. Meblovana soba blizu Tabora se odda 1 ali 2 solid. gospod, ali gospodič. Event. tudi hrano. — Naslov v upravi ^Slovenca« pod št. 1995. V Poljčanah 5 minut od glavnega kolodvora, se da v najem od 1. aprila naprej stanovanje s 7 sobami, z vsemi pritiklinami, even-tuelno razdeljeno stanovanje s 3 in 4 sobami. Za poslovno podjetje je tudi skladišče in velika obo-kovana klet. Vprašanja na upravo lista v Mariboru pod »Lepo stanova nje« št. 150. Stanovanje soba in kuhinja, odda takoj Prostovoljno gasil no društvo v Zg. Šiški. Stanovanje 3 do 4 sobe, s c išče v sredini Maribora. - Pod »Mirna stranka« na Slo venčevo upr. v Mariboru. Stanovanje mansardno, s 3 sobami in pritikline, nova stavba, v sredini mesta, se s 1. majem odda. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Lep razgled«. Oddam lepo sobo za dve osebi s posebnim vhodom, v centru mesta. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 2363 Večja solnčna soba s poseb. vhodom, elektr, razsvetljavo in s souporabo kuhinje, s c odda eni ali dvema osebama pod Rožnikom. Naslov v upravi Slov. pod št. 2186. Opremljeno sobico dam postrežkinji, ki mi 1 % ure pomaga pri pospravljanju. - Ilirska ul. *♦ 29, I. nodstr Stanovanje sobo in kuhinjo, išče šivilja za takoj ali za 1. april. Plača 400—500 Din mesečno in šiva do-tičnemu zastonj. Naslov se dobi v upravi »Slovenca« pod št. 2289. Za Din 550 mesečno sprejmem takoj na dobro hrano (5 krat dnevno) in stanovanje učcnca srednjih šol; perilo, likanje, šivanje, kurivo in elektr. razsvetljava. - Naslov v upravi Slov. pod št. 2087. Prodajalce posnemalnikov išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema. TEHNA družba. Ljubljana, Mestni trg 25. Iščemo zastopnike za prodajo nekega nevsakdanjega predmeta -proti visoki proviziji. -»Delmond«, Ljubljana, Miklošičeva c. 14/1, Visok zasiužek se nudi potnikom in potnicam, kateri obiskujejo privatne stranke in to po vsej državi. Predmet v vsaki hiši neobhodno potreben. - Ponudbe na podružnico Slov., Celje. Sobna oprema Wohnzimmer), kompletna, moderna, in drugo pohištvo, se poceni proda. Ogleda se od 12 do 14 v Florijanski ul. 27/11. Dl ANIN^A" Zdravimi ča| Pie- nKLttrHniS.M navija Cisti in osvežuje kri izbollS« slabo prebavo, st bolno delovanje dreves, odstrani napihovanje , i olonja moknicne ■ isline, ugodno vplivu nn ietru, ždC in nn žol*ni kamen Vzpodbuja npelit in zb tno učinkuje p-i arlei iosklcn zi. Z ihtevajte v lekarnah foino pravi„PlanlnkaM ziiravllni dal ki so no prod Ja odprto, tPin-več samo v ploinblrMiib paketih po Diu 20'— /. napis* m po.zvajr.lca Lekarna M8 L. BAHOVEC LJUBLJANA, Kongresni trg Lokal v najem s skladiščem, se odda v Kamniku na promet, ulici, pripraven za vsako trgovino. - Ponudbe na upravo Slov. pod »Lep lokal« št. 2290. Veliko zidano poslopje na deželi, z opeko krito, vpeljano elektriko, 5 min. od kolodvora, ob glavni cesti, primerno za industrijsko podjetje, dam za več let v najem. Zraven jp tudi stanovanje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2198. * Lokal za mlekarno in delikateso, na prometnem kraju, vzamem v najem. Ponudbe pod »Takoj« na upravo »Slov.« Hiša ali stanovanje na deželi, išče v najem, če zmerna cena, tudi kupi fotograf. - Ponudbe pod »Na deželi«, inserat. oddel. Slovenca. Prodamo Kanarčki 3 samce - pevce in 2 samice prodam zaradi pomanjkanja prostora. Vseh pet skupaj za 500 Din in 4 kletke za 200 Din. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št, 1999. Proda se: 1 kompletna spalnica, 1 salonska garnitura, črna z vloženo biserovino, 1 dekoracijski divan, 1 zrcalo s stojalom. - Naslov v upr. Slov. pod št. 2102. Čevljarski šiv, stroj (Cilinder), se poceni proda. - Sidar Roza, Maribor. Pobreška cesta 9. v Trbovljah se odda v najem s 1. aprilom t. 1. - Reflek-tanti naj pošljejo svoje ponudbe do 20. marca 1929 rudniškemu ravnateljstvu v Trbovljah. Gospo ali gospoda s 40 do 45.000 Din sprejme izobražena rodbina v popolno oskrbo za vse življenje, za kar jamčim s posestvom. - Ponudbe na upravo Slov, pod šifro »Prijeten dom v po-savju« št. 2154. Dnevničar v drž. službi, soliden in pošten, družinski oče (3 otroci) v hudi stiski, prosi plemenito osebo za posojilo 2000 Din proti primernemu jamstvu, — Cenj. ponudbe na oglas, oddel. »Slov.« pod šifro »P^-ojilo ?0« št. 2302. Semenska trgovina Radi opustitve trgovine se proda stara renomi-rana trgovina s semeni v centru Zagreba, z vso opremo in vso zalogo, po zelo ugodnih pogojih. Po nudbe pod Za 19.017 Da Publicitas, Zagreb, Gun-duličeva 11. Ford avtomobil letnik 1924, malo rabljen, v brezhibnem stanju, po ceni naprodaj. Na ogled pri Pavel Štele, Ljublj., Kapiteljska 3. Avto 4—5 sedežni, odprt, moderno opremljen, samo 15.000 km vožen, močne konstrukcije, z malo porabo bencina, pripraven za štrapacne vožnje ali avtotaksi, zaradi obolenja ugodno naprodaj. — Naslov se izve pri Alo-ma Company, Ljubljana. Lokomobilo znamke Wolf, iz 1. 