T HE OLDEST. AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OS AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. t Geslo: Z« y*ri In narod — za pravico in resnico — od boja Ho zmage! JGLA5ILO SLOV KATOL. DEL'AVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — B. E DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ^ HSR NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 153. CHICAGO, ILL., TOREK, 10. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST 10, 1926 LETNIK XXXV, MEHIŠKI PREDSEDNIK PODAL IZJAVO, V KATERI NAVAJA VZROKE, ZAKAJ PREGANJA KATOLIČANE. — ZOPET VEČ MRTVIH V SPOPADIH MED VOJAKI IN MNOŽICO — BEGUNCI NA MEJI ZED. DRŽ. — POOSTRITEV ODNOŠAJ EV MED ZED. DRŽAVAMI IN MEHIKO. Washington, D. C. — Mehiški tiranski predsednik Calles, je podal nekemu newyorškemu listu dolgo izjavo, namenjeno ameriškemu ljudstvu. Jasno je, da je s tem' hotel ljudsko mnenje v Zed. drž. preslepiti, da bi njegovo krivično početje odobravalo. V glavnem se sklicuje nato, da je cerkvena oblast silila v politiko. Cerkvena oblast v Mehiki to zanikuje kot neresnično, Calles nima za svoje trditve nobenih dokazov, toraj so izmišljene. Mehiška vlada si s to novo postavo lasti autoriteto, ki je po pravici le oblast Cerkve, katere dolžnost je, 'isto braniti. S to postavo mehiška vlada krši podedovano pravico do verske svobode; pa tudi krši. ustavni zakon Mehike. Nova postava je krivična tudi radi te?a, ker daje državi moč, da zaplenjuje lastnino, ki je la^t Cerkve, -pa to še ni ZBOROVANJE GL. ODBORA KSKJ. Gl. predsednik, tajnik, blagajnik in nadzorniki so se zbra-- H včeraj, ostali pridejo v sredo. Joliet, 111. — Včeraj ob deveti uri dopoldne so se zbrali vi glavnem uradu K. S. K. Jedno-te glavni predsednik, tajnik, blagajnik in nadzorniki za zborovafije. ^Nadzorniki so se takoj podali na pregledovanje knjig, predsednik, tajnik in blagajnik pa pripravljajo razne zadeve za skupno zborovanje gl. odbora, ki se začne v sredo, ko pridejo še ostali člani gl. odbora in imenovani gospodarski odbor. Glavni odborniki so se udeležili tudi slavnostne prireditye POLETNA BELA HIŠA V ADIRONDACKS. fcsK; mM • •'•-. m* faf*. ■ • """" J vV'.,v f l j&fcfip •' ■ ■ ' »'I':- v. • Iz Jugoslavije DEŽEVJE POVZORČILO STR AŠNO KATASTROFO, PLAZ JE PORUŠIL DOMAČIJO V PONIKVI. — VAS PEČI-CE V NEVARNOSTI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Na sliki vidimo poletno Belo hišo, v kateri stanuje predsednik Coolidge in soproga, ki se nahajata na počitnicah. Ta prostor se imenuje "White camp," in leži ob Osgood jezeru. Hišo straži oddelek mornarjev. vse, tudi lastnino, ki je kedaj -bila cerkvena last. Vsled tega rCerkev, n« more in ne sme odnehati v boju za svoje pravice, do katerih bo prej ;ali slej prišla. Mexico City, Mehika. — Od tukaj poročajo, da je prišlo po raznih krajih Mehike, 12 oseb v ob življenje. Med mrtvimi je tudi par vojakov. Poročilo pravi, da bo mehiški episkopat izdal novo pastirsko pismo, v katerem bo vzpodbujal vernike k vstrajno-• sti, naj ne odnehajo v boju za svoje pravice. Med prominentnimi katoličani v Mehiki se je začelo gibanje, napotiti Vatikan, da bi imenoval kot papeškega delegata, mehiškega prelata. Za to mesto sta dva moža, ki sta oba vneta voditelja katoliškega življa v Mehiki. Duhovniki in redovnice, šolske sestre, ki so bile učiteljice mnogim te boljših mehiških rodbin, so sedaj begunke in iščejo zavetja v Zed. drž. Poročilo pravi, dfa je bilo zadnje dni na meji kakih 5000 beguncev. San Antonio, Tex. — Mnogo se je že pisalo o številnih notah, ki jih jei vlada Zed. drž'. ' ,pošiljala Mehiki, ker se slednja ne drži pogojev pod katerimi je Amerika priznalo mehiško vlado. Ameriški državljani so bili umorjeni, morilci izsledeni, a zaslužene kazni niso dobili. Odnošaji med Zed. drž. in Mehiko so se poostrili, gotovo je, da bo Mehika še drago plačevala za svojo brutalnost. Nad 500 je slučajev, da je vlada po krivični agrarni postaji zaplenila posestva A-merikancem. Glasom pogodbe bi vlada za zaplenjena posestva morala dati odškodnino, in sicer tekom tridesetih dni, ali pa isto vrniti lastnikom. Mehiški vladi se pa ni zdelo vredno, da bi se te pogodbe držala, zato pa še je sedaj v A-meriki zopet to vprašanje odprlo in gotovo je, da ne bo imelo dobrih posledic za Mehiko. Na ameriške note se me- 20-letnice društva sv. Treh Kraljev, štev. 98. KSKJ. v Rockdale zadnjo nedeljo. Slav-nos* jA tor •MeappBfc- je. Vrlo društvo sv. Treh Kra-' ljev zasluži vsega priznanja za to prireditev. Program je bil jako bogat in cela prireditev je pustila za seboj velik moralen upliv na vso javnost, zlasti pa na naše rojake, ki so se poučili s krasnimi' govori gl. uradnikov, kaj je naša Jednota in njena društva za naše ljudstvo v tej novi domovini. Slovenci v Rockdale in okolici bi morali vsi v to vrlo katoliško društvo' RAZMERE NA BALKANU. KRIŽEM SVETA.! REVOLUCIJA ¥ RUSIJI. SMRT VELIKANA; TEHTAL 600 FUNTOV. • Waycross, Ga,—W. T. Brin-son, znan kot največji in najtežji član društva "Ijllk," je nagloma umrl, prizadet od mrtvouda. Brinson je tehtal 600 funtov, meril pa je 6 čevljev in štiri palce, star je bil 64 let. Nepotrebno jev posebej omenjati, d,a je bila rakev za tije-ga posebej naročena, ker takih ni v zalogi, nosilo jo je deset pogrebcev. ' Dorria je imel Brinson vse pohištvo nalašč za njega narejeno, kajti stoli in postelja, kakršne rabijo normalni ljudje, niso bili dovolj močni, da bi zdržali tako težo. Tudi kole-selj, s katerim se je vo^il, je bil nalašč za njega narejen. Kakor junaško je pokojni zgle*-al, tako je bil tudi močan. Štari ljudje pripovedujejo, da ko je bil Brinson še mlad, ga par mul ni premaknilo z mesta. — Stroudsburg, Pa. — Richard Washburn Child, bivši ameriški poslianik v Italiji ,toži za ločitev zakona. Vzrok ni naveden. hiška vlada ni ozirala, toraj je vse kar se mora storiti z Mehiko — prekiniti prijateljske odnošaje, Ziato pa se ameriški poslanik Jama's Sheffield odpravlja v domovino; iz Mehike odpotuje v petek, dne 13. avg. Jugoslavija pripravila ostro noto, v kateri zahteva od Bolgarije, da zabrani komita-šem vpade preko meje.