Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Podravje  Rešitev globinski vodnjak v Markovcih?  Stran 2 Podravje Ptuj  Na sejmu se proda več kot na klasični tržnici  Strani 10 in 11 Politika Starše  Kam je šel denar, bodo ugotavljali preiskovalni organi  Stran 8 Kronika Ormož  Kdo bo kaznoval tiste, ki razmetavajo smeti, če ne redarji?!  Stran 24 Šport Nogomet  Tudi šumarji čez knape, v sredo z Bravom  Stran 13 Ptuj, torek, 7. julija 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 53  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Zelena trgatev  »Duša te boli, ko uničuješ, kar si 'gor spravil'«  Stran 2 Gradnja v Halozah  Najbolj velikopotezni načrti v Podlehniku in Majšperku  Strani 6 in 7 Politika Dornava  Zaposlitev tajnice zrušila občinski rebalans  Stran 5 Aktualno Videm  Župan Marinič: »Vrtec v garaži ali dvorani ni rešitev«  Stran 3 Ptuj  Avtobusno postajališče vse bolj zapuščeno Ob zaprtih sanitarijah še zaprta vrata lokalov Ptuj ima že vrsto let avtobusno postajališče, ne postaje. Kljub prekategorizaciji se to navzven ne vidi, saj obratuje brez ustre- znega napisa. Na to in še na druge pomanjkljivosti smo v zadnjih desetih letih že večkrat opozorili, predvsem pa na problem, da obratuje brez sanitarij. Ob vsej sanitarno-higienski problematiki pa so zdaj v objektu zaprti še vsi lokali razen trafi ke. Več na strani 3. V središču Ptuj  Terme polne, mestni hoteliriji goste še čakajo  Stran 6 Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  7. julija 20202 Aktualno Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Kaj pravzaprav pomeni zelena trgatev? V bistvu je to lepši izraz za popolno uničenje še nezrele- ga grozdja. Oziroma, kot pravi Roman Štabuc iz specialistične službe za vinogradništvo maribor- skega kmetijsko-gozdarskega za- voda, gre za način, ko se vinograd- nikom ponudi možnost, da odstra- nijo pridelek v času, ko je grozdje še zeleno, zato pa dobijo denarno odškodnino. Kot pomoč po koro- nakrizi je slovenska kmetijska poli- tika vinogradnikom in vinarjem na- menila dva ukrepa Evropske unije, in sicer zeleno trgatev in krizno destilacijo vina, za zdaj pa ne tudi predvidenega subvencioniranja iz- voza vina na tretje trge in podpore skladiščenju zalog. Do fi nančnega nadomesti- la so upravičeni vinogradniki z vsaj 5.000 kilogrami pridelanega grozdja letnika 2019, zelena trga- tev pa mora biti izvedena na vsaj desetih odstotkih vinogradov, ki jih obdeluje posameznik. Rok za vključitev v ukrep zelene trgatve je bil izredno kratek, saj so imeli vi- nogradniki na voljo samo nekaj dni za prijavo. Nezrelo grozdje morajo pobrati do 10. avgusta, nadzor pa bo opravila Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Nado- mestilo za ročno izvedeno zeleno trgatev znaša slabih 2.000 evrov po hektarju vinograda, za kemično ali strojno izvedbo pa bodo stroški priznani na podlagi predloženih računov. Največja višina podpore, ki jo lahko prejme upravičenec, znaša 50.000 evrov. Očitki o zaslužku brez dela Ko je bila leta 2009 zelena trga- tev prvič uvedena kot državna podpora, je bilo slišati veliko pole- mik o takšni rešitvi. Javnost se je zgražala nad tem, da bi se pobira- lo zeleno grozdje, se ga pometalo na tla, za nagrado pa pokasiralo denar. Morda se tudi zato številni vinogradniki, čeprav v stiski zaradi viškov grozdja, takrat za izplačilo evropske denarne podpore za obi- ranje zelenega grozdja niso odlo- čili oziroma so si na koncu premis- lili in vlogo umaknili. Porabljena je bila namreč le polovica razpoložlji- vih sredstev. Da gre v obeh primerih, leta 2009 in danes, za izhod v skrajni sili, pravi Andrej Rebernišek, prvi mož ptujskega kmetijsko-goz- darskega zavoda. »Vinogradnik, ki se znajde v taki situaciji, da se odloči za zeleno trgatev, je v veli- ki stiski, to mu gotovo predstavlja eno najtežjih odločitev, ki jih je moral sprejeti. Zato se ne želim vključevati v razprave na to temo in ukrepa zelene trgatve, ki je iz- razito krizno naravnan, ne želim komentirati.« Marsikdo bo v zeleno trgatev prisiljen Konrad Janžekovič iz završke vinogradniške družine, ki ji po do- mače pravijo Turčan, je bil pred enajstimi leti med tistimi, ki so se odločili za zeleno trgatev. »Od dobrih 16 hektarjev vinogradov, kolikor smo jih takrat obdelovali, smo šli v uničenje treh hektarjev. Ni bilo lahko, človeka duša boli, ko uničuješ nekaj, kar si s trudom in ljubeznijo 'gor spravil'. Danes imam samo še hektar vinograda oziroma 5.000 trsov, zato grozdja ne prodajam več, če pa bi ostal na nekdanjih površinah, bi v si- tuaciji, kakršna trenutno vlada na vinskem trgu, verjetno moral spet potrgati vsaj nekaj nezrelega grozdja. Kaj bodo storili naši halo- ški vinogradniki, ne vem, ker se z njimi o tem še nisem pogovarjal, verjamem pa, da bo marsikdo pri- siljen v zeleno trgatev, da dobi na- zaj vsaj nekaj vloženega denarja.« »Zelena trgatev spada med skrajne tehnološke ukrepe, kate- rih cilj je razbremeniti in ohraniti vinski trg pred zlomom. Strokov- no gledano taka trgatev trti ne koristi, saj predstavlja grob poseg v njen razvoj, ekonomsko pa lahko mnogim vinogradnikom zagotovi nadaljnji obstoj in razvoj,« meni Roman Štabuc. »Za zeleno trgatev naj bi se odločili tisti vinogradniki, ki povečini tržijo svoja vina v niž- jih cenovnih razredih do dva evra za liter in prodajajo svoje grozdje pod 50 centov za kilogram. Za resne tržne vinogradnike pa ta ukrep dolgoročno ni primeren, saj lahko izpad vinskega letnika na trgu ogrozi tako njihovo trženje, konkurenčnost kot obstoj.« Z ze- leno trgatvijo bo torej požar samo omejen, ne pa tudi pogašen, saj bo žerjavica tlela naprej. Omejitev uvoza cenenih vin Še pred objavo višine pomoči za zeleno trgatev so kmetijski sveto- valci ocenili, da bi morala odško- dnina znašati od 2000 do 3000 evrov za hektar vinograda, kot že rečeno, jo je kmetijsko ministrstvo nato določilo na spodnji meji, na slabih dveh tisočakih. »Z zeleno trgatvijo so letošnje težave vin- skega sektorja lahko v veliki meri rešene, a poudarjam, da samo letošnje. Obenem upam, da so vinogradniki ob prijavi dobro raz- mislili ne le o ugodnostih, ampak tudi o posledicah ukrepa. Kljub dobremu sodelovanju s pristojnim ministrstvom v zvezi z reševanjem krize v vinogradništvu pa se bo morala naša država nujno vpraša- ti o dolgoročni učinkovitosti take pomoči. Prepričan sem, da bo tre- ba v prihodnje dosledneje zaščititi domačo vinogradniško pridelavo, in sicer s strogo omejitvijo sedaj preveč liberalnega uvoza nizkoce- novnih vin od drugod. Ob nespre- menjenem odnosu države do uvo- za vina se lahko namreč ukrep ze- lene trgatve povsem razvodeni in bomo imeli ob vedno manjši lastni pridelavi grozdja in vina vedno bolj polne kleti. To pa ne bo več zgolj obrobna vinogradniška težava, ampak bo prerasla v eksistenčno vprašanje na ravni države.« Slovenija, Podravje  Pokoronski ukrepi za pomoč vinskemu sektorju Zelena trgatev: »Duša te boli, ko uničuješ, kar si 'gor spravil'« Posledice epidemije novega koronavirusa se močno odražajo na trgu z vinom: lanska letina je bila bogata, letos pa se je prodaja vina zaradi splošne karantene tako rekoč ustavila. Letnik 2019 ostaja v kleteh, v vinogradih pa že raste novo grozdje, ki mu grozi, da ne bo našlo kupca. Zelena trgatev se tako ponuja kot ena od možnosti za rešitev težkega stanja v vinogradništvu. Podravje  Kako izboljšati kakovost pitne vode Rešitev globinski vodnjak v Markovcih? Svetnica občine Cirkulane Mira Petrovič je že nekajkrat opo- zorila na visoke vrednosti pesticidov in nitratov v pitni vodi, s katero Komunalno podjetje (KP) Ptuj oskrbuje Spodnje Ptujsko polje in del Haloz; gre za vejo skozi Ptuj in Markovce do Cirkulan in Zavrča. Petrovičeva je nad stanjem pitne vode zaskrbljena. »Naše številke izrazito izstopajo. Vrednosti pesticidov in nitratov so do trikrat, štirikrat višje kot na drugih območjih v sistemu. Problem ni nov, o njem smo na občinskem svetu že nekajkrat debatirali. Konkretno me zanima, zakaj je voda v Cirkulanah najbolj onesnažena v primerjavi z drugimi območji v sistemu, čeprav imamo skupne vodnjake. Predstavnik KP Ptuj nam je pojasnil, da ni možno, da bi se voda onesnažila med distribucijo – da bi onesnaženje od zunaj vdiralo v sistem. Razlog za to naj bi bil, ker nimamo dislociranega dodatnega globinskega vodnjaka. Vodo, ki bi jo črpali iz njega, bi mešali z obstoječo in tako bi bila mešanica ene in druge vode pač manj strupena. Predstavnik KP Ptuj je takrat predlagal, da bi nekje na liniji, ki teče do Cirkulan, potrebovali globinski vodnjak. Ker se pripravlja projekt celovite obnove vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju, predlagam, da se preučijo možni ukrepi za izboljšanje stanja pitne vode na našem delu sistema. Ali bo to gradnja dodatnega globinskega vodnjaka ali pa kaj drugega … V glavnem prizadevati si je treba, da bo tudi k nam pritekla voda, ki bo po kakovosti vsaj primerljiva z območji drugih občin v sistemu. Zato apeliram na županjo, naj to predlaga.« Petrovičeva je imela konkretno v mislih gradnjo globinskega vodnjaka v Markovcih. Foto: MZ Mira Petrovič je predlagala, da bi za varno oskrbo s pitno vodo (brez pesticidov in nitratov) lahko na Spodnjem Ptujskem polju, na primer v Markovcih, zgradili globinski vodnjak. Direktor KP Ptuj Janko Širec je poudaril, da za zdaj premalo poznajo geologijo tal, da bi šli v ta projekt. Širec: »Najprimernejša rešitev za globinske vodnjake je Dravsko polje« Direktor KP Ptuj Janko Širec je za Štajerski tednik pojasnil, da sta v sklopu projekta celovite obnove vodovodnega sistema predvidena dva nova globinska vodnjaka nekje na lokaciji od Skorbe proti Dravi. Kot je povedal, je po njegovem vedenju teren Dravskega polja geološko najbolj raziskan in lahko okvirno predvidijo rezultat gradnje vrtine. »Pred leti so vrtino vrtali v bližini Makol oziroma Ptujske Gore. Izkazalo se je, da so naleteli na plast premoga, sproščal se je tudi plin amoniak. Jasno je, da na takšnem območju črpališče pitne vode ne more biti. Zato je nesmiselno razmišljati o vrtini nekje proti Halozam. Preigravali smo tudi možnost, da bi globinski vodnjak gradili v Brstju. A pri tej ideji so nas opozorili na tveganje zaradi odlagališč odpadkov in pokopališč. Po informacijah, s katerimi razpolagamo v KP Ptuj, je najvarneje globinski vodnjak graditi na desnem bregu Drave. Za Spodnje Ptujsko polje imamo na voljo premalo podatkov, kar se tiče geološke sestave tal.« Župan Gabrovec ideji o vodnjaku ni nenaklonjen Župan občine Markovci Milan Gabrovec meni, da se bo kakovost pitne vode na območju Spodnjega Ptujskega polja in dela Haloz po celoviti obnovi vodovodnega sistema, gradnji dodatnih vodnjakov in novega cevovoda čez Dravo, ki so v regijskem projektu predvideni, izboljšala. Dodal je, da ideji o gradnji vodnjaka v Markovcih ne bi nasprotoval. Velja tudi spomniti, da je občina Markovci med tistimi, ki je v minulih letih na svojem območju obnovila veliko vodovodnih cevovodov; tudi tistih, ki so namenjeni oskrbi s pitno vodo v sosednjih občinah. Foto: M24 Vloge oddalo skoraj 300 vinograd- nikov, največ z vzhoda države Na kmetijskem ministrstvu so nam povedali, da je za ukrep zelene trgatve prispelo 296 vlog. V njih so vinogradniki skupno prijavili 328 hektarjev vinogradov, katerih letošnja letina grozdja ne bo končala v kleteh, ampak bo uničena. Za zeleno trgatev se je odločilo manj vinogradnikov iz zahodne regije, in sicer jih je 108, ki želijo predčasno potrgati grozdje na 125 hektarjih, medtem ko jih iz vzhodne prihaja kar 188, ti pa bodo zeleno trgatev opravili na 203 hektarjih vinogradov. Foto: SD Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  7. julija 2020 3Aktualno Skoraj leto in pol od njenega nastanka avtobusno postajališče Ptuj še vedno nima ustreznih sa- nitarij. MO Ptuj je sicer v vmesnem času postavila dva diksija, a do njiju ni označene poti. Tudi lokacija je zak- rita, saj so ju postavili za kioskom, ki je trenutno še edini odprti lokal s ponudbo kave, osvežilnih pijač in sladoleda v neposredni bližini av- tobusnega postajališča Ptuj. Za ve- čino potnikov je to nesprejemljiva in nekvalitetna rešitev predvsem z zdravstvenega vidika, če zanema- rimo čisto človeški vidik. V 21. sto- letju je diksi lahko samo začasna oz. priložnostna rešitev, ko gre za kakšen dogodek. Četudi bi se sedaj mnogi lahko izgovorili, da je potnikov veliko manj kot sicer, to meče slabo luč na ključna akterja v tej zgodbi, MO Ptuj in Arrivo Šta- jerska, ki se še po toliko časa nista dogovorila glede človeka vrednih sanitarij na tako komunalno po- membnem objektu, kot je avtobu- sno postajališče. Od novembra lani se s tem ukvarja tudi Inšpektorat RS za infrastrukturo, kjer smo se junija ponovno zanimali o poteku iska- nja kvalitetne rešitve. Inšpekcijski postopek še traja. Ključno je, tako navajajo, da se mora MO Ptuj za vsak morebitni poseg, ki bi ga že- lela storiti na območju avtobusne- ga postajališča, dogovoriti z lastni- kom tega zemljišča, Arrivo, saj je ta lastnica peronov za avtobuse in drugih prostorov. Stranišč za 120.000 evrov ne bodo postavili Po korona krizi naj bi se pogo- vori nadaljevali. Občina že zbira ponudbe za izgradnjo novih stra- niščnih prostorov oz. popravilo obstoječih. Po eni od variant naj bi sanitarije ponovno vzpostavili v delu, kjer so bila že pred ureditvijo v spodnjih prostorih postajališča, ki so jih zaprli zaradi vandalizma. Predračunska vrednost je prese- gla 120.000 evrov, kar je za MO Ptuj previsok znesek. Po vsej ver- jetnosti se bodo zato odločili za postavitev modularnega objekta na zemljišču, ki je njena last. Po- tniki upajo, da bo to čim prej in da ne bo več novih pogovorov in dogovorov, ki ne prinašajo želenih rešitev. MO Ptuj in Arriva naj bi se dogo- varjala tudi glede upravljanja av- tobusnega postajališča Ptuj, da bi prevoznik postal upravljavec. „Če do dogovora ne bo prišlo, bodo v MO Ptuj morali začeti razmišljati o novi lokaciji za postavitev avtobu- sne postaje na Ptuju,“ je še zapisal Igor Jevšovar, inšpektor za cestni promet Inšpektorata RS za infra- strukturo. Ptuj  Avtobusno postajališče vse bolj zapuščeno Ob zaprtih sanitarijah še zaprta vrata lokalov Ptuj ima že vrsto let avtobusno postajališče, ne postaje. Kljub prekategorizaciji se to navzven ne vidi, saj obratuje brez ustreznega napisa. Na to in še na druge pomanjkljivosti smo v zadnjih desetih letih že večkrat opozorili, predvsem pa na problem, da obratuje brez sanitarij. Vsaj zadnjih šest let je tako, ampak s tem se nihče od odgovornih ni ukvarjal, dokler ponovno – kot že leta 2010 – ni pričela aktivnosti civilna iniciativa. Foto: Črtomir Goznik Avtobusno postajališče Ptuj z vse manj potniki in vse manj ponudbe Če bo otrok malo, bodo vrtčevske igralnice in šolske učil- nice samevale, ceste bodo prazne, ne bo vrveža, veselja, iskrivosti, na- gajivosti, skratka vse te energije, ki jo v življenje kraja prinesejo mladi. Če je življenja (in mladih) v kraju veliko, pa je potrebnega tudi več prostora v vrtcih in šolah. Problem, ki bi dejansko po značaju moral biti sladek (le katera občina si ne želi mladih družin in otrok), sedaj Vi- demčanom povzroča sive lase. Po podatkih OŠ Videm o leto- šnjem vpisu je brez mesta v do- mačem vrtcu ostalo 15 otrok, do konca leta bi se ta številka lahko zvišala že na 33, do junija prihodnje leto na 37. Če bodo med šolskim le- tom prihajale dodatne vloge, se bo seznam čakajočih na prosto mesto še podaljševal. Župan Branko Marinič in člani občinskega sveta so tako pred zahtevnim vprašanjem: kako zago- toviti dovolj prostora, da bi lahko videmski otroci vrtec obiskovali v matični občini. V občini Videm so trije vrtci, tako kot tudi osnovne šole (Videm, Sela, Leskovec), vsi pa delujejo v okviru enotnega za- voda OŠ Videm. Septembra, ko se začenja novo šolsko leto, bi v Leskovcu brez mesta v vrtcu ostalo devet otrok, na Selih pet in v Vidmu eden. Župan o kratkoročnih in dolgoročnih rešitvah Župan Branko Marinič se zaga- te, ki je nastala, zaveda in bolj kot vsi drugi bi si tudi sam želel, da je prostor v vrtcu zagotovljen za vse otroke. »Dejansko za šolsko leto 2020–2021 na območju občine Vi- dem opažamo povečanje otrok v prvi starostni skupini. Žal se v mi- nulih letih temu vprašanju ni name- njalo ustrezne pozornosti, kar se odraža v trenutni situaciji, ko obči- na ne razpolaga z ustreznim števi- lom prostih mest glede na povpra- ševanje. Trenutno tečejo postopki, s katerimi bomo problematiko rešili dolgoročno, in aktivnosti, s katerimi bomo poskušali najti reši- tev pred jesenskim vpisom. Glede dolgoročne rešitve teče postopek pridobivanja gradbene dokumen- tacije za širitev vrtca Videm, s či- mer bi prostore ustrezno povečali in na ta način omogočili sprejem večjega števila otrok. Kratkoročno iščemo rešitve v ustanovitvi doda- tnega oddelka v eni izmed šol obči- ne Videm, vendar je treba opozori- ti, da ima Občina Videm že po dva dodatna oddelka v nenamenskih objektih, kar pomeni, da je s pra- vilnikom, ki ureja to področje, ta možnost že izkoriščena. Zato smo vodstvo šole že pred časom poz- vali k pridobitvi vseh relevantnih informacij, odgovor še čakamo. Preučili smo tudi možnost postavi- tve mobilnega vrtca v kontejnerski obliki, ki na nekaj mestih v Sloveniji že stoji, vendar ugotavljamo, da gre v tem primeru za nesorazmer- no visoka sredstva, sam postopek pridobitve gradbenega dovoljenja in priprave podlage pa bi se zav- lekel v čas, ko ta rešitev več ne bi bila pomembna,« je pojasnil župan Marinič. Letno za dejavnost vrtca 700 tisočakov Dodal je, da občina Videm za varstvo otrok na letni ravni name- nja več kot 700.000 evrov. »Ugota- vljamo, da bo ta sredstva v bodoče treba še bistveno povečati. Ker omenjate kraj Leskovec, je treba povedati, da število otrok v tem kraju ne odstopa od otrok v drugih krajih občine, ki se srečujejo z ena- ko težavo. Na splošno pa sedanje vodstvo občine ugotavlja, da je bil Leskovec na številnih področ- jih zapostavljen. Kljub temu da so pobude predstavnikov krajanov usmerjene predvsem v gradnjo cest, si sedanje vodstvo občine prizadeva k urejanju tudi drugih področij, ki bodo izboljšale kako- vost življenja. Tako je bil v lanskem letu zgrajen most Psičina, saj ga letos zaradi dotrajanosti več ne bi bilo. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja se bo pričela gradnja zdravstvene ambulante, pridobi- vamo dokumentacija za gradnjo večstanovanjskega objekta in še bi lahko našteval. To pomeni, da bo občina v bodoče morala omogočiti varstvo bistveno večjemu številu otrok, saj ocenjujemo, da se bo število prebivalcev povečalo. Žal tako obsežnih projektov ni mogo- če zaključiti z danes na jutri, jih pa bomo v razumnem času.« Videm  Sladko-grenke težave: v vrtcih premalo prostora Marinič: »Vrtec v garaži ali dvorani ni rešitev« Cilj vsake lokalne skupnosti je, da kraj živi in se razvija. Še posebej se daje poudarek mladim družinam, da se mladi po končanem šolanju vrnejo v svoj kraj, imajo otroke, si urejajo stanovanja ali gradijo hiše … »Mladi so naša prihodnost, treba jih je obdržati ali pa pritegniti še iz drugih okolij,« je nemalokrat slišati med občinarji. Foto: MZ Videmski občinski svet bo problematiko pomanjkanja prostora v vrtcih obravnaval na današnji seji. Foto: MZ Župan Branko Marinič: »Obžaluje- mo stisko ljudi, žal pa rešitve v obli- ki preurejenih garaž ali dvoran, kot predlagajo nekateri, iz vidika zako- nodaje, ki zelo kompleksno ureja ta področja, niso sprejemljive.