Ji- - ■ — ... ... ----------—---------
^msmmmmMmmmmmmmn	^	______a	a	• ---------------•n-(T|f<j|
■	■ l^r^k Mm Ur Jf
$2 OO I J^j^l	If I M^"Cleyelandski Ane
Jfc	w vb ^^^ Jft flv* 4Kb	1'---------------n-mirTUfi^'^
W i	>-irrrfH- »roit*' IP*''' ; "' '	M	^ll^lPl
Hp^rv	. #
5-V ' '-""' ^ ""'	*1 11 kT*	. ' "^j " .' Jj^ -------- !l^J"*11—----------- --------- ----------""___________J__________________L—BUSSSSSSS I I I ,ll'l '......J I .'I ilUUJI§L-.-lJ
I nil1-!......'j.......mfm^mrnmmm^S^^SS. , , i.,- i | m i ii.i iiilj! ,ii ..i« jfflrfi i mi ij ;ii ,., ..ji , in na »■iiiin i i |	........._. . l. . jll'.-. 1j 11.. «u	milMU	.....in i, n	............i	iim i . .............. ■ .i ■ .i ■. n	i	m,.. m i iM.iMfcjM
Rpostave.
iDA HOČE U-OVE, OST->STAVE XJENCEM.
Tnik Keefe jc letno poro-eljencih.
hkmuii ki£GRUTJE."
BBB	v	_ ,
Washington, 16. febv. — Zvezina vjada se sedaj peča kako hi mogla sedaj obstoječe postrrve proti naseljencem se bolj poostriti, oziroma s'edanje tako trdo spolnevati. da bo iia-I slljencem jako težko prihajati v Ziediniene države. Pravkar je podal generalni nadzornik naselnistva, Daniel Keefe, svoje letno poročilo za leto 1909. Objednem predlaga, da se z*be-' ro vse postave in odločbe proti nmttn naseljencem v eno samo knjigo in se brezobzirno po njh ravna. Ravno tako zahteva. da se Kitajcev sploh ne dopisa v to deželo.
Ta Človek Keefe'priporoča posebno sledeče* Vse osebe, ki1 niso državljani Zjed. dr. imenuje v svojem poročil" dosledno "foreigners". Nadalje priporo-Iča, da se z vso strogostjo kaznuje one. ki delavcem že v stari domovini obljubnjejo delo tukaj, in da se enake delavce brezobzirno, pošlje domov; tudi poskus dovesti sem pogodbene delavce, je kazniv. Nadalje se naj poviša kazen paro-brodnim družbam, ki pripeljejo sem flft^pte z nevarnimi bolezni. Za vsak slučaj naj plača družba mesto $100 kot sedaj. $joo. Gospod Keefe gre pa še dalje V svojem poroti-1:-. pravi, da se mora vse nase« Ijence; ki prihajajo sem, in ki so v starosti if> do 60 let, natančno preiskati, kakor "re-gruf^," ki nameravajo stopiti
Keefe je tudi zadovoljen, C ne pfihaja toliko Japonjjkv i nate kraje, še leta jqo8 pfi je prišlo sGoro 20.000 a lansko k-nekaijuul	To
je posledica	jj"-)4* je
v,r,a ' ia,""Sk,r
NT|lprotrio temu pa so pricch Kitajci prihajati v vedno vcc-jib množinah. Keefe pravi, da Kitajci vedno slepijo zvezi ne uradnike.
Umsko leto je prišlo v Zje-dinjene države 751.786 naseljencev. od katerih iih 191.049 ni znalo nc brati ne pisati. Na-• zaj se je poslalo io..| t1 naseljencev. Koncem svojega poročila pa pravi Keefe, da prihaja večina naseljencev iz vzhoda in juga, to je. iz onih krajev, katerih prebivalci se najtežje seznanijo z navadami in težnjami ameriškega ljudstva. Priporoča tudi, da vlada poveva davek na osebo; dosedaj se je plačevalo $4.00 in on priporoča naj se plačuje sedaj po 8 dolarjev.
Ka'kio se vendar bojiio ti skrbni očetje našega naroda
I I Ijttdij.	pft^idi^os/'
[a tedaj, ko so oni prišli,
lnogoče bi marsikdo izmeri • itudi bil deportiran, ki da-jako zabrabjitjejo pot no-^
mj	Mmpt Na«
Nov parlament.
V LONDONU SO V TOREK SLOVESNO OTVORIL! NOV PARLAMENT ALI DRŽAVNI ZBOR.
Vlada upa, da bode imela dovolj veliko večino v zboru da prodere s svojimi načrti.
»
POLOŽAJ NEJASEN..
London, 15. febr. — Včeraj popoldne so otvorili novi parlament. ki je že tretji pod kraljem Edvardom. Sicer pr tej otvoritvi ni bilo posebnih slav-nostj, ki se vrše šele 22. februar i ja, ko bodo vsi člani parlamenta zapriseženi in bodo n<|. Spravljene vse prve formalnosti, j Vse ljudstvo po Angliji željno pričakuje novic od novegr. državnega zbora. O volitvah, ki so se vršile pred nekaj tedni, še sedaj ni jasnih pojasnil Vlada trdi. da imh dovolj veliko ve-IČino, da prodere s svojimi načr iti, ker vladini stranki se je pri-j družilo nekaj delavskih zastopnikov in narodnjakov, ki neče-, jo z unisti imeti ničesar opraviti. Nasprotno pa trde nasprotniki vlade, da imajo oni pretežno večino.
o--
Carnegie v nevarnosti. *v 1
Pittsburg, Pa., — Od .tu se
poroča, da bi bil Andrej Carnegie kmalu žrtev železniške nesreče. V svojem privatnem vozu je bil na stranski progi, kamor je za vozilo z veliko naglico več drugih vozov in tako pretreslo Carnegiev voz. da mož v njeiti ne more na lalje-v.iti vožnje. Tudi starega Andreja je precej pretreslo.
o
Sultan umira.
njrga napada blaznosti na robu groba ti Mož # k™"'
pren&iik
stati grozne hdtečine. ^
-o-
Ustreljeni sprevodnik.
>? i
• Chicago, 111., 16. febr. — Ne-
'ki John Schmail. po poklicu delavec je Včeraj V vozu predme- , stne železnice ustrelil sprevodnika, potem ko sta se-nekaj časa prepirala za prestopni list. Sprevodnik je padel mrtev na tla. in rt vol verski junak je nato potegnil dolg nož in hotel pfarnti nad potnike. Ujjfe l»>li-cista, ki sta bila v vozu sta lopova "kmain zvezah, ko je rajni! še nekaj potnikov.
-rt ■■
1
Umori med Italijani. Pittsburg. Pa., 14. Wto- — , Med rudniškimi delavci itali,- ] jatfskeg^ iwkolenja v Miclwav. , Pa. vlada že chtlj časa osebn«.
^UMi tv^ki
se je včeraj končalo s tem, da »o bili trije Italijani ustreljeni., Policija je pri jela nekega Bosrarda, ki pravi, da ga je nM Poljak nagnal iz sv^e hiše. radi^esar se je rtias- ' če val in streljaj	i :
^ -^^or h^rotoi ^ hiic^
...t.,t"t, 1 '...... -j, ., ■„„ ih,l'.„ . ...j... 11 . 1 . |l i 1.. 1 i
Iz delavskih krop
ŠTIRIDESET TISOČ ZIDARJEV V MESTU NEW YORKU GROZI S ŠTRAJKOM.
V Novi Scotiji je zaštrajkalo 4000 premogarjev in drugih delavcev.
$5.000.000 ZGUBE.
New York, N Y., 16. febr. —
Tilkaj je sklenilo ,40.000 /idar-jpv, da prične s štrajkom in sirer le radi sočutja f z delavci pri parnih ceVih, ki so že prej zaštrajkali. Ko zid.irji resno pričnejo jštrajkati, te<!aj bodo Ik'ontraktorji in podjetniki proglasili svoje delavnice kot "odprte". to je. da bo prišel lahko vsakdo delati, četudi ni v uniji.
Halifax. N. S. t;, febr. — £trajk premogarskih deh-vcev pri Dominion Coal Co.. katere ga štrajka se udeležuje najmanj 40.000 premogarjev, se baie bliža svojemu koncu. Posedaj so delavci na plač-»h in koTupaniia na izgubljenih naročilih žc zgubili net miltjo-nov dolarjev. Strajk je nnsftd. ker se je kompanija branila priznati organizacijo United Mirte Workers ali premogarsko unijo, katere j pripada večina
IZ INOZEMSTVA.
Pariz se pripravlja, da svečano sprejme Roosevelta.
Pariz, 17. febr. — M. Liard podpredsednik pariške univerze je bil obveščen, rla pri dee ex-predsednik Roosevelt -14. aprila v Pariz, kjer ostane 4 dneve. Francoska vlada bode Koose-velta sprejela z vsemi častmi, ker Roosevelt ie velik teli Francozov. Razni imxfro'. >sl<ivlii, zemljepisni, drti^ibw '.k Vit bi najneravajo priredit si* jajne večere; vse ho pa |>r»kosila ameriška kolonija, ki p i redi bariket kot sja še ni bi o v Ijfrizti. R<j$£\¥ff ie nart>čil. r| ^li. da i|ti ne ,prirede
posebnifv sH-e^'hdstij. v(l««kler se on mudi v Parizu On želi potovati kot zasebni cloyek; vendar je Roosevelt že sprejel povabilo predsednika francoske republike. l<i mu priredi v elizejski palači velik državni banket., Ubogi Ta ft. kaj nek? on misli!
-
■ Santiago, Chili. lf>. febr. —: l")r. Fr. Cook je prišel včeraj sem s svojo ženo in je bil videti zelo zdrav in močan Zel^iz-nenaden ie bil ko ga je <>l>is:kialo več reporterjev in ga vprašalo, kaj namerava storiti v bodočnosti. Izjavil je kratko, da ne namerava ničesar storiti, pač pa želi, da ga puste v miru. Seveda. sedaj ko je imel za norca ves svet pol leta in si je nabral po svoiib goljufijah stoti-sočb. si goloro ž^ll mirti.
-o--
i #*•»■
Radikalen predlog. S lil ' b
se odpravi vse krčme po in prekličejo vsa dovoljenjk^fta goftilne. Mesto tega se ?n*j pijača pro<laja( ty zapecate^J zaxnojih, toda piti se ne snie'>
© i H*
Mohorske knjigo.
*	w
NENAVADNO ZANIMANJE ZA TE LEPI KNJIGE SE JE LET« POKAZALO MKD RO-
JAW-
-f
Dosedaj je že na^ 200 rojakov
naročilo mohowe knjige
Pri f*.
NE ZAMUDITE ČASA.
Številko 200 sri® letos prekoračili žc pri naročilu za niohor-slke knjige. To žepekaj pomeni in kaže. kako se: ljudstvo zanima za lepo berilo, ki ga jim nudi M oh or ska družba vsako let, Za prihodnje leto je razr pisanih osem knjig: seveda vsak član dobi le šest knjig za eu dolar; kdor nečl molitveni-ka in kdor neče ®odb, dobi lahko na mesto teh |<njig dniige lepe povestne knjige. Pametno je letos naredila Mojhorska družba. ker je dala tiskati v zameno za molitvenik drpge knjige; marsikdo ima žc dovolj molit veli iif o v, pa bi ra d dobil drugo knjigo: torej je vsem ustreženo.