—Jugoslavija ne misli na vojno. B^Brad^ugoslJ^D - V soboto se je vršila kabinetna seja i v Belgr^du, na kateri se je razpravljalo o odnošajih z Bolgarijo. Kakor že poročano, bolgarski komitaši z orožjem v rokah hodijo preko meje na jugoslovansko ozemlje ,kjer napadajo prebivalce, pa tudi par vpjakov so že ubili. Zunanji minister Ninčič, je poklical jugoslovanskega poslanika v Sofiji, Rakiča, celi dan je bil v konferenci s kabinetom, vrnil se je takoj drugi dan z notp, v kateri zahteva jugoslovanska vlada, da Bolgarija nemudoma vse potrebno ukrene, da se preneha z vpadi na jugoslovansko o-zemlje od strani oboroženih k,omitašev. Iz urada notranjega ministra se poroča, da nima Jugoslavija najmanjše želje po vojni, ona hoče, da se ta spor konča mirnim potom. Ker pa se ne ve kaj še lahko pride, zato tudi istočasno vodi /pogajanja z Romunijo in Grčijo, za skupno akcijo v slučaju poostritve spora. Predvsem bo zahtevala jugoslovanska vlada odškodnino od Bolgarije, za padle žrtve. . ——o- ANGLEŠKI KANAL PREPLAVALA V 14. URAH. Dover, Anglija. — Leta 1923 je preplaval angleški kanal neki Argentinec, v 16. urah in 33. minutah. Od tega časa so tudi drugi poskušali a vsakemu je spodletelo. Neka new-yorčanka, hči mesarja, z imenom Gertrude Ederle, je pa tako srečna, da je kot prva ženska premagala vse ovire in preplavala kanal v 14. urah in 34 minutah. S tem je dosegla svetovni rekord. Angleški kanal, ki floči Francijo od Anglije, je/ širok 21 milj. To razdaljo je drzna plavalka preplavala v tako kratkem času, v vodi, ki je bila razburkana. Eksperti pravijo, da bo ta rekord ostal pri njej.. Katastrofalen plaz nad Ponikvo. Iz Ponikve poročajo: Zadnje lolgo deževje je tudi tukaj pomočilo katastrofo. Dne 14. ju-ija okrog 13 popoldne se je isul kakih 50 m širok plaz čez )Oslopja zakoncev Franca in iozalije Slemenšek, p. d. Mi-lelaka v Pečicah. Uničil jima e nov vinograd s kakimi 4000 irsi, stri zidano stanovanjsko lišo, da je zdaj kup razvalin, iniČil marof z mlatilnico, sla-moreznico in vsem kmetijskim orodjem, zasul kapelo Matere božje, prenovljeno pred 2 Ip-toma, uničil velik sadonosnik mladih dreves, polnih zelenega sadja, podsul in uftil "2 vola, kupljena pred nekaj dnevi za 9000 Din, pokopa} nov kozolec s senom in vozovi vred, uničil klet z vinom in jabolčnikom ter sodov za 100 hI, ra^rval do 3 orale rodovitne zemlje, zasul občinsko cesto s prstjo, debelo nad 4 m. Pogled na te razvaline je strašen. Trsi in drevesa ležijo križem, polomljene strehe štrlijo iz zemlje, podrta kapelica ss komaj vidi iz zemlje. Ljudje prihajajo od vseh strani in s splzami v očeh zapuščajo kraj nesreče. In vse to se je zgodilo v 2 miputah. Nevarnost plaza so sicer o-pazili že pred tednom, toda vse je sodilo, da plaz vzame kvečjemu vinograd in hišo; nihče ni pričakoval, da bo plaz tako širok. Dne 14. julija je nevarnost postajala čedalje večja. Začeli so izpraznjevati hišo, jo razkrivali, da rešijo vsaj opeko. Delali so domači in sosedje. Med razkrivanjem pa začne tramov je pokati, delavci zbežijo, zeinlja' se zgane in v par trenutkih uniči, kar doseže. Vsa vas, ki šteje 4 hišne številke, je zatrepetala groze, ker ljudje sodijo, da je v nevarnosti vsa vas. Razpokline so se pojavile že~ pred dnevi na sosednih poslopjih, znamenja na opoldne okoli treh zopet utrgal oblak in poplavil celo okolico. Škoda je ogromna, ker so bila vsa polja poplavljena in je voda ponovno vdrla hiše; Hudinja in Voglajna sta naenkrat poplavili tudi v neposredni okolici Celja polja iti uničili še ono, kar je ostalo od zadnjih dveh poplav. Ljudje so naravnost obupani, ker so nekateri izgubili ves svoj pridelek Tudi zaloge v shrambah so popqlno-ma uničene. Pomoč je skrajnd nujna! T ' Poroka. Poročila sta se zobozdravnik g. dr. France Logar, doma iz Olševka pri Kranju in učiteljica gdč. Danica Lederhasova, hčerka gimnazijskega profesorja g. f Ludovik Lederhasa. Poročal je nevestin brat o. Ludovik Lederhas D. J.v kongre-gacijski kapeli pri sv. Jožefu. Novoporočencema želimo obilo sreče! r r . -o- — Kewaunee, 111. — John Cooper, delavec železnostav-' binske stroke, oženjen, oče štirih otrok, je nepričakovano podedoval po svoji stari materi posestvo v Virgniji, ki je vred- akrov najfinejše zemlje v oko-' lici. — Homestead, Fla. — Na Sable cesti, 13 milj od Royal Palm State parka, je prišlo do; spopad^ med prohibicijskimi ■ agenti in "munšajnarji"; trije so ostali na mestu mrtvi. Napa-1 •deni so bili agenti, ko so se vra-' čfili od suhaških pohodov. Od "agentov ni nihče ranjen. ....