1921., in polnojarmenik, zaradi povečanja obrata prodam. Vse se lahko ogleda še v pogonu. - Dopise pod šifro »Parna žaga« na oglasni oddel. Slovenca. II Poizvedbe Stružnico za les (vretenik. posteljica, železen konjiček) -proda Duhovnik, Medvode. Izgubil se je pes brak bel, z rujavimi lisami z znamko št. 79, Ljubljana. - Najditelj ga naj vrne proti nagradi na naslov Janko Čepon, Cesta na Rožnik št. 7. Prodam seno prav lepo in dobro, in nemško deteljo. Cena po dogovoru. — Šinlc Franc, Virmaše 28, pošta Škofja Loka. Pianino dobro ohran., ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2288. Harmonika kromatična in dvovrstna, se proda. — Gabrovec, Kresnice, postaja. Branjevci, pozor! Lepa jabolka, največ ma-šancerjev, prodam 1500 kilogramov po ugodni ceni. Josip Dorn, Slov. Bistrica. Koncertni harmonij popolnoma nov, novejše vrste, 5 oktav, 4'A vrstni, Aecls - harfe, v basu 15 registrov, močan na glasu, lahko nadomesti orgije, prodam. - Naslov v upr. Slov. pod št. 2330. Mlekarski voziček nov, se ugodno proda pri Franc Bariču, Švabi-čeva ulica 13. Moško kolo napol dirkalno, dobro ohranjeno, naprodaj. Jože Kalan, Vidovdanska c. 2 Drva za kurjavo (odpadki od žage) v vsaki množini se dobe pri Ivan Šiška, parna žaga in parketna tovarna, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Harmonij 1 % vrsten, 6 reg. in 4 oktav, prav lep in prvovrsten, se poceni proda. - Celje, Prešernova ulica št. 10, E. Turin. Radio aparat »Radione«, trielektronski, z zvočnikom in 1 akumulatorjem, se proda po nizki ceni. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 2348. $adio enocevni, z vso pritikli-no, ki sprejema vse evropske postaje, prodam vsled odpotovanja za 1200 Din. - Naslov pri podružnici »Slov.« v Celju. Saurer 2—2A tonski, v dobrem stanju, s skoraj novo pnevmatiko, ima ugodno naprodaj Lampret in drug, d. z o, z,, Ljubljana, Dunajska cesta 22. Bukova drva cepanice, oprog 500 vagonov — takoj prodam franko Postojna. Dobava od maja do oktobra. Na ponudbe brez navedbe cene se nc bo oziralo. Najboljšim ponudnikom takoj odgovor. Ponuditi na upravo pod »Prima« št. 2168. Zamenjam ali prodam 1 istosmerno dinamo 115 voltov, učinka 7.5 Kv. pri 1800 okr. min., za 1 malo istosmreno dinamo 30 voltov od 1 do 1.5 Kv. in ne čez 1200 okr. min. - Franc Pocajt, Teharje pri 'Celju. Iščem kovaško oglje direktno od proizvajalca. Kupim produkcijo ali prevzamem eksploatacijo. - Pisati na naslov: Jugo-mosse, Beograd — pod šifro »153«, ' Nakovalo za poljsko kovačnico in primež (šravbštok), kupim. — F. Bizant, Žlebe, Medvode Kmetsko posestvo manjše, kupim ali vza mem v najem. - Naslov v upravi Slov. pod št. 2104. Trgovina z mešan, blagom na prometnem kraju, blizu Celja, takoj naprodaj. Vrednost 150.000 Din. -Lc resne ponudbe na ogl. oddel. »Slov.« pod šifro »Takoj naprodaj 2304«. Posestvo naprodaj! Nova hiša iu gospodarsko poslopje; prostori v hiši so za gostilno urejeni ali za trgovino, ki ie že sedaj vpeljana. Natančno sc poizve pismeno ' ali ustmeno. Naslov: Franc Sodnik, Klane št. 20, p. Komenda pri Kamniku. Srebrne krone zlatnike, vsakovrstno zlato, kupim. - F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova. Hlode bukov« in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana Kože divjačine kupuje L. ROT, krznar — Mestni trg — Ljubljana. Tamburice rabljene (berda %) kupimo. - Ponudbe na upravo Slov. pod »Tamburice«. Kupujem stare moške obleke in drugo; plačam najboljše. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. Mehki in trdi les deske, trame, hlode, drva, oglje, stalno kupuje soliden trgovec. Najraje franko meja ali tudi franko vagon. Ponudbe se prosi na upravo »Sloven ca« pod »Poštena kupčija« št. 2169, Zložljivo posteljo že rabljeno, želim kupiti. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru. Dfeiel motor na surovo olje, 100 do 120 PS, ter LOKOMOBILO na vročo paro, z izpuhom na 30 PS, oba v brezhibnem stanju, kupimo za dobavo spomladi. - Ponudbe naj se naslovijo na Zadružno gospodarsko ba"ko, podružnica Kranj, Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretičen pouk in praktične vožnje na raz-iičnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Objave Poživljam dotično osebo, ki mi jc na dražbi v Ravnikarjevi ulici vzela fotelj, naj ga takoj prinese nazaj, ker >i<* ie dotfnal" kdo ie Parcele za stavbe na Kodeljevem (Planirju) v izmeri 600 do 800 m3 so po 14 do 16 Din kv. m, naprodaj. - Poizvedbe pri Fr. Slana, Poljanska ci-sta 87/1 (vila Bergman). Dve lepi parceli sta naprodaj v mestu. — Poizve sc pri notarju Kuharju. Hiša s hlevom in pritiklinami naprodaj. Vse v dobrem stanju. Pri hiši sadni vrt in vodnjak, oddaljeno 20 minut od mestne občine Ljubljana. Cena po dogovoru. Več: Dravljc St. 3. Naprodaj! Lepa, na novo zidana zidanica na traverze, obokana, z opeko krita, zgoraj soba za stanovanje, zraven vodnjak in VA orala vinograda, vse v dobrem stanu, 30 min. od kolodvora. - Več sc izve pri Fr. Zupančiču, Mirna peč, kolodvor. Hiša v Celju esonadstropna, primerna za trgovino itd., na zelo ugodnem mestu, se takoj proda. - Vprašanja poa »Lepa lega« št. 2323 na ur>e-vo Sln"»nra. ..POSEST" Rcaiitetna pisarna, družba z o. r. LJUBLJANA ŽSMKi _ OBODA:- HIŠO, enonad., priti., velik lokal ca. 60 m2, 2 sobi, kuhinja, razne pritikline, I. nadstr. 