Kdor naroči pri tliš Mohorske knjige, jih jeseni lahko dobi poštnine prosto nsl $vnj dom oli pa mu jih prinespiMŠ razna» šMec. vseh šoHummlj^
(imeti vezan rfiolitvenw, mora doplačati še 25 centov.
Prepričani smo. da vedo rojaki cenili zasluge družbe sv. Mohorja, ko vsako leto izdaja oliko zanimivih povestnih knjig Ni čuda, da postaja število naročnikov oil leta do leta večje. Posebno pa pokažimo letos cle-velandski in driigi ameriški Slovenci, da se tudi mi zanimamo za to prekoristno družbo. Dajmo slaviti Cleveland 11a prvo mesto v imenikn ameriških slovenskih naselbin. Najmanj tisoč naročnikov ima Mohorska družba lab'ko v Clevelandu !žurite se. ker čas jc samo še tri tedne, d.a odpošljemo denar v Celovec. Clevelahdski rojaki lahko plačajo našemu raz-našalcu, a ostali rojaki po A-meriki naj nam pošljejo en do-pa dobi vsa1< knjige poštnine prosto na svoj dom. Hitite, lar pa dobi knjige poštnine dokler ne bo prepozno.
--o-
Listnica uredništva.
-- !«r. T. Atlanta, Ga. Vaše mnetije ni pravo. Oni človek, ki je bil iz ječe odpuščen prej kot je pretekel njegov čas, ne sme zapustiti države, v kateri je bil paroliran. če to naredi, ie lahko takoj zaprt.
— Geo. Martinčič. Superior, \\ vo. Mi imamo nešteto priznanj od cenjenih društev, da izdelujemo pravila lepše kot kje drugje in tudi cenejše. Pošljite nam en izvod vaših ter vam naredimo ceno. Če potem vprašate *se kie drrftje, bodete videli. da plačate drugje do 10 dolarjev več kot pri nas. Pozdravljeni.
j. Kovač, Rock Springs. Wyo, .Lincoln je bil ustreljen na veliki petek v gledališču, leta 1865. Morilca so pri jej j, ko se je sam hotel končati. Morilec je pripadal zvezi južnih zarotnikov, ki so »e hoteli maščevati nad Lmcolnom, ki je odpravil suinj«, od katerih so Untii jUifli^maiarll TeWdan-slee
dobičke, ker so jim ijtiznji delali zastonj po 16 ur na dan.
" f ' ■ , (i .
Mestne novice.
BANČNI KLERK KAROtL BERGEL POBEGNIL! ODNESEL JE SVO-TO aioo DOLARJEV.
Bil je uslužben pri Lake Shore ;
banki V inozemskem oddelku.
POIZVEDOVANJA ZAMAN
NVvvvorškn policija in urafl-niki parobiixlnih družb so do-l>:li naznanilo i? Clevelanda naj iščejo po neftcem Karohi l>er-star 27 let. ki ie bi! prej uposljen pri l.ake Shore Banking & Trust Co. 11a vogplu St. Clair in 55. uliie, torej v središču slovenske naselbine.
Mož jc poneveril precej veliko svoto Jfijioo onega denarja, ki ga je dobil od strank, da ga pošlje banka v staro domovino. Tatvino so razkrili v ponde-Ijek. ko ie blagajnik banke dobil. na svoji mizi pismo od Karala Bei<rla. v katerem naznanja. da je vzel toliko denarja. V pismu je Bergel »udi prosil blagajnika Mr. [onesa, da ga ne naznani policiji, ker hoče prinesti denar nazaj in ker je gotov, da ga ne dobijo.
Bergel je bil pod bondoin $2000. katere mora plačati zanj družlia. ki.ga je bondira-
ti........iiiiiiii/ 1111 iiiiiiiijM
por*>čen k Lake Shore banki, ki je vedno zelo previdna v izberi svojih uradnikov. Mož je bil po rodu Mažar. pa je znal govoriti tudi precej slovanskih narečij. Pri banki je bil zapisan kot dober klerk
Banka radi tega ne izgubi ničesar kot $100 za katero svoto presega znesek njegovega bonda. Banka pa je odgjvor-na za vsak znesek ali svoto, ki je bila njej oddana. Kakor je splošno znano, je bila Lake Shore banka vedno na glasu, da ie najboljša banka, ki posluje v tej okolici. Rojakom jo tudi priporočamo v vseh o-zirih.
—	- .Stari konji, ki 'so svoje dni služili pri ognjegasnem od-de'ku. ne bodo več uživali na stara leta "penzijona." To je t> 11 običaj do stdaj. Odslei naprej bodo enake konje prodali onemu, ki največ ponudi.-
—	Umrl je v Lake Side bolnišnici rojak Martin Dol ha r, . star 34 let V nedeljo ponoči je bil poklican pogrebnik Ant. G rdi na, da ga odpelje v bolni- ] co; bolehal je na notranji bolezni ; takoj ko je prišel v bolnico, so zdravniki obupali, da bi okrcal in umrl ie v torek zvečer <>b sedmi uri. Pogreb j se je vršil v četrtek zjutraj iz hiše 1328 F.. 55th St. in blago- ; slovljeno je bilo truplo v cerkvi sv Vida. Pogreb ie vodi! \nt. Odi na. Pokojni je bil član društva sv Frančiška, št. 66 K. S K. J. Doma je bil iz vasi Predoslje na. Oorenjskem. k<er zapušča več sorodnikov. Tukaj pa zapušča ženo in Šest- 1 letnega, sina. Pokoj njegovi duši!
—	V Collinwoodu ie nana-gloma umrla ra pustni večer josipina Lising: Ženska je ku- 1 hala za svatbene goste Okoli poldvart&jste ure je hotel brat njenega moža. da gre parkrat
z njim plesat, in ona je šla drage volje; ko se je pa zavrtela dvakrat po dvorani, se je tgrlsdila mrtva svojemu plesalcu pred noge- Res, grozna smrt!	i j *
Pokopana je bila 10. t- in. v Nottinghamu; [pogreb j* vodil Anton Griina. N. p. v. m!
Proti prohibiciji.
V	DRŽAVI OKLAHOMA SO SE NAVELIČALI VEČNEGA PITJA MLAČNE VODE.
V	kratkem se vr&e volitve, ki
se bodo končale s porazom
temperenclerjev.
FANATIKI NA HONOLULU.
Guthrie, Okla., 16. febr. —»
V	tej državi obstoji že tri leta popolna prohibicija, za katero so se prebivalci sami odločili, ko so volili, da ne bodo pili huj-Jftih pijač kakor vodo. Sedaj po treh letih vodopitja pa so se najbrž premislili, ker začelo se je splošno pobiranje podpisor po državi, da se odpravi pri posebnih volitvah prohibicija. Dosedaj so že nabrali 50.486 podpisov. katere so poslali v urad državnega tpjnika. V prošnji se zahteva, naj prebivalci države taikoj pri novih volitvah odločijo. če so še za prohibicijo ali nc. Anti-saloon liga bode proti tej peticiji nastopila, če bo treba, po sodnijah, samo da zavleče volitve.
Honolulu, H. I.. t6. febr. — Trgovska zbornica, zbornica odvetnikov in druge upljivne
upelje prohibicija. Za prohibicijo je zvezina vlada. Zborni ce so se izjavile, da je ta vladin predlog neopravičeno u meša vajo vlade v notranje zadeve oto ta.
-o
Nesrečna pomota.
Pittsburg, Pa., 16. febr. —
Henry Heherling, spoštovan trgovec iz Pottersville in že v visoki starosti se je včeraj zastrupil. Poleg sebe je met jabolčni mošt; njegov sin je pa malo prej prinesel v sobo neko tekočino z zelo hudim sirupom. katero je postavil blizr mošta. Stari Heherling ni pogledal, ko je prijel za posodo in zgrabil ie baš strup. Umrl je v eni uri po zavžitju pijače.
Peary — bahač.
Washington, D. C , 17. tebr.
Kapitan R. S Osbon. tajnik arktičnega kluba Amerike, je poslal včeraj odboru poslanske (zbornice pismo, v katerem nikakor ne priporoča, da bi Pea-rva, ki je baje odkril severni tečaj, imenovali rear admiralom in kot takemu dali celo pokojnino za življenje. V svojem pismu imenuje kapitan Osbon. Peary a lažnika ir ba-hača. ki še do danes ni pripustil, da se njeeovo potovanie proti severnemu tečaji* nreiš* ,'če po znanstveni družbi. Peary se namreč boji podati natančnejša pojasnila izobraženim možem, pač pa samo zatr-liuje. da je bil na severnem te-jcaju. Na ta njegova zatrdila mu hočejo sedaj podariti admiralsko mesto v ameriški mor-narnici. No. bode pač tako »kot je bilo z Cookom,
..... d.....
Mesto razdejano.
Atlanta, Ga., 14. febf. — Po Floridi je včeraj in predvčerajšnjim divjal grozen orkan, ki je popolnoma razdejal neko mestece rte daleč od Lakelan-da. Več oseb bilo prstem nevarno ranjenih. Tudi mesto Griften. 45 mili od Tampa, Fla je deloma razdejano.
%? iMiiŠ J: v, '--^Vj^.i
TIRA, KO JE ODPfrf LJAL S POSTAJE, .MBM
Štirideset potnikov v vozu^H bilo rešenih kakor po .^^H
New York., 15. febr. JI"M
jc pri končni postaji skega mosta danes zjutraj od|| peljal nadulični vlak ven iž pj staje, je skočil prvi voz in se zvrnil
■kov je bilo v vozu. pa se ijHI mur ni pripetilo Toda promet je vsled te -flB reče veliko trpel. se je kmalu nabralo do JUH oseb. ki so pričeli divjati If^H cija iih je le s ^rajniitrJj^H ;rom držala mirne. MnliH je konečno postala tako ft^^H jena, da so morale priti nH| ske reserve treh po so ljudje napadli dejanski^raH vodnike železnic.