— New York, N. Y. — Iz; Quinn Brook zverinjaka je ušel ■ leopard, vojaške čete so bile! takoj poslane v gozdove, da zver najdejo, med tem' so pa ■ potom radio obvestili okolico, , naj ne puščajo stariši otrok ■ brez varstva, dokler ne bo žival na varnem. — Brookfield, 111. — W. Cummings, star 11 let, je nameraval steči preko proge pred vlakom, bil pa je prepočasen, stroj ga je zagrabil, deček je bil pri priči mrtev. Nesreča se dogodila na Brookfield postaji. — Chicago, 111. — G. Johnson,' star 25 let, je v St. Lukas bplnišnici umrl na zadobljenih poškodbah, katere je zafdobil, ko je prijel za žico v kateri je bil močan električni tok. Nesreča se je zgodila pri delu na Illinois Central železniški progi blizu Congres ceste. — Shanghai, Kitajsko. — Od tukaj prihaja poročilo, da jih nai Kitajskem podleže koleri in vročini dnevno po 1000 oseb. Že trideset let ne pomnijo tako hude vročine, kakršna vlada sedaj po nesrečni,Kitajski. Na nekaterih mesti kaže toplomer 102 nad ničlo. V Kantonu je večina vojakov v bolnišnicah. — Tokyo, Japonsko. — Iz seVernega dela Japonske poročajo o strašni poplavi. Aki-ta ,ki je glavno mesto Yama-gata prefekture, je pod vodo. S čolnom rešujejo prebivalce mesta, ki so bežali na strehe, ko je voda' vdirala v njihova stanovanja. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" ronesrecu se je v mariborski tekstilni tovarni v Melju zanosleni pomožni delavec Josip Horič iz Dobren.i pri Pesnici. Obijal je strop z lepenko, pri tem' pa si ni postavil odra, ampak stal je na bukovi deski, položeni čez traver-ze. Nenadoma mu je spodrsnilo in padel je 4 metre globoka na cementna tla ,težka deska pa na njega. Zadela ga je na desno nogo ter mu zdrobila kost nad kolenom. Pri padcu si je znatno poškodoval' tudi levo nogo. Rešilni oddelek je ponesrečenca prepeljal v bolnico. Brezposelnost v Hercegovini. V Mostaru je bilo že dbslej približno 2500 brezposelnik, ki so brez vseh sredstev. Te dni je pa še mostarski premogokop ustavil obrat, pri čemer je.^z-gubilo delo nadaljnjih 800 de« la^cev. Položaj je obupen in mostarska občina se je obrnila- Revolucijonarji so se polastili trdnjave v Kronstadt. — Vojaštvo se je uprlo. — Posku-šen atentat na Stalina. — Mnogo ranjenih. MSBHPwVB^MBB*' XT JO&lfOOu, -rtLUgiij«, r— v lkUM- ji je zopet revolucija. Kuhalo se je že dolgo časa, sedaj je pa prikipelo do vrhunca. Rdeča trdnjava se ruši; drugega ni bilo za pričakovati, kar je zidano na pegek nima obstanka. Iz Leningrada poročajo, da so se revolucijonarji polastili trdnjave Kronstadt,uporniki so tudi proglasili obsedno stanje. Leon Trotzky vodi vladne čete proti upornikom, neko drugo poročilo se pa glasi, da je pobegnil iz Moskve v Petro-grad. , Iz Berlina poročajo, da se je uprl polk konjenice v Moskvi, nameravali so usmrtiti Stalina. Sovjetski častniki so vrgli 1000 uporrlikov v ječe, odkrili so tudi skrivališče orožja in munici-je. Uporne čete imajo pod svojo kontrolo provinco Tula in Kazan, ki ležita južno, odno-sno vzhodno od Moskve. Vsa ta poročila pa niso potrjena, zato se jih mora vzeti z rezervacijo. Je sicer resnica, do vlada že dalje časa med voditelji sovjetske Rusije nespor razum, a vendar je mogoče, da • ni vse resnica kar se sedaj poroča. Ne bo pa dolgo, ko bomo • na jasnem. -o- SIN USTRELIL OČETA. 1 . Bismarck, Mo. — Kapitan | Ewing Campbell, star 56 let, veleposestnik, je sirovo posto-^ pal s svojo ženo. To pa ni bilo po volji njegovemu 221etnemu ? sinu Edgarju, in ko je v petek zopet med prepirom hoteli Campbell ženp udariti, se je Edgar potegnil za svojo mater in očpta ustrelil do smrti. buzn,iih vinogradih kaze.io nove plazove. Vas je prislonjena h gori, na kateri so deloma vinogradi, deloma hoste. Gora obstoji iz laporja, ki ga pokriva ilovica. Deževnica pod-teka^ilovico in povzroča plazove. Razen Slemenška so oškodovani Jurij Pevec in Franc Pod-' goršek, katerima je plaz vzel dele vinogradov, in Mihael Leber, ki je ob lep kos sadonosni-ka. Vsa vas je prizadeta zaradi nerabne ceste, po kateri je dovažala poljske pridelke. Gospodarstvo Franca Slemenška pa je naravnost uničeno. Brez izdatne tuje pomoči ne more obdelovati ostalega mu posestva, ne preživiti svoje družine (ima 3 nedorasle otroke in 72 let staro mater), ne postaviti novih poslopij. Za to se priporoča dobrim srcem, da mu po-morejo. Tretja poplava v celjski okolici. Nad Vitanjem se je v petek ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd. * Vaša denarna poSiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naSe banke. " Dinarji, ozir. lire smo včeraj poli-• Ijali po teh-le cenah: OTROK S SRCEM NA DESNI STRANI. McCook, Neb. — Zdravniki so pri preiskavi 4mesečnega deteta, sinčka Mri in Mrs., A Harris pronašli, da ima otrok na desni strani sree. Zdravniki izjavljajo, da navadno taki o-troci ne žive dolgo. 500 Din 1,000 '« 2,500 " 5,000 " 10.000 u -I 9.45 f -I 18.60 1 46.2$ _» 92.00 1 -1183.00 * \ 100 lir .............................$ 4.05 '1 200 lir .............................$ 7.75 r 500 lir ______________________$18.50 1000 lir ..............................$35.75 1 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina j« r teh cenah 2« rrmčtk nana. ' Zaradi nestalnosti cen }• nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajp« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila Izvršujejo po poid aH pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO ! Pisma In pošiljke naslovit« na: t zakrajSek % CeSark i 455 W. 42nd ST., NEW YORK, M, T, Amebikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098. NaroCnina: Za celo leto ................................,..$5.00 Za pol leta ....................................... 2.50 Za Chicago, Kanado in Evr.opo: Za celo leto ________________________________6.00 Za pol leta ......................................... 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. v Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. . Subscriptions: •or one year ...................................