5 sob. kopalnica, vpeljana elektrika, vodovod, 600 m3 zemljišča, blizu tramvaja, 300.000 Din. - Potrebno polovico kupnine. 1/3 dvonadstr. HIŠE, v ftti 2 trgov, lokala, večja skladišča, 4 dvo- ozir. trisobna stanovanja, veliko dvorišče, blizu kavarne »Evropa«, 200.000 dinarjev. TRI HIŠE, eno- ozir. dvodružinske, velika delavnica, hlev, 1000 m® zemljišča, 2 minuti od tramvaja, skupno za 190 tisoč Din, proda se tud; posamezno. HIŠO, visokopritlično, prenovljeno, 4 sobe, kuhinja, klet, velika delavnica, 800 m- sadnega in zelenjadnega vrta, Šiška, 80.000 Din. HIŠO, novozid., visokopritlično, tri- in enosob. stanovanje, elektrika, vodovod, Novi Udmat, 95 tisoč dinarjev. VILO, novozidano, dva dvo-, eno cnosobno stanovanje, 1000 m5 vrta, mestni del Rožne doline 250.000 Din. GOSTILNO, dobro vpeljano, enonadstrop. hiša, 3 stanovanja, 700 m® vrta, blizu Tabora, 240.000 dinarjev. GOSTILNA, dvonadstr. hiša, skupno 9 sob, gostilniška klet, gostilniški, kuhinjski, kletni inventar, blizu frančiškanske cerkve, 280.000 Din. VILO, prtlično, 5 sob, pritikline, 900 m3 vrta, 10 minut od centra, 175 tisoč dinarjev. HIŠO, novozid., visokopritlično, dva dvosobne stanovanja, vrt, ob Dunajski cesti, 92.000 Din, HIŠO, novozidano, dve sobi, pritikline, šupa in pod, nekaj vrta, Ježica. 70.000 Din. TRGOVINO meš. bla-ga, gostilna, poleg gostilniških prostorov 4 sobe za stanovanje, hlev, gospodarska poslopja, dva orala posestva, pri Medvodah, 175.000 Din. Kmečko POSESTVO, 19 oralov, polovica zara-ščanega bukovega, smrekovega gozda, ostalo njive in travniki, podkle-tena hiša, 4 sobe, kuhinja, pritikline, gospodar, poslopja, pri Mokronogu, 90.000 Din. HIŠA, zidana, z opeko krita, dve sobi, kuhinja, posebej betonirana klet, sadni in zelenjadni vrt, 'A ure od post. Škofljica, 35.000 Din. STAVBIŠČE, 1000 m«, blizu nove cerkve v si. ški, po 32 Din. PARCELO, (00 m*, pri Stadionu, po 30 Din. STAVBIŠČE, 4000 m' blizu hranilničnih hiš za Bežigradom, po 30 Din. 2 PARCELI po 400 m5, Novi Udmat, po 14.000 D. VEČ PARCEL od 700 do 1000 m3, Dunajska cesta, po 35 Din. Pojeg tega večie 51 e-vilo stanovanjskih, 11 g. hiš, v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva v raznih velikostih, v vsr.h tlelih Slovenije, graščine, industrije, stavbliča v centra Llubljanc in vscS predmestjih, v najvc**i izberi in po nafutfodnej-Kh -----i Prodam lepo posestvo z obširnima sadnima vr-toma, njivo in več deli g o z d a. Leži v Pod-smreki pri Ljubljani. Primerno za obrtnika ali delavca. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 2161. Proda se na dražbi dne 20. marca ob 15 hiša s travnikom ob glavni cesti v Trzinu. Gostilno s koncesijo, na prometnem kraju v mestu ali tik mesta, kupi Ameri-kanec. — Ponudbe pod »Amerikanec« na upravo Slovenca«. Prodam jez zelo močna voda — primerno za elektrarno, žago itd. — Naslov pod št. 2274. Hiša se proda pripravna za trgovino ali pekarno. Maribor, Nova vas, Bolfenkova 7. V Trnovem prodamo gospodar, poslopje, manjšo stanovanjsko stavbo s 1600 m-vrta in stavbišča za 130 tisoč Din. - »Posredovalec«, Sv, Petra c. 18. Brivnica higijen. urejena, je otvor-jena na Tržaški cesti 26 ter se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. Postrežba najboljša. Obrt Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Fran W61Iinij, urar, Gosposvetska c. 12. Dam«m in nevestam! Damsko perilo od 3 Din, entlanje od 0.90 Din, kakor tudi predtiskanje, ročno in umetno vezenje izvršujem po najnižji ceni v Tavčarjevi ulici 3/lV. Mizarja pošljem na dom za popravo oken itd. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2196. Harmonikar}^ pozor! Kdor želi,, imeti dobro haftnortlkoVnaj^se takoj obrne h K. Juncu, izdelo-vatelju harmonik, Liub-Ijana, Bohoričeva 9, ra »nove harmonike ali popravila«, ker le on dela dobro in iz dobrega ma-terijala najcenejel Mehanična delavnica za popravila gramofonov, šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov, koles itd Lastno cmajli-ranje, poniklanje Priporoča se Justin Gusiinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Nasproti »Narodnega doma«. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibžer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. Prave vzorce in gornje dele čevljarstva dobite samo pri izdelovatelju Karel Blatnik v Ljubljani, Hrenova ulica 20 (v lastni hiši). Strokovni poduk brezplačen. Popravljata se snežni čevlji in galoše strokov-ujaško v najkrajšem času pri Zalok ar tiosposvetsha cesto 8 » i Svojcem v Ameriki pošljete lahko brezplačno pisma, pošiljke in osebna naročila, ki sem jih pripravljen vzeti s seboj o priliki potovanja začetkom aprila v New-York, Cleweland, Chika-go in bližnje kraje teh mest. Za vsa nadaljnja pojasnila se obrnite na upravo lista pod »Sorodniki v Ameriki«. Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb, llica 82. Klavirji pianini in harmoniji, najboljših inozemskih svetovnih tvrdk vedno v zalogi! Znižane cenel Oddaja se tudi na obroke! Vsa popravila in uglaše-vanja strokovno in po zmernih cenah. M. Ropaš — Celje. Vata, odeje izdelovanje, popravila. -Rožna ulica 19. Gabrijela Kastelic Florijanska ulica 31, se priporoča cenj, občinstvu za predtiskarijo ročnih del, katera izvršuje najtočneje. Krasni vzorci v izberi. Vse vrste moko iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljne, p. Šent Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba. Načrte lesenih hiš dobijo interesenti pri Kreditni stavbni zadrugi »Mojmir«, Maribor, Koroška 10. Pogoji februar »Domačija«. Tvoj značaj in usodo. - Solidno delo priznanih tu- in inozemskih grafologov - astrologov. - Lastnoročna pisma, natančni rojstni podatki, slika, 10 Din poštnina -nasloviti na »Domačija«, Maribor, Koroška 10. Posredoval. Ogrinc Miklošičeva 28 (bližina kolodvora), oddaja dober personal za sezijo in privatno. Za odgovor dvo-dinarske znamke. Malinovec in 17 vrst sokov, kompo-tov in marmelade nudi Brezalkoholna produkcija, Ljubljana - Poljanski nasip 10. Največja izbira rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motociklov raznih znamk po zelo nizkih cenah. -O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Semenski oves zajamčeno kaljiv, skrbno očiščen, kupite ugodno pri tvrdki A. Volk, I jub-liana. Resljeva cesta 24. Preskrbite se pravočasna. Podgane ubija RATOL Polj. miši ubiia ARV1C1N Ščurke ubija GAMAD1N Stenice ubija STENOL Bolhe ubija PULEKSIN Dobivajo sc povsod! Biokcmia, Zagreb, Halzo-va ulica 25. Tel. br. 59-69. Mlinarji! Iti, proso, ajdo In Ječmen kupite naJcencjc pri A. VOLK, LJUBLJANA veletrgovina Bita In moke Žimnfce modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otoiuane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnihu Krekov trg It 7 fporleC Mestnega doma). 52Ž!2 mM in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32 - Ljubljana. Vsakovrstno ZiStO Stnonje po najvišjih cenah. ČERNE. juvelir. Ljubljana. Woilova ulica St. 3. i Kurja očesa Varstvena znamka V zuloKi v lekarnah iu ilrojferijnh ali naravnost i/, tovarne in g'avno žalujte M. Hm j a«, le-karnar, Slsuk. Specialni zavod za vglsševanje ter popravila glasovirjev in harmonijev! Postrežba strokovna! Cena nizke! G. JURASEK Ljubljana, Wolfova ul. 12 od 1. V t. 1. Ključavničarska ulica št. 3 Ajdova moka 5 Dih garatirano pristna, od 25 kg naprej. Pošilja Pavel Sedej, umetni mlin, Ja-vornlk, Gorenjsko. Oljko za cvetna nedeljo razpošilja najlepšo tvrdka Celestina Glavnik Ljublj., Pogačarjev trg 1. Mlekarska zadruga v Št. Gotardu, p. Trojane, išče stalnega odjemalca za čajno maslo V zalogi ima trapistovski in polementalski SIR, Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg Vsakdo takoj igra najlepše slovenske iu nemške komade iu šlagerje.ki so v na jvečji izbiri na razpolago Cčsjez/čto pa tudi dobra rekloma v ■SLOVENCU' IE TURBINE ■iu I cm. r-Rulaiorje. z.alvornice, opremo /u žage in lulino iz lehijo in dobavlja G. F. SCMNEITER ŠKOFJA loka podjetje za igradbo vod. turbin Ko u k uro učno cene ! Zahtev« jI- ponudbe '. — Prvovrstne referenco '. Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šivalni stroji „€ritzner" in „Adler" za domačo obrt in industrijo Pouk vezenja orezptsHen! Le pri JOS. PETEUHC Ljubljana poleg Prešernovega spomeniku ob vodi Večletna garancija . iSulilevajle ponudite Solidna postrežba! Zahtevajte ponudbe! Zvonaina iu Livarna Št. Vid nad Ljubljano Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvovrstne brono-vine v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo sc izredno po lepem čistem in močno do-nečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpolago. Kovinolivarna PREUREDITE SI SVOJ SPREJEMNI APARAT Z PHILIPS-OVIM DOSTAVKOM ZA PRIKLJUČITEV NA IZMENIČNI TOK NAVODILA V VSEH TRGOVINAH TE STROKE ♦ GENERALNO ZASTOPSTVO: ZA HRVATSKO, SLOVENIJO, SLAVONIJO, BOSNO, HERCEGOVINO IN DALMACIJO NOR1S K. P. ZAGREB, GUNDULIČEVA ŠTEV. 26 TELEFON 56-10 IN 56-11 gospod« 'H gospe! Najnovejši pariški in dunajski vzorci slamnikov in klobukov za spomlad so došli v različnih kakovostih po najnižjih cenah. - V zalogi so tudi vsakovrstni svileni, kakor tudi moški klobuki. - Sprejemajo se vedno vsa v to stroko spadajoča dela in popravila, kakor znano po jako nizkih cenah. Se priporočata Ivan in Helena Kvas Klobučar. MARIBOR, Aleksandrova ccsta 52. Modistinja. Železolivarna Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa, bakra, fosforne in strojne kompozicije, rudeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lite ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje, vagonete, peči, štedilnike, spominske plošče telovadno orodje, auto-lnobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajamčeni kvaliteti. Konkurenčne cere! Hitra in točna postrežba! Naznanjam pretužno vest, da je naša ljubljena mama, gospa ALOJZIJA OMEJC HOJ. HINNER vdova dež. rač. svetnika po dolgi in mukepolni bolezni, previdena s sv. zakrament) v soboto 9. marca ob 8 zjutraj izdihnila svojo blago dušo v 72. letu svoje starosti. Pogreb nepozabne rajnice bo v ponedeljek dne 11. marca 1929 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Pred škofijo št. 7. Ljubljana, dne 9. marca 1929. Žalujoči ostali. Krasno Na oglas pod