Tri cele tire so delali nalili da dvignejo prevrnjeti|:^wB potem je trajalo ie ccmjl predno so mogli začeti v|J ni m prometom.
usem oseo usmrccnwJ^H
_____ A.--_ ^ --- ---------- —
smrtno in 20 nevmM
Macon, Ga., 16. febr. -H
najst milj od tega jmHH včerai pripetila velika ^H k a nesreča na progi OeflH Southern Ry, Dva vmH trčila skupaj in na;; obtežalo osem oseb noMB 24 več ali manj ranjeti^« mrtvimi sta ch'a poštr||| nika, sprevodnik in kujitlH lokomotivi, expresNii|^^^H
(še nekaj drugih je bilo 311 noma uničenih. Uv|MH »lezniške družbe so vili, da železnijk^^^^H zakrivil sprevodnik, li^H tel videti znamenja^HU ustavi. Seveda, na mjgH
rejo govoriti.
sma M. Krajec in Ivai^l Zglasijo se net 6025
Dovolj hrane, i >
Ko je mož potolažil sv<
glad in ne niore več jes^HH li, da ima dovolj hran&|||^H ni vselej tako. Če skozi život neprebasv^l^^l pa samo deloma preSp^ mu ne pomaga dosti <pesar in v kratkem ča«H| di bo zopet ^/MH prebavljalni organi ij^jtfB ni. nečejo delati in tl^HHH je dati toliko okrepaMMH| potrebujejo, da izvršu|<jp^BH je delo pravilno in I111 mKlKB če. Zelo dobro zdravilom pogledu je Trjqer|evc^^gf ko grenko vino Slcfd||EHH| krepča prebavlialne <nH| jih naredi sposobne, da^H jo 1 dovolj hrane, ko kot potrebuje ftftplNfl zdravje
in moč. RafttMfHj^H
dar vaS okus in vait||MH ta dobra, ko ste nt i ijM brez energije, koKČni|S (imate bolečine v tr«^i prebavljalnih organHjj^ Ikamah. Jos. Triner> j|
® 4 1 " M
Mibt	P i	____
& V®e pisma, dopisi in denar
I sflfifc^^
"Clevekndska AMERIKA"
i The AMEW^^hl. Co.
P vdane) and elsewhere.
Starost in revščina
■i
dolgo časa deluje -v Zje-finjenih državah posebna ko*
HK>yana leta 1907; ta ko-jj* se peča s starostni) po-
^Kjjtitii kateri način bi bil ^^BfgDa !)(» manj nadloge v starill letih naj H&ttiajo mestne, pokrajins-HHkyne in zvezi ne napra-
Kfelje naj se otrokom, ki so ^^^^Hni goditi
|Ghraniti pri malem de-^■1(0 odrastejo, lahko za H&r d<tfu\ oziroma pri-zavarovalnim druž-katerih se zavarujejo
^^Kviroma pokojnine za J^KKfglt delavce vseh razre-
potem imel dovolj v starosti. IZasltižek je po navadi pičel, in
Ipfcl^naj gre delavec na starost.
je fnogoče delal svojih 40 M^za liorno plačo poldriuega
llftiskatr in mogoče večkrat i^radati. da si je toliko prihra-
Ijlfftilevredno ie da so razne S^lritžbe svojim uslužbencem že ■gOvolilc poikfcfjnino, ki seveda K velika, vendar bolje kot nič. ■kelolžnost države in zvezi* HRpOB ta v < >{ 1 a j c bi bila, rla se ■BtOjno preskrbi v starost za fejy so vse svoje življenje
Kliiave Massachusetts se je
posnemati ohioska
lacmtom Sokolom se naznan-
Bruarija aeja v navadnih pro-wm- Prosi ae vse brate So-kole, «a se blagovolijo udele-
Hudovornik. I. tajnik.
SJi Kdor si ho£e prihraniti n|tiotov in dve uri zamude,
B&sn za plin. Mi smo a^entje
^^■ML* ' . » i.)	'WiWmttf'MIO jmmW' ■ i*.*
--
Pri nas v Ameriki imamo
postavo, ki prime vsakega onega, ki hodi brez dela okoli kot vagabunda ali potepača. Sedaj jc pa newyorSka državna lio-misija za jece priporočila po» i stavodaji, da se ta neumestna » postava odpravi. To priporočilo, za odpravo te postave se , podpira na zapovedi pameti, pravice in človekoljubja. Postava in oni. ki imajo paziti, da se postava izpolnuje, bi morali paziti, oziroma delati razliko med navadnim dnevnim tatom in človekom, ki brez lastne krivde hodi okoli brez dela. Čeprav je lenoba vseh grdob gr-di ba, vendar ne bi smel slu-j, tla j4' kdo len, dati dovolj povoda državnim oblastem, o-r«>pati človeka za dalj časa njegove osebne svobode ter tako ie bolj povzročiti, da zgubi vsako priložnost, se kdaj dobiti delo. Kaznivo dejanje ni, č< love k brez sredstev postopa lin ne dela: kaznivo je le, če »ri tem postopanju se pregreši proti post »vi. Postava bi se morala tako spremeniti, da podava ne bi smatrala vsakega onega, ki ima nesrečo, da je reven, kaznivim. Zoperstavlja se vsakemu človeškemu čutilu, da postava našim sodnikom, med katere pripeljejo ljudi brez sredstva in brez dela. ne dopusti druzega kot poslati take ljudi v državni zapor. Amerika /<• zdavnei ni velč to. kar se je govorilo desetletja nazaj, da lahko vsak dela kdor hoče. Časi so se spremenili, potrebe 20 se predrugačile in predru-gačiti bi se morale v tem smis-ilu tudi postave.
---o-
*	Iz Jolieta ni nikakih odmevov: najbrž jim je zadnja so-diijiska prepoved dala toliko "šnoftobaka", da še sedat ki-hajo.
*	In Ikihali bodejo toliko ča-,-a, dokler ne bodo vseh sig-prncliranih članov prifeihafi nazaj ; vsa "pojasnila" članom in članicam ničesar ne pomagajo.
" Milijonarji, je rekel Andrej Cnrncg-ie, bi morali svoje milijone opravičiti To se mno-rim ne bode posrečilo, zatorej se naj vsaj oprostijo pri ljudstvu.
*	Predsednika Tafta govor v New Yorku na Lincolnov dan bode tiskan in kot reklama za republikansko stranko razposlan po celi deželi. Pravilno! Deficit na posti mora biti še večji kot je.
*	Južni tečaj odkrit?! Vse lepe sanje Pcaryeve, ki je nameraval iti tja doli. bi splavale po vodi. In koUkb denarja z njimi!
*	P«»stopanje nevvvorskega mayorja proti dvema Adamom policije, ki sta v neki brivnici iskala paradiž, je pravilno: "'But how about Eve?"
*	Pokojnina za stare vojake ho letos znašala pet miljonov manj kot-lansko leto. Pokojnine bodo plačali samo $165,000.-000.00. Kako nehvaležne so republike !
*	V celem ie bilo dosedaj ]/m plačenega $1.000.000.000 00 za pokojnine: Excuse* dn pen!"
*	^'idno pri tem pa ie. da strijc Sam za one ki so si pri dol goletnih službah miru obriba-j > svoje kosti in /.gube svoje živce, nima nobenega centa.
*	Predsednik najvišjega so* dišlča Zjedinjenih držav, zverini nadsodnik Fuller je nedavno praznoval svoj 77 letni rojstni dan, popolnoma zdrav in čvrst. Najboljši protidokaz dr. Osler- j jeve teorije, ki pravi, da se mora pri 60 letih vsakega mo-1
kloroformirati.
— Slavnim društvom vseh Jednot se priporočamo v na« ročila raznih tiskovin. N» razpolago imamo zahvale Številnih društev za krasno izvršitev tiskovin. Naš urad ima samo unijske delavce. Delo jako fi- 1 io. trpežno, cene nizke, kakor rikjev drugje.
.. N'ewhouse, Utah. — Blagovolite sprejeti nekaj vrstic, v
predale "Clev. Amerike," v iz skrajnega zapada, oziroma iz lltah prerije — lovskega tabora — ki šteje pol ducata krepkih mladeničev in ravno toliko izvrstnih slovenskih lovcev. Za sedaj se zanimamo le za 'živahen lov na razno divjačino, izven svetovne kronike v nepregledni preriji in sicer vsled brezdelnosti.
Xewhouse je pokojno rudarsko mestece in takorekoč na koncu sveta in sicer raditega, ker <e tu, jenja nadaljna želez-[niška zveza. Dvomljive vrste brzovlak nas obišče vsak teden park rat in kljub brezsnež-nemu vremenu, vedno le prazen — pardon! — pripelje ■nam razne časopise ter kak pi-semček Ijubavnega "kalibra od kake grešne, toda lepe diišice. Vzrok nerednemu železniškemu prometu in sploh tukajšnji tihoti je pripisati tukajšnjemu j rudniku, ki spi spanje "štapar-ja" od časa zadnje krize nadalje. Torej pozor rudarji t Vz-držite se vsaj začasro od tega kraja, posebno one vrste Slovenci. katerim je tako/vami muha na puški, španska muha.
Mestece je sedaj večinoma brez prebivalcev rikrog katerega igrajo glavno ulogo "kaju-iv" s svojo dolgočasno godbo. Tudi gorski ris si upa svoje-»častio nastopiti kot gentleman na glavni ulici, dočim se uhafeu posveti s zrni skozi okno, nakar priredimo po slovenskem okusu pečenko, ki pride navad-j no več kot trikrat dnevno n<i iz hlodov izteaano mizo.
Imamo neke vrste divje življenje. si bodete mislili. Pravilno, toda ne pozabite, da smo mi iste vrste posebnost, ki jim jt» mesarski trust deveta briga in namesto po vaših mestih — ala konfini v jelenovih gajih — smo toli'ko bolj* srečni, da se lahko prištevamo dobro dosli med prerijskimi cvetlicami, za katere zelene produciranc poljube bi nas marsikateri gigrl zavidal. Uff!
Stara generacija Indijancev si večkrat postavi tu svoje platnene vigvame in značilno je 10 med njimi, ker niso stalni. Torej smo lahko ponosni ker i.mamo vedno sveže sosede. 7.a ognieuo vodo Cžsranie) 1»i dal rdečekožec dušo in telo, toda kazen ne izostane istemu,
ki
hi se idal kot dobrodelne/ napram njim. Seveda bi marsikatera temna noč vedela povedati, kako se steklenica znebi 'žgoče tekočine, toda noč molči, dočim se luni podaljša no:
Vaš lovski klub se tukaj mudi približno nekaj mesecev in kot rečeno se kratkočasimo z vsakdanjim lovom ter tako čakamo na otvoritev rudnika.
Zagotavlja se nam od dneva do dneva, da se prejkotslej za-počne' splošno delo, v katerem slučaju bi družba rabila najmanj do štiristo delavcev. Naravno. da na enake obljube mirno pričakujemo istinitosti. posebno radi te ga ker se nam sploh ne mudi še trinajst let v staro deželo.
Kalklor razvidite bi bilo tia-daljno trinnifiranje odveč, vsled česar naj za sedaj zadostuje obljuba, fla se oh prvem preobratu Newhousc-a zopet oglasim in sicer v blagor onim trpinom. ki ljubijo vrtalni stroj v temnih hodnikih rujave zemlje mamice.
F.no željo imam namreč: Redni dopisnik lista "Clev. A-merikc" naj bi se potrudil glede nas zapadnjalcov. da kolikor mogoče pokaže z lučio peresa vse večje znamenitosti Isetankov clevelandskih Slovencev, posebno pa dramatične predstave, radičesar mu že na-I prej pošiljamo častitke iz divjine iz globine naših src. Ko I prebiramo enaka poročila, se 'nam sline cede »n mislimo si: na more biti le fletno v takem mestu.
Kadar se bode spremenilo tukajšnje obzorje ter naselilo več Slovencev, bodem agitiral z vsemi močmi za list, da sej ^impreje list razširi ter nam ponudi še več gradiva v našo »črtateljsko korist.