$5.00 ?or half a year________________________________2.50 . Chicago, Canada and Europe: For one year ...........................— 6.00 For half a year —......................3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan ih pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise'brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office !at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. . Par besedij o našem tisku. Ko je imel angleški katoliški dnevnik v Dubuque, la. kampanjo za razširjenje lista, je zapisal njegov urednik sledeče u-"vodne besede: "Zdi se mi, da o katoliškem tisku ne govorimo nikdar dovolj na glas, nikdar ne pišemo dovolj jasno za naš tisk, nikdar ne agitiramo dovolj. Drugače, bi naši katoličanje bolje razumeli, bolje bi razumeli veliki pomen tiska, kakor g^." Prav podobne razmere vladajo v tem oziru tudi med nami Slovenci. Koliko se je že pri nas pisalo o pomenu in važnosti katol. tiska. Koliko se je govorilo. Pa zdi se, da narod te najvažnejše stvari še danes ne razume, kakor bi ga moral. Ako bi narod vprašanje tiska razumel, bi bil danes katoliški tisk nred Slovenci, kakor tudi med drugimi narodi najmočnejši. Ljudje pač ne bero radi, kar jih svari in uči. Ljudje hočejo danes več razburljivih povesti in romanov. Bolj, ko je kak roman poln razburljivih dogodkov, bolj se trgajo za njim. Tako se pisec'teh vrstic spominja, ko je prejel kako leto nazaj od naročnika pismo s sledečo vsebino: "Amer. Slov." je danes jako dober list, samo torkova številka je presuhoparna, ker prinaša dolge pridige. . ." — To je seveda znamenje, počem nekateri čitatelji sedanjega časa najrajši "segajo. Ko so imeli leta 1925 ameriški časnikarji svojo konvencijo , je prišlo pred zbornico tudi vprašanje,-da naj bi se pisava o neprestanih umorih, ropih, razporokah in drugih hudodelstvih primerno eliminirala, ker baje na psih'o to slabo vpliva in u-stvarja inicijati/q do takih dejanj v mnogoterih, Nekateri lokalni listi so se tega en čas držali. Posledica pa je bila, da so vsi taki listi trpeli na cirkulaciji. JudoVski tisk, ki se pa najbolj peča s slabo literaturo p a'naj bolj prospeva ih pridobiva na cirkulaciji. Tak je torej položaj na polju tiska. Katoliški časnikarji so edini, ki se držijo principa, da ne i ..l,:,; 1 i- .s ii-> .„ ...!..,..„ i i . .i i..v. n , -i. zdravo za čitatelje in ne pušča dobrega vpliva na ljudskih dušah. Pa ker katoliški listi tega nimajo, zato f, na generalni jugoslovanski konzulat 1819 Broadway, New York City. -^o- Nalivi. Zadnji torek dne 20. julija so imeli nad Slovensko Bistrico in okolico tako močan naliv, da so v noči od torka na sredo izstopili vsi potoki, ki izvirajo na Pohorju in je bila v sredo sloven jebistriška okolica poplavljena ravno tako kakor pri predzadnjem dolgotrajnem deževju. Naliv se je v sredo popoldne ponovil. V četrtek v jutranjih urah nas je pa zopet zalilo, še huje kot prejšnje dni. Torej smo bili ves ta teden pod vodo. Po svoje. — Ivatehet: "Ali moliš vsak večer, preden greš spat?" Učenec: "Da, vsak večer." Katehet: "Kaj pa prosiš v molitvi ?" _ Učenec: "Največkrat to, da bi oče ne zvedeli, kaj sem- čez dan počel." -o-- IT ALWAYS PAYS TO AD-VERTISE IN "AMERIKANSKI SLOVENEC". MM Bravo, ali p. d. Molek je dvignil te dni svet iz tečajev. Pravi, da bo naredil iz ščuk krave in da ščuke ne bodo odslej več ribe. Mnogo uspeha, kume! * * H: * Med zakonskimi. — Žena sedi na zofi in bere roman. Mož si šiva gumb k hlačam in gode in gode. Žena: "Kaj pa brundaš venomer?" Mož: "Res nisem mislil, da si bom moral v zakonu glimbe prišivAti." Žena. "Mar si bil res tako preprost in si mislil, da boš v zakonu kar brez gumbov hodil okrog. * * * Židovska. — Učitelj: "No, Izak, povej mi, kako se je godilo Judom, ko so se otresli faraonov in potovali skozi Rdeče morje ?" Mali Izak: "Hvala, dobro !" * :H * "Priliko.imam, da se oženim z bogatim dekletom, za katero nič kaj ne maram, ali pa z revno deklico, ki j6 zelo ljubim. Svetuj mi, prijatelj, kaj bi naredil." Prijatelj: "Poslušaj svoje Srce ter vzemi revno dekle, — --mene pa seznani z ono drugo." * * * -Mati odpre škatlo sardin in pravi hčerki: "Vidiš, velike ribe požro vse take majhni ribice." * , Hčerka: "Kako pa odpro' škatlo?" * * ']' Slaba tolažba. — Evlalija: "Dragi Ahacij, vedno te bom ljubila in pomagala ti bom prenašati tvoje skrbi." Ženin Ahacelj: "Saj nimam prav niKaKin s^rbr." Evlalija: "Pa jih boš imel potem, ko bova poročena?" * * * Ponesrečen vlom. — Jurij je šel zvečer rad v gostilno, kjer je precej dolgo v noč zaostal. Naravno je bil drugi dan slabe volje. Neko jutro pa je prišel zelo vesel v gostilno in žena z njim, "Kaj pa to pomeni, Jurij?" Jurij pa se je smejal in rekel gostilničarju: "Pomisli, kaka sreča, da sem bil sinoči v gostilni! Žena je bila doma jezna in me je čakala z burk-ljarni, skrita za vratmi. Pa je prišel tat, žena pa ga je na-mlatila v sveti jezi, ko je mislila, da tolče meirfe. Oblqzal je. Zdaj pa ga je orožnik že odpeljal. Zato ga bova z ženo pol litrčka, a za naprej pa me ne boš več zvečer tu videl. Varno je varno!" * + % * Ni mislil tako. — Pred sod-nijo je stal kmetič, ki je v pretepu z ženo zlomil nad ^ njo dežnik. "Kaj ste vendar mislili, da ste zlomili dežnik nad ženo?" Kmetič pa je žalostno odgovoril: "Jaz pa nisem mislil, da se bode dežnik zlomil!" Rev. B. Ambrožič: A ŽARKOMET, MISTERIJ SMRTI IN ŠE KAJ. (Konec.) Mislečemu razumu morajo biti ti pojavi jtako