gornjim nastovom sem prejel tako nepričakovano veliko število ponudb, da mi je nemogoče na vsako posebej odgovoriti. P. n. interesentom sporočam zato: Posestvo je popolnoma arondirano, leži v Savinjski dolini, eno uro od Celja, pol ure od postaje Petrovče, 10 minut od okrajne ceste. Ima lastno dovozno cesto, je vseli bremen absolutno prosto. Pripravno je tako za živinorejca kot tudi lesnega trgovca. Cena je primerna. Prosim interesente, da me obiščejo osebno. Informacije lahko dobe tudi v hotelu Skoberne v Celju. Janez Intihar Gorica 27, pošta Celje. Tretji tromesečni gospodinjski kuharski tečaj od 2. april« do 30. junija 1929 Mesečnina za notranje 900 Din, za zunanje 350 Din. Priglase sprejema Vodstvo Dr. Krekove gospodinjske šole v Zg. ŠiSki, Ljubljana mm$mmm&* tiskarne V LJUBLJANI IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPI3E ♦ ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPDE ♦ KOMBINIRANE KLlSEJE ZA NAVADEN IN NA3FIN. PAPIR KLiSEDE PO SLIKAH. PERORISIH IN RISBAH. ROKOPISIH, FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE. REKLAMNE SLIKE Najstarejša parkelarska Ivrdka Ferdo Primožič Tmovsu pn^n 4 Ljubljana se priporoča za dobavo ln polaganje vsako-vrstnih parkel-deščlc kakor ludi za vsa popravila in struženje starih podov. ■ll....mi.l.i..■■■..■■............T Jntensanlno brofuro o uspesnetn žofčruK^kaf^ou Km* pošlje brezplačno lekarna pri Odrešen iku luiuimunuuMii t UIUIHII' NAZNANILO Slavnemu občinstvu in svojim dragim odjemalcem vljudno naznanjam, da razprodajam do zadnjega marca vso zalogo blaga vsled izselitve iz lokala. Za Velikonoč bodo še v zalogi priznano dobre ŠUNKE in druga mesnina. - Priporočam ae Marija Kaluža, delikatesa LJUBLJANA, Marijin trg št. 8. Gospodom Ivici Kovačeviču, ministru n. r., upravitelju stečaj-ninc Slavenske banke, dr. Ivanu Gmajnarju, namestniku stečajnega upravitelja, dr. Romanu Rav niharju, Otonu Jcrucu, dr. Hinku Horvatiču, dr Juraj Pcčarcviču in dr. Drago Marušiču, članom upniškega odbora stečajnine Slavenske banke! Proti meni ste vložili tožbo po tiskovnem zakonu zaradi žaljenja časti in to zaradi sledečih besedi, priobčenih v mojem članku v »Trgovskem listu« z dne 5. februarja 1929, št. 16: »..,,... niti se ni prišlo v okom škandaloznemu načinu, kako se na račun prevarjenih upnikov vrši likvi-diranje preostale mase (sc. Slav, banka).« Da odstranim vsak nesoorazum, izjavljam, da z navedenimi besedami nisem imel nikakega namena, očitati upravi konkurzne mase, ozir. članom upniškega odbora kake nekorektnosti pri njihovem poslovanju, niti jim očitati kake osebne krivde na efektu likvidiranja konkurzne mase. Imel sem pred očmi zgolj način reševanja kon-kurznega slučaja Slavenske banke, ki jc posledica nezadostnih in neprimernih določb konk. reda. Lojalno poudarjam, da se osebne časti gosp. konkurznega upravitelja, njegovega namnslnika in članov upniškega odbora nisem hotel in tudi nočem dotakniti. Ljubljana, dne 8. marca 1929. ING. MILAN ŠUKLJE 1. r. OZEBLINE se prikazujejo na nogah iu rokah. Začenjajo se z rdečkasto-vijoličastimi madeži in povzroče če se zanemarjajo, težke rane. Za odstranitev oieblin služi vroča kopeli okoli litre vode. v katero vsuje- polno žlico sv. Roka -ioli za noge. Ozelili del naj se koplje s;ozi 20 minut uato ga nadrgni s čistim vazeb tora iu ovij z mehkim suknenini blagom — Tedensko enkratna poraba sv. Roka i>oli za noge preprečuje tvorbo otebline. — Velik zavoj st. Roka soli za noge stane Din 16"—. DOBIVA SE V VSAKI LEKARNI IN DROGERIJ1 Zvonko Mešiček trgovec in posestnik Bety Mešiček roj. Posavec poročena 10. marca 1929 Ljubljana Moste p. Sv. Lovrenc n. Dr. p. najnovejša dvokolesa. motorje, šivalne- _ stroje. Otroški vozički novih modelov, mali avtomobili, pneu>.iatika najceneja Ceniki franko. Prodaja na obroke. „ TrltJuna" F.B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cPsta št. 4. Sanatorium Dr. Kansa Graz, KSrb;erga :se 42. Teleion 2352. Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slu-čaie — Moderno ureteno. — Višinsko solnce. — Rentgen. Diartermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne — Prospekti na zahtevo. — Sprejme se starejša, popolnoma izvežbana gospodična, dobra računarka z lepo pisavo in vljudnim občevanjem s strankami. Ponudbe naj se pošljejo: Manufakturua veletrgovina, Ljubljana, poštni predal 69. Kostanjev les m jenin plaCuje stalno no;Dfodne!e v«ok vason sproti na "eljo tudi potom akreditivu poljubno pri vsakem ve' jem denar nem zavodu Slove ije, lesua trgovina Ernes! riartne - Celtc Zrlujskega utira št. 4. - Telefon 136. Lepota — zdravje! Oboje potrebuje prave neie, toda saino z zdravstveno zaupljivimi sredstvi, kot Feller-jeva Elsa-pomada za obra« ter zaščito i-ože (tudi proti solnunim pogani), t adntje Elsa poniada za rast las 2 lončka za vnaprej p - jffgi slanih 40 Din Fellerjeva Elsa mila zdravji in lepote vsebujejo itobro delujoče sestavine (6 vrst: liliji no, ruutenjakovo, glicerinovo boraksovo. kairanovo ter milo za britje) Od teli na poizkus 5 komadov jio izbir' za vna-pre poslan li 52 Din. dosta i LEKARNAR