V nadi. da se to zgodi, pozdravljam vse prijatelje in pri-
Zdravko županov.
P. S. Dragi g. urednik! O-prostite, ker pršem na obe stra-
'časniško moralo. Vedite, da je tukaj "sometimes" presneto drenava za pisalni papir. V drugič pa po vašem zakonu' Ta dopisnil sem v naglici stisnil ravno tako kot čevljar Micki — šol««. Glede naročnine bodem svoječasno preskrbel z več mfročftjki.
..... rt .......
Stara domovina.
KRANJSKO,
Vrček mu v glavo vrgel. Posestnik Vincencij Hafner in Peter Rozman sta se v neki kr-jčmi v Srednjih Bitnjah nekaj s porekla. Pri tem se pa jc Hafner razburil in vrgel svojemu nasprotniku vrček s tako silo v glavo, da mu je prebil klobuk in mu prizadejal na glavi težko poškodbo Zagovarja se, da je hotel z vrčkom i!tda-riti po mizi, a se mu je roč odtrgal, in je odletel v Rozmana. Obsojen je bil na sest tednov ječe.
Trdo ležišče. Delavec Tomaž Mihevc se je vlegel v Gregorčičevi ulici na tla. Došli straž-nik ga je opominjat, naj vstane, a ta mu ie uganjal na tleh. raz ne burke. Ko ga je hotel zlepa odpraviti, zadal je stražniku zaušnico Pri aretovanju se je s silo uprl in psoval stražnika. Jfcele s pomočjo drugih ga Je mogel ukrotiti. Mihevc pravi, da je bil do nezavesti pijan. Obsojen je bi! na trimesečni zapor.
Vaška preglavica. — ' Jožef .Urh, dninar v Dvorjui je člo-veek, katerega se v vasi vse boji. Znan je kot pretepač, nasilnež in pijanec ter je bil že I7krat k;utw>van. Dne 21. novembra in. 1, je imet na posta-'ii Dovje neko rabiiko z Jože-'fr?m Mečekom. Prvega je pretepel, drugemu je pa več ste klenic v glavo vrgel. Meseca decembra je prišel v Dvorje. ter okoli polnoči razgrajal pred hišo Apolon i je Jerič. Začel je metati skozi zanrta okna ka menje in okleščke ter razbil ** •šip. Razen Janeza Jeriča, kateremu je priletel !kos šipe v desno uho, ni bil k sreči nihče zndet. Sodišlče ga je obsodilo na dve leti težke ječe. .. Dva pretepača. Posestnik A-leš Krumpestar v Zalogu se ga je dne 25. oktobra prerej nale-zel. V Oolobovi gostilni se je prepiral z vaškimi fanti, končno jih je tudi ozmerjal. Posestnika sin Janez Cerkman v Glinah je nahtijskal hlapca Janeza Mraka v Zalogu, da bi Krumpestarja natepla. Spustila sta se za njim v tek. Mrak ki ga je kmalui dohitel, ga je z polenom tako močno po glavi ivlaril. da se je nezavesten zgrudil. Radi te poškodbe je ^ dlje čaisa bolehal. Gerkman taji, da bi bil Mraka nahtijskal. Mrak pa prizna, da je Krumpestarja udari] Zagovarja se le da je ta vsled pijanosti sam padel in se poškodoval. Sodišče je obsodilo Mraka na 6 mesecev, Gerkmana pa na 8 mesecev težke ječe.
Umrl ie nagle smrti v Idriji v pokoj eni ravnatelj meščanske šole Viljem Pohl. Zadela ga je januarja zvečer kap. Pokojnik je bil mo/ blagega srca
Sprememba posesti. Bivšo ( UMaličevo hišo št. 5 na vogalu Knafflovih in ftelenburgovih 11-lici v Ljubljani v 'kateri so bili { več let nastanjeni poštni uradi. sta kiupila gg. Ivan Bonač in Anton Sare za 170.000 K. ^
Umrla je dne 26. jan. gospodična Ivanka Jerman, šivilja in 1 učiteljica citer v Kolizeju. \
Nogo zlomil. 1. febr. ie na i hodniku pred hišo št. 22 na sv. Martina cesti padel Franc Zore i v Ljubljani, trgovec in posest- I nJK, ter si zlomil desno nogo 1 pod členkom. Prepeljal se je z i izvoščekom na dom.
Kamniški vlak obtičal v snegu. Kamniški vlak. ki bi moral dospeti ob ti uri dopol-(tne v Ljribfjaro, je tik pred
■ J J" Iti ' m :: .. L' i •„'
stroj samo pet kubičnih metrov/prostora za vodo, ki je pošla. Stroj kamniškega vlaka so iele po drugi uri popoldne mogli prepeljati s pomožnimi stroji v kurilnico.
AJi se počutite kdaj utrujene?
In vstajate zjutraj z zoprnim okusom v ustih in se počutite medle in čemerne, kakor bi se! vara vtelo? Severnih Jetrnih krogljic potrebujete. To vami okrepi jetra .in drobje, lahno izločijo zagateno nesnago, ura v najo prehode in pozive ves ustroj. Cena 25 centov. Na prodaj pri lekarnikih in trgovcih po vsej deželi. Imajo tudi Severov Almanah za leto .1910 Samo vprašajte za en iztis. \V. F. Severa Co.( Cedar Rapids, la,	'	'
Z A STO Ni'VSAKE MU "KI"'POMVA	V°RKA M°CE DATf
IN TVRDK08AKRJ?SN0KUAR0^QA "nT^RANO "oV^JBET LET, JA KTERO VAM PRODAJALCI UR RAČUNAJO NAVADNO •15. Ta ponudbi Je breadvotn* najbolj darežljiva, kar Jih J« le kdaj kika f/rdka ponudila »vojlm odjemalcem v u»J ali drugi deželi t na, menom, dn te otfniuje duhan. Mi prodajamo av«'ilj»kl. bo»al4kL horcofovaikl. turikl. o*r»kl In ruabl tobak. Za cigarete in pipe. fUU tobak kot ste ga kadili v starem kraju. VI veote. da Je najbolj* raa gvetu, one mite, ki ne pefle Jenika ai| vam povxroil glavobol ali pa vam povirro« nerede v llvotu kot muraikitk amerlSkl tobak. Mi bi radi vsakemu Evropcu povedali, da amo otvdrill nad fdavmd stan v New Yorku, kjer vsakemu lahko posrelemo t njegovim najljubšim duhanom. Ml portro&lmo mnogo tisoč dolarjev, da to rasghwimo po .toll Ameriki In rta ta način hočemo začeti.
PRVIH 1000 OSEB, KI NAROČI PRI NAS ZA »600 TOBAKA DOBI VSAKA ZASTONJ ZLATO URO.
Ta ura vas ne vetja niti centa, toda mi pričakujemo od vas, da priporočite svojim prijateljem in znancem naš fini tobak, če vam ugaja. Mi tudi pričakujemo, da poveste svojim prijateljem, kadile«« naS naslov, da bodo vedeli kje kupiti dober tobak v prihodnosti.
- VI naptfttte svoje ime tu naslov km sporočite nam. da hočete trn , $6.00 duhona In zlato uro, vreino $15.00, tn ml vam bpdemo [xislaU od vsalcfe vrste duhana, vrednega |6.00 skupaj; v istem savojn pošljemo tudi zlafte uro. Vnaprej po Al jI te 50 centov (aoamke) ostanek pa plačate na ekspresnem uradu to je $5.50, potem ko ate le pasku- 1 sili tobak in uro In vam vse ugaja. 0<a nam pošljete pa ,(*io svoto 1 "$«00 naprej po money ordrtt all v priporočenem pismu, tedaj dobite ' p« posebno darilo, zlato verlilco zastonj. Vam se nI treba twtfl gle- ' Ae demcarja,, če ga pošljete naprej, ker ml smo poštena tvrdka ia , m| m za vežemo, da povrnemo denar vsaki osebi, ki ni zadovoljna. < Samo 1000 ur se razdeli na ta način, pošljite kmalu svoj.9 nanočilo j
Buzopean ToTdslcco Co.
aa Leonard At. Dept. ICM, New York, N. V, |
■■ MH
nnnnmmmmmmm. .....- - - •» ----------- —|—j--."l-Lru^'LTlTUnriJlrLnj^lJ^nj^^
A ICO pošlliaš denarje v staro domovino, •
obrni se na zanesljivo tvrdko, khter»» ti hitro in po-Kteno postreže
Frank Sakser Co.
6104 St. CtRlf Ave.	CLEVELAND, OHIO
AKO	parobrodHi listek
Frank Sakscr Co^
6104 St. Clair Are. *	o	CLEVELAND, OHIO
A If A želiS ftvojega Horodnika9ženo ali kakega dru^e^a ix starega A l\ U	kraja vzeti v to deželo, kupi
parobrodn! In železniški listek vri Frank Sakser Co.
6104 St. Clair Av*.	CLEVELAND, OHIO !
A TT želiš svoje trdo prislužene novcfewljarumo in ohrf>. j AIV U Mtono«uo liHlozlti v Imko lirnniluleo z i ~ dobrimi obrestmi, od dne vlope do dne
dvitfR, obrni ne na
Frank Sakser Co.	« !
6104 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO |
A	pa poslušaš ljudi, ki drngale svetujejo In naletiš slabo,
Al\U	pa ni krivda
Frank Sakser Co.
|	Severova zdravila nimajo para v svoji posebni koristnosti-
j Mala bolezen
1 ne ostane vedno mala. Da se iz oslabelih obisti ne razvije nevarna bolezen, pre-I preči s tem, da takoj uživaš
j SEVEROVA ZDRAVILA
...za obisti in jetra...
►	Za bolest v hrbtu, vnetje obisti, medla in krvnata jetra ter nerednost v mehurju.
Vsaka steklenica vsebuje neprecenljivo vrednost za vaše zdravje Zimski me-
►	sen so najopasnejši za obisti; ker prehladi, mrzalice in izpostavljanje 'vplivajo na I obisti in jetra, podvojujejo njihovo delo in je zadržujejo. To zdravilo vam zašči-I ti zdravje.	Cena 50c in $1.00.
I Na prodaj v lekarnah. Pri nakupu zahtevaj Severovih zdravil. Imaš li naš Almanah za leto T910? Ako ne, vprašaj zanj! Zastonj ga dobiš! [ ----1---
1 Deluje dobro	Hitra pomoč.
[	Če imate slab želodec, da	Od prehleda do pljučnice je
vam jed ne diši in je prebava	samo en korak. Vnetje pljuč
počasna, uživajte	'» druge resne bolezni lahko
preprečite, ako začnete uživa-
Severov	t!
I Želodčni g renčeč Severov Balzam
Vpljiva dobro na želodec,	ZH pljUČa«
I	ga leči in krepi. Izpodbtija	.........
* , .	, .. ..	ta lek tako« uteisi kašelj ali pre-
tek in podpira prebavo. Vph-	hUd olajša hripavost J
va dobro na jetra m drobje, ta-	vnete ^vnikc, ustavi kašelj in
ko da se izlahka čistijo.	naglo povzroči bolji občutek.