jasen dokaz, da se mu ne more izmuzniti. In če primerja s tem še verski nauk, ki je na znotraj in na zunaj tako čudovito sam iV sebi skladen in harmoničen — kako naj jvrže vse to za plot in čaka rezultatov Žar-kometove bodoče znanosti, ki pride kdo ve k«daj? — Seveda Žarkomet naših umskih 'dokazov za neumrjočnost duše ne more o-ivreči, zato jih rajši sploh poznati noče, zato jgovori samo o "mrtvih, zaprašenih črkah!" Ej, dušo utajiti ni tako lahka reč, gospod Žarkomet! Marsikdo se je že opekel pri takem opravilu. Pa so šli mnogi pred vami pialo bolj previdno na delo kot vi, dragi žarkomet! Dokler pa duše same ne morete utajiti, boste ravno tako malo utajili njeno neumrjočnost. Duša je duh, je nedeljiva, neuničljiva, po svoji naravi nesmrtna. Samo Bog bi jo mogel uničiti — toda da je Bog ne bo uničil, tega vam pač ni ireba dokazovati. Kadar boste pa verovali v Boga, ne bo težko o tem govoriti. Iz zablode v zablodo. Siromaki so brezverci in odpadniki od vere. Kot žoga skačejo iz kdta v kot, iz zablode v zablodo, nikjer ne najdejo trdnih tal in krepkega opirališča, ker so zavrgli resnično trdno oporo — Boga in od njega razodeto vero. V Vseh vprašanjih življenja in mišljenja je tako: sredi skozi svet stopa yeomahljivo in z vso gotovostjo vera s svojim naukom— na vsa vprašanja daje jasen odgovor. Na levi in desni stopajo ž njo v dolgih procesijah stotine in stotine zmot, skačejo iz vrste v vrsto, zdaj na levo, zdaj na desno, se mimogrede zalete v vero in v njen nauk, pa smuknejo spet tja ali sem, kakor bolj kaže ali kakor nanese slučaj. Tako je tudi( resnica o smrti samo ena, zmot pa tisoč in milijon. Enako v drugih rečeh. Znano je na primer, kaj uči verski nauk o zakonskem življenju in v dolžnostih staršev do potomstva. Zakon je postavljen za množitev rodu, postavljen samo zato in samo on. Nihče v zakonu ne sme samovoljno mimo tega namena, nihče nima pravice, izven zakona po-množevati človeški rod. Vemo, kako se nasprotniki branijo in otepajo teoretično in praktično Sprejeti zahteve krščanskega zakona! Kaj, da ne bi smeli v zakonu samo uživati, neprijetnosti se pa po lastni samoodločbi ogibati? Kaj jih briga narava, ki zahteva tako, kot zahteva vera ? To je ena zmota, ki skuša ženo odtegniti vplivu vere in jo pridobiti za mikavno na- čelo: Išči moža brez potomstva! Zakonske ljubezni brez materinstva! Pa zmota je zmota in kot taka ne more za trajno zadovoljiti. Srca takih žen so začutila praznoto in brezsmoternost takega početja. Nezadovoljnost jih je vrgla iz ravnotežja v drug ekstrem in v ženskem svetu se pojavlja nova moda: Išči potomstva brez moža! Materinstvo brez zakonske ljubezni! Dve diametralno nasprotni modi! Kaj poreče prva, vemo: družine brez otrok in vse strašno socialno zlo, ki iz tega izvira. Kaj povzroča druga? Samo zavoljo želje po otroku se vdaja ženska možu brez izbire, brez ljubezni, brez obveznosti od te ali one strani. Otroku hoče dati mater, pa ne očeta. Pozablja pa, da je tudi to proti naravi. In tudi iz tega mora priti sila socijalnega • zla, zakaj ni ga greha zoper naravo, da ga ne bi ista narava sama maščevaia. Tako koleba nesrečni svet brez luči vere, ki narave ne uničuje, temveč povzdiguje, iz zmote v zmoto, iz teme v temo. Nauk Sv. vere pa tako lepo določa, kaj je edino prav in kako mora biti, da se sklada z naravo in voljo božjo. Čemu bloditi drugod in doživljati toliko novih razočaranj, ko je pa resnica samo ena, v zlati sredi, in prav tam tudi edina sreča: v urejenem družinskem življenju očeta, matere in otrok! Lahko bi navajal še kopico novih zgledov, kako se upor zoper vero kruto maščuje nad uporniki samimi, pa naj ta dva zgleda zadostujeta. Vsak, navidezno še tako lep in veljaven ugovor zoper vero drži le toliko časa, dokler traja tista "štimunga," ki je ugovor rodila. Ko pa "štimunga" mine— in o njej vemo, da se menja kot aprilsko vreme — mine tudi veljavnost ugovora in kaj drugega postane moderno. Žalostno je to za gospoda Žarkometa, jako veselo pa za vero, od katere se vsi ugovori in napadi tako gladko odbijajo, da bo stala krepko še — "najmanj tisoč generacij . ,.'" i * T," * ** *** m"" *** ** **** *v* * » > * »« «■««» » »j Tvoj nedeljski tovariš Rev. J. C. Smoley TEDENSKI KOLEDAR. £ 12. po bink. — O usmiljenem Samarijanu. L. 10. i 15 Nedelja — Vel. Gos. Vne- > bovz. Marije D. £ 16 Pondeljek — Joahim oče i BI. M. D. Rok. i - 17 Torek — Hijacint, spoz. i 18 Sreda — Agapit, m. He- j lena, k. J 19 Četrtek — Ludovik Tolet j škof. 20 Petek — Bernard, opat. ^ 21 Sobota — Ivana Frančiš- c ka vdova. _ E —o— 1 DVANAJSTA NEDELJA PO c j BINKOŠTIH. 1 (Praznik Marijinega Vnebo- 1 vzetja.) MarSia si je najlepši del ( __ izvolila. 5 Luk. 10, 42. 1 "Vzeta je Marija v nebesa, ^ radujejo se angelski zbori," ta- ' ko prepeva danes sv. Cerkev v ^ svojih molitvah. Nebeščanf so ( se razveselili, ko je prišla M.a- 1 rija, da" morejo biti v njeni foli- ; žini. Pa tudi za nas je velika 1 sreča, če moremo biti blizo Ma- ( tere Božje. Premišljevati ho- ' temo danes, kaj nas vede k ' Mariji, da bomo toliko bolj ! goreče iskali našo slavno, mo- ! gočno, dobrotljivo Gospo. Marija zasluži, da jo časti- ; mo. Kot mojsterfiko delo Bož- -je vsemogočnosti, modrosti in s dobrote zavzema enoVizmed ] prvih mest v vsem stvarstvu. Ona je žena brez madeža, ki ' je po obljubi dani prvim stari- 1 šem v raju imela streti glavo peklenske kače, ki bo zalezovala njeno peto. Devica Marija je pa tudi celo svoje življenje sodelovala z božjo milostjo, omadeževala se ni celo življenje niti z najmanjšim grehom, tako da se s pravico obratu WoJno pfcs.Bin 'iSaWincMiUvu ha Marijo: "Krasna kakor ju-tranjica, krasna ko luna, krasna ko solnce." Vsa goreča ljubezni do Boga posvetila je Marija že v nežni mladosti svoje življenje Bogu obljubila mu je najlepši kras ženske, obljubila mu vedno devištvo, in tako postala kraljica in zgled čistih deviških duš, ki so kakor krasno dišeče rože najlepši kras v vrtu sv. Cerkve. Marija je postala najbolj . Vzvišena žena, ko se je po nji Bog včlovečil, ko" je. postala Mati Božjega 'Sina. Kot Mati Božjega Sina stoji ne samo nad vsemi ljudmi, ampak tudi nad I vsemi angeli, ki so kljub svoji t Vejiki časti in dostojnosti edi-nole posli, ,služabniki božji, mej tem ko je ona devet mesecev nosila Božjega Sina v svojem telesu. Zato pravi sv. An-zelm: "Vse, kar je, je nad teboj ali pod teboj. Nad teboj je edinole Bog, pod teboj vse ostalo." Kot Mati Božja ima Marija velik delež pri delu našega Odrešenja. Ko je privolila, da postane Mati Božja, privolila je istočasno v vse ogromne žrtve, katere je moral njen Sin doprinesti, da še veliko več, to žrtve je o/ia skupno s svojim ŽENSKE Z A DELO V TOVARNI ZA BARVE—"SAND PAPERING." 886-čdoč VPRAŠAJTE: H P. Y WO O D-W A K E FIE L D CO. 2647 ARTHINGTON ST. DELO DOBIJO MQULDERS, MACHINE PLATE SQUEEZERS. — VPRAŠA T TE: 1760 D1VERSEY PARKWAY. 885-č,!>,s,t --_---L DELO DOBI 16LETNO dekle, za pomoč pri gospodinjstvu, in za varuhinjo 31etneiri« otroku. — 6436 Greenwood Ave. Ph. Dorchester 2512. _ ___ 906-t.sr.č pohištvo na prodaj^ POHIŠTVO za celo hišo, tudi preproge 10x6 in 13x6 in 11x15, pohištvo za jed. sobo in veliko drugega, zelo po ceni. 4907 N. Bernard St. 888-p,s,t POHIŠTVO in flat nasproti Lincoln parka, peči, omara za led, centr. kurjava, preproge, 5 tube radio battery charger 2 head sets, nizka cena. 1924 N. Clark St., 3. nadstr. 905-t SE obrnite vedno na staro poainano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h JOS. hlavaty zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki ih Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavp. 1738 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111. Izvrstni sladoled, mfee za goste r - A. "/A WwRf ?•'' • - *'•;• * \ v « ■ ■ y . _:_zJa'^LtJ^ - ,w •.....: ..v.:......•..... Zakaj se mučite • S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00. W. SZYMANSKI V NAJEM se odda pod ugodnimi pogoji v slovenski naselbini v Jolietu, 111., dobro idoča \ PEKARIJA. Peč se nahaja v njej. Ponudbe na upravo "Amer. Slovenca." VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM i POHIŠTVOM. 1907 BI/UE ISLAND AVENUE, CHICAGO, II I EICHHOLZER & CO. I || 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA. Naročite še danes knjige "Goriške Mohorjeve Družbe," ki se dobe za $1.00 s poštnino vred iz knjigarne "Amer. Slovenca." Sinom doprinašala. ( Zato jo je pa Bog povišal i nad vse bivatelje nebes. Ob- r varoval je njeno truplo, da bi c segnilo v zemlji, vzel jo z nje- \ nim telesom v nebesa in jo kro- c nal za kraljico angelov in svet- c nikov. Sedeča ob desnici svojega Sina uživa Marija za Bo- ]• gom kot kraljica nebes, največ- \ jo čast v nebesih. I Če vse te vrline Marijine u- r važujemo, s katerimi je Bog c obdaril blaženo Devico Marijo, 1 se nam oltarji in na njih sv. Križ in " podoba Materje Božrje. Vsak kristjan časti Mater Božjo, ta-" ko da se v resnici spolnjujejo preroške besede Matere Božje: e "Odslej m« bodo blhgrovali vsi rodovi" (Luk. 1, 48). c In kaj naj rečem v tem ozi- j ru o našem slovenskem rodu? s Je li zaostal za drugimi naro- t di? Kdo se z radostjo ne spo- r Brinja Brezij na Gorenjskem, c sv. Višarij, Marije na Blejskem I Otoku? Nam Slovencem sta r prinesla Kristusovo varo sv. Ci- 1 ril in Metod, oba velika častil- r ca Matere Božje, s katoliško ( vero sta vcepila našim prade- c dom in nam tudi ljubezen in ]• češčenje Marijino. ^ r Ko je bila letos 27. junija r kronana podoba Matere Božje s v Lemontu, 111. podoba Matere t Božje, ki je posneta po podobi j na Brezjah na Gorenjskem, r ob navzočnosti prevzvišenega r ljubljanskega vladike Dr. Je- t gliča, v navzočnosti starokraj- r skih gostov-duhovnov, ki so se t mudili med nami ob priliki r evharističnega kongresa, ob l ogromni udeležbi slovenskega, hrvaškega in slovaškega naro- I da, tedaj se je pokaaalo, kako 1 tudi tu v Ameriki naš sloven- g ski narod ljubi Mater Božjo. 1 To slavlje v Lemontu ostalo bo j vsem udeležencem' v trajnem 1 spominu, in srečni bodo vsi j j ljudje, dokler bodo ljubili in ] ; častili Marijo. i i K Materi Božji nas pa pelje a j in vodi n jena materinska do- ] j brota. Stoječa pod Kritem, ^ I kjer je umiral v najhujših bo- i , lečinali njen Sin, nas je rodila, 1 j darovala je za nas, kar ji je bi- 1 II o naljubšega, darovala je svo- ; ;jega edinega Sina. Zato jo je j j nam Sin Božji, ko je umiral, i j izročil kot Mater, rekel je Ja- 1 nezu: "Glej, tvoja Mati!" Iz-jročil nas je njej, izročil njene-j mu varstvu, ko je rekel: "Žena, s j glej tvoj sin" (Jan. 19, 27, 26). c In že prerok Izaija pravi: ji "Ali more žena pozabiti svoje- i* ga otroka, da bi se ne usmilila !s sina svojega telesa (49, 15)." In Devica Marija je vedno vr- 1 šila materinske dolžnosti napram nam, o čemur pričajo ] lavretanske litanije, v katerih jo imenujemo: Zdravje bolni-' niiv, WiHŽrtieu yuYc/.