FELLER. STUBICA DONJA, Eisatrg 134 Hr vatslca. Za izmvanje glavo Elsa-Sliampoon 3 Din JO o. / Najboljše trtne brizpalne vsake vrste sc dobe pri u i. Kmetu, kleparju v Trebnjem mi Domač in soliden izdelek Rati Ovsec - Deržaj sem prevzela zopet trgovino v Floiijanski nI. 25 ter se priporočam svojim starim in tudi novim odjemalcem! Sli MSpcctrum" d. d. inž itoiMsto, DtibsHu in Hrsm tvornica ogleda in brušenega stekla Liubljana Vil 6e nahaja od t. uovembra ^Celovška cesto 81. - Telefon 2313. Zagreb, i )st eli. Središnjtca ZAGREB Zrcalno steklo portaluo steklo mašinslu steklo )—t mm. ogledala, brušena v vseh velikostih iu oblikah kakoi 'udi orušeue orozorne sipe izbočene ploSče. vsteklevanie " med Fina invadn« ogledala. Razp suielo se: Vsa zidarska dela za nadzidavo enega nadstropja in prizidavo stopnjišča pri osnovni šoli v Šsnihelu pri Žužemberku do 30. marca 1929. Ves zidni materijal oskrbi na lice mesta šolski odbor. — Načrti in pogoji za oddajo dc|a so na ogled pri šolskem upraviteljstvu v Šmihelu pri Žužemberku. Tozadevne pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 30. marca t. I. na tuk. šolski odbor. Krajevni šolski odbor v šmihelu pri Žužemberku, dne 4. marca 1929. J. Kastelic, predsednik. Vrtnarja prvovrstnega, solidnega za vrt, sočivje, sadni vrt in cvetličnjak iščemo. Ponudbe s spričevali naj se pošljejo na naslov: Rudnik »Rtanj«, Brače Minh, Boljevac, Srbija. L ¥Mš - Ljubljana priporoča svojo zalogo težnikov solnfniUov m sprehajalnih palic Popravila točno m solidno Cena od 450-550 Din. tTUTbfiS, Oi J*Ifi1 se morajo danes ravno »JS j| JCj tabo kakor dame rav nati po modi in svoje potrebščine tam kupovati, kjer je izbira velika, kvaliteta dobra in cene nizke. Prednosi nabaviti1 klobuk, slamnik ali čepico, pi Silo dopisnico na veletrgovino Stermccki iu '/a btevajte novi veliki ilustrovani cenik v katerem najdete sledeče cono Klobuk navadni volneni 'iti Din, boljši 70, moderni 88. lini v vseh tnodnPi barvah lttt. Iz zajčje dlake 180, lovski 78, fantovski 33, slamnik 21). 30, 36 In titl Din, zn fante 17, dekllre 12 Oln, čepice 31, 34. 411. 52 in «9 Oln. Kar uc ugaja, se zamenja ali vrne denar. Ilustrovuui cenik z več tisoč slikami zastonj. Veletrgovina R. S7ERMECK1. Cl UE, štev. 18 Slovenija Dr. SCH AEFER JEV EPILEPSAIS proti titaneni bnrem nsirfsn^j ni.RPcem, že 15 let najbolje preizkušen. - Dnevno dohaja mnogo priznalnic. Pobližja pojasnila in razpošilja: Lekarna sv. Štefana, Mr. M. Fister, OSIJEK IU. Kože divjačine kupuje Mof, kranar Lfubijana — Mestni trg O Najvarnejšo in najboljše naložite denar pri Ml • • ¥ Celju Registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Celiu,--v lastni hiši, Canuarjeva ulica 4 (poleg aaukar.je) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,l)0iJ.0U0.-. Obrestna mera uajugodnejsa. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsom svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Poioilnisa Je kot kmeiska zadruga prosta rant«®ga davka Mansasf Inserirajte v ,Slovencu' NIIJVEČA SENZACIJA JE mš »OU0 UUE^EHB HIVlERlKflNSSfl il 8 SŽ0 12 SJSeSgCE® Kredita državnim in občinskim nameščencem kakor tudi solventnim kupovalcem drugih poklicev, ako se izkažejo z odgovarjajočo izkaznico, ijasofce bz> oo f^Ho*! - Samo ^revzetiu ud 300 Din naprej poš nine prosto. Vmhcc zastonj. Blago se tudi zamenja in neugaja-joče vzame nazaj. Naroida samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez št. 3, kod Pizna, Češkoslovaška. Poštne pošigke rabijo iz če koslov»Ske v Jugoslavijo približno lOdui. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predraga mati, stara mati in sestra, gospa 3osipina Medved roj. Souvan posestnica dne 5. t. m. ob pol 1, po kratki, mučni bolezni, previdena 3 tolažili sv. vere, v 70. letu starosti, preminula. Nepozabno pokojnico smo pokopali v četrtek 7. marc? na pokopališču na Dolenjih Kamenicah. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Prosimo za Uho sožalje. Ločna pri Novem mesta - Maribor, dne 8. marca 1929. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše predrage matere, stare matere in sestre, gospe losipine Medved poj. Souvan posMtnice bodi izrečena tem potom za premnoge izraze sočutja in za vence vsem naša najiskrenejša zahvala. Prav posebno se pa še zahvaljujemo prečastiti farni duhov- ščini iz Prečne, prečastitim oo. frančiškanom iz Novega mesta, gospodu zdravniku dr. Milanu Ropasu za njegov trud in požrtvovalnost, ter končno vsem, ki sc našo nenadomestljivo mater spremili na njeni zadnji poti. Vsem naša ponovna zahvala! Bog plačaj! Ločna pri Novem mestu - Maribor, dne 8. marca 1929. Žalujoči ostali. GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI ima stalno na zalogi: vse vrste umetnih gnojil, Tomaževo žlindro, rudniški in kostui superfosfat. kalijevo sol, čilski soliter, apnent dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vse vrste umen, kot domačo deteljo, lucerno, pesna in travna semena. Bogata zaloga Špecerijskega in kolonljalnega blaga, vse vrste mlevski izdelki, poljeoelski stroji, limone in pomaranie. Pozor! Prva Pozor! parna slaščičarna