Cena $1.00.	Cena 25 in 50^
--;-----
ZAUPEN ZDRAVNItKI SVET ZASTONJ VSEM.
" vj / V '«, / i, Bti: ill jifcL , , . . _____ti ■■ _________
HBsfbil Karo! Itj; u »kwtW priredil lit. M
— (Nadaljevanje.--
Ha«", se sam oprostim, ker ppa moje noge precej odreve-pje, letim, da siv bližini in 1-
^■P bom
J&Dobro. Ali si se kdaj učil jfeiftemati glks kakega ptiča?" »"Čarovnik našega ro<iu zna Bosneniati vse ptičje glasove, m jaz vem bjl njegov učenec. HSlterega ptiča nai posnemam
^'Izbrati morava glas žijvali, Katerega se Fliši lahko po noči ■le po dnevu, ker ne veni, kdaj He pripravim na beg. Mislim, ida se meksikanska travnata ža-fcba oglaša skoro celi dan in ce-Bfi&noč, na prostem in v gozdu.
'*Kakor Old Shaterhand re-pče. Glas tfc žabe znam tako pdobro oponašati, da lahko pre* Mfnotim najbolj ostro uho." : "Mi je zelo ljubo Cnj, kaj ti. povem! Sreča, da sem pri-'^nesel toliko mesa od haciende: mt\ lahko živiš in paziš neovira-K&o tabor. Ko se odpravimo od IKj^iikaj, sledi sovražnikHi v pri-^litierjini razdalji; ponoči pa, ko |p*e zopet utaborimo, b6di kje v p? Wizini in trikrat zrtkliči z omen-.'/ jfnim glasom, pa ne hitro zapo-j® Tedoma. pač pa v presledkih;
r*če. i* prvega klica ne bodem ™ -spoznal kje sfr. mi drugi in tre-| tji gotovo povesta Pri tretjem !' klicu pa moraš biti pripravljen, •da I>obegneva."
"Pazil bom zelo dobro, ka-p Jtor si mi naročil."
"I.cpo' Moj konj mora biti "pripravljen, da gi zajaham,' da v ne zgubim ugodnega trenutka, felcer preganjalci bodo gotoivo j&L v;\ menoj. In še nekaj moraš "pripraviti, namreč brzostrelko, iz katere lahko tolikokrat ustrelim. Mi jo irn3Šrr „
1 "Seveda." ; • A' , j; Kjf "Mogoče si že kaj skuša P" x "\re. Kako se naj vendar drznem!"
"Oobro torej! Drži jo v ro. Icah, ko prjhitim h konju-, da takoj'lahkb streljam na zašle« <lova1ce- Sedaj veš vse in ločiti se morava. Toda, še ne-lcaj. Meni se zdi, da bodo ostale ujetnike kmalu oprostili, na-V;ir se vrnejo na haciendo, Ne j daj se potem premotiti. Jaz ^retn na vsak način z Jumi. torej moraš samo njim slediti." "Moje oči bodo odprte." "Dobro; sedaj mi pa da i moj nož, katerega imaš pri sebi." "Kako naj ti ga dam, ker te | roke zadržujejo, da ga vzameš? '.Mi naj ti ga vtaknem v odejo, katero si povezan?" "To ne gre, ker sem pretrdo povezan, in bi ga jutri zjutraj gotovo našli, ko me prevežejo. Porini ga tu v inoji bližini popolnoma v zemljo, da ga bo
II videti samo majhen del; trava je gosta; nihče ne zapazi moža.' K "Toda ali ga bocteš lahko ven potegnil kljub tvojim vezem?" "Da. Govorila sva že pre-_ dolgo, in stražniki se pridejo 1 t lahko vsak trenutek menjat." K "Prav. Poprej pa še loajšaj moje srce! Naredil sem veliko neodpustljivo napako in ti si foil ] tako velikodušen, da mi nisi ni- i I ti z besedico očital. Ali mi od- | Teče tvoja duša odpuščenje ?" j "Ne. Bil si preveč predrzen < tn si se približal Jnmoin, da so i te videli, toda tej predrznosti I «e imam zahvaliti, da si pri i meni. Midva sva kvitirana; i jaz se ne jezim."	(
"Torej hvala' Moje življenje t je tvoje in misliti hočem vsak i dan na tebe."
Deček za bode nož v zemljo ? in se potem odstrani tako tiho, r •da ga nisem slfšal, dasi sem do- r Vro poslušal. Čez nekaj časa t pa žačujem v daljini zamolklo levakanje žabe. kar mi je naz- r nanjalo, da je črtctM srečno pri- j ■tel na svoje Arivališče.	t
Sedaj sem bil prepričan, da j se moj beg posreči. To prepri- < -čanje me tako zelo odveze vseh p skrbi j, da zaspim popolnoma !a Tnirno Vot bi bil že pr6st. Sum c v taboru me drugo jutfo zbudi * j	i me od ve žejo iz
r|kjer je bil zapičen nož in sem
-	ga ob priliki lahko neopaženo
-	z rokami zgrabil.
i Kakor sem že omenil, moje
roke niso bile tako trdo zveza-1 ne; lahko sem prste premftcbl, rez nekaj časa se zopet prevr-1 nem, da sem ležal na trebuhu; ' moji prednji prsti potipljejo i nož; nato pa mine precej časa, , predno pridem tako daleč, da . nož lahko spravim pod telov-i nik in ga spravim tako, da ga
niso mogli takoj do*biti. , Kavno ko sem bil s tem de* i <ioin gotov, pridejo V meni, da j ni i odvežejo roke, ker je bil čas , nahranitve. Živali naženejo
-	skupaj. Ko je bila vsa četa
-	nahranjena, se razdelijo rudeči vojniki ur dva dela. Manjši od-
-	ck'lek ostane na mestu, da c\i-> va jetnike, kar se je zgodilo le
*	rnditega, da haciendero nt mogel dobiti časa in udariti za o-
j nimi Indijanci, k S so odpeljali ■ vse čete s seboj v svoje kraje. : Določeno je bilo, da čuva manj-,
•	ši oddelek dva dni pri ujetnikih I in jih šele pozneje izpusti.
Večji .oddelek, pod vodstvom ' glavarja se v počasni ježi napoti proti svojim domom. Tudi vin* sem bil pri tem oddelku, obdan od. petih jezdecev. Ko odjahamo, zasjišim glas hior-mOnca za seboj:
"Farewell, master1 Pozdravile hudiča, ko vas sreča v nekaj dnevih v peklu*"
Njegov načrt glede haciende <?e je posrečil, m prepričan je bil. da je sedaj nicjie oproščen zu vedno. ■
' * ' " i TRETJE POQT-AV TE.
Winnetou.
i
Šli smo proti meni znani stra- , ni, namreč v smeri, kjer je stal velikanski hrast, katero mesto i *em izbral za sestanek z Mim- , breitjo Indijanci. To je bil pač , srečen slučaj, ker upal sem, da ^ sc Juma Indijanci in Mimbren-jo Indijanci snidejo pri tem drevesu. Pri nadaljnem pomi- , člievanju pa spoznam, da bi to , srečanje ne bilo za mene nič kaj varno. Priznati sem moral, da bi me Juma Indijanci pri ( prvem srečanju z M^mbrenji raje umorili kot pa pustilil da me t Mi m hren j i rešijo..
Toda naj prinese srečanje srečo ali nesrečo, bi bilo oboje j nemogoče, (ker vidim, da ob robu gozda obrnejo na desno, to- ( rej proč od hrasta. Večer je j<e prihajal pa še nismo prišli do konca gozda. Ob parobku ( parede tabor.
Calta! sem znamenja svojega dečka. Glas zadoni šele, ko t ko smo že pojedli in so mene . zavili v odejo. Režati tore i da- !
v	•	*
nes se nisem mogel, vendar setn bil zelo pomirjen, ker je bil pomočnik v bližini in se je držal mojih navodil. Po glasu !
sein spoznal, da je bil zelo bli- r •
zu tabora, kar je lahko storil, ^ ker ga je čuval gozd.
Zjutraj odrinemo naprej; ra- * 'li čred je Šlo potorvanje le počasi naprej, in glavarju je jela ( počasnost presedati: sklene to-rej. da jaha naprej in zvečer pri taboril počaka živino in gonjače. Vzame torej polovi- r co svojih vojnikov in med njimi tudi mene s svojimi stražniki. To je bila veliflca črta čez moje račune. Mimbrenjo je s mogel le počasi naprej za če- 8 dami, a za oddelkom vojnikom I1 ni mogel. Na ta način pride n zelo pozno v bližino tabora in sicer ob času. ko mene zopet I1 zavijejo v grozno odejo. Brez ^ pomoči kot otrok v takem sta- P nju seveda nisem mogel misliti P na beg.	d
Kakor sem mislil, se je zgo» dilo. Opoldne nekoliko poči- ^ jemo in $uv£ijcmQ-jedila, po-®1 tem pa zopet naprej. Popoldne v jahamo po ravnini in proti večeru se ustavimo na travnat j planoti. Ker so imeli .dovolj z 'živeža s seboj, jimo lahko ve? čerjali; večerji me Zvijejo
v odejo.	J|X i iiS
Sole ko se popolnoma stem- j< ni. pridejo cxtty z* nami. Tat ko} za tem za&rjem trikratni it
^'l " If U	T b , .. ' .
I je. ne da bi imel jaz kake ko-
I	risti.od tega.
J Ravno tako se je godilo prihodnji dan in tudi četrti dan. Če je bila prilika ugodua, ni bi-n \o Mimbrenja v bližini, in če ° mi je njegov glas razodeval, da fe blizu, tedaj jaz nisem imel ® prilike. Peti dan pa je bi! bolj l" srečen za mene. '' Pot nas je vodil po skalnatih r" krajih, po soteskah in pečinah. 1: Vojniki sc niso mogli ločiti, ker ° je bilo dvakrat toliko pricanja-ly čev Ikot rfa ravnini. Bil sem a prepričan, da se mora danes r" odločiti. Opoldne me še niso a nikdar zavili v odejo, in skalnata tla so omogočila dečku, da je prišel bližje mene. a Malo pred poldnevom pride-s mo v divjo, z mnogimi ovinki ° obdano sotesko, ki se je odpira-la naenkrat proti travnati pla-noti; tudi grmovja je bilo pre-ccj v bli/ini. živina se ni ino-gla zdržati; kakor besna je pla-e nila po travi, da je bilo skoro ;o gonjače v, da so živino drža« K li skupaj.	k
'' Glavar ie zaposcdal moiiui stražnikom, da me odvežeio ifl
I*' me posade na tla. Ker sem bil h • '
II	iaz v sredini tabora, sem bil objednem tako blizu soteske, da
11 bi jo lahko s štiristo koraki do-'* segei.
' \ / povelj (katera je dajal gla-\ir, sem sprevidel, da natnera-va ostati na tem mestu, torej
■	prenočiti Oropane živali so bi-. 'e tako utrujen«, da so nvorale
■	počivati do drmzega jutra, si-j
cer ne bi mogle več naprej. Vojniki narede šotore. Med e tem delom pride ghvar k me-e IV in se vsede In ravno ko se 1 v«ede, zi'dtmi prvi glas travnate žabe, ne «l'> bi kdo Indijancev kaj «lutil.
Velika Usta prekriža noge in rt>ke ter me '»odeče pogleda. Sprevidel sem da hoče govoriti z menoj. Pet,stražnikov po-" gleda v tla; glavar je hotel ' z Old Shaterliamlom meriti v 1 besedah. Ker bi mi molčanje ] ničesar ne pomagalo, sklenem, : da odgovarjam glavarju. In 1 res začne slednji tako-le : * "Ti si bledoličiiik?" ' "Da," ochrnem. "Mogoče so tvoje oči ta1<o slabe, da me ' smafajo za Indijanca : Glavar pa nadaljuje:
"Tn ti se imenuješ O'ld Sha-' terband?"
"Ne ia/. pač pa so tri dali : to ime.slavni rudeči vojniki."
"Kudeči vojniki niso imeli 1 prav. fme je laž. Tvoja roka ! je zvezana- niti'črva niti hrošča ne more zdrobiti, kaj šele človeka. Poglej, kako se te ; bojim!"
1 Glavar mi pljune v obraz. 1 laz mu pa odvrnem ravnodušno :
"Če je moje res laž, tedaj jc
tvoje tembolj resnično Tebe
i '
imenujejo "Velika Usta" in imas res tako velik gobec, da ga je treba iskati. Pač ni veliko junaštvo pljtuvati na jetnika ki je zvezan, ki si ne more pomagati. Pokaži svoje pravo junaštvo- odvezi mi roke in bojuj se '/ menoj. Potem se bode videlo, kdo more zdrobiti in kdo ne."
"Molči!" zagrmi nad menoj. ,"Ti si žaba, ki kriči za nami. Žabji glas vsakdo zaničuje."
V tem trenutku se je namreč oglasil dečko vdritgič. Radi glavarjevih besedi j sem lah-fco pogledal proti soteski, ne da bi bil zbudil suma. Krik se je oglasil tako blizu, da sem prepričan, da je dečko za prvim ovinkom. Tn res vidim njegovo stegnjeno roko za skalo. ki pa takoj zgine. Sedaj je prišel trenutek, da pobegnem. V teku pol nre moram biti prost ali pa mrtev. V.tem prepričanju odgovorim na zadnje glavarjeve besede:
"Taz pa ne zaničujem kva-kanjc žabe, temveč se tega veselim Ali poznaš glasove žl-' vali j ?"	|
"Poznam v»e.M "Jaz mistim drugače: ali po« i znaš govorico živalij?" "Nihče je ne razume." j "Toda jaz razumem. Ali naj j ti povem, kaj pomeni levakan* , je žabe?"
"Le povej!" reče glavar in < ie zaničljivo smeje.
"Žafcar pripoveduj«, da bode* imei uan»-s zguDO in oos inorai
"Veliki duh ti je zmešal pamet!"	T' ■
"Ne, pač pa mi je odprl pamet in jo poostril. Slišim, ka-
-	ko padajo streli: slišim kričan-. je tvojih vojnikov in besnost
-	vaših konj. Vi se bodete boje-
: vali z dvema človekoma, z ve-i Ukini in malim, pa jih ne boste l mogli premagati. Sramota se j razlije nad vas, in oni, katere ste zaničevali, se vam bodto t smejali,"
Velika Usta odpre nista, da • jezno odgovori, vendar se pre-. misli ter opazuje moj obraz s presumljivim pogledom. Nato i pa reče:
>	"Ali te prav razumem? Odd ■ Shaterhand ne govori nikdar
>	kot blazen. Kaj misliš s svojimi besedami? O kaki sramo-
. ti govoriš?"
I '"Lt pomisli' Tn če se ne . spomniš, čakaj, pa pride kma-. V
Glavar misli in misli, da si . skoro oči i/buli. nato pa za-, kliče:
» "Dobil sem, vse vem! Sra-, mota tukaj, potem pa jahamo nazaj! Ti misliš, da pobegneš, mi pa jahamo nazaj, v dolino 1 haciende, kjer mladi pes še vedno tebe čaka? Ti misliš, da se bodemo s teboj tam vojskovali, ne da bi vas premagali. Sedaj šele verujem, da ti ie ve-li'k duh zmešal pamet. Želiš si prostosti, pa zastonj pričakuješ. Tvoj razum je trpel in _>»
V sredini svojega govora se ustavi; na misel niu pride sta* vek, ki ga je že prej izgovoril, namreč, da Old Shaterhand ne more nespametno govoriti. Pride torej bližje mene in preišče vezi. Ko vidi. da je vse v redu. ere zopet na svoje mesto tn rt'če s hudobnim smehom:
"Sedaj vem. kaj vse pomeni* Old Shaterhand me hoč*1 razjeziti, da bi se nad menoj smejal, kar se mu pa ne bode posrečilo. Hoče nas narediti negotove, da bi mi v tej negotovosti naredili napako. Toda pri nas se je zaračunal."
"Uff, uff!" zakličejo stražniki, ker so s tem pritrjevali glavarju. Glajvar pa nadaljuje: (Dalje prihodnjič.)
RAZNO.
Nemško gledališke v Ljubljani.. Cesar je dovolil, t|a se imenuje novo nemško giedališ-če v Ljubljani "Kaiser Franz Josef Jubileums Theater.
Tc-rej cesar mora šele dovoliti. če se sme kaka stvar po fjemu imenovati.!!
Božič v londonskih hotelih. Poslednja leta je nastal v Lon-dornft običaj, da se obhaja Ikj |žič v hotelih, ki igrajo v an gleški prestolnici mnogo večjo vlogo kot po drugih evropskih mestih. Med tem, ko v Parizu, Peteifeurgu in Berolinu po liajajo boljši krogi najraje v prve restavrante, <ki jih je v Londonu razmeroma malo, se tu elegantni svet zbira v hotelih. Na božič in novo leto prirejajo tamkaj hoteli posebne svečanosti s sodelovanjem prvih umetnikov in plesov, ki se vrši po dineju. Vstopnina na te zabave znaša navadno po eno gviiiejo, a v "Eaktru Ho- i telu" tudi po dve, kar je oko* li 50 kron avstrijskega denar* ja. Za to zabavo se je v o, menjenem hotelu javilo pred-laško leto 350 gostov, a lani 700. Prostore hotela dekori- 1 rajo za to priliko aktuelnb, to ( je kot arktični kraj, v katerem delita dva mala Esfcfima karte 1 in razne spominke. Cluga pri- ( jase v divorano na oslu iti deli sladkarije. Bolj če je origi- 1 nalno, bolje je. Tudi drugI , veliki hoteli kot "Savoy", "Metropole" in "Rite.' prirejajo 1 podobne slavnosti.	t (
Naznanilo.
Vsem prijateljem in rojakon	' naznanjam, da sem Vupil znano	< brivnico od g. Younga, v Sto-ckes dvorani, zraven Johna	' Grdina, na 6023 St. CUir *ve.	< Rojakom zagotavljam, da bode pri meni vsak dobro in zmdovo-	4 Ijno postrezen. Od dragega	< pondeljka naprej do sctiote, dobi vsak, ki pride v mo{o bfivni-	< co, lepo darilo. Za ofoilen po-	< »et se priporoča. ''
jercu.
f	o™ ' % i
— V sporazumljenje. Nal« urad je odprt vsako jutro od S ure Standard in do pol osme ure zvečer Standard, To naj blagovolijo upoštevati rojaki, ki obiskujejo naš urad.
Službo dobi deklica za hišn; opravila; zraven pa še deteti ca za splošna dela v hiši. Starost od 16 do 22. J. E. H oe-fer. 1155 W. 9th. St. Cleveland, O.	(14
Uradne ure notarja Josipa Jar-ca so o"b delavnikih od 6. do 8. ure zvečer in ob nedeljah od 9. do 12. zjutraj. Stanuje na 5384 St. Clair a ve. (16.
Ali nečete mogoče imeti svoj lastni dom? Sedaj je Čas. Samo, da imate okoli $500 ali $1000 in ostanek plačate na mala odplačila, Pridite in poglejte hišo, da se pogovorimo. Vaš stari prijatelj, S. Hagen, 1163 Addison Rd.
(i5nP '
Vfeem onim, ki so kupili od mene številke za srečkanje harmonike naznanjam, da je bila dvignjena številka "27". ki jo je dobil Frank Rent, 1328 K. 55th St.
John Troh.i,
Preselitev.
T)r T,. E. Siegelstein je spremenil oba urada, Lennox urad in Woodland urad; sedaj uradu-je v tretjem nadstropju Cent ral Trust Build^ic 74^ Rriclid a ve, zraven Hipodroma. Njegove uradne ure so od <)■ /\u-li*aj do 4. popoldne in od 7. do 8. zvečer.
Naročajte "Ameriko." Izhaja dvakrat na teden. Naročnina samo dva dolarja na leto.
I^^f^VyRsv'	1 \l 4 /I
I ' Bel° I f
Rrdcčo !
Slavno- Naia garancija References Pirat
znana za zadovoljstvom	Bank, Cl©-';^
.	veland Com mer.
Euclid .ina ah pa denar nazaj d„| Agend« ■ ..........-
GRENKO VINO.
Galona $1.25 in $1.50 — Zaboj 12—6s .. $5.00 in $6.00 BELO VINO (SUHO).
$17.50--$20.00— $22.50 in $30.00 sod.
RDEČE VINO. $13.00 — $15 00 — $17.00 — $20.00 in $25.00 sod.
kdeč vinski jesih...........$10.00 sod. ^
Bel vinski jesih.............. 9.00 sod
Vračunjena posoda pri naročilih za sodčke. I Sodčki obsegajo 40 do 50 galonov vsak. POSEBNOST: — Prodajamo jtudi manj kot cele sod-3 čke. a računamo za posode in sicer:
25 in 30 galonov pol sodčki..............$1.25 vsak. -?
10 galonov kegs.........................$f<00 vsafc i
6 galonov kegs.............................j
Vse gorenje cene so F. O. B. Cleveland. POGOJI: — Samo gotov denar. — P. O. ali ekspresna denarna nakaznica z naročilom.
The Schuster Company
'	fcuclid vinogradi, vinarna in distiUma
CLEVELAND, OHIO.
Največji slovenski pogrebni zavod.
___ ■ • • <»H
Urejen popolnoma moderno, 2 veliko zalogo raketi
kinča itd. Balzamiramo in vodimo pogrebe. Garantira- J mo točnost in pravilno postrežbo. Sedaj smo kupili tudi
AMBITI,ANCO
tn jo imamo pripravljeno noč in dan. Posebni ualultttijll ci. Ako se kdo ponesreči, ali če zboli, ga hitro prflptfjjH mo domov ali v bolniinico.	Priporočamo tudi |
KOČIJK
za razne prilike in za izlete. Pokličite na telefon, afctjj ne morete priti osebno.
ANTON GRDINA. 4127 St. Clair inM
Telefon: Central 1381 East zo6o L. Odprto noč in dan. Nočni zvonec.	9
'^^Kmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrn^M
'	------——----1.,	—i---------- '' igar^BjM
Dolgo življenje.
' , '	sagaatti^M
Naravna želja Človeštva je, podaljšati življenje kolikor mogoče in učenjaki vseh časov so poskušali najti takozvan "življenski eliksir". Dasiravio ne moiw| mo pričakovati, da bi večno živeli, moremo vsaj do gotove meje podaljšati IhH I jen je. Vsi zdravniki sveta pritrdijo, da je podlaga življenja v prebavalnem at§*{ temu, to je v onih delih telesa, skozi katere ide hrana. Kakor hitro je kak del tc||3 važnega sistema bolan, trpi celo telo. Ako moremo hitro ozdraviti ta del, zopIH dobimo zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavalnega sistep j
ma. in to je dobroznan
. _ ____ ____^......•
Trinerjevo ameriško »U
■ -M'-^il^Hfl
» zdravilno grenko vino|
------- 1 -- 1: '"'U
To ni skrivno zdravilo, ker je narejeno iz bogatega, rdečegfk vina in importifll nih grenkih zelišč. Nima v sebi nikakih škodljivih primesi ter nikakor ne modS Škodovati najnežnejsemu želodcu. Celo zdrave osebe bi morale semintam vzeti i eno dozo ali dve, da ohranijo prebavalne organe v popolni delavnosti. To veli^fl zdravil«
r ■■!■ ■ '	- i .	...m
IOIIPI ruiraa'a
====== ^eri^R =====
poostri slast do jedi	P^ttHPjMJ^^ zviša eneržijo,
pojači živce, '	odstrani neprebavo,
očisti kri,	prinese pokojno spanje,
pokrasi obraz,	skuša podaljšati življenje. {
^ttžSV^	I
IMIITM«»_
11 ............. 1
\
Rabijo ga lahko vsi člani družine, od najstarejšega do najmlajšega, kar ne tn&m rete reči o nobenem drnzem zdravilu. Čistost je zajamčena po U. S. Ser. No. 3jii|| Na tisoče spričeval najboljših ljudi potrdi veliko zdravniško vrednost zdravilajl Zdravniški nasvet po pošti zastonj. Pišite v lastnem jeziku*
•	P
JOSEPH TRINER, I
i
1333-39 So. Ashland Ave.	- Chicago, IllJ
Opozarjajo se čitatelji na Trinejevo inportirano hrvatsko Slivovko m slovranaifl Brinjevec. Tstotako na domače izdelke.
Fo««t ml h dedov. ft ft fr.t.Ftelcar	JUfvL I
PBP^f.' ,	...__
r%ii iW * - i	i, .i. iniiii'i M
mm '	(Nadaljevanje.)
Iistik ni e poti-Zakaj > dobil
da iz turn je t nope l, rede v
a-
Azbad ej. Ce->p Ire-i, ker metali za sije poli. To-
90 do-
e noč, nice v čakal
no od i gro-Oči-(e raz-trese edina a nos -spro-( ni od-poroči oparjl, nepre-Ijal in ro iz-polno
rlcoli. Slove* a, ker
zabita ►no — egovo
a dva i vil je . Sle rti, da | ie pri- ; : nato selja-ev in da si
>v rail*
voi* | lodnji
ovem
:e ne ovico | Ta- ( 1
i." je » e ne ,
ia U- > i vrli t
kano 1 i -
a pri
0	za- V stro- *r
iv c razi t i ,t tbno j
olpe.
»oslal	i
»•npa-	n
)oro-	t
je bi-	r
mu it:
1	za (i 1 vo- < belili t ik je 1 a te- r :1. da ( veka, i uestu t u, da ■/ la ne edni- i
ločcb i ita v c li, ki c me s- |
3stvo s
»V ill 1;
vedal eleni i po 1 per. t; >blis- r ro je i I
i kri- ,1 :akor <
u ;;reda drobtinice, po cesti proti i- trdnjavi. Prvo noč so se uata-ij vili v dolini in zapalili ognje il ter gnali hrup, da je Rustik z zlahka zvedel v Topem: Bar-e bari se bližajo. NavsezgodJaj I, drugo jutro se je podila četa v r veciih in manjših zborih po e testi, po ložah in travnikih, dospela popoldne pred Toper in 1 zavila naravnost pred' Vzhod-
-	na vq^ta.
Po ozidju se je blestelo šle-r mov in oklepov. Na stolpu i pri vratih je bil sain Ktistik, ki
-	je motril z zasenčenimi očmi
-	v daljavo prihajajoče zbore
-	Slovenov. Ko jc presodil moč,
-	ko jc videl divji nered, gole , prsi, vihrajoče lase. tuintam r zveženo prnjo na glavah bar-
I	barov, mu je legel porogljiv nasmeh 'krog ustnic. 7, levico
i ai je segel preko prs. kakor bi
-	rekel: "Ba. ne boste predrli na-
-	&ih oklepov — psi barbarski!"
Jarožir je ustavil tolpo toli-e ko pred stolpom, da jih niso \ dosegle strelice, ki so začele
-	trčati z ozidja. Slovenj so se
-	kolebali po tleh oil smeha, nc-
-	kateri skakali po zapičene stre-i lice, pulili jis iz zemlje in jih , prožili z izbornimi loki nazaj,
-	da so mnoge zasičale preko o* i zidja, (kjer *o se jim vojaki in
•	zvedavi meščani strahoma ogni-
>	li. Vselej se je ob takem prizoru razlegal krohot med Slo-
» veni in nove strjelice so prifr-r t:ale prav na stolp in celo rani-t le nekaj vojakov. Divji krik je
-	spremil tako ptišico in tolpa se
>	ie čedalje iskreneje zabavala. Klicala ie Ilizantince vini na
k boj.
i "Pridite, želve pisane, da s vam slečemo železne srajce!
II	Dajte svoje frepinje pod zob
•	.nasih sekir! Dajte — in pri-
>	elite iz krtove mogile! Sicer vam zapalimo hišo, kakor jaz-
i bino! Pri Peruntt, na kolec vns nabodetno. kalkor smo va-I <e brate, bežeče polhe, poljske ( m|Ji — Da, da — uiiši ste Bi4 | znntinci, — V morje vas pahr nemo, kakor žabe v Inižo."
Nove plohe strelie zo prikrile ozidje. da je marsikateri volja k zaječal in se opotekel. In ' vnovič so »e jim rogali Sloveni in jih zasmehovali,
'Rnstika jc tri gnev. S stolpa je motril neprenehoma v daljavo in čakal novih čet barbarskih. Ni jih bilo. Hipoma se je odločil. Ročno je Izginil njegov zlati skin s stolpa, za-z vene le so salpinge in tube — z ropotom so zazevala Vzhodni vrata in vun proti Slove-nom je navalila strogo urejena legija hoplitov. Z ozidja so se umaknili vojaki — vsa posad '.<n je udarila na ijpnd. 1 1 Stotine sekir in kopij ie za-Jžvižgalo po vidnim in sc zarilo med legijo; da je za treuotek omahniti. Ali zazvenelc so .trombe, mogočen klin. odet v Jeklo in železo, se je zapodil proti barbarom.
Tedaj se je zaobrnila tolpa in bežala, kafeor plaha zverjad na v*e strani. Bizantici so jih gnali navdušeni, pehali za njimi kopja, kjer se jim je ustavili četa, naskočili jo. porazili inekaj barbarov in druge znpti dili v beg. Z ozidja jih ie spremljal zmagoslavji krik meščanov, vikanje žensk in «»«rok. Rust'k je pa gonil srdit in ponosen stotine barbarov Vedno dalje in dalje v tesne soteske, upajoč, da jih tam zgrabi stisnjene in poseka kakor pse do zadnjega moža.
Toda — nenadoma so zado-neli rogovi Slovenov in Antov. ■Od vseh bregov, z vseh strani, iz gozdov in sotesk — je za-gnrelo s silno jeko. Rustik je obstal okamenel Za hipec ni premišljal, kaj pomenijo ti gla-sovi. Spoznal je ukano barbarov,
"Nazaj! Na beg! V Toper T To povelje so glasile troblje. Legija se je strnila in v bežečem koraku hitela proti mestu. Toda bilo je prepozno. Največja sila Slovenov z Iztokom na čelu jim je udarila v bok in razklala vrste- V obraz je legiji, planil Rado, za
I žensk m otrok. Mesto je poli plavila zmešnjava Nekaj bo-
I gatih družin je ubežalo na la-
■jrtic, za njimi so hiteli reveži, na »o jih bogatini pehali iz
)';olnov v morje, da se niso po-■ topile preobložene sajke Stotine ljudi se je borilo z val«vi, 1 klicalo na pomoč — toda ' gati brzojadrnici sta sprejeli 5 samo svojce, dvignili sidro in : odptuli proti Solunu.
Pred Toperom je pa medtem i ponehal bojni metež. Od cele legije je bežalo nekaj desptoric \ vojakov brez cilja — in še te ' so gonili drzni Sloveni do trde 1 noči. Vsi drugi so obležali " mrtvi ali pa mrli in vzdiliali z bolelo na okrvavljenih licih. ' Sloveni in A n t i so bili zmuče-1 tii. da se po boju niso oglasile i davorije in da sam Iztok ni u-' pal gnati borcev nad mesto.
katero bi spočili zlahka /ajeli > v splošnem strahu in grozi.
Zagoreli so ognji pa naglo 1 pogasnili. Vojska je zapala v grobni sen.
Iztok je bil vesel zmage. 1 Čudil se je četam in njegovo znupnnje v moič naroda je doseglo vrhunce Sklenil »e. da takoj drugi dan razruši mesto — in potem ....
V	sanjah je objel Ireno in 'svatoval sladko svatbo v ,So-lunu ...
V	rano jutro so se zbrali voj-niki krog Iztoka. Dasi so pogrešali mnogo tovarišev, bili so vendar veseli in so čutili za dosti moči, da zgrabijo in razvijejo Toper Spletli so takoj lestvice. nasekali debel in naskočile ozidje na vzhodnji strani. Toda Toper ni bil pripravljen. Meščanska .legija je jasno spoznala, da si mora pomagati sama. Zapalmili so skrbno vrata in se postavili na ozidje,
Ko je prihrumela prva četa Slovenov in začela plezati na ozidje, se je vlila reka zavre-lega olja na gole barbare, curki goreče smole so jih obriz-gnili, da so se cele gruče tuleč in rigajoč od bolečin zakotalile pori ozidje
"Nazaj!" je krenil Iztok.
Vse je bežalo od zidu, dolini so si najbolj opečeni v blaznih bolečinah suvali nože v prsi in si sami zadajali smrt.
Svaruniču jc bilo jasno, da na ta način ne sme napadati mesto. inn je hi'o vojnikov Zato je poslal takoj v gozde tesače, da so.podirati drevesa.
-	ti je dal graditi dve premikajo-
-	/-j j)t> strehi — v podobi bizan-* tinske želve. Ko je bilo v treh , dneh delo dovršeno, razpo-s stavil po stolpih najboljše lo-
-	kostrelce, ki so začeli s silni-
-	mi loki sipati toliko strelie na i stolpe in ozidje, da so slabo 'o-
■	b#roženi meščani bežali in sc i skrivali pred smrtonosno plo-i ho, Zaeno so pririnili na valjih "želve" «lo vrat in nasloni-
i li strehi k zidu. S stolpov so
■	branilci valili nanje debelo kamenje, vlivali kropa. — toda streha je bila tesana iz debelih brun — in «e ni udrla pori težo kamnov Tudi so strelice pregnale branitelja z ozidja — in se'kire pod želvami so začele stresati in dobsti težka, okovana vrata. Celo noč so delali, celo noč kopali in sekali. — V jutro je zazevala rana. vrata so odnehala, tečaji so se podali, zapahi odleteli — vojska je dobila vhod v trdnjavo. Iztok se je umaknil — tolpa ie pa mlrla skozi zid in začela plezati po lestvah od vseh strani v mesto. 'Branitelji so obupali in se poskrili po hišah. Sloveni so pa divjali in do noči pomorili vse, razdejali, kar so dosegi', in na večer v pretoriju zapalili velike ognje ter darovali Pcrunu obetov.
To noč so slavili Sloveni prvič bojno slavje na obali Kgej-skega morja — prvič so poslušali šepetanje valov — in v jutro jim je izšlo solnce tako zmagovito in svobodno, kakor se nikoli preje davnini dedom.
Begunci iz Topera so pripluli v Sohifli in z grozo govorili o barbarih, !ki imajo urejeno Vojsko, silno in Številno, da prehodijo lahko z njo Helado. Stanovalci so se razburili, po- 1 sadka je razposlala oglednike, ugledni meščani so zakopavali dragocenosti v kleti in zapuščali mesto.
Zaskrbelo edino enega ni v celem mestu —in ta je bil Epa-frodit. "Usoda vrši svoje de- 1 lo." je prevdarjal zavit v filozofsko kapuco. "Prišla je ura' Dopolnjena je mera Rizanca!" In še enega je vzradostila ta povest: Radovana — godra, ki 1 je resnično prišel v Solun in se prebietbil ob Epnfroditovem bogastvu.	v j
(Dalje prihodnjič)
Za tuje oglase ni odgovorno " ne uredništvo ne upravništvo
10.548
to je bila bltrviika Iminiku, ku It 11 Ju L .1 Zi> tj n j i v letu 1909 še I Hprejet v zdravljenje blavntga in zitanieniltKa Dr. J. E. THOMPSON-A, ^lavne^azdravnika 111 ravnatelj«Sunt nbktga Zdravisča v New \orku. »Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem tasu popolnoma ozdiavljenih bolnikov, nam zopet »pričuju da je Dt. J. K. 'i HOMPSONA isKusenost in zmožnost v zdravlj« nju vseh boieznij
Blpr Najbolša Garancija "in
ta vsaKe^a, katferi |]otrtlniiv unpefino in hitro zrl ravni?) o (omoč, ter Želi v kratkem svoje i?gutiljei o zdravje nazaj ziiilobiti,
ROJAKI IN KOJAKINJH: Ne zgubite imle, hlo Vas drugi zdravniki nisoino}{li ali Vus ne more|o ozdraviti i—zalo tortj Če se počutite slabi in nemoCui ter kdehate na še tako ttSki in nevarni bolezni, kakor;_
l»l'. J. L. T^llOMPSON.
Kakor tudi tajnih moških in ženskih spolnih !
boleznih:
triperju, čankerju, sifilisu, Izcureoju moškega sok«, nezmožnosti v spolnem ohčenju;--nadalie na Mem toku. nerednem mesečnem čiščenju, na vnciju maternice, neplodovitcsti, —
tedaj se k zaupanjem obrnil« za pomoč na slavnega in po vsem
svetu radi nienovg izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega !>r. J. K. THOMPSON A ker ni je ni jedne
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI
katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se
on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.
Zdravljerje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno.
*>AZiTE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. VaSa Ustna korist je da ne odlašajte temnfi takoj v materinem jeziku plgite za svet in zdravaiSko pomoč na SLOVENSKO ZDRA,
V1ŠČE kateremu na čelu stpji slavni zdravnik :	., i
•.......•■■ ■ -
CO, da Severovi Praski zoper
glavobol in rtevralgijo hitro in gotovo preženejo vsako glavo 'J bol. Prijetni za uživanje, 9 še ln- prijetnejši je občutek olajšbe in udobnosti, ki sletH uživanju. Glavo vam olajšajo. Imejte) fikatljico doma. 25^ skatljica. Jc Dobite jo pri svojem lekarniku ' " ali tržcu z leki in vprašajte ga za Severov Almanah za leto 1 ipio. Dobite ga zastonj. W.| s° F^ Severa Co., Cedar Rapids, Is
»da
ice	1
c7e $100 pisalni stroj n za 17c. na dan.
v	^
lta Prosimo, da preberete št enkrat te vrstice. Potem bode Je te sprevideli, kako velikanska ponudba je to.
pa
sa- OLIVER PISALNI STROJ
;ijj — standard vidni pisalec — ,nj $100 stroj — najbolj dovršeni |()_ pisalni stroj i— vaš je za 17 ie_ <^ntov na din. ,a Pisalni stroj, ki je naredil preobrat v trgovini — je vaš za 17 centov na dan. )r_ Pisalni stroj, ki ima toliko
—	črtalno opremo — dvojne u zaklope, lokomotrvno podlago
—	avtomatično pdrivalo — , ^^ naznanilnik — priročna držala or za papir — in umetno zgo-
^	mo na ta"
o ičin, da izvemo, kaj ljudje mis»
0	lijo o tem. Vi prav malo pla» Ičate — 17 centov na dan, To je načrt V orehovi lupini.
In ti oglasi imajo tak uspehe, da smo dobili toliko naročil za na$e strgje, da smo bili začu> , * deni,
n Naročila prihajajo od ljudij l f|, vseh stanov, vseh starostij.
Največ jih je prišlo od ljudij l ta ki so se prepričali o dobroti te- j k j ga pisalnega stroja, kar značt, y c da je Oliver najboljši pisalni 5
n, »troj.
Četrt
milijona ljn*h dij se preživi z
10 TI)«_^	.
° OLIVER j
TypeWrittr \
Standard vidni pisalni stroj, r
Oliver pisalni stroj dela de- ; nar prav zares. Tako lahko se \ pise, da se začetniki kmalu na- ; uče kot veščaki. Plavajte za ? stroj 17 centov na dan — in { stroj je vaš.
Kjerkoli ste, delati morate j denar in si zaslužite z delom i na Oliverju. Trgovci potreba i jejo pisarjev na Oliver. Pisar- ] iev ni dovolj, da bi vstregli venin zahtevam. Njih plače so i večje kot drugih delavcev.
Oliver pisalni stroj v vsaki hi- r, ši!
i
To je naš bojni krik danes. J Mi smo naredili Oliver največjega v trgovini in povsod po- " rabnega.	T
Priprostost in moč je, kar dela Olver pisalni stroj pripraven za vsako hišo. On je vzgojitelj, kakor izdelovatelj de- , tiarja.
Naš prodajalni našrt usposo-buje Oliver pisalni stroj za vsa« ko hišo. Mogoče hočete za-
1	preti vrata pred to imenitno ponudbo? Nel!
Pišite po daljša pojasnila in za lepo knjigo, kjer je vse bolj natančno razloženo. To je zastonj.
THE OLIVER TYPEWRITER CO.
911 Huron Rd., Cleveland, O.
•— . -TP""...............'" 1 '«
—	Cenjeni društveni tajniki po Ameriki! Če mogoče naročate društvena pravila, vprašajte « našo tiskarno za ceno. Videli bodete, da je pri nas luyleple delo sa najmanjši denar. L
gr« J\'y ■ r f fl ft n O ! fl| R
C r	_ DAKtkiA Airt> u c	1
670a BONNA AVE. N. E.
I
PI.UMBKK
Polaganje cevi za vodo in plin. kopeli itd Se priporoča C
rojakom.	Cent. 8873 R. J
J
-m
U priporočam svoj lino urejeni sa)66n na 6131 St Clairave., M J • E., kjer je vsakdo postreien v svojo največjo sadovoljnost. | 1 Mrzlo, sveže pivo in fine tmodke ter Iganje vedno na r«fp(M I lago gostov. Nadalje se priporočam društvom v oddajo vsHmH ' in metle Knausove dvorane, Id so najboljše, kar jih je slovel kih dvoran v Clevelandu. Velika dvorana je pripravna seje in zborovanja. Dvorana je na novo opremljena in *a<&-stuje vsem potrebam. ^ Rojakom se priporoča v obilen poset svojih prostorov
>	Mike Setuikar, j
6131 St Clair ave.	CLEVELAND, O.
I
___ 11,1 I ................j || i ■ || j" 1
t' L i S. JL. Scliellentrag'ex
x^ajEt^auTjLa^. 3361 St. Clair Ave. N. E. Govorimo slovensko I
>	Prsni Balzam, ozdravi prehlad in kašelj 25c i
t Magični Anodyn linament. Naj boljši /a bolečine 25c ;;<(
>	Schellentrager's Carbolic Ointment, zdravi praske, 1 _in kfž"e bo'ezni jsi4.
\	_	11 i,, :" : "•'•, .t^s^SH^^B
1,1EBICH STUDIO
HUSPO8KA. BROS.
W V prihodnjih 30dnevth hočemo A dati B rnzgrledulo fotogrrii^f xa-M Mtoni, kdor narodi pri nasi asa
Ik	-"t. »mi 6MciM jbt
■ __ _
' '' ' . . " J.------- ' —■ -jJ 11J
I	Vas kredit je dntor
; I	JEČ	Vs«ki pošteni delavec si lah-
Sjg/mm^ ko P" nss kupi na kredit kras« ^flHDj^^k no zlato uro in dvakratno ple^
Idoplična z zlatim "Spomin iz Amerike" gold' filled*prives-kom. kateri je okrašen z 3 kameni.
URA IN VERIŽICA STANE 30 DOLARJEV MI VAM DO KRASNO ZLATO URO IN VERIŽICO DAMO NA KREDIT, TO JE NA MESEČNO ODPLAČEVANJE.
Pošljite nam v naprej na račun (deposit) v pismu ali pa 7 money ordrom saino 2 dolarja, a mi vfem bodemo takoj uro in verižico na Vaš naslov poslali. Ostalih 28 ; j dolarjev odplačevali nani bodete mesečno in sicer za prve j i 3 mesece 6 dolarjev, potem vsaki mesec po 1 dolar, j j. Na izrecno željo Vam lahfco na uro urežemo začetne i, j j črke Vašega imena in predimena.
Naročite si to, zlato turo z (vierižico, kajti nikdar več I Vam ne bode nudila tako povolna prilika, da si zamo-| rete zlato uro in verižico kupiti na mesečno odplačevanje. » Denar in vsa naročila^ pošiljajte natanko na: —
s WATCH CREDIT CQ. |
105Chambers Str.	New York, N. Y.
Ali veste, da fina vsak žakelj Forest King moke splošne kupone ?
Hranite jih. Vredni so	HHHBHHH denarja. Pišite po naš katalog, kjer je opisanih čez
2500 daril. Pomnite da,	j^^^H
ne stane več kot druge
1 I	'■rti	I
moke.