-strau, pri'oe- | ; žališče grešnikov, pomoč kristjanov, k čfemur dostavlja še sv. 1 Bernard, da ni bilo nikoli sli-■ šati, da bi bila Marija koga zapustila, ki je k njej pribežal, ' njo prosil pomoči. Slavni škof Orleans-ski 'Du-panloup pripoveduje v svojih knjigah zanimiv dogodek. "Spominjam se na dogodek, ki 1 me je naučil verovati v mogoč-• no Marijino varstvo, in tega i dogodka ne bom nikoli poza-5 bil. Zgodilo se je to na smrtni - postelji mlade žene, kateri sem > pred nekoliko leti podal prvo - sv. obhajilo .Imela je še le 20 1 let, bila srečna mati, bila boga- - ta, in v takih srečnih razmerah 1 ji je bilo umreti. Nisem se mo-3 gel vzdržati, da ne bi rekel: 1 "Kako hud udarec!" Ona pa je < rekla z glasom, ki se ne da 0- - pisati: "Vi vendar mislite, da 3 pridem v nebesa?" "To upam, : moj otrok," sem rekel. "Jaz pa si j vem to za gotovo," je rekla v. ^ ' Za dobro pohištvo DR. t F. KONOPA ZDRAVp'SoDmKUEC IN x žarki. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. A/mitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 ona. Vprašal sem: "Odkod pas imaš tako gotovost?" "Od vas samih, milostni škof. Ko sem bila pri prvem sv. obhajilu, ste' nam položili na srce, da bi dnevno molili eno Češčena si Marija. To sem storila, in zadnja štiri leta sem vsaki dan mo-lila rožni venec, da sem ponavljala to Češčena si Marijo. Glejte, to je, da sejp uverjena, da pridem v nebesa." — "Kako to." — "Ta misel me nikoli ne zapusti celi čas, moje bolezni. Štiri leta sem dnevno pogostokrat molila: Sv. Marija, Mati Božja, prosi za me ubogo grešnico sedaj in ob moji smrtni uri. Amen. Zato nikakor ne i morem verjeti in misliti, da ne bi ona prihitela k meni, ko u- i miram. Ona je tu pri meni, vem to gotovo, ona prosi sedaj za . me, in ona me bo peljala v nebesa." Ta dogodek kaže jasno, da M.arija nikogar ne zapusti, kdor jo prosi za pomoč. Zato se pa radi zatekajmo zaupno k Devici Mariji v vseh naših potrebah. Potožimo ji naše križe in težave, prosimo jo za pomoč v naših nadlogah. Ne pozabimo pa pri teh prošnjah i skupnih potreb našega slovenskega naroda, ne pozabimo posebno njenih verskih sovražnikov. Prosimo: "Blagoslovi, Mati Božja, ljuba naša kraljica, sv. Cerkev, blagoslovi naš naKod, privedi zaslepljence zopet nazaj k sv. veri! Blagoslovi i nas, da bodo naša imena zapisana v knjigi življenja !" Amen. Na Vogrskem so ustanovili lani kmetijsko zadrugo, ki dobra uspeva. Dvignila je ceno vogrskemu vinu, katero je imelo že pi^ej dober sloves. Danes prihajajo po vo-grsko vino tudi iz oddaljenejših krajev. ■■ ...... i ..............1 Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar I v Chscagi 1320 W. 18th St. Chicago, III. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dodtav-lia.m na dom. Cene zmerne. SLOVEČI UMETNIŠKI - FOTOGRAFIST NemeeeK. 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. IZDELUJE NAJBOLJSF SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! RUDARSKE RAZMERE NAJ« FRANCOSKEM. I Ker je, k&kor znano veliko 1< število slovenskih rudarjev šlo I na Francosko za kruhom in k ker so bile zadnje leto nadvse F slabe razmere za slovenske z naseljence v Franciji radi go- n spodarske depresije, je delav- s ska zbornica v Ljubljani posla- ri la na lice mesta na Francosko j tri odposlance, da prouče t.a- R mošnje razmere ,ali je tam r mesto za slovenske rudarje ali V ne. Imenovala se je trojica de- s legatov, obstoječa iz gg. Ke- n šetaN Arha in Podgorška, ki so 1 pred kakimi tremi tedni odpotovali tja in se sedaj vrnili. G. r Arh je v četrtek na javnem v shodu v Trbovljah podal krat- '' ko poročilo : ^ Prepotovali so vse večje rudnike po Alzaciji in do Cale-ja. 11 Obiskovali in se informirali o 11 okoliščinah pri tamkajšnjih f rudarjih Slovencih in njihovih organizacijah, na zborovanjih, c ki so jih imeli petnajst, podreb- ^ no povpraševali o clflu v jamah, najsibo v premogokopnih 1 ali železorudnikih. Obiskali so * tudi več jam, da so tudi o njih 1 bili informirani. . Narodnosti so menda zasto- 1 pane v Franciji kot v nobeni ; drugi državi ,V Alzaciji so na- : šteli 32, v Cale pa celo okoli 38 vrst narodov. V prvi pokra- ! jini so plače premogarjev po- : vprečno okoli 23 do 25 fran- 1 kov, v železorudnikih 28—30 frankov. V drugii pokra ji t. j. : Cale je pri vseh rudnikih ena- 1 ka kolektivna pogodba in sicer 1 26 frankov na dan. Radi pa- ( danja franka so dobili zadnje mesece doklade na plačo. Kruha ima rudar dovolj, ; vsak dan ima opoldne meso. Hrana za samca ne presega nikdar 10 frankov. Stanovanjsko vprašanji je, dobro rešeno. Oženjeni imajo po tri sobe z večjo družino tu-, di po pet sob s pritildinami. j' Ker je bila severna Francija 0^ 1 času vojne močno razdejana,; I so sezidali nove, najmodernej-i . še hiše in v teh ima rudar, tudi kopalnico. Vtis je bil za delegacijo presenetljiv, ko so obiskovali in pregledovali stanovanja. Kino in športne prireditve poseč.ajo zastonj. Zdravstvene razmere so ugodne. Jame soNvečinoma suhe, jamska ventilacija dobra, v l'udnikih se sveti z varnostnimi svetilkami, v železorudnikih s kar-bidosvetilkami. Industrija je zelo v razvoju s in vidno rastejo iz tal nove ko-• Ioni je in industrije. Druge narodnosti, klakor Poljaki,. Čehi itd. imajo povsod svoje cerkve in šole. Solo dobe, I ako se priglasi 32 otrok. Tudi Inaši imajo nekaj šol. Največ škode trpi naš delavec s starostnim zavarovanjem, ker še nima naša država napravljene pogodbe s Francijo, kakor vse druge države. Ko plačuje rudar svoj prispevek za starostno zavarovanje, ne more svojega dežela za 'Slučaj selitve .ali pokojnine prenesti v našo Jugoslavijo, medtem ko je drugim nai*odom to po pogodbi dovoljeno. Tamkajšnji rudarji Slovenci so se splošno pritoževali, da se jugoslovanske oblasti nič ne brigajo zanje, da ne dobe celo potrebnih listin, ki jih rabijo za poroke Francija rabi okoli 4—5000 rudarjev. Potni stroški se povrnejo (185 fr.), ako-. ostane rudar 6 mesecev pri podjetju, kamor ga je privabil podjetnik. Delo v jamah je tako kot pri nas, kar se tiče nevarnosti. Samo pri stoječih • premogovnih slojih je nekoliko nevarnejše in teh se nekaj nahaja v Alzaciji. Sloji v Caleju so do 5 m močni kakor v Poruhrju na Nemškem. Delo pri železorudnikih je pač težavnejše,_ker ga naš rudar ni navajen. Mora biti vsak kopač pri teh rudnikih tudi miner in odpočetka 0-pravlja nižja rudarska dela. Rudarji-Slovenci pa, ki so bili že pred vojno tam zaposleni, se pa — tako so izjavljali — sploh ne vrnejo več v našo dr-žavo( ker so se delu na železu popolnoma privadili. Akoravno se našim rudarjem godi sorazmerno bolje kot doma, Občutijo težko domotožje in je želeti, da naša država čimprej sklene pogodbe, da bo našim delavcem omogočene vsaj stara leta preživeti v svoji domovini. Povsod lepo, doma najlepše. To je bilo kratko poročile delegata. Y kratkem p,a izidt celo poročilo delpgacije tiska I no obširno v obliki brošure ii 1 I bo rudarjem na razpolago. ! h NAZNANJAM Slovencem in bratom Hrvaton da pridem-zopet v okolico Jc li liet in Chicago, kjer jim bor nudil fino grozdje, lastneg pridelka, cene bodo primern« r Zanesljivo se obrnite z tu d ročilom na John Jelenichi ,, 1210 Elizabeth St., Joliet, II ■ Grozdje bo zrelo od 7 do 10 di prej, kakor pa je bilo drug leta. Do svidenja FRANK STEFANICH R. 1, Box 230 Fresno, Cali _Jt- L t M odgovor I K onim rojakom, ki so (j I nam tozadevno pisali, ^ Z sporočamo, da priredi- ^ q mo prihodnje j I SKUPNO POTOVANJE j f/ v stari kraj na znanem < J priljubljenem parniku 1 I PARIS i 21. augusta '26 \ Ako ste namenjeni še 1 to poletje v stari kraj, r se vam nudi najugod-i\ nejša prilika. • xL Priglasite se čim prej! R> Slovenska Banka' % ZAKRAJŠEK & | ČEŠARK Tj 455 West 42nd Street, ^ Now Yr»»-lr'_ N. Y. mali oglasi. HIŠE IN LOTE. NIZKA CENA. Hiša 7 sob, moderno, 37j^xl2S, furnace Irt., sadno drevje, ulica tlakovana in plačana. Takoj mora prodati za $7000,—5024 Carmen Ave. 899-p,s,t bungalow 6 sob, novo, garaža za 2 kari, tlakovano. 5731 S. Francisco Ave- __ _ 898-pdo p HIŠA BLIZU M ARE ISLAND, pe* sob, samo $3900 proti gotovini, to je $1000 ceneje, kakor če zidate. Vel. lota. Drexel'8174, ali Mrs. Hub-bel, 4623 Greenwood Ave. 897-p,s,t bungalow 5 sob, centr. kurjava. 5210 Henderson St. 893-p,s,t V LYONS, ILL., lota na prometnem kraju, vsi improvements, $300 takoj, ostalo mesečno .Lota za rezidenco 35x125 $200, ostalo obroke .blizu tranšportacija. Mrs. M. Rezek, 147 Grant Ave., Brookfield, 111. Ph.' 6117 ______________ 891-p,s, t HIŠA 8 SOB, porč, garaža, drevje, grmovje; lepa okolica, .50x150. 5858 Nina Ave., Norwood Park, 111. ______ 904-s,t,sr ZID. HIŠA 2 nadstr. po 7 sob, centr. kurjava, garaža. 7742 S. Peoria St, _r _914-t do t KER ODHAJAM NA ZAPAD prodam v zgubo lepo hišo na severu, 350x360 "sandy beach," drevesa, hiša 5 sob, pohištvo, voda v kuhinji, vse hišne potrebščine, garaža, čolni, Elto motor nizka cena. R. M. Lee, Land O'Lakes, Whs. 913-t,sr,č REZIDENCA 7 SOB, pol bik. So. od Ogden Ave., porč zat>rt, en četrt akr. lota, tranšportacija, garaža, 10 minut do Chicago, cena samo $9500. na obroke. Chas. H. Flax, 3737 Wisconsin Ave. Ph. Berwyn 2273 M. i _____912- t.sr^č ' NOVA 2 NADSTR. hiša, po 6 sob, ■J centr. kurjava, porči za spat. 5356 I Crystal St., Austin. _ HIŠA ž NADSTR. 5 in 6 sob, za- 1 menja za bungalow s 6. sobami. — 1220 Scoville Ave., Berwyn, 111. Ph. Village 5775 J. 909-t,sr,č i 1 1 — .............- ■ ■ ....... ........... .......— t BUNGALOW 4 IN 5 SOB, centr. kurjava, moderno, hrastov les tla, ' porč, vel. sobe, poslopje • 24x54, ) vprašajte graditelja, Hartmann, 3922 N. Nora Ave. Ph. Palisade l 1146. ,__________908-t,sr,č ' HIŠA NA PRODAJ 2 stan. v Westchester, vse improvement, 2 bik. do "L", pod lahkimi pogoji. Conuelley 3 Mt. Carmel C. A. & E. postaja, - Hillside, lil,_____907-t do t n farme na prodaj 20 KkR. 4 BL. do iezera v •Dunes. Tudi farme, »vel. in male, od 1. clo ti/v -it-*.. iK(H I fvsAVvuy M* M. W. Phillips, Bridgman, Mich. S74-t do t "80 RODS LAKE FEET,'"' 61 akr" največ drevje, hiša 6 sob, porč, furnace ht. elektrika vodovod klet za sadje, hlev, kokošnjak,'krava, 2 teleta, konji, pripravno za poletno bivališče, 4 poletne koče, 11 čolnov, polmilje ob vodi. $8750. L. Kenny, 637. S. Dearborn St. 889-p\s,t FARME V INDIANA, Ohio, Kentucky in Tennessee. Dobijo se pod lahkimi pogoji, _nizka cena. Federal Land Bank, Louisville, Kentucky, pišite angleško. 915-10 ins. __u g o d n aprilika" )- 7-*---—---- M BEAUTY SHOP, ustariovljen pred 12. leti. $1000 gotovine, soba 31], :a 6 N. Michigan. Dearborn 5170. e. _'_______ 903-s do s PRODA POHIŠTVO za 5 sob, oma-ra za led $12.00, porcelan, Victrola $100, samo $10.00, parlor set $250 . za $25.00, peči in drugo vse pod ceno. 8739 Harvard, blizu 88th & Hal-•a sted- ' ^ ______ _910-t.sr,c TAKE PRI-LTKE NE BOSTE IMELI VEC V ŽIVLJENJU. Gotovo f. vam bo dopadlo. Poolroom in re-.p stavrant v Green Comunity; po- - slopje uključeno, naredi do $24,000 g kupčije, lahko tudi več. W. A. Ž) Sct'»ci'le'". Osborn, Ohio. 916-t,sr,č ■a delo službe. ■»•"■»•■t..........................•,...,................................„1,........„.„|......„.„.,........„,,...............,..f..r|, BARVE -- MIZARSTVO -- ZELEZNINA PISANO POLJEj^b —- J. M Tr„„lr___