« Ob vsej sanitarno-higienski problematiki se sedaj avtobusno postajališče Ptuj spopada tudi z zmanjšanjem drugih dejavnosti na tem prostoru. V objektu so zaprti vsi lokali razen trafike. Prodajalna s tekstilom M-tekstil sicer napoveduje ponovno odprtje 1. septembra letos, zaživel pa naj bi še en lokal. Večja neznanka je v tem trenutku Bar-bus, za katerega niti lastnik Anton Žerak ne ve, ali ga bo najemnik še odprl. Za zdaj namreč njegovega odgovora še nimajo, najemno razmerje pa še vedno traja. Žerakovi pravijo, da lokal ne bo ostal zaprt in da bodo sami poiskali rešitev, če bo treba, a čakajo na odgovor najemnika, ki je sicer načrtoval, da bo lokal ponovno odprl v začetku julija. Če doma ne bo prostora, bodo ljudje šli drugam Leskovčani, ki se vsakega novega življenja v kraju veselijo, saj bivanje med strmimi haloškimi bregi nikakor ni enostavno, so sedaj zaskrbljeni, da bi jim ljudje iz kraja pobegnili. »Res nas veseli, da je toliko otrok in mladih družin. Zato moramo vse sile usmeriti v to, da jih tukaj obdržimo. In prvi korak je nedvomno zagotoviti dovolj prostora v vrtcu,« opozarja občinski svetnik iz Leskovca Peter Jagarinec. »Če jim ne bomo zagotovili prostora, bodo iskali rešitve drugje. Najprej bodo otroke vpisali v druge vrtce in šole, na koncu se nam lahko še odselijo. Tega si ne smemo dovoliti. Ustvariti in ohraniti je treba pogoje, da bodo ljudje ostajali tukaj, pri nas. Brez mladih ni razvoja in življenja v kraju,« je prepričan Jagarinec. Foto: MZ Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 4 V Godenincih se nekateri občani še vedno na poti do doma vozijo po makadamskem odseku, ki je v slabem stanju. Na odseku, ki se začne v križišču pri hišni številki Godeninci 19 in vodi do križišča ob Hrvaški meji, je cestišče že dotra- jano, tega pa se zavedajo tudi na občini. Kot kaže, bodo cesto v krat- kem začeli urejati. „Cestišče v dolžini 875 metrov bomo asfaltirali. Cesta bo široka tri metre, na vsaki strani pa bo ureje- na bankina v izmeri pol metra. Ob tem bomo postavili prometno si- gnalizacijo, uredili odvodnjavanja, na nekaterih mestih pa tudi mulde. Z investicijo želimo poskrbeti za večjo varnost na cesti, ob tem pa stremimo tudi k boljši povezano- sti v kraju,“ so povedali na občini. Napovedali so tudi, da se bodo dela na terenu začela do 15. julija, v začetku oktobra pa naj bi bila do- končana. V vmesnem obdobju bo promet na tem odseku oviran. Za investicijo več kot 100.000 evrov Občina je izvajalca del izbrala na podlagi javnega razpisa. Za iz- vedbo celotne investicije so kan- didirala tri podjetja, in sicer: Asfalti Ptuj, Komunalno podjetje Ormož in Cestno podjetje Ptuj. Na javnem razpisu je bil slednji ponudnik s ceno 103.200 evrov najugodnejši. Občina je že v preteklem tednu s CP Ptuj podpisala pogodbo v vred- nosti 103.200 evrov, vendar inve- sticija v veliki meri ne bo bremenila občinskega proračuna. Projekt bo namreč sofi nanciran z nepovratni- mi sredstvi v višini 95.000 evrov, 8.200 evrov pa s povratnimi sred- stvi. torek  7. julija 20204 Podravje Februarja letos je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek obljubil, da se bo osebno zavzel za čimprej- šnji prenos državnega zemljišča v Ljudskem vrtu na občino. V nekaj mesecih so zadeve dejansko ure- dili in občina je postala lastnica te nepremičnine. To je velik korak k urejanju problema s poplavlja- njem ribnika v Ljudskem vrtu, v katerega se stekajo hudourniške vode, a jih ta ne zmore več odva- jati. Posledica je prelivanje vode na nižje ležeče cestišče. Najbolj na udaru sta Osnovna šola Ljudski vrt in Župančičeva ulica, prelivanje pa za seboj pušča veliko škodo. Za rešitev te problematike je občina naročila izdelavo idejne zasnove za preprečitev nadaljnjih popla- vljanj. „V njej je s strokovnega vidika podrobno opisana problematika, zaradi katere prihaja do izlivanja ribnika, in je podana rešitev na način, da se v ta namen uporabi del parcel, ki ima naravne predis- pozicije za zadrževanje visokih voda. Z izgradnjo uvajalnega nasi- pa in izlivnega objekta bi se zadr- žana voda nadzorovano odvajala v obstoječi odvodni sistem,“ so pobudo za prenos lastništva argu- mentirali na MO Ptuj. Zemljišče, ki ga je Vlada brezplačno prenesla na občino, obsega 10.834 m2 in je bilo doslej v upravljanju Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Vodstvo tega zavoda je s preno- som soglašalo. „Skladno z načrtovanim projek- tom bo občina zaradi poplavne varnosti na nepremičnini odstra- nila obstoječe površinske požiral- nike, visokovodni zemeljski nasip, drenažo, varnostni preliv in iztok iz suhega zadrževalnika v meteor- no kanalizacijo ter hortikulturno uredila območje nasipa,“ so od- ločitev za prenos lastništva argu- mentirali na Ministrstvu za gospo- darski razvoj in tehnologijo. Ptuj  Prenos lastništva državnih nepremičnin na občino Končno bo rešeno poplavljanje ribnika Vlada RS je na ptujsko občino brezplačno prenesla lastništvo zemljišča, potrebno za sanacijo ribnika v Ljudskem vrtu. Na njem načrtujejo izgradnjo suhega zadrževalnika, s katerim bodo uredili problem poplavne varnosti na tem območju. Foto: ČG V načrtu je izgradnja suhega zadrževalnika. Foto: arhiv občine Središče ob Dravi Ptuj  Na obisku minister za delo Zelena luč za gradnjo v Žabjaku Več let trajajoča prizadevanja, da bi ptujski Dom upokojen- cev v Žabjaku postavil novo enoto, dobivajo epilog. Soglasje k tej investiciji je ta teden dalo tudi Ministrstvo za delo, dru- žino, socialne zadeve in enake možnosti. Skupaj z izgradnjo centralne kuhinje bo investicija vredna okrog 18 milijonov evrov. »Glede na to, da je direktorica pokazala veliko resnost pri načrtovanju in da so načrti dobro in podrobno zastavljeni ter da so skupaj z ostalimi deležniki v lokalni skupnosti že dobro fi nančno načrtovani, mi v tem sklopu, kolikor nam je bilo predstavljeno, seveda podpiramo ta načrt. Menimo, da bo lahko takšna gradnja medgeneracijskega centra dobro pripomogla, da se bo Ptuj lahko postavil med tista mesta, ki za okoli pet odstotkov svojih starejših, tistih najranljivejših, nudi kakovostne namestitve in dobro oskrbo,« je ob obisku Ptuja in nekaterih zavodov v ponedeljek povedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Zraven Doma upokojencev bo namreč v medgeneracijskem centru v Žabjaku svoje prostore dobilo tudi društvo Sožitje. Tudi njih je minister obiskal in jih podprl v prizadevanjih, da namesto drage najemnine, ki jo plačujejo za bivalno enoto in varstveno-delovni center, končno dobijo lastne prostore. Soglasje ministrstva k temu projektu pa pomeni, da se lahko pripravljavci lotijo naslednje faze: pridobivanja gradbenega dovoljenja. Foto: ČG Kakšen dom bo v Žabjaku Ocena investicije v Žabjaku temelji na idejni zasnovi, ki jo je decembra 2018 izdelalo podjetje Žiher projekti, d. o. o. To je sočasno podalo tudi projektantsko oceno stroškov investicije, ki za gradbeni del znaša 11,8 milijona evrov. K temu je treba prišteti še predvidene stroške opreme, projektne dokumentacije in druge stroške projekta, kar so ocenili na okrog 5,2 milijona. Skupaj naj bi investicija stala nekaj več kot 18 milijonov evrov. „V prvi fazi smo zaključili fi nančno konstrukcijo projekta za gradbeni del, kjer načrtujemo porabo lastnih sredstev v višini 5.300.000 evrov (fi nančni načrt 2020) in najem kredita v višini sedem milijonov evrov. Ocenjene stroške opreme bo Dom lahko pokril iz lastnih sredstev, saj ustvarimo na letnem nivoju povprečno milijon evrov amortizacije. V letih gradnje objekta se bo torej nabralo dovolj sredstev za nakup potrebne opreme. Sredstva je mogoče dobiti tudi iz razpisov,“ pojasnjuje direktorica DU Ptuj. Vrednost investicije naj bi bila višja tudi zaradi dejstva, da bo polovica enoposteljnih in polovica dvoposteljnih sob. S tem sledijo novim, višjim standardom za zagotavljanje oskrbe starejših. Da je namen izgradnje razbremeniti osrednjo enoto doma, ki je za sodobne standarde oskrbe starejših prevelika, je pritrdil tudi minister za delo. Sočasno se bo v Žabjaku urejala tudi centralna kuhinja, ki pa jo, kot pravijo, v Domu nujno potrebujejo. „Za primerjavo je glede na navedene pogoje in dostopnost dokumentacije najprimernejši investicijski program za enoto Koper, ki se je gradila zadnja. Primerjava ob navedenih pogojih pokaže, da je ocenjena vrednost po investicijskem programu za Koper znašala nekaj manj kot deset milijonov evrov, za Žabjak pa naj bi znesla okrog 18 milijonov evrov. A zadeve je treba pogledati tako: cena ene postelje po investicijskem programu v enoti Koper je 91.837 evrov, v enoti Žabjak pa 87.452 evrov. Tudi cena za kvadratni meter po investicijskem programu enote Koper znaša 2.606 evrov, za enoto Žabjak pa bo okrog 1.634 evrov,“ je precej visoko oceno vrednosti tega projekta pojasnila Šemničkijeva. Središče ob Dravi  Nov odsek asfaltirane ceste v Godenincih Skoraj 900 metrov novo asfaltirane ceste Leto za letom v občini Središče ob Dravi asfaltirajo nove metre cest in zmanjšujejo število makadam- skih. Ključne so ceste, ki vodijo do gospodinjstev, saj občanom zagotavljajo bistveno večjo varnost na poti domov. Tudi nogometno igrišče Minuli teden je ptujska županja Nuška Gajšek podpisala še eno pogodbo o prenosu zemljišča s Sklada kmetijskih zemljišč na MO Ptuj. Kot je dejala, bo občina skupaj s Športnim društvom Grajena kot lastnica zemljišča, na katerem je nogometno igrišče, lažje načrtovala nove investicije: „Po lanskem odprtju športnega poligona, ki smo ga uredili skupaj z Olimpijskim komitejem in Slovensko industrijo jekla, nadaljujemo dogovore, ki smo jih sprejeli skupaj s ŠD Grajena – namestili smo reflektorje, ki omogočajo treninge tudi v večernih terminih, podaljšali smo prostor za parkiranje in uredili površino za košarko, ki so jo v društvu dokončali sami.“ Foto: ČG Občina je zdaj tudi lastnica zemljiš- ča v Grajeni, na katerem je nogo- metno igrišče. Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  7. julija 2020 5Politika Novih okužb s covidom-19 v do- movih za starejše doslej ni bilo. Da bi tako ostalo, je minister za delo, družino, socialne zadeve in ena- ke možnosti Janez Cigler Kralj na vse ustanove, ki izvajajo instituci- onalno varstvo, naslovil poziv na dosledno izvajanje vseh preventiv- nih ukrepov. »Konstantno iščemo ravnovesje med ukrepi, ki bodo zmanjšali možnost vnosa in širje- nja okužbe v domovih za starejše ter pravico tako stanovalcev kot tudi svojcev do osebnega stika,« je pojasnila državna sekretarka Mateja Ribič. Vlada se je tako odločila, da za zdaj domov z enotnim navodilom za celotno območje Slovenije ne bo zaprla. »To odločitev lahko še vedno sprejmejo posamezna vodstva domov na podlagi epide- miološke slike lokalnega okolja ter mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ),« je pojasnila Mateja Ribič. Pri tem je državna sekretarka opozorila na pomen spoštova- nja vseh preventivnih ukrepov za preprečevanje okužbe s covi- dom-19: »Ne hodite na obisk, če imate povišano telesno tempe- raturo, pekoče grlo, se slabo po- čutite oziroma imate kakršnekoli druge znake okužbe ali ste bili na rizičnih območjih oziroma ste ime- li rizične stike.« Ribičeva je še pojasnila, da ima- jo domovi za starejše trenutno v povprečju zaloge zaščitne opre- me, ki bi v primeru okužbe zados- tovale za dva do tri tedne. »Situa- cija je popolnoma drugačna kot v prvem valu,« je zatrdila. Predstojnica klinike za infek- cijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc pa verjame, da so prepovedi obiskov v do- movih starejših občanov velika frustracija tako za varovance kot njihove svojce. »Pozivam vse, ki so zaposleni v domovih, da najdejo varen način, da bodo lahko ljudje s svojci prišli v stik.« Poudarila pa je, da mora biti dostop v domove nadzorovan in varen. Slovenija  Obiski v domovih upokojencev še dovoljeni Odločitev prepuščena vodstvom domov Vlada je v soglasju s Skupnostjo socialnih zavodov sprejela odločitev, da za zdaj domov za starejše občane ne zapre za obiske. Lahko pa tako odločitev še vedno sprejmejo vodstva posameznih domov. Slovenija  Od 1991 do danes: Prebivalstvo se povečuje in stara Prebivalstvo Slovenije se stara, število prebivalcev pa naraš- ča na račun priseljevanja kaže statistična slika Slovenije od osamosvojitvenega leta 1991 do danes, ki so jo pred dnevom državnosti pripravili Statističnem uradu RS (Surs). Skozi leta se je gospodarska slika Slovenije izboljševala, krepila se je tudi povezanost s tujimi trgi. Slovenija je imela 1. januarja letos 2.095.861 prebivalcev oziroma 15.000 več kot leto prej. Med prebivalci je bilo 1.051.066 moških in 1.044.795 žensk. Posledica takšnega razmerja je predvsem močnejše priseljevanje iz tujine, saj je med priseljenimi tujimi državljani izrazito več moških kot žensk. Število prebivalcev Slovenije se zadnjih 25 let povečuje, prebival- stvo pa se stara. Na začetku lanskega leta so bili prebivalci stari pov- prečno 43,4 leta. V zadnjih desetih letih so se postarali povprečno za dve leti, petina prebivalcev Slovenije pa je starih najmanj 65 let. Ob začetku samo- stojne poti se je Slove- nija po podatkih Sursa spopadala s slabšo go- spodarsko sliko. V prvih letih samostojnosti se je spopadala z izgubo jugoslovanskega trga, uvajanjem tržnega go- spodarstva in visoko stopnjo infl acije. Ta je bila leta 1991 skoraj 250-odstotna, pod de- set odstotkov je padla šele leta 1995. Foto: M24 Foto: ČG Izmed enajstih svetnikov so trije glasovali proti, kar šest sve- tnikov pa se je vzdržalo. S tem dejanjem so svetniki županu dali jasno znamenje, da podpore občinskega sveta, če njihovega mnenja ne bo spoštoval, ne more pričakovati. „S tem smo pokazali mišice,“ se je slikovito izrazil sve- tnik Stanislav Ciglar in nadaljeval: „Svetniki županu nočemo čisto nič slabega. Želimo le, da nas zač- ne poslušati!“ Bolj kot tajnica je potreben režijski delavec Kot prvo je svetnike zmotilo, da o predvideni novi zaposlitvi niso vedeli nič, prav tako pa niso vedeli, zakaj je dodatna zaposli- tev sploh potrebna. Župan Janko Merc je skušal pojasniti: „Tajnica je že pred časom šla na bolniški dopust, na občini pa potrebujemo nekoga na tem delovnem mestu. Prve tri mesece bolniške odsot- nosti smo uredili nadomeščanje, sedaj pa moramo nekoga poiskati na razpisu.“ Direktorica občinske uprave Nada Koletnik je k temu še dodala, da dovoljeno število zaposlenih v občinski upravi to zaposlitev omogoča. Očitno pa to svetnikov ni prepričalo; naspro- tno: opozorili so na dejstvo, da bi še kako potrebovali dodatnega režijskega delavca, saj ima trenu- tno en sam zaposlen absolutno preveč dela. »Kaj pa, če nam še ta zboli ali se poškoduje?! Zdi se mi, da se zaposluje na napačnem mestu ob napačnem času,“ je bil jasen Dominik Kukovec. Zaposlitev za nedoločen ali določen čas Župan je vtrajal, da je zaposlitev tajnice res nujna in svetniki so se naposled vdali, a tudi predlagali, da se oseba zaposli za čas odsot- nosti zaposlene na tem delovnem mestu, torej zgolj za določen de- lovni čas. Toda načrti občinskega vodstva so očitno drugačni, saj je Kolednikova pojasnila, da naj bi osebo, ki doslej zaseda delovno mesto tajnice, potem premestili na delovno mesto na področju tu- rizma. Svetnikov to ni prepričalo, saj so bili mnenja, da se zaposluje na silo. Kolednikova pa je zatr- dila: »Res potrebujemo nekoga v tajništvu. V javni upravi se za določen čas lahko zaposli le, če gre za povečan obseg dela ali za nadomeščanje.“ Marko Mernik je predlagal, da bi o tem, za kakšno obdobje naj se sklene pogodba z novo tajnico, glasovali svetniki, Kolednikova pa mu je pojasnila: „Naloga občinskega sveta je, da potrdi kadrovski načrt, kar ste že storili. Vse ostalo glede sistemi- zacije delovnih mest pa je naloga župana.“ A Mernik je vztrajal pri svojem stališču, župan Merc pa pri svojem, da je ta zaposlitev pač nujna in da z njo tudi ne presegajo kadrovskega načrta. Tudi po dalj- ši burni debati stališč niso uspeli približati; naprotno, le še bolj so se razhajala. Ciglar je sicer (že ob točki raz- no) poskušal v času krajše prekini- tev seje, ki jo je predlagal, doseči kompromis pri napovedani za- poslitvi in s tem posledično tudi sprejetje rebalansa. Očitno pa se zadeva ni izšla, saj večina svetni- kov predlaganega rebalansa zara- di vključene zaposlitve tajnice pač ni potrdila. Svetniki za izredno sejo Župan Merc je celotno doga- janje pokomentiral tako: »To, da rebalansa niso potrdili, je njiho- va pravica. To, da ne sprejmejo sklepa, potem pa želijo še enkrat o tem razpravljati, se pa ne dela! Kar zadeva zaposlovanje: jaz prip- ravljam sistemizacijo in vem, kaj je potrebno. Ker rebalans ni bil potr- jen, pa bomo morali ustaviti pro- jekte. Žal! Prvi bo javna razsvetlja- va na Polenšaku.“ Svetniki so občinski upravi z žu- panom na čelu nato izročili podpi- san dokument, kjer zahtevajo sklic izredne seje. „Na izredni seji želi- mo obravnavati kadrovski načrt občine Dornava, podpisali pa smo ga vsi svetniki,“ je povedal Ciglar. Prav tako pa naj bi na izredni seji ponovno odločali tudi o reba- lansu. Dornava  Kako so svetniki »pokazali mišice« županovemu kadrovskemu načrtu Zaposlitev tajnice zrušila občinski rebalans Čeprav so se bolj kot ne vsi svetniki z rebalansom občinskega proračuna strinjali, ga na seji niso potrdili. Razlog, da sta za potrditev sklepa o rebalansu glasovala le dva svetnika, pa z rebalansom samim sploh ni neposredno povezan. Velika večina svetnikov sklepa ni potrdila, ker se z županom ni strinjala glede predvidene zaposlitve tajnice v občinski upravi. Foto: KG „Predlagam, da se vse zaposlitve v upravi občine izvedejo za obdobje do konca županskega mandata. Da ne bomo po volitvah ob morebitni menjavi župana plačevali odškodnin za odpuščene delavce,“ je predlagal sve- tnik Marko Mernik. A direktorica Kolednikova mu je jasno predočila, da se v skladu z veljavno zakonodajo za mandatno obdobje po občinah zaposlujejo le direktorji občinskih uprav, vsi drugi zaposleni pa za nedoločen čas. Foto: KG „Občinsko upravo bomo popolnili do zadnjega mesta, sedaj bo to sedmi človek v pisarni! Potrebovali pa bi človeka, ki bi urejal okolje. Sedaj hodi podžupan in tudi mi vsi čistit mulde in rezat veje,“ je bil oster svetnik Jože Brumen, ki se ni mogel načuditi dejstvu, da župan nima posluha za zaposlitev še enega režijskega delavca. „Pridi en dan na upravo, da boš videl, kako se na občini dela. Neke stvari hočete imeti narejene, sami pa ne bi naredili nič – to pa ne gre! Oprosti! Tako kot ti trdiš svoje, tako jaz trdim svoje. Da bo treba narediti reorganizacijo, pa se strinjam,“ je jezno odgovoril župan Merc. Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 6 V Termah Ptuj so se vnovičnega zagona dejavnosti še kako veselili. Po mesecih stagnacije se nakazu- jejo spodbudni podatki za letošnje poletje. Njihova zasedenost pri- hodnje tedne se bo gibala med 68 % in 95 % vseh kapacitet. Spremem- be v primerjavi s prejšnjimi leti so očitne. Največji je delež domačih gostov, ki deloma koristijo turistič- ne bone. Kar se tiče tujih gostov, prevladujejo Avstrijci, Čehi in Nem- ci. Direktorica Term Ptuj Milena Mojzeš pravi, da so še posebej nav- dušeni nad novim naseljem mobil- nih hišic in vodnim parkom. Vpeljali so številne zaščitne in higienske ukrepe za maksimalno varnost go- stov in zaposlenih. »Naš dodatni plus varnosti je, da vsak gost prej- me zaščitni komplet z zaščitno ma- sko in razkužilom. Na recepciji ima- mo nameščene termo kamere za preverjanje telesne temperature gostov. Pomembna je tudi dezin- fekcija hotelskih sob. Po čiščenju in dezinfekciji hotelske sobe na vrata namestimo plombo kot znak, da je bila soba temeljito razkužena pred prihodom gosta. Ključi / kartice za dostop v sobo so dezinfi cirani za vsakega gosta in predani gostu na varen način. TV-daljince smo zašči- tili z zaščitnimi vrečkami, ki jih me- njamo za vsakega gosta. Odstranili smo tudi vse dekorativne elemente na oblazinjenem pohištvu in poste- lji. Tako se na počitnikovanju gostje lahko zares sprostijo in svoj čas in energijo posvetijo le oddihu,« uk- repe za zajezitev koronavirusa po- jasnjujejo v skupini Sava turizem, katere del so ptujske Terme. Kaj opažajo nekateri drugi ponudniki v mestu Na drugi strani so manjši ponu- dniki, ki so sicer zadovoljni, da se zasedenost nekoliko izboljšuje, obenem pa upajo, da bo število gostov v prihodnjih tednih naraš- čalo. Za zdaj navala ni. Peter Vese- njak iz hotela Mitra pravi, so doslej unovčili osem vavčerjev: »Nekaj je, ni pa najboljše. Dejstvo je sicer, da šele pričenjamo promocijo pake- tov. V Sloveniji bodo imeli največ unovčenih bonov na obali, v gorah in jezerih ter v zdraviliščih. Nekaj tudi na podeželju, najmanj po moji oceni pa v mestnih središčih ... To je pričakovano.« Njihova cena za dvoposteljno sobo z zajtrkom za dve osebi zna- ša od 106 do 112 evrov na noč. Za turistične bone za enako storitev obračunavajo celo manj, od 90 do 100 evrov, odvisno od paketa. Iva Koželj iz hostla Sonce ima podobne izkušnje kot Vesenjak. Tudi oni upajo, da se bo število gostov, ki bodo koristili vavčerje, v prihodnjih tednih še povečalo. Posvetili so se spletni promociji ponudbe, letos so osredotočeni predvsem na domače goste. Cena nočitve z zajtrkom v hostlu Sonce za dve osebi v dvoposteljni sobi znaša le 45 evrov. Metka Gutschi, ki ima prenočiš- ča na Panorami, pa je s trenutnim številom gostov zelo zadovoljna. Minuli konec tedna so imeli re- zerviranih in oddanih vseh 11 sob. Gostom naj bi bila zelo všeč nji- hova lokacija, v neposredni bližini mesta, pa vendar v naravi. Cena za dvoposteljno sobo pri njih znaša okrog 65 evrov na noč. Gutschije- va zadovoljno ugotavlja, da imajo precej sob že rezerviranih tudi za čas ptujskih poletnih festivalov, ki so za njihovo dejavnost še kako pomembni. Korona – hud udarec za ptujski turizem »Za zdaj se stanje na področju turizma iz tedna v teden izboljšu- je, v mestu je zaznati vedno več turistov, ki prihajajo večinoma iz Slovenije, še vedno pa je to precej manj kot pretekla leta. Ponudniki nočitvenih kapacitet za zdaj po- ročajo, da se jim le-te postopno polnijo, pretežno ob koncih tedna. Številni so prav tako že zabeležili uporabo vavčerjev. Pozitivni trend zaznavamo tudi pri tujcih, saj je moč zaznati porast tranzitnega prometa,« ugotavlja Tanja Srečk- ovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Kljub navedenemu poudarja, da je situacija na področju turizma v destinaciji resna in se bo močno odražala tudi v prihodnje. Po pred- videvanjih je letos pričakovati le polovico lanskoletnih nočitev, kar je hud udarec za ptujski turizem. torek  7. julija 20206 V središču Podravje  Kako in kaj se bo gradilo v Hal Najbolj velikopote Številne občine, ki so oddaljene od večjih središ šole, javni prevoz, trgovine … Na odročnejših Občina z darili za turiste Prvih 100 gostov Ptuja v času po koroni bo prejelo simbolična darila Mestne občine Ptuj. Razdeljena so bila med vse ponudnike nočitev glede na število sob. »Darilo gostom je steklenica mestnega vina in zahvalno pismo županje MO Ptuj ter direktorice Zavoda za turizem Ptuj. Gost, ki bo koristil turistični bon, bo darilo prejel ob odhodu,« so pojasnili na ptujski občini. Za vse haloške občine je značilna t. i. razpršena gradnja; oblikovanje gosteje nasel omejeno. Več dni na Ptuju ali en sam dan v Portorožu Okvirne cene nočitve z zajtrkom v dvoposteljni sobi za dve osebi: • Terme Ptuj: 139 evrov • Hostel Sonce: 45 evrov • Hotel Mitra: 90–100 evrov • Prenočišča Panorama: 65 evrov Za primerjavo: povprečna cena za nočitev v dvoposteljnem apartmaju ali hotelu v Portorožu po podatkih Bookinga (za termin 2. do 3. julij) se giblje med 100 in 200 evri. Cenejše po- nudbe so tako rekoč izjema. V hotelu Kempinski palace Por- torož bi v začetku julija za nočitev z zajtrkom za dve osebi odšteli skoraj 300 evrov. Pa še en pomemben detajl: nekateri ponudniki v obmorskih krajih poleti ne sprejemajo turističnih vavčerjev. Foto: Črtomir Goznik Z ustanavljanjem manjših po- deželskih občin, ki so se začele razvijati po letu 1994, so se tudi v odročnejših krajih začeli pogoji za bivanje in življenje izboljševati. Občine so gradile (gradijo) ceste, vodovode, kanalizacijo, šole, vrtce, zagotavljajo zdravnika, skrbijo za šport, kulturo in vrsto družbenih dejavnosti. A vse to je še vedno premalo, če v občini ni pogojev za gradnjo. Zato smo tokrat preverili, koliko zazidljivih parcel je v Halo- zah prostih, ali občine načrtujejo nove stanovanjske soseske ali pa tudi morebiti kakšen stanovanjski blok. Podlehnik: pozidali bodo pet hektarjev okrog policijske postaje Zelo velikopotezne načrte s šir- jenjem stanovanjskih in bivalnih območij imajo v občini Podlehnik. Župan Sebastian Toplak je pove- dal, da so v lanskem letu začeli izdelavo dveh podrobnih protor- skih načrtov (OPPN), v sklopu ka- terih načrtujejo več stanovanjskih gradenj, tako individualnih kot tudi večstanovanjskih objektov. Župan računa, da bi oba OPPN-ja lahko potrdili v začetku leta 2021. Z enim urejajo območje velikosti 3,3 hektarja in z drugim 1,6 hek- tarja. Severovzhodno od policijske postaje bodo uredili območje, kjer bo možno graditi objekt, name- njen socialnemu varstvu starej- ših z dejavnostmi, kot so pomoč na domu, varovana stanovanja, priprava toplih obrokov, varovanje na daljavo, v kasnejših fazah tudi institucionalno varstvo. V objektu bi bilo tudi nekaj tako imenova- nih socialnih stanovanj. Celotno preostalo območje, ki ga urejajo z OPPN, bo namenjeno stanovanjski gradnji. Predmet drugega OPPN-ja je lokacija za policijsko postajo, ki je delno že pozidana. Del tega ob- močja bi po županovih besedah namenili domu starejših občanov, preostalo, kar je v zasebni lasti, naj bi služilo za gradnjo večstanovanj- skih objektov in mirnim poslovnim dejavnostim. Župan Toplak napoveduje pri- pravo še dveh OPPN-jev. Dva hek- tarja veliko območje, ki je pretežno v zasebni lasti, bi namenili gradnji individualnih hiš in deloma tudi dvojčkov – oblikovali bi urbano so- sesko. A priprava OPPN bo odvisna od dogovora z lastniki zemljišč. Ob ribniku v Dežnem pa je v načrtu oblikovanje turističnega območja, pogoj za ta korak je naprej spreje- tje OPN in nato še OPPN. Ptuj  Turistični vavčerji: eni bolj, drugi manj zadovoljni Ptujske Terme polne, mestni hotelirji goste še čakajo Po pričakovanjih slovenska obala te dni poka po šivih. K temu so največ prispevali turistični vavčerji. Kljub dejstvu, da so cene šle v nebo, so apartmaji in hoteli ob morju polni. Opazno več domačih turistov v primerjavi s prejšnjimi leti je tudi v številnih drugih slovenskih krajih. To potrjujejo v ptujskih Termah, ki imajo tako v kampu kot hotelu odlično zasedenost. Vavčerji pa očitno ne bodo zadostna rešitev za po- nudnike v mestnih središčih … Napovedi niso najboljše: v primerjavi s preteklim letom naj bi bilo v letu 2020 na Ptuju opravljeno le polovično število nočitev. Predvidoma prihodnje leto naj bi bila možna g Foto: ČG Terme so precej polne, ostali ponudniki na Ptujskem računajo in upajo, da bo interesa v prihodnjih tednih več. Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  7. julija 2020 7V središču ozah: kje bodo gradili bloke in kje domove za starejše ezne načrte razkrivajo v Podlehniku in Majšperku šč, se srečujejo z upadom števila prebivalcev. Nedvomno je bivanje v mestih, kjer je vse na dosegu roke, udobnejše. Blizu so službe, vrtci, območjih je objektov urbanega značaja manj. A po drugi strani jih odlikujejo kakovosti, kot so čisti zrak, mir in narava. Foto: ČG ljenih centralnih naselij oz. središč občin je zelo Foto: ČG gradnja na območju okrog podlehniške policijske postaje. OPPN v središču Podlehnika,“ je razložil Toplak. Dodal je še poda- tek, da je nezazidanih stavbnih zemljišč v občini 29 hektarjev, pri čemer na 13 hektarjih gradnja brez predhodnega OPPN ni možna. Videmčani bodo oblikovali tri sodobna vaška središča V občini Videm, ki sicer ni izrazi- to haloška, saj je približno polovica območja na Dravskem polju, ima- jo prostih stavbnih zemljišč okoli 36 hektarjev. Na Pobrežju imajo s podrobnim občinskim načrtom oblikovano hektar veliko območje, namenjeno stanovanjski gradnji – za enostanovanjske hiše in hiše s štirimi stanovanji. Kot je povedala vodja oddelka za okolje in prostor Marjetka Šibila, je v občini Videm zaznati porast priseljevanja mladih družin. „Zato načrtujemo gradnjo štirioddelčnega vrtca v Vidmu, dograditev osnovne šole Videm in gradnjo vrtca v Leskovcu. Seveda pa gradimo in urejamo tudi drugo komunalno infrastrukturo po ce- lotnem območju občine. Želimo in trudimo se, da bi vsa tri središča v občini (Videm, Sela in Leskovec) dobila podobo sodobnih vaških središč z dejavnostmi, ki mladim družinam omogočajo sodoben na- čin bivanja in nudijo dodano vred- nost.“ Prostor za gradnjo doma upoko- jencev imajo Videmčani po OPN že opredeljen, trenutno so v fazi na- kupa zemljišča. Cirkulane in Zavrč: večinoma razpršena gradnja Županja občine Cirkulane Anto- nija Žumbar je pojasnila, da zaradi razgibane konfi guracije terena ter zasebnega lastništva zemljišč o gradnji stanovanjske soseske ali večstanovanjskega objekta v njiho- vi občini ni moč razmišljati. V dolini v Cirkulanah so sicer proste parce- le, a so vse v zasebni lasti. Bolj kot gradnja strnjenih naselij in sosesk je na haloškem območju prisotna razpršena gradnja. „V občini Cir- kulane kot na območju celih Haloz se soočamo s to posebnostjo, da se zaradi narave terena interes po gradnji stanovanjskih stavb manj koncentrira v soseskah in je sta- novanjska gradnja bolj razpršena. Skladno s tem si na občini prizade- vamo za temu primerno obravna- vo prostorskih načrtov na državni ravni, ki naj upošteva to posebnost in jo, zaradi ohranjanja poselitev, še posebej v obmejnem pasu drža- ve, stimulira. V veljavnem prostor- skem načrtu so v strnjenih naseljih sicer že opredeljena območja, ki so tudi pretežno komunalno opre- mljena za stanovanjsko gradnjo, a so v zasebni lasti. Območja, ki niso komunalno opremljena z javno infrastrukturo, sproti opremljamo glede na izkazane potrebe. Zaradi konfi guracije terena večjih sosesk v občini ni mogoče oblikovati, ra- zen v središču Cirkulan, kjer je še nezazidanih stavbnih zemljišč kar nekaj, vendar so v zasebni lasti,“ je povedala Žumbarjeva. Dodala je, da od leta 2014 pripravljajo OPN, za katerega upajo, da bi lahko bil kmalu sprejet. Nezazidanih stav- bnih zemljišč v občini Cirkulane je po evidenci, ki jo vodijo za obračun NUSZ, 42 hektarjev. „Vendar je treba upoštevati, da so v to vklju- čene tudi ohišnice, zato dejansko ni na voljo 42 hektarjev zemljišč za gradnjo,“ je poudarila županja in na vprašanje, s kakšnimi ukrepi poskušajo mlade obdržati ali pri- tegniti v občino, odgovorila: „Že sedaj imamo enega najnižjih, če ne celo najnižji komunalni prispevek v Spodnjem Podravju. Poleg tega pripravljamo nov akt, na podlagi katerega je predvideno dodatno subvencioniranje stanovanjske gradnje mladim družinam, ki si bodo dom ustvarjale na območju cirkulanske občine.“ Občina Zavrč ima oblikovana tri območja strnjene poselitve, to so Zavrč, Goričak in Hrastovec. Med- tem ko je v Goričaku in Hrastovcu večina stavbnih zemljišč pozida- nih, pa jih je v Zavrču le manjši del. Obenem na tem območju načrtujejo še ureditev dodatnega 1,5 hektarja velikega gradbenega območja; priprava OPPN je v teku. Po evidenci NUSZ je v občini Zavrč nepozidanih 6,6 hektarja stavbnih zemljišč, kjer bi bila gradnja možna takoj, brez predhodnega OPPN. Nezazidana stavbna zemljišča so tako na območju strnjenih naselij kot tudi na površinah z namensko rabo razpršene poselitve. Občina Zavrč si prizadeva, da bi mlade v domačem okolju obdržala z obli- kovanjem delovnih mest, kakovo- stnim bivanjskim okoljem, pa tudi z nizkimi stroški komunalnega prispevka in drugih komunalnih dajatev. Na 2,4 hektarja v Majšperku: dva bloka, dom upokojencev in 28 hiš V Majšperku so z načrti za oblikovanje nove stanovanjske soseske že zelo daleč. Za zemljišča med Petrolovo bencinsko črpalko in prodajnim centrom Jager, gre za 2,4 hektarja veliko območje, izdelujejo OPPN. Ta predvideva gradnjo dveh večstanovanjskih stavb (blokov s štirimi etažami) in doma starejših občanov. 28 parcel bo na voljo za individualno gradnjo. Foto: MZ Žetale: načrtovali blok z 12 stanovanji, a niso našli investitorja V občini Žetale se po besedah župana Antona Butolena zelo trudijo, da bi mladim zagotovili enakovredne pogoje, kot jih imajo v drugih občinah. Trend izseljevanja se je sicer upočasnil, kljub temu pa stanje ni optimalno. Leta 1951 je bilo na območju današnje občine Žetale 2.800 ljudi, danes jih je 1.300. Župan Butolen meni, da je takšno stanje tudi posledica toge in olesenele zakonodaje. „Za območja, kot je naše, bi morala biti zakonodaja bolj fleksibilna, bolj bi morali upoštevati voljo občine in potencialnih investitorjev. Tako pa kmetijsko zemljo v Halozah ščitimo pred zazidavo, potem pa zarašča, ker je nima kdo obdelovati. Najboljša kmetijska zemljišča v okolici mest pa se brez večjega problema spreminjajo v stavbna,“ je opozoril Butolen. Povedal je še, da kakšne nove soseske ne načrtujejo, kar bi sicer tudi težko dosegli, saj je po mnenju soglaso- dajalcev v njihovi občini stavbnih zemljišč dovolj. Toda, kot poudarja prvi mož žetalske občine, je vprašanje, ali so vsa ta zemljišča dejansko na razpolago za gradnjo, saj so marsikje nerešeni postopki dedovanja ali pa je lastnikov več, so razseljeni po svetu in neodzivni. Ker lastništvo nepremičnin ni urejeno, se zemljišča zaraščajo, objekti propadajo. Drugo vprašanje pa je, ali so zemljišča, četudi so lastniško urejena in je na njih možna gradnja, zaradi lege in terena sploh za investitorje zanimiva. Župan Butolen je še povedal, da imajo izdelan projekt za gradnjo večstanovanjskega objekta z 12 stanovanji v središču občine. „Pred leti je poskus, da pridobimo investitorja, propadel. Lani smo se s projektom prijavili na razpis Stanovanjskega sklada RS, a so nam prijavo zavrnili.“ Foto: Črtomir Goznik Za zdaj zelo omejeni, že prihodnje leto bi lahko bilo drugače Trenutna situacija glede možnos- ti gradnje v podlehniški občini je po županovih besedah kar problema- tična. Zaradi načrtovanja in gradnje avtoceste skozi občino je prostorsko načrtovanje stanovanjske gradnje zastalo. „Letos bomo sicer zagotovili štiri do pet zazidljivih parcel za indivi- dualne hiše v naselju Podlehnik in eno v Kozmincih, za katere bi želeli, da so prvenstveno namenjene mladim dru- žinam. Ostalo s strani občine letos žal še ne bo na razpolago. Na vse, pred- vsem pa mlade, apeliramo, da skuša- jo počakati do leta 2021, ko upam, da bomo uspešno končali izdelavo dveh Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  7. julija 20208 Politika Izredno sejo je vodil podžupan Marjan Malek, ki je že takoj na začetku predlagal, da se točka z dnevnega reda umakne. „Sogo- vornik, ki bi lahko odgovarjal na vprašanja, ni prisoten,“ je svoj predlog pojasnil Malek. „Tvoj predlog je brezpredme- ten, seja je bila sklicana v skladu s statutom,“ je predlogu nasproto- val predlagatelj Ivan Pišek in do- dal: „Prisotni iz občinske uprave so kompetentni za odgovarjanje na vprašanja, če bi se ta pojavila.« »Če posamezni svetnik sumi, da so bile storjene nepravilnosti, lahko vloži ovadbo, ne da bi s tem obremenjeval občinski svet. Na koncu pa tudi nosi odgovornost, če je šlo za krivo ovadbo in se po- tem ne bomo skrivali za tem, da je ovadbo podal občinski svet,“ je na svetnike apeliral podžupan Marjan Malek. „Mi smo tukaj zato, da kot svetniki, ki smo odgovorni za de- lovanje te občine, ugotovimo, ali je sum na nepravilnosti in ali smo dolžni to prijaviti na pristojne inšti- tucije,“ pa je vztrajal Pišek. Z Malekovim predlogom sta se strinjala tudi podžupan Aleksander Furek in svetnik Janez Horvat, si- cer pa so bili svetniki bolj naklonje- ni predlogu, da se stvari razjasnijo. Odobrenih 300.000, prejetih le 24.600 evrov Besedo je dobil Pišek, ki je v sla- be pol ure navedel ugotovitve in zaključke, do katerih se je dokopal pri raziskovanju dokumentacije. Obravnaval je investicije urejanja vaških središč v Staršah, pri Marje- ti na Dravskem polju in v Prepoljah. Pri vseh teh projektih naj bi šlo za nepravilnosti, ki naj bi občino sta- le veliko proračunskega denarja. Na eni strani, ker naj bi se projekti podražili, na drugi strani pa je bilo zaradi nepravilnosti izgubljenih ve- liko sredstev, ki so bila sprva odo- brena. „Za vaško središče Marjeta smo imeli po prvi pogodbi odobre- nih 76.000 evrov sredstev, izplača- no smo dobili le 22.000 evrov. Za vaško središče v Prepoljah je bilo odobrenih 73.000, izplačanih pa smo dobili le 2.600 evrov. Agencija pa je zavrnila tudi sofi nanciranje za ureditev vaškega središča Starše v višini več kot 150.000 evrov,“ je na- vedel Pišek in dodal: „ Za ureditev vaškega središča v Staršah je bilo sprva predvidenih 150.000 evrov proračunskih sredstev, na koncu pa smo iz proračuna plačali več kot 500.000 evrov.“ „Dokumenti so bili ponarejeni!“ Pišek je ob predstavitvi ugotovi- tev izpostavil tudi, da je bil pomem- ben dokument ponarejen. Gre za zapisnik o obvestilu svetnikov, ki Starše  Nejasnosti pri naložbah občine burijo duhove svetnikov Kam je šel denar, bodo ugotavljali preiskovalni organi Junijska izredna seja občinskega sveta v Staršah je bila sklicana tudi z namenom, da se razjasnijo po- drobnosti investicij, ki v občini že dalj časa burijo duhove. Da bi občinski svet pod drobnogled vzel večje investicije iz preteklih let, se je zavzel svetnik Ivan Pišek. Ob tem pa je bil na mizi tudi predlog sklepa, s katerim naj bi občinski svet Piška pooblastil, da vso zbrano dokumentacijo posreduje Policiji, Državnemu tožilstvu, Računskemu sodišču in Komisiji za preprečevanje korupcije. Sveti Tomaž  S seje občinskega sveta Več ropov in tatvin Junijska seja pri Svetem Tomažu se je iztekla povsem mir- no in v duhu sodelovanja. Svetniki so kar 15 točk dnevnega reda obravnavali povsem brez zapletov in vse predlagane sklepe tudi potrdili. Najprej so prisluhnili ravnateljici OŠ in vrtca Irmi Murat, ki je pove- dala, da je v vrtec za prihodnje šolsko leto trenutno vpisanih 74 otrok. Vrtec s podaljšanim delovnim časom Občinskemu svetu je predlagala, da se v vrtcu oblikujeta dva ho- mogena oddelka za prvo starostno obdobje, za drugo starostno ob- dobje pa en homogen, en heterogen in en kombiniran oddelek. Hkrati je predlagala tudi potrditev podaljšanega obratovalnega časa vrtca in potrditev obogatitvenih dejavnosti. „Ostajamo pri nespremenjenih cenah, kot so bile v oddelkih tako prvega kot tudi drugega starostne- ga obdobja,“ je še dejala. Občinski svet je predloge soglasno podprl. Ob tem pa so svetniki obravnavali tudi predlog sklepa o znižanem plačilu vrtca v času po- letnih počitnic. Tako kot lani bo tudi to poletje za rezervacijo občina sofi nancirala plačilo staršev v višini 50 %. Občina bo v prihodnje nadaljevala tudi sofi nanciranje Ljudske uni- verze Ormož. „Naš cilj je, da vsebine za izobraževanje odraslih lahko ponujamo brezplačno za uporabnike, zato je prispevek občin tako zelo pomemben,“ je dejala direktorica LU Ormož Viki Ivanuša, ki je vodstvu občine tudi na kratko predstavila letni program izobraževa- nja odraslih v občini Sv. Tomaž. Foto: KG V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili z informacijo o trendih varnostnih pojavov na območju občine. „Število kaznivih dejanj na območju občine se je nekoliko povečalo. V letu 2018 smo zabeležili 17 kaznivih dejanj, v letu 2019 pa 22. Povečalo se je predvsem število tatvin in vlomov. V preteklosti nismo zabeležili kaznivih dejanj zoper življenje in telo, v letu 2019 pa so se zgodili trije taki primeri,“ je nave- del komandir Policijske postaje Ormož Edvard Cvetko in dodal: „Ob tem je bilo tudi kar nekaj kršenja javnega miru in reda, zgodilo pa se je devet prometnih nesreč, kar je za štiri manj kot v letu 2018. Vse pa so se končale brez smrtnih izidov. Prisotnost alkohola je bila ugotovljena le pri enem povzročitelju prometne nesreče.“ Župana Mirka Cvetka je zanimala komandirjeva ocena o splošni var- nosti v občini. „Glede na trende v enajstih letih lahko rečem, da je sta- nje konstantno. Vaša občina ostaja neka oaza, naj tako tudi ostane!“ je dejal komandir. Foto: KG Komandir se seli drugam V javnosti je pred časom zaokrožila vest, da bo komandir PP Ormož Edvard Cvetko v prihodnje profesionalno pot nadaljeval na drugem območju. Vodstvo občine z županom na čelu se je komandirju zahvalilo za korektno sodelovanje v vseh teh letih. „Hvala vam za predanost in profesionalnost, ki ste jo izkazali. Skupaj s sodelavci ste uspešno reševali vse probleme, ki so se pojavili,“ je dejal župan in komandirju v zahvalo izročil manjše priložnostno darilo. Za dobro sodelovanje so se komandirju zahvalili tudi v vodstvu občine Ormož; župan Vrbnjak mu je v znak zahvale podaril sliko. Foto: KG Foto: KG „V vseh treh primerih je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja iz različnih razlogov zavrnila izplačilo sredstev, ki so bila z odločbo odo- brena. Za vse tri zadeve so bile pritožbe vložene na sodišče,“ je pojasnil svetnik Ivan Pišek. Besede je podkrepil z ugotovitvami Agencije, prav tako pa je predložil tudi sodbe Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča ter ugotovitve Nadzornega odbora občine Starše, ki se navezujejo na obravna- vane investicije. Foto: KG »Če posamezni svetnik sumi, da so bile storjene nepravilnosti, lahko vloži ovadbo, ne da bi s tem obremenjeval občinski svet. Na koncu pa tudi nosi odgovornost, če je šlo za krivo ovadbo in se potem ne bomo skrivali za tem, da je ovadbo podal občinski svet,“ je na svetnike apeliral podžupan Marjan Malek. naj bi potekalo preko telefonskih razgovorov 7. avgusta v letu 2014. Dokument je bil pomemben zaradi dodatnih del pri izgradnji vaškega jedra Starše in je služil kot zelena luč pri nadaljevanju investicije. Na zapisniku je razvidno, da naj bi se Pišek sam celo strinjal s predlaga- no širitvijo del, a kot je povedal: „Na zapisniku je navedenih sedem svetnikov, ki naj bi se s predlogi strinjali. Med njimi naj bi bil tudi jaz, a o tem nisem bil obveščen in se nisem strinjal. Prepričan sem, da tudi preostalih šest svetnikov ni bilo obveščenih in je ta dokument potemtakem ponarejen.“ „Tako ne moremo delati z občinskim denarjem!“ Po izčrpni predstavitvi so se oglasili svetniki. „Ne vemo, ali si je kdo denar dal v žep, vendar je bil samo na podlagi teh projektov občinski proračun oškodovan za približno 200.000 evrov. Pa naj se oglasi tisti, ki se mu ta znesek zdi mali denar!“ je bila ostra Zdenka Gornik. S tem se je strinjal tudi Miran Čuš: „Na kraj pameti mi ne pade, da bi kogar koli iz občinske uprave obtoževal, ampak številke nam ne gredo skupaj in tako ne moremo delati z občinskim premoženjem.« Svetniki, ki so bili odločeni, da omenjenega sklepa ne bodo potr- dili, Pišekovih navedb niso izpod- bijali z argumenti. Malek in Furek sta se tudi tik pred glasovanjem strinjala, da lahko vsak svetnik poda prijavo brez pooblastila ob- činskega sveta, a vendar je Pišek pooblastilo navsezadnje le dobil. Sklep je potrdilo pet svetnikov, trije so bili proti, trije pa so se pri glasovanju vzdržali. Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  7. julija 2020 9Podravje Slovenija  Priznanja zdravstvenim delavcem Jabolko navdiha vsem zaslužnim v zdravstvu Predsednik države Borut Pahor je za nesebično in izjemno pomembno delo v času epidemije jabolko navdiha izročil medicinskim sestram, tehnikom zdravstvene nege, bolni- čarjem negovalcem ter babicam. Med nagrajenci so tudi zaposleni v ptujski bolnišnici; predvsem izpostavljajo dva- najsterico, ki je bila v času epidemije v prvi bojni liniji. V mesecu in pol so v Domu starejših občanov Ljutomer opra- vili 1.843 delovnih ur. Ogromno zaposlenih v zdravstvu je v zadnjih mesecih ob strani pustilo lastne strahove in se altruistično odločilo pomagati najbolj ogroženim skupinam ljudi. Njihovo početje predsednik dojema kot način življenja in poslanstvo: “Na prvem mestu v vaših mislih so vedno bolniki, za kar pogosto tvegate tudi lastno življenje.“ Ponosni, a z nekoliko grenkim priokusom zaradi težav, s katerimi so se in se še srečujejo pri svojem delu, so bili ob podelitvi jabolka navdiha nagrajenci. Izpostavili so pomen nujnosti izboljšanja razmer na področju delovnih pogojev v zdravstvu. Najlepši občutek: ko je oboleli ozdravel „V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj smo utemeljeno ponosni na svoje zaposlene v zdravstveni negi, zahvaljujemo se jim za njihov vsakodnevni trud in jim čestitamo ob več kot zasluženi potrditvi. V času covid-19 epidemije so bili naši zaposleni, ki so aktivno sodelova- li pri pomoči okuženim, ločeni od svojih otrok, partnerjev, staršev in širše družine, od prijateljev ter sodelavcev. Stik z zunanjim svetom so jim omogočali video klici, ki pa nikakor ne morejo nadomestiti objema. Defi nitivno so bili na zelo težki življenjski preizkušnji, tako fi zični kot psihični. Strinjajo se, da je bila izkušnja naporna, a neprecenljiva,“ je dejala direktorica SB Ptuj Anica Užmah. Foto: ČG Jabolko navdiha predstavlja priznanje vsem zdravstvenim delavcem, ki so pokazali veliko mero požrtvovalnosti in razumevanja do sočloveka v teh težkih razmerah. Sami zaposleni pa vsega tega skromno ne dojemajo kot kakšne po- sebne odločitve, saj da so poslanstvo pomagati drugim sprejeli že ob izbiri poklicne poti. Delo v času epidemije na prvi bojni liniji jih je nau- čilo neprecenljivih življenjskih lekcij. Delati so morali v nepredvideni situaciji in nenehno spreminjajočih se okoliščinah, ko sistem temelji na improvizaciji. Neizmerno veselje stanovalcev doma starejših, ki so ga obiskovali, pa je tisto, kar se jim bo za zmeraj vtisnilo v spomin. Čeprav so bili odeti v zaščitno opremo, so jih stanovalci prepoznali že po glasu. In najlepši občutek, ki se jim je vtisnil v spomin: ozdravljenje obolelega za koronavirusom. Kdo si je priznanje najbolj zaslužil 12 zaposlenih v ptujski bolnišnici je redno pomagalo stanovalcem DSO Ljutomer. To so fi zioterapevtki Eva Mlakar in Tina Komočar, zdra- vstveni tehniki Marina Breg, Sara Kralj, Aljoša Novak, Natalija Hodžar, Erik Zorec, Andreja Rižnar, Suzana Golob in diplomirane medicinske sestre Nastja Mihajlovič, Jerneja Belovič ter Tanja Zorko. Premalo se zavedamo svobode ... Kot pravi ena izmed medicinskih sester, zaposlenih v SB Ptuj, Nastja Mihajlović, jih je epidemija med drugim spomnila, kako pomembno je užiti prav vsak dan posebej, ker nikoli ne vemo, kaj nam bo prinesel jutri: „Premalo se zavedamo svobode, premalo se zavedamo, kako pomembni so ljudje in ne materialne dobrine. Pozabili smo biti človek sočloveku.“ „Prvo formalnost bo občin- ski svet najverjetneje uredil na četrtkovi redni seji, nato pa bo Občinska volilna komisija v petnaj- stih dneh razpisala nadomestne volitve,“ so povedali na občini in dodali: „Volitve so lahko izve- dene najprej v 40 dneh od dneva razpisa.“ Pričakovati torej je, da bo vodenje občine Starše v jeseni prešlo na novega župana. Kot že omenjeno, bo do takrat občino vo- dil podžupan. V Staršah opravljata funkcijo podžupana Marjan Malek in Aleksander Furek, zaenkrat pa ni znano, kdo bo v vmesnem času prevzel vajeti. Gotovo bo več zna- nega po četrtkovi redni seji občin- skega sveta. »Trudimo se, da bi karseda skrajšali čakalne dobe. Nekate- re dejavnosti pa so take, da je to dejansko nemogoče. Gre, recimo, za okulistiko in ORL-dejavnost, fi - zioterapijo in nekatere druge,« je pojasnila direktorica Splošne bol- nišnice Ptuj Anica Užmah. Za zdaj dodatnih zunanjih sodelavcev ne najemajo, na večji obseg izvede- nih storitev v zadnjih tednih vpliva tudi dejstvo, da je manj dopustov kot sicer v tem času. Nova sestava in predsednik sveta Žarko Markovič Ptujska bolnišnica pa ima kon- stituiran nov svet zavoda, ki ga vodi predsednik Žarko Markovič. Posledica razrešitve dosedanjih predstavnikov Vlade RS je bilo imenovanje novih. V imenu usta- novitelja so bili izbrani Branko Kumer (SMC), Žarko Markovič (DeSUS), Ksenija Frangež Gajšek (SDS) in Peter Pribožič (NSi). Po- sledično je morala novega pred- stavnika imenovati tudi Mestna občina Ptuj. Namesto Kumra, ki je po novem predstavnik Vlade, ob- čino zdaj zastopa Andrej Čuš. Tako je odločila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja MO Ptuj. Novega predstavnika so imeno- vali tudi zaposleni, namesto Simo- ne Obran jih bo zastopal Zvonko Cebek. Članstvo se jim bo izteklo (če ne bo ponovnih sprememb) marca 2022. Na konstitutivni seji so se že seznanili s poslovanjem bolnišnice v prvih petih mesecih letošnjega leta. To je zaradi epide- mije še posebej težko. Epidemija bolnišnico (spet) potisnila v rdeče številke „Izbruh epidemije koronavi- rusne bolezni močno vpliva na poslovanje ptujske bolnišnice. Programa je bilo opravljenega bi- stveno manj od plana, stroškov z varovalno opremo pa je bilo več. Vse to se pozna tudi na likvidnosti. Trenutno je sicer stanje še obvla- dljivo, ZZZS nam je šel nasproti, da lahko zagotovimo plače. Avansi se z njihove strani niso zmanjšali. Tudi prostovoljne zavarovalnice so nam šle naproti. Pričakujemo še priliv iz koronazakona, ki predvideva 80 % plačilo izpada realizacije. Obljublje- no pa je tudi povračilo materialnih stroškov zaradi zagotavljanja za- ščitne varovalne opreme,« je poja- snila Užmahova. Podobne težave imajo vse zdravstvene ustanove v Sloveniji. Predstavili so jih ministru Tomažu Gantarju, o tem direktori- ca ptujske bolnišnice pravi: »Mis- lim, da ni nikogar, ki bi zdaj lahko posloval pozitivno.« Vprašanje, na kakšen način bodo pokriti višji materialni stro- ški in kakšen obseg storitev ter po kakšni ceni bo plačan, ostaja odpr- to. Doseg njihovih fi nančnih ciljev ogrožajo še nekatera druga tve- ganja. Direktorica pravi, da cena zdravstvene storitve ne pokriva zakonskih sprememb, ki vplivajo na rast stroškov dela (povišanje dodatkov, premij za pokojninsko zavarovanje, plačne lestvice, nap- redovanja ...). Prihodki za prvih pet mesecev leta 2020 so znašali 11,6 milijona evrov in so za 5,7 % nižji od reali- Ptuj  Prva seja bolnišničnega sveta v novi sestavi Dolge čakalne dobe, težave z denarjem za plače zaposlenih … Vsaj 700 operacij in okrog 6.000 pregledov, ki so bili planirani za izvedbo v ptujski bolnišnici, je odpadlo zaradi epidemije koronavirusa. To se pozna tako na zdravju ljudi kot na čakalnih dobah, a tudi na fi nanč- nem stanju zavoda. Kot kaže, se bolj ali manj s podobnimi težavami ukvarjajo vse zdravstvene ustanove. Foto: ČG Anica Užmah in Žarko Markovič Foto: KG Starše  Formalnosti v zvezi z volitvami bodo kmalu stekle V občini pred novimi volitvami V občini Starše se v teh dneh zaradi žalostne izgube župana soočajo s posebnimi razmerami. Pokojnega Bo- jana Kirbiša so pretekli četrtek spremili na poslednji poti, kar je bilo dobri dve leti pred iztekom mandata. Vodenje občine bo za krajši čas moral prevzeti eden izmed podžupanov, kmalu pa naj bi sledile tudi volitve. Šotor pred bolnišnico bo čakalnica Med internim in kirurškim oddelkom bolnišnice sta še vedno postavljeni dve covid zunanji ambulanti in velik šotor. Ta bo služil kot čakalnica za paciente, ki kažejo (precej) očitne znake okužbe s koronavirusom. V njem bodo počakali na rezultate testiranja, kar včasih traja tudi ves dan. Kmalu ga bodo opremili z bolniškimi posteljami. Na ta način bodo dosegli, da okuženih ne bodo premeščali na oddelek. V času prejšnje epidemije so za to uredili prostor na kirurgiji. Zdaj, ko izvajajo polno dejavnost, pa si, kot pravi direktorica, tega ne morejo privoščiti: »Sicer bi lahko ogrozili tudi urgentno službo.« Trenutno pozitivne paciente, ki potrebujejo oskrbo, napotijo v Ljubljano, kjer je še delujoča covid klinika. Tak sistem bo deloval, vse dokler bo stanje obvladljivo, kasneje bi obolele sprejemale tudi druge bolnišnice. Na Ptuju ocenjujejo, da bi lahko poskrbeli za okrog 20–30 okuženih. Foto: ČG zacije primerljivega obdobja lani. Skoraj za 5 % pa so višji tudi odhod- ki in znašajo 12,9 milijona evrov. Primanjkljaj za pet mesecev je tako skoraj 1,3 milijona evrov. Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  7. julija 202010 Ljudje in dogodki Mimo vodi Ptujska kulturna pot Ptujska kulturna pot, imenovana tudi Pot Ivana Potrča in Matije Murka, saj poteka po sledeh pisatelja in dramatika Ivana Potrča in slavista, etnologa in literarnega zgodovinarja Matije Murka, vodi mimo Drstelje 13, kjer je nekoč stala Murkova rojstna hiša. Namenjena je spoznavanju pokrajine, v kateri sta oba odraščala in kjer je nastalo in se dogaja več Potrčevih del, o njej pa v svojih Spominih piše tudi Murko. Pot se začne in konča na Ptuju, dolga je 15 kilometrov in vodi po vaških cestah in kolovozih. Foto: Arhiv ŠT Murkova pot Matija Murko, nekdaj profesor na praški Karlovi univerzi, uteme- ljitelj literarne komparativistike in predsednik Slovanskega inštituta v Pragi, se je na Drstelji rodil leta 1861, vendar je njegova s slamo krita rojstna hiša leta 1960, nekaj let po njegovi smrti, pogorela. A Žumru je letos slednjič uspe- lo realizirati dolgoletno željo in v gospodarskem delu hiše, kjer je bila nekdaj »gümla«, je uredil profesorjevo spominsko sobo. V njej stojijo restavrirani predmeti iz obdobja, v katerem je Murko živel, torej iz časa med letoma 1861 in 1952, predvsem pohištvo in posoda, pa tudi nekaj orodja in časopisnih člankov. Na eni od sten sobe je spominska plošča, ki jo je Murku leta 2010 postavila občina Destrnik, medtem ko na pročelju hiše najdemo ploščo, ki jo je nekaj kasneje občina postavila skupaj z Etnološkim društvom Slovenije. Zbiral starine, ko so drugi z njimi kurili »Ljubezen do domovine, zave- danje lastnih korenin in ponos na- nje so nekaj, česar se še posebej zaveš, ko odideš od doma, s tre- buhom za kruhom po svetu. Tam je ta kruh zelo trd in grenak, tam si večno tujec, pa če se še tako prila- godiš. Štiri desetletja sem preživel v Švici in nikdar me niso sprejeli za svojega. Vsakič, ko sem prišel domov, sem bil bolj zaljubljen v te kraje, vse bolj sem cenil slovenski jezik in slovensko kulturo. Morda sem tudi zato imel drugačen od- nos do starin; ko so drugi z njimi kurili v peči, nisem sam nobene za- vrgel, še več, pridno sem jih zbiral ter končno tudi obnovil in tako re- šil pred propadom,« pravi Žumer. Vsakega 2. januarja ga tradici- onalno obiščejo pohodniki Pla- ninskega društva Ptuj in Knjižnice Ivana Potrča. »Kogar zanima, mu z veseljem predstavim življenje in delo človeka, ki je tako pomembno zaznamoval slovanski in slovenski prostor in po katerem se danes imenujejo tudi priznanja, listine in nagrade za vrhunske strokovne dosežke na področju slovenske etnologije.« Poleg Murkove spo- minske sobe Žumer obiskovalce popelje tudi v staro vinsko klet ter jim razkaže majhen park, v kate- rem so razstavljena stara kmečka orodja, v njem pa je tudi ribnik z lesenim mostom miru in ljubezni. Destrnik  Spominska soba etnologa in slavista dr. Matije Murka na Drstelji »Na tujem sem se zavedel svojih korenin« Ivan Žumer se je priženil v hišo na Drstelji v občini Destrnik, na mestu katere je nekoč stala domačija Matije Murka. Čeprav z znamenitim rojakom ni v sorodu, je v njem več let zorela ideja po postavitvi majhnega muzeja v počastitev njegovega spomina. Foto: SD Že po tradiciji pa je Bolšji sejem namenjen prodaji rabljenega bla- ga. Tudi tega ne manjka na Ptuju. Razveseljivo je, da je vse več tudi ponudbe lokalnih izdelkov, tudi takšnih, katerih kakovost je izpri- čana z zlatim priznanjem tradici- onalne državne razstave Dobrote slovenskih kmetij. V ponudbi tudi odlični domači izdelki Že od samega začetka ima stal- no prodajno mesto na ptujskem bolšjem sejmu tudi kmetija Munda Šprah iz Sodincev v občini Velika Nedelja, ki ponuja kakovostne izdelke iz doma vzrejenih svinj v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji. „Ljudje zaupajo domačim lokalnim izdelkom. Stranke, ko enkrat poskusijo naše kakovostne mesne izdelke, se praviloma vrača- jo. S prodajo smo zadovoljni. Tru- dimo se, da so stranke zadovoljne. Veliko pa nam pomeni tudi osebni stik. Če bi prodajali zgolj prašiče, bi težko preživeli, tudi zato smo se odločili za predelavo mesa,“ je po- vedala nosilka dejavnosti Dragica Munda, ki je za meso iz tunke že prejela tudi zlato priznanje na dr- žavni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Matjaž Radovanovič iz Vrtnar- stva Radovanovič Miklavž na Dra- vskem polju na ptujskem bolšjem sejmu prodaja že tri leta. „Nekaj moramo prodati. Za prodajo na sejmu smo se odločili, ker sejem pravilom obišče več ljudi, kot jih pride na klasično tržnico. Prvič sem prišel pred tremi leti, s proda- jo sem zadovoljen, stranke se vra- čajo. V glavnem prodajamo sadike različnih solat, paradižnika, papri- ke, kapusnice, cvetače, odvisno od sezone,“ je povedal Matjaž. Ni sejma brez muzike ... Na izteku prodajne površine pa je stojnico za promocijo glasbe prejšnji četrtek postavil tudi Jože Sršen iz Maribora. „Ni sejma brez glasbe, brez glasbe v življenju sploh ne gre. Če se boste poročili, je ansambel Kuji, ljudski godci, pra- va izbira,“ je glasen. Ker so med sejemskimi kupci tudi mladi, se bo med njimi zago- Ptuj  Bolšji sejem ob Puhovi ulici se je dobro prijel Na sejmu se proda več kot na klasični tržnici Nasproti Qcentra na Ptuju ima že nekaj časa stalno lokacijo ptujski bolšji sejem. Za prodajalce in kupce je odprt enkrat tedensko, vsak četrtek v letu ne glede na vreme. Tako prodajalci kot kupci so ga vzeli za svojega, njihovo število se iz leta v leto povečuje. Prihajajo pa z vseh koncev Slovenije v prepričanju, da bodo našli tisto, kar iščejo. Četudi prevladuje ponudba oblačil, se povečuje tudi število drugih prodajalcev. Kmetija Munda - Šprah iz Sodincev (Velika Nedelja) je znana po izdelavi ka- prašičjega mesa. „Ljudje zaupajo lokalnim izdelkom, nadvse pomemben pa je Foto: MG Na sejmu že tri leta prodaja sadike Matjaž Radanovič iz Vrtnarstva Radanovič iz Miklavža na Dravskem polju: „Na sejmu se več proda kot na klasični tržnici.“ Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  7. julija 2020 11 Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Ljudje in dogodki „Občinski svet se je strinjal s predlogom, da se najprej opravi cenitev obojih prostorov in ugoto- vi, kakšna je njihova vrednost. To bo podlaga za nadaljnje dogovore. Vsekakor pa se nam zdi predlog Društva upokojencev dober in ko- risten za obe strani, tako za njih kot občino,“ je prispelo pobudo komentiral hajdinski župan Stani- slav Glažar. Če bo dogovor izpeljan, ima ob- čina že izdelane načrte za prihod- nja leta. Obstoječo zgradbo tik ob cerkvi bi porušili in zgradili novo. V njej bi uredili prostore za klube in društva s področja kulture. Nov hajdinski dom kulture bi obsegal tudi večjo dvorano. Po cenitvi bo znanih več po- drobnosti. Če se bodo z Društvom upokojencev dogovorili in bo obči- na v proračunu za prihodnje leto potrebovala dodatna sredstva za to, pa bodo to urejali z rebalansom proračuna. Predlog proračuna za leto 2021 sprejet gladko, brez večjih pripomb Prav omenjena pobuda za za- menjavo prostorov pa je bila edina podana v času javne razprave o predlogu proračuna občine Hajdi- na za leto 2021. V javni razpravi je bil do 9. junija. »Dejavnosti za pri- hodnje leto smo planirali glede na realizacijo preteklega leta, med- tem ko so investicije vključene iz načrta razvojnih programov glede na predloge vaških odborov in čla- nov občinskega sveta. Veliko ima- mo planiranih investicij, in če nam bo uspelo vse to realizirati, bomo zelo uspešni. Predvidene večje investicije so: energetska sanacija osnovne šole in vrtca, izgradnja kanalizacije (projekt, sofi nanciran iz državnih in evropskih virov), na- makalni sistem, agromelioracija ... Kar se tiče cestne problematike in cest, je imel Svet za preventi- vo in vzgojo v cestnem prometu veliko predlogov, od katerih so v predlog proračuna vključeni: as- faltiranje ceste odcep Maja–križ (Gerečja vas), hodnik za pešce Sp. Hajdina–odcep kapela, hodnik za pešce Slovenja vas, sanacija obka- nalske kolesarske ceste, gradnja regionalnih kolesarskih povezav in parkirišče pred domom v Skorbi,« je na seji svetnikom pojasnjeval Glažar. V prihodnjem letu pa se bo na Hajdini urejala še javna razsvetlja- va, vlagali bodo v prostore društev, urejali vaška središča in notranjost krožišč, tekli bodo projekti LAS, izvedba hišnih priključkov kanali- zacije in urejanje pokopališča. »Po programu Občinskega gasilskega poveljstva se bo zaključilo tudi z nakupom novega gasilskega vozi- la za PGD Slovenja vas,“ še dodaja hajdinski župan. Predlog proraču- na za prihodnje leto so tudi svetni- ki sprejeli brez večjih pripomb. Hajdina  Na predlog proračuna 2021 prispela ena sama pobuda Upokojenci želijo svoje prostore zamenjati z občino Društvo upokojencev občine Hajdina namerava svojo dejavnost preseliti. Občini so predlagali zamenjavo stavbe, v kateri delujejo trenutno, za prazne občinske pro- store v pritličju poslovno-stanovanjske stavbe. Takšnemu dogovoru so naklonjeni tudi občinski svetniki in župan Stanislav Glažar. Imajo namreč že izdelan načrt, kaj bi umestili v stavbo tik ob cerkvi, v kateri več desetletij deluje omenjeno društvo. A najprej sledi cenitev … Foto: ČG Hajdinsko društvo upokojencev se želi preseliti v prostore PSC Hajdina. Foto: ČG Če bo dogovor uspel, bodo to stavbo porušili in na njej zgradili nov dom kulture. Vsak četrtek od 50 do 70 prodajalcev ter nekaj sto kupcev Ustanoviteljica sejma Marjana Potrč je povedala, da ustanovitev novega ptujskega sejma ni bila lahka. Težav ni manjkalo, od prostora naprej, tudi s promocijo se je bilo treba potruditi, da so ljudje dobili informacije o tem, da ima tudi Ptuj bolšji sejem. „Preden sem se odločila za organizacijo bolšjega sejma na Ptuju, sem si podobne sejme ogledala v drugih krajih Slovenije, pa tudi v Avstriji in Nemčiji. Dobila sem navdih in začela. Sejem poteka enkrat tedensko, tako kot v Mariboru in Celju. Vsak četrtek svoje stojnice postavi od 50 do 70 prodajalcev, ki morajo plačati od 10 do 20 evrov za stojnino, odvisno od tega, koliko prostora zavzamejo, in od tega, kaj prodajajo,“ je nastanek ptujskega bolšjaka predstavila samostojna podjetnica Marjana Potrč, ki se ukvarja tudi s prevozi in selitvami. Foto: MG Marjana Potrč, ustanoviteljica sejma tovo našel tudi mladi par, ki se bo razveselil takšne ponudbe. Vsak se ustavi in nekaj kupi V svojem začetku je imel ptujski bolšji sejem lokacijo na opušče- nem začasnem parkirišču na des- nem bregu Drave, kjer so nekoč postavljali tudi karnevalski šotor. S prostora, ki je bil v lasti MO Ptuj, pa so se morali preseliti, saj naj bi kvaril pogled na ptujsko mestno veduto. Kakorkoli že, na novi loka- ciji ob Puhovi ulici se je po prese- litvi ustalil in postal prepoznaven sejemski prostor za veliko število rednih in občasnih kupcev ter tudi obiskovalcev, ki iščejo na takšnih dogodkih zanimivosti, ki jih drug- je ne bodo našli, od ponudbe do tistih, ki blago ponujajo. Med njimi skorajda ni nikogar, ki ne bi kupil vsaj kakšne malenkosti oz. kupil sveže sadje in zelenjavo, kakšno domačo dobroto, spil kavico ali špricar, če ga že ni pritegnila kla- sična tržnična ponudba oblačil, tekstilnih izdelkov, obutve, igrač, drugih izdelkov ter stare robe, ki išče novega lastnika. Na bolšjih sej- mih se najdejo občasno tudi redke starine. Za mnoge pa je obisk sej- ma pomemben tudi z družabnega vidika, srečanja s starimi znanci in prijatelji. Foto: MG Bolšji sejem ob Puhovi ulici vsak četrtek obišče nekaj sto kupcev oz. obiskovalcev, odvisno od vremena. Na njem se najde za vsakogar nekaj. Foto: MG kovostnih mesnih izdelkov iz domačega tudi oseben stik s strankami,“ pravijo. Foto: MG Ni sejma brez muzike, pravi Jože Sršen, ki na sejmu promovira glasbo. „Če iščete glasbo za poroko, je skupina Kuji pravi naslov,“ oznanja. Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  7. julija 2020Turizem12 Kot smo že poročali, je projekt v fazi intenzivne priprave projek- tne dokumentacije in pridobivanja pravice za posege v prostor, hkrati pa teče ugotavljanje ustreznosti predvidenih tras in vrst kolesarskih povezav z vidika zahtev projekta, prometne varnosti, stroškov iz- gradnje in možnosti zagotovitve zemljišč. V občini Trnovska vas težav z zemljišči za svoj del kolesarke prav- zaprav niso imeli, ne nazadnje bos- ta po njihovem območju potekala le dva kilometra kolesarskih poti. A zaradi kratke, že kar mini trase ni bilo nič manj dela z njeno pri- pravo in usklajevanjem, prav tako to avtomatsko ni pomenilo, da bo gradnja zato cenejša kot v drugih občinah. Trasa trnovske kolesarke namreč poteka preko kar petih mostov, kar pomeni, da bo gradnja še kako zahtevna. »Gre za mosto- ve čez Pesnico in druge potoke, na katerih pa ni prostora še za kole- sarske poti, zato jih bomo uredili na ločenih 'kolesarskih' mostovih, ki bodo zgrajeni ob obstoječih,« je pojasnil trnovski župan Alojz Ben- ko. »To bo kar velik fi nančni zalo- gaj, pri katerem lahko računamo na 580.000 evropskih evrov. Za zemljišča smo, kot rečeno, dogo- vorjeni, čakamo še na vodna so- glasja, potem bomo v naši občini realizirali, za kar smo se zavezali, ko smo pristopili k projektu.« Spomnimo, da so v projekt vklju- čene občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Jurij in Šentilj, pridru- žene pa občine Sveti Andraž, Sveti Jurij ob Ščavnici in Trnovska vas. V delu državne kolesarske poti se je projekt po dogovoru z direkcijo za infrastrukturo razširil še na občine Gornja Radgona, Apače, Radenci in Juršinci. Hkrati se namreč gradi tudi državni sistem kolesarskih po- vezav, zato gre pravzaprav za dva projekta, ki se med seboj navezu- jeta oziroma prepletata. Slovenske gorice naj bi pridobile več kot 170 kilometrov kolesarskih poti. Novo- zgrajena kolesarska mreža bo na območju partnerstva Slovenske gorice dolga skoraj 124, na obmo- čju Prlekije pa 50 kilometrov. Trnovska vas  Zemljišča za kolesarko že dogovorjena Mini trasa s kar petimi mostovi Projekt izgradnje kolesarskih povezav na območju ORP Slovenske gorice je v polnem teku, trase po 11 občinah so v 90 odstotkih že določene. Slovenija  Karantenske odločbe Prvi vikend na meji vročili 773 odločb V soboto, na prvi dan veljave strožjih ukrepov ob prehajanju državne meje s Hrvaško, so zdravstveni delavci v sodelovanju s policisti na mejnih prehodih izdali in vročili 338 odločb o karanteni. Več kot polovica vseh odločb je bila odrejena priš- lekom iz Bosne in Hercegovine,. Največ odločb so pristojni v soboto vročili na mejnem prehodu Ob- režje, in sicer 130, najmanj na mejnem prehodu Pince, kjer so jih vro- čili pet. V skladu s petkovim sklepom vlade namreč vročanje odločb o karanteni od sobote dalje poteka že na meji. Policisti od prišlekov, ki prihajajo iz katere od držav s t. i. rdečega seznama držav, ob vstopu v Slovenijo zahtevajo podatke in jih nemudoma posredujejo predstav- niku ministrstva za zdravje. Ta že na samem mejnem prehodu poskrbi za izdajo in vročitev odločbe o karanteni. Po vročitvi odločbe se osebi dovoli vstop v državo. Karantenske odločbe pristojni izdajajo na štirih mejnih prehodih s Hrvaško, in sicer na mejnih prehodih Gruškovje, Obrežje, Metlika in Jelšane, ter v Pincah na meji z Madžarsko. Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za izdajo odločb, lahko v Slovenijo vstopajo le še na teh mejnih prehodih. Foto: ČG Foto: SD Ob mostu čez Pesnico, kjer poteka tradicionalna vleka vrvi za Prekmenški pokal med občinama Trnovska vas in Sveti Andraž, bo zrasel kolesarski most. V TZS poudarjajo, da je projekt pomembna sestavina celovitega upravljanja s turistično destinacijo in celotnega turističnega proizvo- da. Kraji, ki tekmujejo v projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna, so razdeljeni v sedem kategorij: večja mesta (nad 20.000 prebi- valcev), srednja mesta (od 5.000 do 20.000 prebivalcev), manjša mesta (od 2.000 do 5.000 prebi- valcev), izletniški kraji (do 2.000 prebivalcev), zdraviliški kraji, turi- stični kraji in jedra (mestna, vaška, trška). V urejenosti in gostoljub- nosti pa tekmujejo tudi kampi, glampingi, mladinska prenočišča in tematske poti. Ptuj bo tudi letos tekmoval v kategoriji srednjih mest. V zadnjih letih se je praviloma uvrščal na drugo mesto, le prva nominacija v tej kategoriji v letu 2014 mu je prinesla prvo mesto. Pred tem je namreč tekmoval v kategorijah turističnega in zdraviliškega kraja. Za nominacijo med prve tri se bo mesto potegovalo tudi v kategoriji mestnih jeder. Spodnje Podravje z več aduti Območje Spodnjega Podravja bi glede na razpisne pogoje lahko imelo v konkurenci dve srednji in dve manjši mesti ter dva izletni- ška kraja; za tekmovanje jih prija- vijo regijski koordinatorji, katerih predlogi se uvrstijo na državno tekmovanje. Ti morajo svoje pre- dloge oddati do 13. julija, do 7. julija pa v TZS pričakujejo prijave občin. Posebna komisija bo na podlagi strokovnih meril izbrala kandidate, ki se bodo uvrstili na spletno glasovanje. Mnenje ko- misije in število spletnih glasov bo merilo za uvrstitev kandidatov na državno tekmovanje. Sple- tno glasovanje bo potekalo od 9. do 19. julija. Za mestna jedra predloge posredujejo le občine, za tematske poti pa ob občinah tudi skrbniki, upravljavci ali nosilci tematskih poti. Tudi za tematske poti bo najprej potekalo spletno glasovanje, o uvrstitvi na držav- no tekmovanje pa bo odločalo mnenje komisije in število glasov s spletnega glasovanja. Tudi pravilno ločevanje odpadkov lahko odloči Ocenjevalci bodo pri obiskih krajev, ki se bodo uvrstili na držav- no tekmovanje, ob turistični po- nudbi in urejenosti kraja kot celo- te še posebej pozorni na urejenost ulic in trgov, objektov različnih de- javnosti, hortikulturo, skrb za de- diščino, komunalno in turistično infrastrukturo ipd. Zanimalo jih bo tudi pravilno zbiranje, odstranje- vanje in deponiranje odpadkov ter skrb za ohranjevanje in varovanje čiste vode in zraka. Vse to zadeva vsakega izmed nas, tako da lahko vsak izmed nas odloči, kako uspe- šna bo tekma našega mesta. TD Ptuj je tudi letos pozvalo Ptujčane, da se pri urejanju okolja potrudijo po najboljših močeh. Najboljšim bo že tradicionalno podelilo pri- znanje ob svetovnem dnevu tu- rizma. Slovenija, Ptuj  Moja dežela – lepa in gostoljubna 2020 Urejeno okolje za večjo turistično privlačnost Turistična zveza Slovenije (TZS) je sredi junija objavila letošnje tekmovanje slovenskih krajev in mest v urejenosti in gostoljubnosti Moja dežela – lepa in gostoljubna 2020, katere častni pokrovitelj je letos predsednik vlade RS Janez Janša. Gre že za 29. tovrstno tekmovanje, ki spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalcev pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine v povezavi s turizmom. Foto: Črtomir Goznik V Evroparku so obnovili drogove, nanje pa so te dni ponovno izobesili zastave držav EU, evropsko in ptujsko zastavo ter zastavo TD Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Letos so okna in pročelja hiš v starem mestnem jedru prazna, skorajda brez cvetlic, izstopa le Mestna hiša. Tam, kjer so nameščena cvetlična korita, cvetlice pred puljenjem varujejo s „posebnimi“ opozorili. Za urejeno okolje soodgovorni vsi „COVID-19 in epidemija sta nas morda spet malo spomnila, da lah- ko raziskujemo lepote Slovenije, da se zavemo, kaj vse nam ponuja mesto, v katerem živimo, kaj vse lahko ponudimo obiskovalcem ali kako jih še bolj privabimo. Ozelenitev mesta je še en korak k temu, da ga naredimo privlačnejšega in prijaznejšega obiskovalcem, hkra- ti pa izboljšamo kakovost urbanega okolja. Spomnimo se, s kakšnim navdušenjem so Ptujčani sprejeli ozelenitev v času festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki je leta 2017 opozarjal na naš odnos do narave in okolja. Pomembno je zavedanje, da lahko vsi skupaj prispevamo k urejenemu okolju, da lahko z majhnimi koraki spremenimo videz mesta, a bistveno vplivamo na počutje. Posedeti na terasi ob koritu cvetočih rož, v senci drevesa daje občutek neke domačnosti, povezano- sti z naravo, četudi v centru mesta, obdanem z betonom in stavbami. A še enkrat velja poziv, da smo za to, v kakšnem okolju živimo, so- odgovorni vsi. Neodgovorno je, da smeti odvržemo le nekaj metrov vstran od za to namenjenega koša za smeti, da na tla mečemo ciga- retne ogorke, da poškodujemo klop, ki je namenjena posedanju. Odgo- vorni se skupaj s pristojnimi službami trudimo, da bi bilo mesto lepo, čisto, urejeno, na vseh nas pa je, da ponotranjimo odnos do tega. Vsem nam mora biti mar za to, v kakšnem mestu živimo in kakšno zapušči- no bomo pustili tem, ki bodo prišli za nami,“ je ob razpisu letošnjega tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna izpostavila ptujska žu- panja Nuška Gajšek. Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 13 spremljal akcijo in jo z natančnim strelom mimo iztekajočega Sto- pajnika s kakšnih 30 metrov pos- lal v mrežo – 1:3. Igra je bila tudi v nadaljevan- ju tekme zanimiva in dinamič- na, zrele priložnosti – tudi t. i. 100-odstotne – so se vrstile na eni in drugi strani. Da se mreži nista več tresli, sta bila najzaslužnejša vratarja, predvsem Stopajnik se je tako vsaj delno odkupil za pre- jšnje napake. Nogometaši Aluminija so ob enem remiju še tretjič v sezoni ugnali velenjski Rudar, ki je vse bližje neslavnemu rekordu, da se- zono zaključi brez ene same zma- ge. Na voljo ima še pet priložnosti. Boter tokratnemu porazu je bil v prvi vrsti mladi domači vratar Tomaž Stopajnik, ki je dobil prednost pred izkušenejšim Matejem Radanom. »Fantu je sedaj najtežje, stroka in vsi drugi mu moramo sedaj stati ob strani in mu izraziti podporo,« je po tekmi dejal domači strateg Dominik Brešnjak. Stopajnik si je prvo kardinalno napako privoščil v 27. minuti, ko sta nanj pritiskala Flakus Bosilj in Živković, slabo je oddal žogo do svojega branilca, tako da jo je Ante Živković z lahkoto prestregel in iz bližine le še potisnil v gol – 0:1. Žoga najmanj pol metra za črto, sodniki pa nič … Najzanimivejša situacija tekme se je zgodila v 34. minuti, ko je Čermak s strani poslal nizek predložek v sredino kazenskega prostora, Stopajnik je žogo uspel le na kratko odbiti, Tilen Pečnik pa jo je s pomočjo prečke pos- lal globoko za golovo črto, od koder se je odbila nazaj v polje, sodniki pa tega niso označili kot zadetek. Kaj bi bilo, če bi bil to kakšen odločilni trenutek tekme za naslov prvaka ali obstanek, si ne upamo niti pomisliti … Na srečo nogometašev Aluminija (in sodnikov) je v nadaljevanju akcije do žoge prišel Lovro Grajfoner, z natančnim predložkom našel Živkovića, ta pa je z mojstrsko reakcijo žogo z glavo poslal v gol – 0:2. Za 27-letnega Hrvata – doma je iz Šibenika – je to bil 12. zadetek v sezoni, z njim se je zavihtel pod sam vrh lestvice najboljših strelcev. Zanimivo je, da je Živković strelsko izstopal na obeh pokoronskih tekmah Aluminija, na katerih so šumarji vknjižili točke: Triglavu je zabil tri, Rudarju pa dva zadetka. Domačini so tik pred odmorom znižali vodstvo Aluminija. Za to je z izjemnim zadetkom z glavo poskrbel Mateo Panadić – 1:2. Pa- nadič je v sezoni 20126/17 kratek čas igral tudi za Aluminij. Dokončna odločitev o zmagov- alcu je padla takoj na začetku 2. polčasa, ko je Živković žogo v vi- sokem loku poslal za obrambno vrsto Rudarja, Tilen Pečnik je lepo Atletika Šutejeva letos najbolje na svetu, tudi Čeh odlično Stran 14 Nogomet Prva pripravljalna preizkušnja Drave Stran 14 Nogomet V 3. ligi - vzhod štirje člani MNZ Ptuj Stran 15 Tenis Izstopal nastop Filipa Jeffa Planinška Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Rudar – Aluminij 1:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Živković (27.), 0:2 Živković (34.), 1:2 Panadić (45.), 1:3 Pečnik (47.). RUDAR: Stopajnik, Jovan, Pav- lović, Vošnjak, Pušaver, Filipović, Črnčič (od 76. Jovanović), Tri ov- ić, Lelić (od 59. Krefl ), Kuzmanović, Panadić. Trener: Dominik Brešnjak. ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Jakšić, Kontek, Petek, Grajfoner, Čermak (od 90. Horvat), Šaka (od 60. Marinšek), Pečnik (od 71. Mat- jašič), Flakus Bosilj (od 71. Klepač), Živković. Trener: Slobodan Grubor. REZULTATI 31. KROGA: Rudar – Aluminij 1:3 (1:2); Maribor – Mura 3:2 (2:0); strelci: 1:0 Cretu (4.), 2:0 Bajde (25.), 2:1 Ma- ruško (60.), 2:2 Maroša (69., z 11 m), 3:2 Tavares (94.); Bravo – Celje 1:2 (1:0); strelci: 1:0 A. Matko (6., z 11 m), 1:1 Lotrič (65.), 1:2 Vizinger (82.); Domžale – Tabor Sežana 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Jakupović (65.), 1:1 Ndze- ngue (87.), 2:1 Ibričić (95.); Triglav – Olimpija 3:7 (2:3); strelci: 0:1 Vukušić (12.), 0:2 Čekiči (23.), 1:2 Janković (30.), 2:2 Milanović (32.), 2:3 Vukušić (45., z 11 m), 3:3 Mlakar (55.), 3:4 Vukušić (60.), 3:5 Savić (74.), 3:6 Savić (77.), 3:7 Bezjak (79.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 31 19 5 7 64:38 62 2. CELJE 31 16 10 5 62:30 58 3. MARIBOR 31 17 7 7 55:31 58 4. ALUMINIJ 31 15 6 10 52:36 51 5. MURA 31 12 11 8 48:39 47 6. BRAVO 31 11 8 12 42:46 41 7. DOMŽALE 31 10 6 15 42:54 36 8. CB24 TABOR SEŽANA 31 9 7 15 35:46 34 9. TRIGLAV KRANJ 31 9 4 18 39:75 31 10. RUDAR VELENJE 31 0 10 21 27:71 10 Krog izvrstnih predstav, strelski rekord sezone Upam si trditi: če bi bile tekme 31. kroga slovenskega državnega prvenstva odigrane pred avditorijem 30 in več tisoč gledalcev, kot je bil to pred koronakrizo običaj v najboljših evropskih ligah, potem po zanimivosti ne bi veliko zaostajale za tekmami velike peterice. To bi bil najkrajši povzetek tekem, med katerimi so bile tri od petih odločene v končnici (dve globoko v sodniškem podaljšku), bilo je veliko preobratov, izjemnih zadetkov … V petih tekmah jih je bilo doseženih kar 25 golov, povprečno pet na srečanje! To je rekord letošnje sezone, doslej je bil najboljši dosežek 24 golov v 14. krogu. Maribor je proti Muri odigral odličen prvi polčas (2:0), Mura pa je imela v drugem po izenačenju na 2:2 celo priložnosti za zmago. Ni jih izkoristila, zato pa je znova na sceno stopil Marcos Tavares in z go- lom v 94. minuti tekme obdržal svojo ekipo v boju za naslov prvaka. Martin Milec je odigral svojo 200. tekmo v vijoličastem dresu. Olimpija je v Kranju vknjižila zmago s kar štirimi zadetki prednosti, a je ob tem potrebno izpostaviti, da je bil izid do 60. minute izenačen (3:3). Stroj za doseganje golov pri Olimpiji se pri tem ni ustavil, do konca je bil v pogonu še štirikrat. Ante Vukušić je očitno znova našel strelsko formo, z novimi tremi zadetki je sedaj sam na vrhu lestvice strelcev: 22 golov: Ante Vukušić (Olimpija) 20 golov: Dario Vizinger (Celje) 16 golov: Mitja Lotrič (Celje) 12 golov: Ante Živković (Aluminij); Rok Kronaveter (Maribor), Amadej Maroša (Mura), Predrag Sikimić (Sežana, Domžale) … Olimpija je s sedmico v Kranju prehitela Celjane po številu doseže- nih zadetkov: 64:62. Odlična reklama za slovenski nogomet Ena od tekem, ki bi jo nedvomno veljalo izpostaviti, je tekma med Bravom in Celjem, na kateri je bila v pogonu največja množica mla- dih slovenskih igralcev. Varovancem Dejana Grabiča je pripadel prvi, varovancem Dušana Kosiča pa drugi polčas, v katerem so zaosta- nek preobrnili v zmago. S tem so Celjani ostali v boju za vrh lestvice, Bravo pa je vendarle končal niz 11 tekem brez poraza: zadnjega so doživeli 1. decembra lani v 19. krogu proti Olimpiji. Tudi v tem krogu je bila odigrana zelo pomembna tekma tudi v boju z obstanek, na dramatičen način – z golom veterana Senijada Ibričića v 95. minuti – pa so jo dobili Domžalčani. S tem so si močno izboljšali položaj v boju za neposredni obstanek, v neugodno situa- cijo pa so sedaj potisnjeni Sežančani. Zelo pomembno vlogo v tem boju bo imela tekma 33. kroga v Kranju med Triglavom in Sežano. JM V sredo z Bravom Med tednom se bo prvenstvo v 1. ligi nadaljevalo s tekmami 32. kroga. V tekmi klubov iz sredine lestvice se bosta med sabo pomer- ila Aluminij in Bravo. Ljubljanska ekipa je ena tistih, ki šumarjem v letošnji sezoni ustreza, saj so jo jeseni dvakrat porazili, spomladi pa sta se ekipi razšli z remijem. 1. SNL, 32. krog: Aluminij – Bravo, v sredo, 8. 7., ob 18.00 v Kidričevem. RAZPORED PREOSTALIH TEKEM 32. KROGA, V TOREK OB 20.00: Celje – Domžale; V SREDO OB 20.15: Mura – Triglav, V ČETRTEK OB 18.00: CB24 Tabor Sežana – Maribor; OB 20.30: Olimpija – Rudar. Dosedanje medsebojne tekme v sezoni: 5. krog: Bravo – Aluminij 0:1; Štor; 14. krog: Aluminij – Bravo 5:1; Krajnc 2, Leko, Živković, Klepać; Primc; 23. krog: Bravo – Aluminij 0:0. Nogomet  1. SNL, 31. krog Šumarji izkoristili »darila« domačega vratarja Foto: Jurij Kodrun / m24.si Tudi nogometaši Aluminija Rudarju niso dopustili prve zmage v sezoni 2019/20. Na fotografi ji so Leon Črnčič in Tomaž Stopajnik (Rudar) ter Ante Živković (Aluminij). V prvi postavi le dva igralca, ki sta začela sezono Da je sezona v pozni fazi in da se ekipe, ki nimajo več skrbi glede obstanka ali se ne borijo za vrh, počasi usmerjajo proti naslednji sezoni, je najbolje vidno prav pri Aluminiju. Tokrat sta bila v prvi postavi namreč le dva igralca, ki sta sezono tam tudi začela: Luka Janžekovič in Ivan Kontek. Izmed preostale deveterice so Petrovič, Amuzie in Martinović že zapustili Kidričevo, Leko, Krajnc, Muminović in Štor so poškodovani, Horvat in Matjašič pa sta bila na klopi za rezervne igralce. Mladeniči, ki so tokrat dobili priložnost – Lovro Grajfoner in David Flakus Bosilj od začetka ter Nik Marinšek v nadaljevanju – so povsem upravičili svoj nastop in dokazali, da si priložnost tudi zaslužijo. Jože Mohorič Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 14 Prijateljska tekma: Drava – Zreče 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Zacharia, 2:0 Mar- tinčević DRAVA PTUJ: Klasinc, Turković, Akande, Lukić, Martinčević, Nel- son, Zacharia, Kahrimanović, Alex, Moro, Malik. Igrali so še: Milič, A. Rogina, Dodlek, Živič, Drevenšek, Šlamberger, Marcius. Trener: Vik- tor Trenevski. Po petih dneh priprav so no- gometaši Drave v soboto na Mestnem stadionu že odigrali prvo pripravljalno tekmo. Njihov tekmec je bila ekipa Zreč, ki nasto- pa v 3. ligi – vzhod. Zaradi manjših težav s poškodbami sta manjkala Jaša Bojnec in Simon Rogina. V prvem polčasu so priložnost dobili zvečine igralci, ki so na Ptu- ju na preizkušnji. Tako se je že od daleč videla neuigranost ekipe, ki v takšni sestavi ni nastopala in tudi ne bo več … V drugem delu je bila slika bolj- ša, predvsem sta s svojim prispev- kom izstopala Anton Rogina in Ma- tic Marcius. Prvi je med drugim od- lično podal pri prvem golu, ko je z glavo v polno meril Zacharia (pustil zelo dober vtis), drugi pa je izvedel nekaj hitrih prodorov po levem boku. Drugi gol na tekmi je prispe- val branilec Leon Martinčević, ki je za Dravo že nastopal v prvem delu lanskega leta. »Zaenkrat lahko vse igralce zelo pohvalim za marljivost na treningih, fantje si od prvega do zadnjega resnično želijo napredka. Zaenkrat nas je še malo, kar pri delu pomeni težavo, a se znajdemo tudi v tem pogledu,« je dejal Jure Arsič, pomočnik glavnega trenerja Viktorja Trenevskega. Jože Mohorič Seznam prijateljskih tekem Drave: 8. 7.: Drava A – Drava B 11. 7.: Drava – Rogaška 18. 7.: Drava – Bistrica 22. 7.: Drava – Cirkulane 26. 7: Drava – Podvinci 5. 8.: generalka torek  7. julija 2020Šport14 Nogomet  NK Drava Ptuj V drugem polčasu do zmage Foto: Črtomir Goznik V dresu Drave so na prijateljski tekmi v prvem polčasu igrali igralci, ki so na Ptuju na preizkušnji. V Ljubljani je v soboto in nedeljo potekala tekma Atletskega pokala Slovenije, na kateri so bili zbrani vsi najboljši slovenski atleti in atletinje. Dosegli so nekaj izvrstnih rezulta- tov, v prvi vrsti pa sta tokrat izsto- pali Neja Filipič v troskoku in Tina Šutej v skoku s palico. Prva, članica ljubljanskega Massa, je dosegla da- ljavo 14,32 metra, kar bi pomenilo izpolnjeno normo za nastop na OI (letos rezultati ne štejejo za normo za OI, op. a.). Mednarodno precej večjo veljavo ima dosežek Tine Šutej, ki je s palico preskočila 4,75 metra, kar je nov državni rekord in najboljši letošnji izid na svetu! Po mednarodnih lestvicah je rezultat vreden visokih 1192 točk. Atleti Atletskega kluba Ptuj so znova nekajkrat stopili na stopničke za zmagovalce, pri tem imamo v mislih Kristjana Čeha in Veroniko Domjan. Oba sta nastopila v dveh disciplinah, v metu diska in krogle. Glede uvrstitev je bila uspešnej- ša Veronika, saj je slavila v obeh disciplinah, podoben dosežek so zabeležili še Neja Filipič (daljina, troskok), Maja Mihalinec (100 in 200 m), Klara Lukan (3000 in 5000 m), Maruša Mišmaš Zrimšek (800 in 1500 m), Nick Kočevar (100 in 200 m) – vsi Mass, Agata Zupin (400 in 400 m ovire) – Velenje, in Jan Kokalj (1500 in 3000 m) – Kla- divar. Glede vrednost rezultata pa je bil znova nekaj stopničk višje Kri- stjan (po mednarodnih tablicah 1157 točk, največ med vsemi člani), ki je z diskom znova presegel mejo 65 metrov (65,27). »Za 70 metrov je še čas (smeh). Predvsem sem vesel konstantnih metov nad 65 metrov. Žal sem v eni izmed serij padel v krogu za izmet. Med števil- nimi tekmami v zadnjem času sem nekoliko izgubil občutek za teh- niko, a to se bo s treningom hitro povrnilo,« je dejal Kristjan Čeh. V suvanju krogle je v soboto doživel pričakovan poraz, saj tej disciplini v zadnjem času s trenerjem Goraz- dom Rajherjem sploh nista posve- čala pozornosti. Izmed preostalih članov ptujske- ga kluba je visoko posegla še Maja Bedrač v teku na 100 metrov z ovi- rami – bila je druga, v skoku v da- ljino pa je imela samo en veljaven poskus, ki ji je prinesel 5. mesto. Na stopničke je stopil še Jurček Korpič Lesjak v metu kladiva, bil je drugi. V ekipni konkurenci so fantje za- sedli 8. mesto med 24, dekleta pa 7. mesto med 26 ekipami. Generalno oceno nastopov je podal trener v AK Ptuj Gorazd Raj- her: „Kristjan v domačem okolju nima prave konkurence, zato smo po avstrijski turneji ta vikend v osnovi vzeli za umiritev aktivnosti. Kljub temu preseženih 65 metrov ni mala malica. Neka utrujenost je bila vidna, kar se je opazilo pred- vsem v nekoliko pomanjkljivi teh- nični izvedbi metov. Razmišljamo o manjšem tekmovalnem premoru in o fokusiranju na člansko DP ko- nec meseca v Celju. Nastopov preostalih naših pred- stavnikov nisem spremljal v celoti, v teku na 100 metrov pa sem videl zelo dobro predstavo mladega Aneja Čurina Prapotnika, ki si šele utira pot v članski konkurenci. Če bo tako nadaljeval, ga čaka svetla prihodnost. Veliko mero odločnos- ti je pokazala tudi Sara Šeruga v teku na 200 metrov: na ta račun ji je v zadnjih metrih zmanjkalo nekaj moči, a bo sčasoma s treningom nadoknadila tudi to.“ JM APS, Ljubljana, rezultati članov AK Ptuj: fantje: disk: 1. Kristjan Čeh (Ptuj) 65,27 m; kladivo: 1. Pleško (Olimpija) 66,96 m, 2. Jurček Korpič Lesjak (Ptuj) 56,09 m; 100 m: 1. Kočevar (Mass) 10,56, 10. Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) 11,18; 200 m: 1. Kočevar (Mass) 21,28 s, Alen Smiljan (Ptuj) je bil diskva- lifi ciran; krogla: 1. Zupančič (Mass) 18,37, 2. Kristjan Čeh (Ptuj) 15,59 m. dekleta: disk: 1. Veronika Domjan 52,75 m; 4. Zala Cunk (obe Ptuj) 37,52 m; krogla: 1. Veronika Domjan (Ptuj) 14,67, 2. Križan (PMB) 12,95 m; 100 m ovire: 1. Glojnarič (Bre- žice) 13,39, 2. Maja Bedrač (Ptuj) 14,25 s; daljina: 1. Filipič (Mass) 6,46, 5. Maja Bedrač (Ptuj) 5,63 m; 200 m: 1. Mihalinec (Mass) 23,88, 16. Sara Šeruga (Ptuj) 27,62 s; ekipno, fantje (24 ekip): 1. Mass Ljubljana 402 2. Kladivar Celje 242 3. Velenje 175 … 8. AK Ptuj 37 dekleta (26 ekip): 1. Mass Ljubljana 448,5 2. Kronos Ljubljana 201 3. Kladivar Celje 197 … 7. AK Ptuj 52 Atletika  Atletski pokal Slovenije, Ljubljana Šutejeva letos najbolje na svetu, tudi Čehov rezultat ni „mala malica“ Foto: Črtomir Goznik Veronika Domjan (AK Ptuj) Kristjan Čeh (AK Ptuj) je v prejšnjem tednu nastopil še na drugem močnem mitingu pri na- ših severnih sosedih. Na nočnem spektaklu v Železnem (Eisen- stadt) je v metu diska zasedel drugo mesto, zmagal je domačin Lukas Weisshaidinger. Avstrijec je bil lani na svetovnem prven- stvu v Dohi bronast, leto prej pa tretji tudi na evropskem prven- stvu v Berlinu. Tako se je Čehu od- dolžil za poraz v St. Pöltnu pred nekaj dnevi. Met diska je bil glavna disciplina mitinga, saj so med seboj merili kar trije tekmovalci z vrha svetovnih lestvic, ob Čehu in Weisshaidinger- ju še Romun Alin Alexandru Firfi ri- ca, lani četrti na SP. Čeh je slabo začel že ogrevanje, saj je pri prvem poizkusu padel. „V prvi seriji v konkurenci sem pres- topil, mogoče sem čutil še malo posledic padca. V naslednjih dveh serijah je steklo in sem se nekoliko približal Weisshaidingerju. Tudi v zadnjih treh poskusih nisem vrgel slabo, dvakrat je šlo čez 65 m, a sem prestopil. Vremenske razme- re nam tokrat niso bile naklonjene, saj se je med tekmo ulilo, na kon- cu pa je še pošteno pihalo. A to ni tako vplivalo na samo tekmo,« je pojasnil Čeh. JM Atletika  Miting v Avstriji Čeh v dežju zaostal za bronastim z lanskega SP Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh (AK Ptuj) V modrem dresu nekdanji kadet Dinama Naslednji igralec, ki se je pridružil Dravi, je Amir Kahrimanović. 21-letni ofenzivni vezist je bil v mlajših selekcijah član zagrebškega Dina- ma, nastopal pa je še za nekatere druge hrva- ške klube: Studentski grad, Sesvete in Dubra- va. Na začetku lanskega leta je odšel v Avstrijo, kjer je igral v 3. ligi za ekipi Deutschlandsber- ger SC in ATSV Wolfsberg. Njegova soigralca v Avstriji sta bila med drugim Denis Perger in Daniel Ljubec, nekdanja člana Drave. Blizu Dravi je tudi 19-letni napadalec Aldin Aganović. Ima avstrijsko državljanstvo in je v mlajših kategorijah med drugim igral za Sturm in Salzburg. Gennaro Chietti in Amir Kahrimanović Miting v Železnem (Avstrija), met diska: 1. Lukas Weisshaidinger (Avstrija) 64,22 m 2. Kristjan Čeh (Slovenija) 63,51 m 3. Alin Alexandru Firfi rica (Romunija) 58,15 m Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 15 Konec tedna je na Pokljuki po- tekalo državno prvenstvo v vožnji na čas za starejše kategorije kole- sarjev. Državni prvak v članski kon- kurenci je postal Tadej Pogačar, drugi je bil Primož Roglič in tretji Jan Polanc. V kategoriji starejši mladinci je med 37 kolesarji z veliko predno- stjo slavil Gal Glivar (Adra Mobil), najboljši član KK Perutnina Ptuj pa je bil na 13. mestu Vid Jeromel. Pre- ostale uvrstitve: 20. Matic Marčič, 21. Žan Gorjanc, 22. Andrej Majnik, 23. Miha Muršec. Med mlajšimi mladinci (nasto- pilo jih je 49) je slavil Aljaž Petek (Kranj), perutninarji pa so osvojili naslednja mesta: 16. Jure Majnik, 23. Lovro Valenko, 24. Primož Kirbiš, 29. Matic Erjavec, 39. Žiga Kelner. Najmlajši so se pomerili na tra- dicionalni dirki »Vzpon na Pokljuko 2020«. Na 16-kilometrskem vzpo- nu iz Zgornjih Gorij do Rudnega polja so morali kolesarji premaga- ti kar 721 višinskih metrov. Izmed kolesarjev KK Perutnina Ptuj se je najbolje odrezal Jon Pritržnik (na fotografi ji levo), ki je v kategoriji dečki osvojil odlično 2. mesto. Perutninarji bodo sezono tek- movanj nadaljevali v Kostanjevici na Krki. JM Izvršni odbor NZS je prejšnji teden odločal o sestavi lig v član- skih kategorijah v sezoni 2020/21. Delo je bilo specifi čno, saj so bila letošnja tekmovanja od 2. lige navzdol prekinjena zaradi koro- navirusa, pravila pa v takšnih pri- merih niso jasna. Sistem tekmo- vanja in sestavo lig sicer določajo Sklepi za tekmovanja v organizaciji NZS v članskih kategorijah, ki dolo- čajo tudi način izpadanja in popol- njevanja lig. V posebnih primerih, ki niso opredeljeni v pravilnikih NZS in sklepih NZS, ko število ekip v posamezni ligi ni popolno, pa o načinu popolnitve lige odlo- ča IO NZS, kot se je to zgodilo v letošnjem primeru. Pojasnila je podal podpredsednik NZS Stanko Glažar. Kakšne so bile smernice IO NZS pri odločanju o sestavi 2. lige v naslednji sezoni, predvsem pri izpadu Rogaške in Dravograda iz 2. lige? Stanko Glažar: „Licenčni odde- lek je na podlagi dopisa v zvezi z iz- rednim licenčnim postopkom pre- jel vloge in prijave v tekmovanje 2. SNL od ŠD Šmartno ob Paki (prvo- uvrščena ekipa 3. SNL – vzhod) in ND Primorje (prvouvrščena ekipa 3. SNL – zahod). Na podlagi do- seženih športnih rezultatov v TL 2019/20, rezultatov uradnih licenč- nih postopkov in določil Sklepov o popolnjevanju lig se je formirala sestava 2. SNL za naslednje tekmo- valno leto.“ Kakšna pa so bila vodila pri formiranju tretjih lig, ko bo na vzhodu tekmovalo 12, na zahodu pa 14 ekip? Stanko Glažar: „Velja podobno kot za 2. SNL, saj Sklepi za tekmo- vanja v organizaciji NZS v članskih kategorijah določajo tudi sistem tekmovanja v 3. SNL. Licenčni od- delek je na podlagi dopisa v zvezi z izrednim licenčnim postopkom prejel vloge in prijave v tekmo- vanje 3. SNL – vzhod od tehle klubov: - NK Dobrovce, MNZ Maribor – 1. mesto, - ŠD Cirkulane, MNZ Ptuj – 1. mesto, - NK Šmarje pri Jelšah, MNZ Ce- lje – 1. mesto, - ŠD Starše, MNZ Maribor – 2. mesto, - NK Rače, MNZ Maribor – 3. mesto, - ŠD Marjeta, MNZ Maribor – 4. mesto. Na podlagi prejetih vlog za pri- dobitev tekmovalne licence za 3. SNL v TL 2020/21 so bili klubi kan- didati pozvani, da posredujejo tole dokumentacijo: a) seznam mladinskih moštev za TL 20/21, ki jih bodo prijavili in z njimi tekmovali v uradnih ligaških tekmovanjih NZS ali MNZ; b) seznam trenutnega števila registriranih igralcev po vseh kate- gorijah iz prejšnje alinee; c) seznam ustreznega trener- skega kadra po vseh posameznih selekcijah (vključno s člani), ki bodo v TL 20/21 vodili ekipe v tek- movanjih NZS ali MNZ. Poleg navedenega je Licenčni oddelek NZS obiskal klube, kandi- date za 3. SNL, ter pridobil infor- macije o infrastrukturi in sestavi ekip mlajših kategorij, ki bodo pri- javljene v uradnih ligaških tekmo- vanjih NZS ali MNZ v TL 20/21. Prvaki v tekmovanjih MNZ Maribor, MNZ Ptuj in MNZ Celje so posredovali informacije, da bodo v TL 20/21 zagotovili in prijavili v ustrezna tekmovanja vsa predpisana moštva mlajših kategorij. Ostali kandidati niso izpolnjevali pogojev, zato niso bili vključeni. Nekateri klubi iz MNZ Murska Sobota in Lendava, ki so v pretekli sezoni nastopali v tej ligi, pa so se odpovedali tekmovanju. Tudi v pretekli sezoni je bila 3. SNL – vzhod izvedena z 12, 3. SNL – zahod pa s 14 ekipami. Na podlagi doseženih športnih rezultatov v TL 2019/20, rezultatov uradnih licenčnih postopkov in do- ločil Sklepov o popolnjevanju lig je bila sprejeta sestava lige.“ JM Na igriščih TK Branik Maribor je prejšnji teden potekalo poletno člansko državno prvenstvo. Izmed najboljših je nastopil le Blaž Kavčič, zato se je Teniška zveza Slovenije glede njega posebej potrudila in mu s spremenjenim modelom tek- movanja omogočila nastop šele od četrtfi nala dalje. Ni se jim izšlo, Kavčič je klonil že v uvodnem nas- topu proti branilcu naslova Maticu Špecu … Izmed članov ptujskega kluba so nastopali Toni Hazdovac, Jan Kupčič, Filip Jeff Planinšek (vsi glavni turnir), Blaž Vidovič, Žiga Kovačič, Matevž Krajnc, Tilen Kovač in Vid Buzeti (kvalifi kaci- je), pri dekletih pa Tara Gorinšek (glavni turnir), Nina Pliberšek in Tjaša Breznik (kvalifi kacije). Moške kvalifi kacije so bile izjem- no naporne, saj se je 37 igralcev borilo za štiri prosta mesta v glav- nem žrebu, ki je bil nastavljen na 24 igralcev. V tem delu sta bila uspeš- na Blaž Vidovič in Matevž Krajnc, saj sta se prebila skozi ozko sito. V glavnem delu tekmovanja je za edini presežek poskrbel Filip Jeff Planinšek, ki je v 2. krogu ugnal izkušenega reprezentanta Toma Kočevarja Dešmana. Dvoboj se je končal v master tie-breaku, kjer je boljšo zbranost pokazal Filip in se veselil ene izmed prestižnejših posamičnih zmag v svoji dosedanji karieri. Tudi v četrtfi nalu je odigral zelo dobro srečanje proti 2. nosilcu Niku Razboršku (Litija), a je imel pri minimalnem zaostanku v 2. nizu nesrečo, prišlo je do zvina gležnja, torek  7. julija 2020 Šport 15 Sestava 2. lige v sezoni 2020/21: - NK Rudar Velenje - poraženec kvalifi kacij za popolnitev 1. SNL - NK Radomlje - ND Lendava 1903 - KNK Fužinar - NK Krško - NK Krka - ND Bilje - ŠD Dob - NK Dekani - NK Drava Ptuj - ND Beltinci - NK Brda Dobrovo - NK Brežice 1919 - ŠD Šmarno ob Paki - ND Primorje Sestava 3. SNL – vzhod (12 ekip): - NK Rogaška - NK Koroška Dravograd - NK Podvinci - NK Dravinja - NK Zreče - NK Šampion - DNŠ Prevalje - NK Bistrica iz Slovenske Bistrice - ŠD Videm pri Ptuju - NK Dobrovce - ŠD Cirkulane - NK Šmarje pri Jelšah Prleška kluba Ljutomer in Veržej sta se odločila za sodelovanje v Pomurski ligi. Tenis  Državno člansko posamično prvenstvo v Mariboru Izstopal nastop Planinška Nogomet  Sestava državnih lig v sezoni 2020/21 V 3. ligi – vzhod štirje člani MNZ Ptuj Foto: Črtomir Goznik V naslednji sezoni bodo v 3. SNL – vzhod nastopali tudi nogometaši Cirkulan. DP - rezultati: člani: 1. krog: Planinšek – Tašner (Šent- jernej) 6:3, 6:1; Vidovič – Plestenjak (Ljubljana) 6:1, 6:1; Hazdovac – Protič-Žakelj (Branik) 7:6 (4), 7:6 (4); Krajnc – Miklavčič (MAX) 6:2, 6:0; 2. krog: Planinšek – Koče- var-Dešman (MAX LJ, 6.) 3:6, 7:6 (5), 10:6; Vidovič – Artnak (Litija) 2:6, 1:6; Kupčič (5.) – Miklavčič 5:7, 3:6; Hazdovac – Bezjak (Branik, 4.) 6:4, 4:6, 7:10; četrtfi nale: Planinšek – Raz- boršek 4:6, 3:4, predaja; fi nale: Špec (ŽTK MB) – Raz- boršek (Litija) 2:6, 2:6. članice: 1. krog: Pliberšek (Ptuj) – Velec (Branik) 6:3, 6:1; Gorinšek (Ptuj) – Memič (Branik) 6:0, 7:5; 2. krog: Pliberšek – Belinger (LTA, 8.) 4:6, 1:6; Gorinšek – Potrč (ŽTK, 6. ) 6:3, 5:7, 10:6; četrtfi nale: Gorinšek – Pislak (Maja) 3:6, 3:6; fi nale: Pislak – Cvetkovič (Ra- dovljica) 6:2, 6:4. Foto: Črtomir Goznik Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj): „Zmaga proti Kočevarju Dešmanu je prišla po res dobri igri, naj- boljši letos, morda pa celo v nekaj zadnjih letih.“ Kolesarstvo  KK PP Jon drugi na Pokljuki po katerem ni več mogel nadalje- vati srečanja. Razboršek je v fi nalu ugnal Matica Špeca. Pri dekletih se je Tari Gorinšek uspelo prebiti do četrtfi nala, za ta dosežek je morala v 2. krogu ug- nati 6. nosilko Moni Potrč. Dober odpor je nato nudila tudi Manci Pislak, a ji je v odločilnih trenutkih zmanjkalo nekaj zbranosti. Pisla- kova je na koncu osvojila državni naslov. JM Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 16 „Pesem je na neki način domo- ljubna, govori o tem prelepem predelu Slovenije, o Štajerski in o Štajercih, veselih, gostoljubnih in dobrih ljudeh. Te lepote, vključ- no s Ptujem, ki ga predstavljamo v treh četrtinah našega spota, so neprecenljive. Ko smo dobili besedilo Igorja Pirkoviča, nam je bilo vsem zelo všeč. Začutili smo ga, dodali smo glasbo, v katero smo vtkali sebe. Drugo leto bomo praznovali 20-letnico svojega de- lovanja, ko bomo imeli tudi samos- tojni koncert, izdali pa bomo tudi samostojni album z našimi sklad- bami, ki so jih ljubitelji naše glasbe dobro sprejeli. Naša predhodna pesem Tvoj heroj je bila prav tako odlično sprejeta. Od ustanovne zasedbe sva v skupini ostala jaz in Čepek, ostali trije pa so se pridru- žili leta 2013, ko je prišlo v njej do nekaterih kadrovskih sprememb. V tem času smo ustvarili svoj način muziciranja, živahne ritme rock'n rola, ki jih prinaša tudi naša nova skladba. Prvi odzivi so zelo lepi, v nekaj dneh si je pesem z videopo- snetkom na YouTubu ogledalo že okrog deset tisoč ljudi. Objavljena pa je tudi na Facebooku. Zgleda, da gre pesem Štajerci v uho. Kot soavtor videospota sem razmi- šljal o tem, kako na to besedilo in živahne ritme rock'n rola narediti čim bolj sporočilen, učinkovit vi- deo zapis. Kot velik občudovalec Ptuja, v mestu sem večkrat dnev- no, se mi je porodila ideja o tem, da bi bila kulisa ptujskega prstana tisto pravo okolje, naravna slika, kjer bi lahko posneli osnove za naš videospot za pesem Štajerci. Vanj smo vključili tudi naše svetovno prepoznane kurente,“ je o najno- vejši skladbi Štajerci z videospo- tom povedal vodja skupine Drugo dugme Milan Trol. Zadovoljni so, da je ta videospot sprejet tudi v bazo RTV Slovenija, poslali pa so ga tudi na druge slovenske tele- vizije in radijske postaje. Želijo si, da bi pesem z videospotom pred- vajali na televizijskih in radijskih kanalih po vsej Sloveniji. Upajo, da bo prišel čez Trojane. Tako kot vsi glasbeniki pa si tudi skupina Drugo dugme želi, da bi lahko ponovno igrali na koncertih. izdali novo skladbo z naslovom Polka z občutkom z videospotom, ki si ga bo mogoče ogledati na por- talu YouTube. Glasbo zanje ustvarjajo pred- vsem drugi avtorji, prav tako tudi besedila. Pri glasbi jim pomagata Peter Fink in Gregor Gramc, pri besedilih Anita Zupanc in Ma- tej Kocjančič. Pri skladbici, ki jo bodo v kratkem izdali, je imel prste vmes tudi harmonikar Mitja Župevc. Želijo si, da bi njihove avtorske skladbe zvenele kar se da unikatno. Trudijo se, da bi vsaka imela drugačen ritem in bi pri- nesla nekaj lastnega. Ta oblika je malo težja, zato tudi potrebujejo več časa, da izdajo kakšno novo skladbo. V letu in pol delovanja so na- stopili že po vsej Sloveniji, od Primorske do Prekmurja. V šali radi rečejo, da so na voljo za vse priložnosti, edino na ločitvi je nji- hova cena dvojna. Tudi anekdot se je v tem času že nabralo veliko. Na nastop lani v decembru so prišli brez kitare, sreča v nesreči je bila, da jo je imel direktor podjetja, kjer so igrali na zaključku. Ne bodo pa tako kmalu pozabili tudi odlične torek  7. julija 2020Na sceni16 Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Ansambel Občutek je eden najmlajših slovenskih narodno- -zabavnih ansamblov, sedež ima v posavski dolini. Pod tem ime- nom deluje od decembra 2019, ko je prišlo tudi do spremembe v sami sestavi ansambla. Dobil je popolnoma novo podobo s štiri- glasnim moškim petjem. Trenu- tno ga sestavljajo: Mitja Župevc (harmonika, klaviature, vokal), Matic Kozole (bas kitara, bari- ton, vokal), Marko Zagmajster (trobenta, vokal) in Marko Žni- derič (ritem kitara, električna kitara, vokal). Za novo ime je zaslužno Mitjevo dekle Lara, saj gre tako kot pri drugih stvareh tudi pri izvajanju glasbe za ob- čutek. Tudi z imenom samim želijo povedati, da so ansambel z velikim občutkom za glasbo. Ljubiteljem narodno-zabavne glasbe se predstavljajo z zelo širo- kim izborom te glasbe. Poleg tega občinstvo razveseljujejo z bogatim izborom zabavne glasbe, slovenske in držav nekdanje skupne drža- ve, vključujejo pa tudi druge tuje hite. Poslušalcem želijo ugoditi s kar največjim glasbenim izborom. Prva skladba, s katero so se javnosti predstavili, je bila priredba polke Ne bom te prosil, za katero so po- sneli tudi videospot. Poslušalci so jo zelo lepo sprejeli. Z dvema no- vima skladbama, ki sta že v celoti pripravljeni, se bodo predstavili na festivalih v letu 2021. Kmalu bodo družbe na veselici v Cerkljah ob Krki, kje so imeli polno plesišče in podaljšali rundo igranja na kar tri ure v enem kosu. Novejše narodno-zabavne skladbe se zelo razlikujejo od tistih malo starejših. S tem ni nič naro- be, vendar pa ne smemo pozabiti na tiste starejše zimzelene skladbe, ki so zaznamovale sam vzpon te zvrsti, poudarjajo člani ansambla Občutek. Enotni so si tudi glede festivalov, za katere pravijo, da je prav, da obstajajo. Ansamblom odpirajo vrata do širšega kroga lju- biteljev narodno-zabavne glasbe in omogočajo, da se glasbeniki med seboj spoznajo, izmenjajo izku- šnje. Tudi sami imajo željo, da bi se lahko nekoč udeležili ptujskega festivala. Če bi prejeli vabilo, bi jim to zagotovo pomenilo veliko. Načrtov za prihodnost jim ne manjka. Julija bodo izdali novo skladbo, drugo še letos pozimi. Zaradi koronavirusa so ostali brez nekaj nastopov, nekaj pa se jih je prestavilo na jesen, tako da upajo, da jih bodo lahko izvedli. Veseli so, da se razmere malo umirjajo, da so lahko ponovno aktivni. To je mogoče videti tudi na njihovi najnovejši fotografi ji, s katero se predstavljajo tudi bralcem Štajer- skega tednika in vsem ljubiteljem narodno-zabavne glasbe na tem območju. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Občutek Za unikatno glasbo in drugačne ritme Foto: zasebni arhiv Ansambel Občutek Ptuj  Drugo dugme z novimi projekti Domoljubna skladba Štajerci z videospotom Skupina Drugo dugme tudi v času koronavirusa, ko so ostali brez nastopov v živo, ni mirovala, ustvarjalna žilica jim ni dala miru. Posvetili so se izdaji nove skladbe Štajerci z videospotom, za katero je besedilo napisal Igor Pirkovič, glasba in aranžma pa sta delo Zvoneta Hranjca ob sodelovanju vseh članov skupine. Hranjec je avtor legendarnih slovenskih uspešnic, med drugim tudi skladbe Metulj skupine Šank rock. Slovenija  Novica za ljubitelje športa V Slovenijo prihaja nova športna televizija Slovenija bo dobila novo športno televizijo. Arena Sport, ki bo na voljo najprej naročnikom A1, nato pa še Telekom Slovenije in T-2, se bo osredotočila na košarko, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji drugih športov. »V prvem letu bo poudarek na košarki. Pravice imamo za lige NBA, Aba, Aba 2, VTB, ligo prvakov Fiba in NCAA. Prav tako so pravice za- gotovljene za vsa prihajajoča velika rokometna tekmovanja v moški in ženski konkurenci, hokejska svetovna prvenstva, v nogometni po- nudbi pa so španski pokal, liga MLS, pokal libertadores, južnoameri- ški pokal, švicarska liga, norveška liga, argentinska liga ...« je zapisano v sporočilu za javnost Arena Sport. Arena Sport, ki bo najprej delovala na dveh programih, je še doda- la, da je njen cilj postati nosilec športa v Sloveniji, razviti lastno pro- dukcijo in zagotoviti najboljše domače komentatorje. Foto: M24 Foto: zasebni arhiv Člani ansambla Drugo dugme: Boris Jelenko (klaviaturist), Janez Marin (bobnar), Milan Trol (vodja, vokalist), Zvone Hranjec (kitarist) in Marjan Čepek (basist). Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  7. julija 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: krhko testo: 170 g moke p 500, 330 g moke p 400, 200 g hladnega masla, 150 g sladkorja, 2 jajci, 10 g vanilijinega sladkorja, naribana limonina lupinica, ščep soli, 2 g pecilnega praška; češnjev nadev: 500 g razkoščičenih češenj, 3 žlice sladkorja, žlička vanilije, 2 žlici koru- znega škroba, pol žličke soli. V mulprakk stresemo moko, narezano hladno maslo, sladkor, sol in jajci. Vse skupaj zmeša- mo do drobnaste teksture. Drobnasto testo prestavimo na delovno površino in ga z rokami pregnetemo, da se (zaradi toplote rok) v celo poveže. Testo razdelimo na dva dela, ju zavijemo v folijo za živila in prestavimo v hladilnik za 30 minut. Medtem ko se testo hladi,izkoščičene češnje zmešamo s škrobom, sladkorjem, vanilijo in soljo. Polovico ohlajenega testa na pomokani povr- šini razvaljamo na 5 mm debeline in z njim obložimo pekač za pito (premer 26 cm); oblikujemo tudi rob pite. Čez testo razporedimo pripravljene češnje. Iz druge polovice testa naredimo svaljke in iz njih oblikujemo mrežico po pi. Pito prestavimo v pečico, ogreto na 180 °C, in jo spečemo. Nekoliko ohlajeno, a še toplo postrežemo z veliko kepico vanilijinega sladoleda ali stepene sme- tane. TOREK SREDA ČETRTEK enolončnica iz stročjega fižola in svinjine (‚boranija‘), češnjeva pita slivovi ali marelični cmoki, kompot, gibanica fižolova kremna juha, perutničke iz pečice, široki rezanci, solata, rulada z domačo marmelado PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK prežganka, ribje palčke, mladi krompir v solati, jogurt s sadjem kostna juha, pečene hrenovke, krompirček, solata, ribezovi mafini milijonska juha, svinjska rebra na žaru, kajmak, paradižnikova solata, lepinje, malinova pena korenčkova juha, rižota s puranjim mesom, zelena solata, sadje Češnjeva pita Solata iz mladega krompirja Če dobro pogledate, vidite, da kljub mrzlemu vremenu lepo uspeva solata, tudi korenčku nič ne manj- ka. Dobro uspeva tudi čebula, če niste imeli smole in kupili že okuženega čebulčka. Uspeva celo zelo pozno sajena, ki bi jo v primeru vročine že začelo zdelovati. Torej večina vrtnin rase celo bolje, kakor če bi bil maj že poletno vroč. Težave pa imajo seveda plodovke, saj so to rastline sonca. Kaj se torej dogaja s plodovkami? Paradižnik se nekaterim kuja, drugi imate dokaj lepega. Zdaj vidite, da je rastlinjak vendarle dobra inve- sticija, a ne? Če so prvi plodovi nekoliko drugačni, nagubani ali razpokani na dnu, je to posledica mrzlega maja. Nič ni hudega, naslednji bodo v redu. Če pa postajajo vrhovi rumeni, listi nagubani, se zvijajo na vrhu, potem gre žal za viroze. Lahko poskušate paradižnik podrezati tam, kjer so listi še zdravi, če so. A viroze se navadno ne dajo ustaviti. Paprikam odpadajo cvetovi in plodički, jajčevec pa nekaterim noče zacveteti. Vsekakor pa je smiselno zdaj paradižniku, pa tudi papriki in jajčevcu pomagati. Kaj lahko torej naredite, da boste tudi letos imeli vsaj nekaj paradižnika in paprike? Takoj, ko se zemlja dovolj osuši, ko se preneha oprijemati obutve in orodja, je treba plodovke okopati, prerahljati zemljo okoli njih. Nič ne bo narobe, če jih boste tudi osuli, podobno, kot naredimo s krompirjem. Nato tla okoli njih zastrite z naravno zastirko. Najpogosteje uporabljamo pokošeno travo z domače zelenice. Zaradi nje ne bo nič več, pa nič tudi nič manj polžev. Poleti sveže zastirke zemljo tudi hladijo, ohranjajo vlažno in zračno. Če so na vrtu težave s polži, potem zastirki dodamo sveže bezgove liste, poganjke in cvetove. Namesto njih lahko uporabimo tudi gozdno praprot ali vratič. Vsekakor je treba odstranjevati zalistnike, saj ti letos še bolj jemljejo energijo rastlinam. Korenine zara- di mraza niso dovolj močne in velike, ne morejo prehraniti toliko vrhov. Odstranjevanje zalistnikov je del varstva in krepljenja rastlin, ne muha, ki si jo je nekdo izmislil po nepotrebnem. Nato rastline okrepimo s posebnimi pripravki, ki dvigujejo njihovo odpornost. V trgovini lahko kupite pripravke iz izvlečkov morskih alg ali aminokislin pod različnimi trgovskimi imeni. Danes dobimo celo posebne pripravke, ki pomagajo pri prenizkih temperaturah, kmalu pa boste iskali tudi tiste za vročino. Doma pa si lahko sami naredite pripravek – čaj iz cvetov regrata ali ognjiča. Še vedno ni prepozno, da vsak paradižnik dobi svojega dobrega soseda – baziliko. Nekaj jih posadite tudi ob kumare, papriko in bučke. Bazilika jih bo okrepila, naredila odpornejše. Ker je tista z bleščečimi li- sti najbolj občutljiva, posadite raje grmičasto baziliko, ki jo ponujajo vrtnarji za sajenje v balkonska korita. Ta prenese tudi več dežja brez večjih težav. Zeleni nasveti Plodovke Hladen maj, začetek junija pa ni bil nič boljši, je povzročil nemalo skrbi vsem, ki pridno obdelujejo svoje vrtove. Zdaj se mnogi sprašujejo, ali bo letos na vrtu sploh kaj zraslo. Sestavine: 800 g mladega krompirja, 3 mlade čebulice (samo beli del), 2 žlici majoneze, 3 žlice jogurta, 3 žlice kisle smetane, 1 žlička gorčice, majhen šopek svežih zelišč (drobnjak, peteršilj, pehtran, koperc, krebuljica ipd.), sol in sveže mle poper. Mladi krompir ostrgamo. Narežemo ga na enakomerne, od 2,5 do 3 cm velike kose in jih strese- mo v vrelo vodo. Kuhamo ga približno 10 minut – samo toliko, da se zmehča, a ne razpade. Dobro ga odcedimo in stresemo v večjo skledo. Zelišča drobno sesekljamo. Mlado čebulico zrežemo na rezine in jih dodamo v skledo s krompirjem. Iz majoneze, jogurta, kisle smetane, gorčice in sese- kljanih zelišč pripravimo preliv, in z njim prelijemo sestavine v skledi. Dobro premešamo ter po okusu začinimo s soljo in poprom. Preden solato postrežemo, jo ohladimo v hladilniku. Ko bo vroče V poletni vročini, tudi v primeru hitrih skokov temperature, plodovke še prav posebej potrebujejo kal- cij. Ker se kalcij v rastlini premika na povsem svoj način, v takih vremenskih razmerah ne pride tja, kjer ga rastline najbolj potrebujejo, to je v liste in posebej v plodove, čeprav ga je v tleh zadosti. Zato ga moramo dodajati preko listov – listno ali foliarno škropljenje. Škropiti začnemo takoj zdaj, potem lahko uporablja- mo tudi domače pripravke, kot so 24 ur namočene koprive ali razredčeno mleko. Vendar moramo škropiti vsaj vsakih 10 dni. Obstaja tudi prav poseben pripravek, ki vsebuje izvlečke ameriškega slamnika. Če bo skok tempera- ture zdaj izrazit, hiter in močan, svetujem dodajanje tega pripravka listnim gnojilom s kalcijem. Visoke temperature in močno sonce lahko povzročijo močno zvijanje spodnjih listov. Tega se ne ustrašite, nič ni narobe. Zgleda grdo, a tako se rastlina brani pred sončnimi žarki. Listov ne režemo, še manj pa uporablja- mo za to insekticide ali fungicide. Rastline pa le krepite z zgoraj omenjenimi pripravki. Kaj pa bolezni? Res pa je, da je zdaj najbolj nevaren čas za napade bolezni. Pripravki, ki deloma preprečujejo napade resnih bolezni na paradižniku, so rmanov, kamilični in bezgov čaj, uporabimo pa lahko tudi timijanov čaj ali pripravke iz listov čebule, česna, drobnjaka in ostalih čebulnic. Zato jih ne zavrzite, ampak posušite in uporabite po potrebi. V trgovini dobimo tudi koprivni izvleček, preslični izvleček, pa tudi posebne gline. Vsi ti pripravki, če jih redno uporabljamo predvsem v času večje nevarnosti, lahko preprečijo najhujše. Tudi bakrena listna gnojila sodijo v ekološko varstvo vrtnin, tudi paradižnika. Pri uporabi vseh pripravkov pazite, da jih ne boste uporabili preveč, da bo ob njihovi uporabi že hladno, da je sonce že za hribi. V vročini pri predoziranju tudi domačih pripravkov lahko naredite več škode kakor koristi. Zato se držite navodil, ne pretiravajte in ne mešajte zadev skupaj, če niste prepričani, da je to smiselno in varno. Če najdete še kje kakšne uporabne, ne prevelike in zdrave sadike paradižnika, še vedno ga je smiselno posaditi. Tudi samosevce, ki se radi pojavijo na kompostih, presadite na vrt ali v rastlinjak. Zdaj sajeni bodo zdržali veliko dalje v zimo. Letošnje poletje se res ni začelo najbolje, še vedno pa smo komaj na začetku. Ozrite se po vrtu in poi- ščite, kaj je dobrega na njem. Naj vas ne potre, če kaj ne uspeva povsem tako, kot si želite. Na vrtu boste vedno našli kaj za v skledo ali na mizo; če ne bo paradižnik, bo pa solata. Foto: Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  7. julija 2020Ljudje in dogodki18 Evropski standardi za maske z oznako FFP2 zahtevajo, da iz vdihanega zraka izločijo najmanj 94 % delcev velikosti virusa. Evropska uredba o osebni varovalni opremi določa, da mora proizvajalec pred vstopom na evropski trg pridobiti certifi kat o evropskem pregledu tipa. Certifi kate izdajajo priglašeni organi – zasebna podjetja, ki so jih evropske države pooblastile za preverjanje skladnosti proizvodov na evropskem trgu z relevantnimi predpisi. Vendar maske, ki so jih kupovale evropske države, tudi Slovenija, tovrstnih certifi katov pogosto niso imele. Slovenija  Portal Oštro razkriva Večina dobavljenih mask FFP2 z neveljavnimi certifi kati V Sloveniji je do sredine junija le eno podjetje dobavilo maske FFP2 z vsemi zahtevanimi certifi kati, sicer pa so dobavitelji za 85 % teh mask predložili pravno neveljavna potrdila raz- ličnih izdajateljev, ki za preverjanje ustreznosti varovalne opreme niso bili pristojni, poroča portal Oštro. Podobna slika je sicer tudi drugod po Evropi. Največkrat so dobavitelji maske nedokazane kakovosti na evropski trg prodali s tako imenovanimi »prostovoljnimi certifi kati«. To so dokumenti, ki jih podjetja za certifi ciranje ponujajo na trgu. Največ tovrstnih dokumentov je izdalo italijansko podjetje ECM iz Bologne, ki je priglašeni organ za certifi ciranje nekaterih industrijskih strojev, radijske opreme, dvigal in nekaterih vrst medicinske opreme, ne pa osebne varovalne opreme. Kljub temu da za certifi ciranje osebne varovalne opreme niso pooblaščeni, njihove certifi kate krasi znak CE, šele v drobnem tisku pa je pojasnjeno, da je »dokument izdan prostovoljno, na željo proizvajalca«, pri čemer »je proizvajalec odgovoren za pridobitev oznake CE in se mora po potrebi obrniti na priglašeni organ«. S podobnimi neustreznimi ali ponarejenimi dokazili o izpolnjevanju evropskih standardov so dobavitelji v najmanj 19 evropskih državah uvozili več milijonov kosov osebne varovalne opreme. Pri Oštru so pridobili kopije vseh certifi katov, ki so jih dobavitelji osebne varovalne opreme v Sloveniji predložili zavodu za blagovne rezerve, da bi dokazali, da je oprema skladna z evropskimi standardi. Njihova analiza je pokazala, da je do sredine junija zgolj eno podjetje dobavilo maske FFP2 z vsemi zahtevanimi certifi kati. Slovenski dobavitelji so za maske FFP2 največkrat predložili certifi kate podjetja ECM, oprema pa je prestala nadzorni pregled družbe Bureau Veritas. Prestale so ga tudi maske FFP2 z dokazili drugih izdajateljev. Foto: Sta/M24 Po twitterju kroži račun opravljenega samoplačniškega testiranja v Avstriji, ki je stalo 1 Teste, ki jih fi nanciramo iz lastnega žepa, opravlja sicer tudi precej zdravstvenih domov po državi. In cene so povsod bolj ali manj enake. Gibljejo se med 80 in 100 evri. Kar preseneča, je dejstvo, da so zneski, ki jih moramo za to samoplačniško storitev, ki nam bo povedala, ali smo okuženi ali ne, izdatno seči v žep, precej bolj kot v sosednjih državah oziroma drugod po Evropi. Kdo se sploh testira in kje Samoplačniško testiranje za okužbo z novim koronavirusom je v nekaterih slovenskih zdravstve- nih zavodih možno izpeljati že od maja. Po njem največ povprašujejo tisti, ki se odpravljajo v tujino in tam od njih terjajo dokument, ki priča o tem, da so zdravi. Da jih pošljejo na testiranje, se odloča tudi kar nekaj delodajalcev, ki zaposluje državlja- ne iz tujine in so želeli preveriti, ali so zdravi ali ne. Samoplačniško se je med drugim moč testirati v montažni enoti Klinike za infek- cijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani (dostop z Bohoričeve ulice). Na voljo so od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure, vendar se moramo na test naročiti prek e-pošte: covid19test@kclj.si ali po telefonu na številko 01 522 20 45. Za odvzem brisa nosno-žrelnega predela računajo 93 evrov. Rezul- tate testa bomo izvedeli v roku 24 ur od odvzema vzorca, in sicer prek e-pošte, ali pa bomo rezultat prevzeli osebno. V UKC Ljubljana so povedali, da se je pri njih doslej testiralo 341 ljudi. Tudi v Zdravstve- nem domu Ljubljana je možnost samoplačniškega testiranja. Opra- vijo povprečno 20 testiranj na dan, cena pa je 100 evrov. V maribor- skem zdravstvenem domu bo za testiranje treba plačati 93 evrov, rezultat pa je znan naslednji dan po testiranju. Kako je oblikovana cena dobrih 90 evrov Jolanda Prah, vodja službe za laboratorijsko diagnostiko v Zdra- vstvenem domu dr. Adolfa Drolca, je znesek pojasnila tako: »93 evrov je podobna cena, kot jo imajo vse ostale vstopne točke po Sloveniji in je oblikovana glede na material- ne stroške, ki jih imamo pri tem te- stu. Sicer tedensko opravimo več kot 100 testiranj. Po njih povpra- šujejo tisti, ki potrebujejo potrdilo o negativnem testu za prestop dr- žavne meje.« Direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik je po- vedal, da je pri njih cena testa 94 evrov, pri čemer pregled brisa stane 65 evrov. »Dodatni del cene vključuje komunikacijo s pregleda- nim, nabavo brisa, hrambo, jema- nje vzorca, prevoz v laboratorij v Celju ali Ljubljani, izdajo potrdila in potem pošiljanje tega pregledane- mu, ki lahko potrdilo sicer prevza- me tudi sam.« Cena testa bi morala biti po nje- govem mnenju po vsej državi eno- tna. »Nimamo pa enotnega formu- larja za potrdilo, ki bi veljalo tako v EU kot tudi zunaj nje,« je opozoril Šteharnik. Okrog 100 evrov pa stane testi- ranje tudi na Gorenjskem in Pri- morskem. Cena testa v Nemčiji in Španiji le 20 evrov Testiranje, ki ga plačamo sami, je torej glede števila točk, kjer to lahko storimo, dobro dostopno. Zatakne pa se pri ceni, sploh zdaj, ko je javnost izvedela, da je na pri- mer cena za samoplačniški test, ki pove, ali imamo novi koronavirus ali ne, v Nemčiji in Španiji okoli 20 evrov, v Srbiji 50, v Italiji pa 30 evrov. Direktor Splošne bolnišnice (SB) Murska Sobota Bojan Korošec je glede velikega razkoraka v znesku dejal: »Če izven naših meja samo- plačniško testiranje stane okoli 30 evrov, pomeni, da smo v Slovenji predragi. Treba je sicer razumeti, da slovenske cene tvorijo stroški materiala (testa) in dela v zvezi z izvedbo testiranja. Višina zneska je Slovenija, Podravje  Kakšne so cene za samoplačniški test za okužbo s koronaviru Test za covid-19 v tujini računajo Testiranja je moč opraviti v mreži javnega zdravstva, po večini bolnišnic v Sloveniji, predvse bolnišnici, cena zanj pa je 93 evrov. Najmanj stanejo testi v murskosoboškem zdravs samoplačniško testiranje za covid-19 v koprskem Foto: Profimedia/M24 V Nemčiji, Avstriji, Srbiji, Italiji in Španiji testi stanejo od 20 do 50 evrov, vendar pozor, ni jasno, ali je cena tam toliko nižja, ker gre za drugačne, najverjetneje hitre teste, ki so na trgu cenejši, pa tudi manj zanesljivi od teh, ki jih uporabljamo v Sloveniji. Nekateri slovenski dobavitelji mask FFP2 so poleg certifi katov predložili tudi poročila o testih, ki naj bi dokazovali skladnost opreme z zakonodajo. Noben izmed treh laboratorijev, ki so izvajali te teste, za to ni akreditiran v EU, kaže seznam akreditiranih laboratorijev pri organizaciji Evropska akreditacija. Prav tako jih ni na seznamu akreditiranih laboratorijev za testiranje zaščitnih mask na Kitajskem. Podobno se je izkazalo pri proizvajalcih mask FFP2. Med skupno 20 jih je bilo vsaj 10 takih, ki na Kitajskem za proizvodnjo mask KN95, ekvivalentnih FFP2, niso bili registrirani. Pet jih je bilo bodisi registriranih pri kitajski agenciji za zdravila bodisi uvrščenih na vladni seznam izvoznikov osebne varovalne opreme. Portal Oštro sicer ob tem opozarja, da dejstvo, da oprema nima ustreznih certifi katov, še ne pomeni, da ni skladna z evropskimi standardi, ampak da to ni bilo preverjeno. Toda ugotovitve novinarjev, ki so preiskovali evropske pošiljke varovalne opreme, kažejo, da bi lahko bila tudi nevarna. Novinarji so pregledali dostopne podatke in dokumente o skupno 66 modelih mask, za katere je s certifi katom »jamčilo« podjetje ECM. Vsaj 15 % od teh jih bodisi ni prestalo neodvisnega testiranja bodisi so evropske države zanje izdale opozorilo zaradi neustreznosti. Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  7. julija 2020 Ljudje in dogodki 19 Foto: Twitter/M24 18 evrov. rusom o 30, v Sloveniji pa kar 100 evrov em tistih, ki so v času epidemije predstavljale točke covida. Testiranje je možno tudi v ptujski Foto: Profimedia/M24 stvenem domu, 80 evrov, med najdražjimi pa je m zdravstvenem domu, saj stane 110 evrov. Testiranje na Hrvaškem: v nepogodbenih ambulantah 200 evrov! V primeru, ko ima oseba urejeno evropsko zdravstveno kartico in ima napotnico epidemiologa za testiranje, strošek testiranja v ambulanti, ki je del hrvaškega javnega zdravstvenega sistema, medsebojno avtomatično poravnata hrvaška in slovenska zdravstvena zavarovalnica, testirancu pa razen splošne participacije v višini dobrega evra, ki jo zaračunavajo v hrvaškem zdravstvenem sistemu, ni treba doplačati ničesar. Drugače je v komercialnih ambulantah, ki nimajo pogodbe s Hrvaškim zavodom za zdravstveno zavarovanje (HZZO) in niso del hrvaškega javnega zdravstvenega sistema, kot so na primer turistične ambulante. V njih je namreč treba testiranje plačati na kraju samem. Testiranec lahko ob prihodu domov sicer zahteva povračilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), a ta praviloma ne bo pokril celotnega stroška. ZZZS namreč storitve v tujini krije le v višini, kot jih krije zdravstvena zavarovalnica tuje države. Na Hrvaškem to pomeni, da krije ceno testiranja v višini, ki velja v hrvaškem javnem zdravstvu. Ker pa je cena storitev v komercialnih ambulantah praviloma višja, mora razliko pokriti zavarovanec sam. Predstavnica Hrvaškega zavoda za javno zdravje iz Istre je sicer povedala, da mora tujec v primeru testiranja na covid-19 na Hrvaškem storitev plačati sam (okoli 200 evrov), nato pa povračilo z evropsko kartico zavarovanja dobi v matični državi. Na ZZZS so nad takšno izjavo presenečeni, zato so HZZO zaprosili tudi za uradno pojasnilo. Iz njega, kot navajajo, izhaja, da so stroški testiranja na novi koronavirus na Hrvaškem v ambulantah, ki so del javnega zdravstva, kriti na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, torej brez dodatnega plačila testiranega, razen seveda, ko je testiranje izvedeno na lastno željo. Na ZZZS tudi sicer zavarovance opozarjajo, naj bodo ob uveljavljanju pravic z evropsko kartico na Hrvaškem previdni in naj, če se želijo izogniti dodatnim stroškom, zdravstvene storitve raje iščejo pri izvajalcih, ki imajo sklenjeno pogodbo s HZZO. Ob tem kot pomoč navajajo, da imajo turistične ambulante, kjer je treba storitev plačati, jasno vidno obvestilo o nesprejemanju evropske kartice. Foto: Dreamstime/M24 Rdeči seznam Na rdečem seznamu so Katar, Bahrajn, Čile, Kuvajt, Peru, Armenija, Džibuti, Oman, Brazilija, Panama, Belorusija, Andora, Singapur, Švedska, Maldivi, São Tome in Principe, Združeni arabski emirati, Združene države Amerike, Savdska Arabija, Rusija, Moldavija, Gibraltar, Bolivija, Portoriko, Gabon, Kajmanski otoki, Dominikanska republika, Republika Južna Afrika, Iran, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Portugalska in Albanija. Zeleni seznam Na zelenem seznamu so trenutno Avstrija, Belgija, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Slovaška, Španija in Švica. Na rumenem seznamu so vse države, ki niso niti na zelenem niti na rdečem seznamu. Slovenija  Rumeni seznam držav Agencije ne odpovedujejo potovanj Premeščanje držav med zelenim, rumenim in rdečim sezna- mom epidemiološko (ne)varnih držav povzroča kar nekaj težav tistim, ki načrtujejo potovanja ali dopust. V turistič- nih agencijah potovanja v države z rumenega seznama, med katerimi je od sobote tudi Hrvaška, izvajajo, v primeru po- mislekov svojih strank pa z njimi iščejo individualne rešitve. Turistične agencije v prvi vrsti potnike peljejo v države z zelenega seznama. »Te destinacije so varne in imajo podobno epidemiološko sliko, kot je pri nas,« so spomnili v turistični agenciji Palma. V primeru organizacije potovanja v državo, ki se je znašla na rdečem seznamu, potnikom omogočijo odpoved potovanja in počitnic ter z njimi skupaj poiščejo najboljšo rešitev. Vmesni rumeni seznam pa sicer še vedno omogoča potovanje, a s povečano previdnostjo. »Tukaj se posvetimo vsaki stranki posebej,« so povedali v Palmi. V Turistični agenciji Sajko prav tako gostom sproti pojasnjujejo, da umestitev Hrvaške na rumeni seznam za slovenskega gosta ne pomeni karantene ob povratku, pač pa kvečjemu dokazovanje mejnim organom, da so res dopustovali na Hrvaškem. Tistim strankam, ki ne morejo na počitnice na destinacije, kamor se potovanje odsvetuje zaradi epidemiološke slike, pa v Turistični agenciji Sajko omogočajo brezplačno prestavitev na drug termin oziroma vračilo denarja v skladu z veljavno zakonodajo. »Najpogosteje se s strankami dogovorimo za koriščenje vplačane rezervacije v drugem terminu,« je pojasnil Sajko. Foto: Dreamstime/M24 Še vedno v vrhu Hrvaška, Grčija, Turčija, Tunizija ... V vseh turističnih agencijah trenutno največ rezervacij beležijo za Slovenijo. Prav tako tradicionalno priljubljena ostaja hrvaška obala, pa tudi Grčija z otoki, gostje pa lahko z letalom tja odpotujejo z ljubljanskega letališča. V turistični agenciji Relax na seznam priljubljenih destinacij dodajajo še Črno goro, Turčijo, Egipt in Tunizijo, v Sajku pa trenutno goste peljejo tudi v Avstrijo. Epidemija bolezni novega koronavirusa bo sicer agencije letos močno udarila. »O konkretnih številkah težko govorimo, saj smo na začetku sezone in je veliko odvisno od tega, kako se bo vse skupaj odvijalo v naslednjih dveh mesecih,« so navedli v Palmi. Glede prejete državne pomoči poudarjajo, da jo cenijo. »Vendar je le delo tisto, ki lahko ohranja delovna mesta in dober poslovni rezultat. Želimo si delati in ustvarjati, to je tisto, kar najbolje znamo,« so izpostavili. V Relaxu pa bo po prvih ocenah letošnji obseg prometa več kot 50 odstotkov manjši glede na leto 2019. Polovica zaposlenih je še vedno na čakanju, zaenkrat pa niso odpustili še nikogar. »Glede na trenutno stanje koronske krize obseg državne pomoči še zdaleč ni dovolj,« so prepričani v Relaxu. odvisna tudi od postavke, ki pred- stavlja plačilo za delo medicinskega osebja, ki test obdeluje, pa tudi la- boratorija. Verjetno je potem pro- blem pri nas ta, da je material toliko dražji, saj so postavke za delo me- dicinskega osebja in laboratorija pri nas občutno nižje kot v prej ome- njenih državah. Delovna moč je pri nas podcenjena, torej ta zagotovo pri nas ne viša cene,« je dejal. V mu- rskosoboški bolnišnici je sicer testi- ranje možno že od konca maja in stane 90 evrov. Korošec pravi, da zanimanja zanj pri njih skorajda ni. V ZD Murska Sobota izvajajo testi- ranja, ki stanejo 80 evrov. Visoke cene zaradi dragega materiala in zaščitne opreme?! V Zdravstvenem domu Koper cena testiranja znaša kar 110 evrov! Zakaj, pojasnjuje strokovna vodja Ljubica Kolander Bizjak: »Sedem- deset evrov in še nekaj na vrh nas stanejo samo test in epruveta ter krtačka za izvedbo brisa, ki ga plačamo mikrobiološkemu labora- toriju. Ta vse našteto dobavlja za nas. Potem pa zraven prištejte še stroške, ki jih imamo za zaščitno opremo (maske, rokavice, kombi- nezon …), ki jo uporabljamo, ko jemljemo vzorec. Poglejte, koliko je za to plačeval Počivalšek; mi ne dobimo nič ceneje. In ko vse to preračunaš, ugotoviš, da ostane samo še sedem evrov, s katerimi potem plačamo zdravnika in drugo zdravstveno osebje, ki izpelje testi- raje, ter seveda laboratorij.« Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  7. julija 2020Križemkražem20 V povprečju človek gleda televizijo vsak dan približno štiri ure. Toda to ne pomeni, da je treba med gledanjem televizije le sedeti. Med tem izkoristite tudi čas za izboljšanje svoje telesne pripravljenosti. V času dolgočasnih televizijskih oglasov lahko vedno iz- vedite nekaj telesnih vaj. V pičlih 15 minutah reklam boste porabili tudi približno 100 kalorij in hkrati okrepili mišice. OAHU - tretji največji havajski otok, REGEN, Ivan - naš zoofiziolog, raziskovalec zvočne komunikacije žuželk, SANTOS - glavno brazilsko pristanišče za izvoz kave KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (61.) Ženske že vrsto let – v imenu lepote – drgnejo svojo kožo, da bi posvetlile ton obraza, vra- tu in rok. Večina negovalnih krem, losjonov za zaščito kože pred soncem, celo deodorantov proti potenju, ki jih lahko naj- dem tukaj, vsebuje sestavine za beljenje kože. Južna Azija je obsedena z ide- alom bele kože, ki je postal si- nonim za lepoto. Veliki obcestni plakati prikazujejo smejoče se bledolične modele, ki reklamira- jo najnovejše lepotne izdelke in tehnologije beljenja. Zdravstve- na tveganja očitno niso dovolj zastrašujoča, saj v teh krajih sko- rajda ne najdem kozmetičnega produkta brez škodljivih primesi (hidrokinon, priljubljena sesta- vina za beljenje kože, je zaradi domneve, da povzroča kožnega raka, prepovedana v Evropski uniji, Avstraliji in na Japonskem). »Selfi e?« me sredi drogerije moleduje mati punce, ki bi ji pri- sodila kakih dvanajst let. Dekle je vidno v zadregi, ko se odločim, da prošnji ne bom ugodila (odkar se potikam po Aziji, so takšne zahte- ve del mojega vsakdanjika). Mati še kar naprej momlja. Ujamem besede kot »lepa«, »bela«. Žena ne razume, zakaj se tujka ne bi želela postaviti ob bok njeni hče- ri. Upam, da bo kmalu ugotovila, da tista krema, ki sta si jo malo prej ogledovali, le ni vredna na- kupa. Sem v mestu Klang, nekaj več kot trideset kilometrov od- daljena od malezijske prestolnice Kuala Lumpur. Priklopim se na internet, kjer preberem: »Večina potovalnih brošur Klanga ne uvr- šča med mesta, ki jih je treba obi- skati …« Super. S sodelavci smo se sicer odpravili v prestolnico, a nas je taksist iz neznanega razlo- ga odložil v indijski četrti mesta Klang … In sedaj smo, namesto v slavni metropoli, nekje bogu za hrbtom. Tudi to je čar potovanj. Da prideš tja, kamor sploh nisi nameraval. Privoščim si odlično masala doso (tipična indijska jed; riževa palačinka s krompirjevim nadevom) in izkoristim čas, da kupim tisto preklemano kremo za zaščito pred soncem. Foto: M. Toplak Klang, Malezija Ptuj, Podravje  Rezultati testiranj v ptujski bolnišnici Ste prepričani, da ste koronavirus prebolevali januarja? Konec maja so v laboratoriju ptujske bolnišnice začeli presejalno serološko testiranje za doka- zovanje prisotnosti protiteles proti koronavirusu. Ta pravzaprav potrdi ali ovrže sum posame- znika, da je omenjeni virus enkrat že prebolel, oziroma da ima protitelesa. Številni so se na testiranje odpravili v prepričanju, da so ga prebolevali v začetku leta. Glede na doslej opravljena testiranja pa gre za zmotno prepričanje. Foto: M24 V ptujski bolnišnici pričakujejo, da bo v prihodnje še več testiranj. Slovenija  Poletje in glasba Piranski glasbeni večeri Z nastopom violinistke Oksane Pečeny Dolenc, ki jo je na harfi spremljala Anja Kožuh, so se minuli teden v križnem hodniku minoritskega samostana začeli tradicionalni, 42. Piranski glas- beni večeri. V Avditoriju Portorož napovedujejo skupno štiri vrhunske koncerte komorne glasbe, ki bodo potekali ob upošte- vanju navodil NIJZ. Na drugem festivalskem večeru 9. julija bodo ljubitelji klasične glas- be lahko prisluhnili LIBERtriu, ki ga sestavljajo Katja Porovne Silič na ki- tari, Matjaž Porovne na violini in Pe- tar Brčarević na kontrabasu. LIBER- trio je za Piranske glasbene večere pripravil repertoar z deli Bacha, Piazzolle, de Falle in Gershwina. Teden dni kasneje bo nastopila ena najboljših zasedb na slovenski komorni glasbeni sceni, godalni kvartet Tartini. Sestavljajo ga vrhun- ski solisti – violinista Miran Kolbl in Romeo Drucker, violist Aleksander Milošev in violončelist Miloš Mlej- nik. Zaigrali bodo Tartinijeve Sona- te a Quattro, ki jih označujemo za predhodnico godalnega kvarteta, Beethovnov Godalni kvartet v f-mo- lu ter Dvoržakov Godalni kvartet v F-duru. Četrti in zadnji koncert 42. Piran- skih glasbenih večerov bosta 23. julija sooblikovala violinist in skla- datelj Matija Krečič z Emo Krečič na violončelu. Glede na epidemiološke razmere v državi so se v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj odločili, da po- nudijo možnost testiranja za doka- zovanje prisotnosti protiteles proti novemu koronavirusu. Kot je poja- snila Mojca Završnik, predstojnica oddelka za laboratorijsko diagno- stiko, je to namenjeno dokazovanju prebolele okužbe s SARS CoV-2: »Prisotnost protiteles v krvi se pra- viloma razvije po okužbi, če so torej v krvi prisotna protitelesa, pomeni, da je prišlo do stika z virusom. Test ima 99,8 % specifi čnost ter 100 % ob- čutljivost, kar je zelo pomembno, če želimo dokazati, da je bila oseba v stiku z virusom SARS CoV 2 in je razvila protitelesa. S testom pa ne moremo dokazovati akutne okuž- be z virusom, pričakovano je tudi, da s časom titer protiteles upada in Foto: M24 raščanja števila okužb v sosednjih državah. Testiranje se opravlja samo- plačniško, stane 20 evrov in je na- menjeno posameznikom, ki menijo, da so bili v stiku z okuženo osebo ali da so celo preboleli koronavirus. Slednjih je bilo kar nekaj. »Velika večina testov je bila negativnih. Protitelesa so imeli le tisti, ki so bili v stiku z okuženimi. Nekateri so tudi vedeli, da so preboleli, pa jih je za- nimalo, koliko protiteles imajo. Pri tistih, ki so se testirali v prepriča- nju, da so koronavirus prebolevali januarja, so bili prav vsi negativni, kar pomeni, da to ne drži in da ni- majo protiteles. To, da so bili ljudje prepričani, da so virus preboleli, je očitno fama, kar potrjujejo tudi naši dosedanji rezultati,« je še povedala Mojca Završnik. lahko doseže ponovno negativno vrednost, zato prisotnost protiteles v krvi še ne zagotavlja imunosti.« V dobrem mesecu, odkar to mož- nost ponujajo, so opravili okrog 50 testov. Velika večina jih je bila negativnih. V zadnjih dneh beležijo povečan interes, tudi zaradi spremi- njanja epidemiološke situacije in na- Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 7. do 13. julija 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺ €  Bik  ☺☺☺ €€€  Dvojcka  ☺ €€  Rak  ☺☺☺ €€  Lev  ☺☺ €€€  Devica  ☺☺☺ €  Tehtnica  ☺☺ €€€  Škorpijon  ☺ €€  Strelec  ☺☺☺ €€€  Kozorog  ☺☺ €  Vodnar  ☺ €€€  Ribi  ☺☺ €  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 13. julija. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografi jo z izpol- njenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika čudovite brisače za plažo in bazen (s simpatičnim vzorcem žirafe), ki jo podarja Baby Center. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanca Tednikove nagradne razrezanke sta: Živa in Mark Lukman, Trnovska vas. Nagrado prejmeta po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 7. julija 9:00 Ormož, prvo nadstropje gradu: Ormoški grajski kino – počitniške kino predstave za otroke, brezplačno 10:00 Ptuj, Mestni park: CID, Poletne ulične delavnice, delavnica vožnje po pumptracku 20:00 Ptuj, dominikanski samostan: Stand up za mame Tadeja Toša, nadomestna predstava za četrtek, 19. marca Sreda, 8. julija 20:00 Ptuj, dominikanski samostan: Stand up za mame Tadeja Toša, nadomestna predstava za petek, 20. marca 10:00 Ptuj, Mestni park: CID, Poletne ulične delavnice, delavnica vožnje po pumptracku 16:00 Žetale, večnamenska dvorana: Okrogla miza Kako ohraniti kmetije na težjem pridelovalnem območju Haloz. Sodelujejo dr. Jože Podgoršek, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, Cvetko Zupančič, predstednik KGZS, in Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZ Ptuj. Četrtek, 9. julija 9:00 Ptuj, Špajza modrosti: delavnica Igramo se z glino 10:00 Ptuj, Mestni park: CID, Poletne ulične delavnice in delavnica vožnje po pumptracku 17:00 Knjižnica Ormož: Uporabnost čebeljih pridelkov 20:00 Ptuj, dominikanski samostan: Stand up za mame Tadeja Toša, nadomestna predstava za soboto, 21. marca Petek, 10. julija 9:00 Ptuj, Špajza modrosti: Tarok za seniorje 10:00 Ptuj, Mestni park: CID, Poletne ulične delavnice in delavnica vožnje po pumptracku 20:00 Ptuj, dominikanski samostan: Stand up za mame Tadeja Toša, nadomestna predstava za nedeljo, 22. marca Mestni kino Ptuj sreda, 8. julija: 20:00 Konje krast četrtek, 9. julija: 20:00 Mali Joe petek, 10. julija: 17:30 Liti in izgubljeni zmaji; 19:00 Direktno z Liffa 2019: To morajo biti nebesa; 21:00 Konje krast Prireditvenik Foto: ČG 9 1 3 4 3 9 8 5 8 7 3 4 6 4 1 6 1 8 9 4 5 8 2 3 9 3 4 2 torek  7. julija 2020 Za kratek čas 21 Naši pametni predniki so z opazovanjem narave, dogajanja v njej, odnosov med ljudmi in podobnega znali izluščiti modrosti, ki jih danes imenujemo pregovori. In za pregovore, stoletne modrosti, marsikdaj ugotavljamo, da veljajo še danes. Iz malega še zmeraj ratse veliko, vsak svetnik ima še zmeraj roke k sebi obrnjene, tisti, ki ima na voljo dva stola, se med obema največkrat usede na tla ... Pa bi lahko tudi danes ustvarili kakšen pregovor? Na primer: Boljše vrabec v slovenskih planinah kot galeb na hrvaškem morju. – Zrno do zrna – pogača, glas na glas – poslanska plača. – Med dvema stoloma se je usedel na ministrskega. – Lepa beseda lepo mesto najde, lepa provizija pa pravi bančni račun. – Na med se muhe love, na sladke besede volivci. Mogoče bi res lahko kaj takega ustvarili. Ampak pregovori so izdelek človekove pameti, nedavno pa nam je neki slovenski politik zatrdil, da smo državljani glupi. In glupi državljani seveda ne moremo spočeti nič pametnega. Zanima me, kako se glupi ljudje obnesemo kot volivci. Najbrž izberemo glupe poslance. In tega poslanca, ki je podvomil o naši pameti, so izvolili štirje odstotki slovenskih volivcev. Tako da – žal mi je, dragi štirje odstotki: kar ste izvolili, to imate. A če smo že pri pregovorih, še na dva naj vas spomnim. Prvi pravi: Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi. Drugi pa: Bolje preprečiti kakor lečiti. Oba sta seveda povezana s koronsko krizo. Ker očitno nas je v prvi rundi premalo udarila, saj se ljudje pred drugim krogom sploh ne bojimo nobene zvite vrvi, pa čeprav je zelo podobna kakšni kači strupenjači. In tudi, da bi bilo boljše preprečiti neprijetne izkušnje z boleznijo, je očitno za mnoge navdušence množičnih zabav, športnih prireditev, druženja na (hrvaških in slovenskih) plažah ter na podobnih shodih odvečna skrb; se bo očitno treba lečiti na respiratorjih (da na najhujše niti ne pomislimo). Človek bi menil, da bi vsi morali upoštevati zdravo pamet. Tudi tisti štirje odstotki. Za šankom Glup ali ne glup – je to zdaj vprašanje? Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  7. julija 2020Poslovna in druga sporočila22 Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik (do 26. 8. 2020 ). Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 29. 8. 2020. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. • datum odhoda 6. 10. 2020 ob 23. uri • • • • (6. – 11. 10. 2020) Vabljeni na AKCIJSKA CENA: samo 339,00 EUR po osebi Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  7. julija 2020 Oglasi in objave 23 www.tednik.si SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. Jožef Petek, Polenci 33, roj. 1936 – umrl 23. junija 2020; Alojz Špin- dler, Velika Nedelja 2c, roj. 1931 – umrl 26. junija 2020; Ana Zidar , roj. Kovačec, Bresnica 8, roj. 1955 – umrla 26. junija 2020; Viktor Milošič, Vareja 10, roj. 1939 – umrl 25. junija 2020; Simon Frangež, Podlože 49a, roj. 1989 – umrl 25. junija 2020; Jožefa Vrečko, roj. Ilovšek, Ptuj, Osterčeva ul. 6, roj. 1932 – umrla 28. junija 2020; Janez Štumberger, Cirkulane 40, roj. 1940 – umrl 29. junija 2020; Marija Kogler, roj. Lenart, Desenci 6a, roj. 1930 – umrla 29. junija 2020; Marija Arnuš, roj. Bezjak, Bukovci 173, roj. 1934 – umrla 25. junija 2020; Marjan Potočnik, Ormož, Strezetina 13, roj. 1962 – umrl 27. junija 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE SENZACIJA Politične trofeje usodne ženske: katere politike najvišjega ranga je omrežila Miranda Ostanek POLITIKA Kaj je ostalo od Janševih obljub, da bo meja za ilegalne migracije neprodušno zaprta INTERVJU Andrej Vizjak, okoljski minister: kako bo vlada pospešila infrastrukturne projekte REPORTAŽA Kučan in Janša kuhata žabe: recepti kuharskih mojstrov za pripravo žabjih krakov Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. Vsako sredo ZA ZVEZDE KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM odojke domače reje, mesnate pasme. Tel. 051 245 621. KUPIM traktor in nekaj priključkov. Tel. 031 525 793. PRODAM dva bikca simentalca, stara 12 in 14 dni. Tel. 070 250 441. Kogar imaš rad, nikoli ne umre – le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 90. letu se je poslovil mož, ata, dedek, pradedek Alojz Špindler IZ VELIKE NEDELJE 2C Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega pospremili na nje- govi zadnji poti, darovali sveče in cvetje, izrekali sožalje, darovali za svete maše. Hvala g. kaplanu Boštjanu za opravljen obred, pevcem, pogrebnemu podjetju Aura, posebna zahvala internemu oddelku ptujske bolni- šnice. Hvala vsem. Tvoji najdražji ... svetloba poletnih sonc se izgublja v meglicah časa. Tako kot poletni veter odtrga list z drevesa, nas je v prvih poletnih dneh presenetila novica o izgubi našega župa- na, sodelavca in prijatelja Bojana Kirbiša. Nenadna smrt je boleča izguba za vse, ki smo ga poznali, ga spoštovali in cenili ter se skupaj veselili doseženih ciljev in uspehov. Še vedno se sprašujemo, zakaj je veter med številnimi listi odtrgal prav tega. Prav tega, ki je bil del našega življenja in sedaj manjka. Vedno bo manjkal in vedno se ga bomo spominjali po njegovi mirni, vedno spoštljivi naravi in po preudarnih, premišljenih besedah. V občinske prostore, kjer je bila nekoč njegova zibka, se je vračal tiho in spoštljivo v veliki želji po razvoju občine. Po številnih uspešno zaključenih projektih so ostali trije veliki: izgradnja stanovanj za mlade družine, dom za starejše, izgradnja POŠ Marjeta in kot gospodarstvenik se je zavzemal za širitev malega gospodarstva. Zelo si je prizadeval za povezovanje krajev, občanov, društev in pomagal ustvariti nekatere dogodke v občini, ki so med sabo povezali občane domače občine z občani pri- jateljskih in pobratenih občin. Bojan Kirbiš je leta 2010 vstopil v stranko DeSUS in bil izvoljen za župana občine Starše. Kljub temu, da ni imel političnih izkušenj, je svoje podjetniško znanje zelo hitro uspešno vključil v vodenje občine. Svoj tretji županski mandat je žal zaradi bolezni predčasno zaključil. Pred vstopom v politiko je svojo poklicno pot, kot gradbeni inženir, posvetil gradbeništvu, najprej pri SCT, d. d., kasneje v grad- benem podjetju, ki sta ga ustanovila s prijateljem. Njuno podjetje, z več kot 100 zaposlenimi, je gradilo tunele v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji. V mladosti se je ukvarjal z nogometom, radioamaterstvom in judom. Pridobljeno znanje in osvojene veščine je nekaj časa kot trener prenašal na mlajše generacije. Kot predsednik mladine je združeval mlade pri raznih delovnih akcijah in izletih. Že mlad je s svojo diskoteko pokazal podjetniško žilico, saj so jo obiskovali mladi od blizu in daleč. Bil je ljubitelj narave, zato je vstopil v lovske vrste in bil aktiven v strelski sekciji in se nekaj let udeleževal tekem v streljanju na glinaste golobe. Lepe trenutke v prostem času, ki ga je imel vedno manj, je rad preživljal tudi z lo- vskimi prijatelji na lovih izven domačega lovišča. Bil je tudi potapljač in ribič. Imel je čut za sočloveka in za stisko drugih, zato se je včlanil v Lions klubu Maribor, kjer je pomagal pri mnogih dobrodelnih akcijah. Ob vseh aktivnostih se je rad vračal v krog družine in pomagal ženi pri vzgoji sina in hčerke, ki sta ju s skupnimi močmi vzgojila v poštena in delovna človeka s čutom za malega človeka. Kljub zdravstve- nim težavam je s polno močjo, koliko mu je dopuščalo zdravje, nadaljeval delo, dokler je lahko, ni se ustavil, še druge je vedno bodril z besedami: “Saj bo, gremo naprej,” in sanjal o številnih projektih v občini. Žal je mnogo prehitro prišel dan, ko so se zanj končale zadnje upajoče sanje. Naj počiva v miru! Ali kot je na žalni slovesnosti dejal podžupan Marjan Malek: “Srce je omagalo, njegov dih je zastal, prenehalo je življenje človeka velikih želja, ki jih je želel ustvariti kot župan občine, tako kot je ustvaril dobrine za življenje svoje družine.” Bojan Kirbiš je bil velik človek in o veličini njegovega dela se je pokazalo tudi na njegovi četrtkovi zadnji poti na pokopališču v Staršah, kjer so se od njega pos- lovili številni svojci, prijatelji, znanci, občani in številne delegacije iz domovine in sosednje Hrvaške ter Avstrije. Vsi, ki smo ga spoštovali in cenili Bojan Kirbiš 1960–2020 Štajerski TEDNIK torek, 7. 7. 2020  COLOR CMYK stran 24 „Kar se tiče splošnega stanja prometa, predvsem mirujočega, lahko rečem, da je ugodno. V letu 2019 smo obravnavali 206 kršitev, od tega smo izrekli 24 opozoril. Največ prekrškov je bilo na obmo- čju Ptujske ceste, kjer je bilo veliko nepravilnega parkiranja; bodisi na pločniku, v bližini prehoda za pešce, na zakupnih parkirnih pro- storih in na območju, ki je rezervi- rano za intervencijska vozila,“ je naštel Brkič. Najprej urejeno parkirišče pri Zdravstvenem domu, potem kazni! Svetnik Emil Trstenjak pa je imel okrog (napačnega) parkiranja na Ptujski cesti nekoliko drugačen pogled: „Gre za območje pri zdra- vstvenem domu, kjer še vedno ni- mamo urejenega parkirišča. Tako je dostop do doma zahteven sploh za matere z bolnimi otroki in sta- rejše, ki težko hodijo. Tukaj je res velik problem in bi redarji morali pokazati več razumevanja in ne izdati toliko plačilnih nalogov na tem območju do takrat, ko se bo uredilo primerno parkirišče. Prav tako bi morali biti bolj popustljivi, če na parkiranem vozilu preteče čas parkiranja.“ Zakaj redarji ne kaznujejo brskanja po smeteh Stanko Kosi pa se je obregnil ob brskanje po smeteh: „Dogaja se, da ljudje praznijo kontejnerje in na poti proti mejnemu prehodu te smeti prebirajo. Česar ne namera- vajo nesti naprej, zavržejo na jav- ne površine, ki pa jih morajo nato naše javne službe očistiti. Vedno več je teh dogodkov in moram reči, da še nisem opazil redarske službe, da bi kakor koli intervenirala v ta- kih primerih oziroma da bi bil proti posamezniku, ki brska po smeteh, uveden kakršen koli ukrep. Ne vem, ali je možen, mislim pa, da je. Če tega že ne moremo izkoreniniti, bi morali vsaj omejiti na znosen ob- seg. Mislim, da bi tukaj absolutno morali narediti več!“ Kazen za brskanje po smeteh: 100 evrov „V večini gre za Rome, ki priha- jajo iz bližnjih obmejnih vasi. Be- račenje je kaznivo le, če je vsiljivo, sicer ne,“ je dejal Brkič in povsem suvereno nadaljeval: „Kar se tiče brskanja po smeteh in iskanja hra- ne – to ni prekršek. To je žalostno. Prekršek pa je odtujevanje smeti, kar pa ni v naši pristojnosti.“ A Brkič je pri tem odgovoru neko- liko pihnil mimo; po občinskem od- loku namreč to pristojnost redarji imajo! Odlok (o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalni- mi odpadki) v 34. členu brskanje po posodah ali zabojnikih ter razmeta- Danes zjutraj bodo padavine povsod ponehale. Dan bo veči- noma sončen z nekaj spremen- ljive kopaste oblačnosti. Na Primorskem bo še pihala burja, a bo slabela, ponekod drugod šibak veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 20 do 24, na Goriškem in ob morju okoli 26 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Ormož  O nepravilnem parkiranju in brskanju po smeteh Kdo bo kaznoval tiste, ki razmetavajo smeti, če ne redarji?! Občinski svet je na junijski seji obravnaval tudi delo redarske službe na ormoškem območju. Izvajanje občinskega programa varnosti v letu 2019 je podrobno predstavil vodja redarske službe Robert Brkič, ki pa se je - vede ali nevede - uštel v odgovoru na preprosto vprašanje svetnika Slavka Kosija. Rodile so: Maja Vindiš, Belavšek 3, Zgornji Leskovec – deklica Olivija; Urška Živko, Osek 24, Sveta Trojica v Slo- venskih goricah – deček Jurij; Simona Furek – deček; Tea Schlauer – deček Triton; Polona Divjak – deklica Nija; Natalija Cmager – deklica; Evelina Tement Gavrič – deklica Gaja; Barbara Vindiš Bratušek – deklica Tinka- ra; Nataša Hauzer – deček Jakob; Tadeja Ketiš – deček; Barbara Rižnar – deklica Klara. Poroke – Ptuj: Nejc Kodrič, Nova vas pri Ptuju 45c, in Tadeja Štrucl, Mestni Vrh 106b; Primož Medved, Lo- vrenc na Dr. p. 15, in Martina Bolcar, Spuhlja 56; Matjaž Krajnc in Andreja Rumež, Pesnica , Ranca 30g; Roman Vozlič, Grliče 33, in Ksenja Maroh, Dravinjski Vrh 47a. Čemu služijo predpisi, ki jih nihče ne izvaja Na eni strani se svetniki borijo, da bi organi pregona do- bili zakonsko podlago za ukrepanje v primeru s Štajersko vardo in drugimi podobnimi skupinami. Na drugi strani pa ima občinski inšpektorat (katerega del je tudi redarska služ- ba) možnost, da bi nevšečno stikanje po smeteh in njihovo razmetavnaje vse naokoli zajezila, a ga ne. Predpis je tako bil doslej le črka na papirju, a prav nobenega razloga ni, da se pristojni, ko naleti na brskanje po smeteh, obrne vstran. Njegova naloga je, da tovrstno dejanje sankcionira. Res pa je tudi, da je kazen težko izterjati od nekoga, ki nima nič ... Foto: MH Foto: Arhiv ŠT Vodja redarske službe Robert Brkič je povedal, da lahko sankcionirajo na- pačno parkiranje, ne morejo pa brskanja in razmetavanja smeti. A to ni popolnoma res ... Podravje  V vrhu držav po razširjenosti konoplje med mladimi Petina 15-letnikov je konopljo že kadila Po podatkih mednarodnega poročila raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018) se Slovenija po razširjenosti uporabe konoplje med 15-letniki uvršča v sam vrh držav, ki so bile vključene v raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 45 držav, Slovenija pa se je po uporabi konoplje 15-letnikov kadarkoli v živ- ljenju uvrstila na sedmo mesto. V vseh v raziskavo vključenih državah je v povprečju 13 odstotkov 15-let- nih mladostnikov že kdaj v življenju uporabilo konopljo (15 odstotkov fantov in 11 odstotkov deklet), v Sloveniji pa je takšnih 21 odstotkov (22 odstotkov fantov in 19 odstot- kov deklet). Še bolj skrb vzbujajoč je podatek iz raziskave o uporabi konoplje 15-letnikov v zadnjih 30 dneh. Tu so slovenski mladostni- ki še bolj pri vrhu. Mednarodno povprečje za ta kazalnik pri 15-le- tnikih znaša sedem odstotkov, za Slovenijo pa je ta delež skoraj dvakrat večji, in sicer 13 odstotkov. Po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh se tako Slovenija uvršča kar na tretje mesto med vsemi v razi- skavo vključenimi državami. Višje sta le Kanada in Bolgarija. Ker so bili v raziskavo vključeni 15-letniki, torej mladostniki na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, je jasno, da jih je zelo verjetno večina drogo poskusila že v osnovni šoli. Dejstvo je, da šole pri odkrivanju in prepre- čevanju drogiranja mladih nimajo poenotenega protokola oz. navo- dil ravnanja. »Vse je prepuščeno ravnatelju. Če je ravnatelj tak, da si zatiska oči in ne želi javno sprego- voriti o težavah, se te lahko seve- da pometejo pod preprogo. Če pa je ravnatelj družbeno odgovoren, lahko s pritiski naredi ogromno,« je povedal ravnatelj Peter Pirc iz ene od ljubljanskih osnovnih šol. Dodal je še, da cigarete nekaterim pridejo v roke že pri 11 letih, kar nekaj jih poskusi kaditi do 13. leta. Tisti, ki postanejo redni (tedenski) kadilci, pri 14 ali 15 letih najverjetneje preiz- kusijo tudi marihuano, zatem pa se seveda vse zvrsti mnogo hitreje, saj številni mladi pri teh letih niso več pod nadzorom staršev. Foto: Dreamstime/M24 Število prekrškov zaradi napačnega parkiranja Kraj prekrška 2019 Ormož Kolodvorska cesta 10 Ormož, Poštna ulica 3 Ormož, Ptujska cesta, 122 Ormož, Skolibrova ulica 22 Ormož, Ulica dr. Hrovata 22 Ormož, Vrazova ulica 4 Ormož, Dobravska ulica 1 Ivanjkovci 6 Podgorci 3 Velika Nedelja 4 Miklavž pri Ormožu 9 Ostalo 0 Skupaj 206 Vir: SOU občin Spodnjega Podravja * upoštevani so samo prekrški, ki so vneseni v dlančnik in v aplikacijo „Prekrškovni organ“ vanje odpadkov prepoveduje in ga v 43. členu označi za prekršek, za katerega je predvidena kazen 100 evrov. V 40. členu pa je tudi jasno zapisano, da mora občinski inšpek- torat, katerega del je tudi redarska služba, te določbe odloka izvajati.