v Ljubljani Teodor Nouotny v vsakem oziru higijenična in najmoderneje urejena, je pričela poslovati v novih prostorih na Masarykovi cesti - na „Friškovcu" « Izdeluje vse vrste slaščic. Specijaliteta: francoski biskviti, medice, keksi itd. Priporočam se si. občinstvu, gg. trgovcem, hotelirjem in kavarnarjem. Blago je prvovrstno, cene zmerne. Razpošilja se tudi po deželi. V imenu tvrdke MERCINA IN DRUG javljam njenim trg. prijateljem, da je njen neumorno delavni družabnik, gospod Franjo Mercina danes zjutraj, previden s sv. zakramenti, boguvdano preminul. Truplo rajnkega bo blagoslovljeno v ponedeljek 11. marca v Zarnikovi ulici št. 19 in prepeljano nato na pokopališče k Dev. Mariji v Polju. V Ljubljani, dne 9. marca 1929. zaprte, pozneje pa, ko se je bližala boljševiška vlada na Ogrskem, so uživali precej svobode. Na koncu marca, ko so že boljševiki vladali, so jih podali čez Zalaegerseg domov, toda tu so jih ustavili in poslali nazaj v Somba-thelj. Ti pa v Sombathelju sploh niso izstopili, ampak se peljali naravnost v Dunajsko Novo mesto i" odtod v domovino. Iz Belgrada sem potem vendar šel v Ljubljano. Meseca maja mi pa prinese z ljubljanske mestne komande takratni poročnik Ivo Peršuh brzojav od obmejnega poveljstva v Mariboru, naj pridem takoj tja. Tam je bil že tudi tovariš poročnik Viktor Voroš. Na skrivaj izvem, da namerava general Maister zasesti Prekmurje. Treba bo dvigniti onstran Mure upor, da bo zasedba lažja. Šli smo v Ljutomer, poslali zanesljive ljudi v Prekmurje in ti so nam prevažali ponoči upornike na to stran. Večji del je pa čakal doma, da se dvignejo še le, ko se bo začelo. ~juto mer je postal zbirališče upornikov. Tu smo po možnosti vse oborožili. V tem so pa začeli Nemci prodirati proti Mariboru in generalu Maistru zopet prekrižali načrt za Prekmurje. Že smo hoteli uporniki sami pregnati Ogre, ioda prišla je ententina komisija iz Maribora in nam odločno' odsvetovala. Vodja komisije francoski major — je povdarjal, da ima v odločujočem teritorialnem odseku na mirovni konferenci dobrega prijatelja in mu bo uradno sporočil, da hočejo Prekmurci im vsak način k Jugoslaviji, kar dokazuje nameravani upor, ki ga jc pa on zadržal. In smo odnehali. Dr. Matiji Slaviču se je pa v Parizu posrečilo izposlovati, da je končno Jugoslavija smela zasesti Prekmurje. Zgodilo se je to 12. avgusta 1919 z vse drugačno močjo kakor pozimi. Korakala je stotnija za stotnijo. Pešci, konjenica, vmes topovi. In Prekmurje je bilo jugoslovansko. Tisti dan sem v Radgoni prisedel k prekmurskemu narodnemu voditelju, poznejšemu poslancu Jožefu Kleklu, in sva se peljala od Radgone skoz do Crensovec. V M. Soboti sem rekel vozniku, naj nekoliko počasneje vozi. Peljal naju je po cesti, kjer so nas 3. januarja gnali ujete. Veste, da je bil to sedaj užitek. Zmagali smo pa le mi. Če pravijo ogrski fašistični »<§bredok^: ;>Nem! Nem! Soha!« (Ne! Ne! Nikoli!) naj vedo, da mi glasneje: . Nikoli več!« Pripis. V spisu sem omenjal, da so me Ogri označili za veleizdajalca, izdajalca domovine (ker sem bil rojen ogrski državljan-Prekmurec, iu sem z orožjem šel proti lastni državi). Tenkovestni čitatelji so me opozorili, če ni bilo to vendar nekoliko neznačajno. V očeh Ogrov, ki takrat niti uradno niso hoteli priznati povojnega svojega položaja, gotovo. Toda to je bila njihova usodna zmota. V zmi-lu takrat za Avstro-Ogrsko zelo veljavne samoodločbe narodov smo bili Prekmurci do Ogrske v istem pravnem odnosu knkor Slovenci do Avstrije. Primera naj zadostuje za daljše tozadevno moraliziranje. V imenu vsega sorodstva naznanjam prijateljem in znancem, da je moj soprog Franjo Mercina družabnik tvrdke Mercina in drug dne 9. marca t. 1. ob 2 zjutraj preminul, — Pogreb se bo vršil v ponedeljek dne 11. marca ob 2 popoldne izpred hiše (Zarni-kova ulica 19) na pokopališče k Dev. Mariji v Polju. V Ljubljani, dne 9. marca 1929. ANICA MERCINA. (Brez posebnega obvestila.) teze morate hupo voli Ilfl ObI*OK C tarujfe pri tem vsai Va$e initrcsc In obrnite se (ohol no KREDITNO ZADRUGO DETAUNin TRGOVCEV V LJubllanl Clgaielova ul. 1 (pri sod ni II) ttatera Vam nilro In diskretno posreduje hredll, na uodlagi katerega kupilo- lahko, kar potrebujete, poljubno skoraj v vseh večjih ljubljans\ih trgovinah brez vsakega poviška cen. Prospekti in pojasnila radevolje na razpolago. Impiegnol! lmpregnol) Intpregno Nafnovejše amerlkansko sredstvo ki nudi Vašim podplatom — 4 kratilo vctjo trpežaost, prožnost in ogromne prihranke 1 doza Din tO — S doz Din 75-— IO doz Din 14 •— Trgovci znaten popust! Iščemo podzastopnike za S HS! Pošiljamo proti povzetju 1 The American-Duth Trading Company »» IMPREGNOL" Generalno zastopstvo za SHS v Qušt«r»Ju, Slovenija POPRAVILA iN ČIŠČENJE OROŽJA UUBUANA. KONGRESNI m- 9 izvršuje najceneje in najvestneje F. KAISER- puškar Opekarna E.P.VIdiC d Komp. imblfana tovarniška zaloga stavb, materijala krasnih lončenih peči in štedilnikov, čeških emajl. ploščic za štedilnike in obložitev sten, šamotne opeke i. t. d., nudi v poljubnih množinah prvovrstne zarezane strešnike Najboljše, najtrpežnejše, tedaj tudi najcenejše kritje streh sedanjosti — Pravilno žgauo gosto blago, bre/ apna, p rešim i dobro in se ne lušči, ter ne p>je tako vode kakor nekateri drugi izdelki. — Strešnik ima ravno prekritje na način kakor domači strešnik bobro-vec. ter se doseže dobro caprto streho in gost stre-ni krov — Na željo pošljemo popis in ponudbo Popolnoma varno naloilte svoj denar v Vzajemni posojilnici v Liubiiani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne v oge se obrestuiejo najugodnejše. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nuduo lastna paiača, nadpoiovica deinic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Po s o iil a proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. PRCSlRNOVA ulica poleg frančiškanske cerkve H. SU1INER Lastna protokol, tovarna ur v Švici NAJVEČJA zaloga ur, zlatnine iu srebrnine NUHE CENE - SOLIDNA POSTREŽBA 4 SAMO St. l«l. Kovlnastn nnkor-Rosbopf.....Din 49 6(1 St. Ul. KovinnBta ankor-Roskopf, z rn- dtmn Št' tllknml In kaza c . . . . U n 69'2t St. 101. Budi ka. 16 cm vi ka prvovrstnim anker stroje n .... Din S4'2t ZAHTEVAJTE bogato llustrovani cenik « koledarjem, gratis in franeo od H.S0ITNER, LJUDI JANA 2 KUPUJTE samo IV PI f kina srebrno jedilno orodje s petdesetletno tovarniško garancijo, pri II. SUfTNER LlubUono Prešernova ulico 4 PERJE Razpošiljamo perje, naravno, no skubljcno: Mehko purje perje razprodano — Mehko kokošje perje, rumeno 20 Din za kg — Mehko kokoSje perje, pisano 15 Din za kg — Gosjo perje 80 Din za kg — Račje perje, sivo 50 Din za kg - franko Maribor, proti povzetju, vreče zaračunjene po lastni ceni. - V paketih po 5 kg razpošiljamo po poSli: 5 kg mehko kokošje perje, pisano 110 Din, 5 kg rumeno kokošje perje 135 Din, 5 kg gosje perje 440 Din. 5 kg sivo račje perje 290 Din - bruto za neto franko po pošti, proti povzetju, ali predplačilu zneska EXPORTNA DRUŽBA MATHEIS, SUPPANZ IN DRUG, MARIBOR, Cvetlična u ica 51. 18. Javna skladišta družba z. o. z. Ljubljana Duna ska cests 33 vrši obret javnih skladišč na podlagi koncesij*- ministrstva za trgovino in industrijo v obsežnih in suhih prosiorih izvršuje špedicijo blaga - pre važa pohištvo v špeciialnib pohištvenih vozeh, kakor tudi na navadnih tovornih vozilih — zveza z glavnim kolodvorom po železniškem tiru - carinsko prosio telefon ŠL 2366 skladišče brz. nas|0V: jkladlit. Spodnještajerska ljudska posojilnica y Mariboru Keelstrovana zadruga z neomejeno zavezo Sprejema vlotfe | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka stalno vsako množino kostanjevega tatinskega lesa smrekove škorje. cele in drobljene, smrekove limelove droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega iu jedilnega olja. po najvišjih cenah. Plačilo akreditivno. FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini. Preden si gradite svoj lastni dom industrijsko zgradbo, adapcijo itd., se obrnite ustmeno ali pismeno na tehnično pisarno, katera Vam izdela načrte in detajlirane proračune, na podlagi katerih je prekoračenje gradbene proračunske vsote nemogoče. Natančnejša pojasnila v vseh stavb, zadevah, vsakovrstnih cenitvah itd. daje Ing. VIKTOR ACCETTO, oblastv. pooblaščeni gradb. inžener, MARIBOR, Kosarjeva 41. POZOR! OGLEDA NAJ SI VSAKDO OSEBNO! Novo veliko zalogo vsako rstucga finega asn a v vseh mod-nI« barvah, ler prvovrstno spodn e usnje za -Ivanu In zblta deta. za spomladansko In letno sezono po zelo nizkih cenah Vmn nudi trgovina usnja FRANC ERJAVEC - LJUBLJANA - STARI TRG 11 a OSTI za plašče r in kostume ravnokar daste 1 A & E. Skaberne L/ubl/una, Mestni trg štev 10L IVAN BIZ0VICAR VRTNARSKO PODJETJE LJUBLJANA, Kolezijska ulica 16 priporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove. Na razpolago ima tudi sadike naj žlahtnejših cvetlic in vsakovrstne zelenjave. Nasaja vrte in ba>kone. Letošnja pomladna špecialiteta sadike ..CHABAUD NAGELCKI" Izposoja dekoracijska drevesa. — Naročila ■/ dežele se izvršujejo točno in solidno. Zahvala Podpisana se zahvaljujem tem potom pre-koristnemu društvu ,L]udsha samopomoč' v Mariboru za znatno podporo, katera se mi je takoj po smrti, mojega moža g. Štefana Mlaker izplačala. — Priporočam torej to društvo vsakomur v takojšnji pristop. Ptuj, dne 4. marca 1929. Margareta Mlaker. m Najpopolnejši MSTOEWER" ^valm stroji za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki L. BARAGA, UUBUANA, Šelenburgova uilca 6/1. Brezplačen pouk 15 let jamstva Telefon štev. 2980 BLAGO ZA OBLEKE plašče i. t. d. najboljših vrst angleškega in češkega izvora PRI NOVAKU LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 , j j ..< t i, v izredno veliki izbiri — n a j e c 11 e j e ! Velika zaloga Schroll-ovih tkanin za perilo, rjuhe i. t. d. Oglejte si zalogo! Prepričajte se! Zadružna gospodarska banka d.d. Brzoav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Telefon *t.2057.2470 n2979 Kapital In rezerve skupno nad Din 16.000.000 -, vloge nad Din 360,000.000-— Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7°/o drž. invest. posojila ter 2'/a% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterlfe.