KRISTA HAFNER
Palček Peter
IX.
DOLGO STA HODILA PETER IN SKOKICA PREKO GOZDOV IN PUSTIH PASNIKOV. ŠELE OKOLI POLDNEVA STA PRlSLA DO VELI-KEGA POSLOPJA. VSE POLNO LJUDI JE BILO TAM. SPREDAJ SE JE VLEKLA  CRNA PROGA.
»TO  JE 2ELEZNICA,«  JE REKEL PETER.
»PELJIVA SE Z NJO, BOVA PREJ POD PALMAMI,« JE REKLA SKOKICA.
»ZE,« JE MODROVAL PETER, »A DENARJA NIMAVA. CE PA SE HOCES Z VLAKOM PELJATI, MORAS PLACATI.«
»ZAPLEŠIVA IN ZAPOJVA, MORDA SE NAJU VLAK USRDLI,« JE PREDLAGALA  SKOKICA.
POSTAVILA STA SE MED GRUCO LJUDI IN PRICELA PLESATI IN PETI. LJUDJE SO SE SMEJALI IN JIMA PLOSKALI. VELIK, POSTAVEN GOSPOD PA JE PRIJEL PETRA  ZA BRADO IN REKEL:
»ClGAVA  PA  STA  VIDVA?«
A PETER NI MOGEL ODGOVORITI. PRAV TAKRAT SE JE S TRUSCEM PRIPELJAL VLAK NA POSTAJO. GOSPOD JE PRIJEL SKOKICO ZA TACKO, SI POSADIL PETRA NA RAMO IN REKEL: »KAR Z MANO, PRI-JATELJČKA! MI VSAJ DOLGCAS NE BO NA DOLGI POTI.«
IN RES MU NI BILO DOLGCAS. VSO NOC STA GA SKOKICA IN PETER ZABAVALA V VLAKU. NI MU BILO 2AL TISTIH DINARJEV, KI JIH JE PLACAL ZA PREVOZ OPICE. PETER PA SE JE ZASTONJ VOZIL, KER JE BIL TAKO MAJHEN.
PROTI JUTRU JE SKOKICA POGLEDALA SKOZI OKNO IN ZARA-JALA:   »MORJE!«
»MORJE,« JE PONOVIL GOSPOD. »ALI BI VIDVA TUDI RADA NA MORJE?«
»IN ŠE CEZ, TJA POD PALME. TAM JE SKOKICA DOMA,« JE PRI-POVEDOVAL PETER.
»PRAV,« JE REKEL GOSPOD. »PRIPOROClM VAJU KAPITANTJ MARKU. TA JE MOJ PRIJATELJ.«
KAPITAN MARKO JE VESELO POZDRAVIL SVOJEGA PRIJATELJA IN SE ZASMEJAL, KO JE SPOZNAL SVOJA NOVA POTNIKA.  »PRAV,«
345
JE BEKEL, »RAD VAJU VZAMEM S SEBOJ, DA BOSTA MOJE POTNIKE ZABAVALA. NIČ HUDEGA VAMA NE BO NA MOJI LADJI.«
TAKO   STA  POSTALA   PETEB  IN  SKOKICA  POTNIKA  NA   VELIKI LADJI. DOBRO SE JIMA JE  GODILO,  LJUDJE  SO JU IMELI  BADI   IN NICESAR   JIMA   NI   MANJKALO.   KAR   PRE-, HITKO JE MINILA LEPA VOZNJA. NERAD SE JE PETER POSLOVIL OD PRIJAZNEGA KAPI-TANA IN MOCNIH MORNARJEV. SKOKICI PA SE JE MUDILO NAPREJ.
»VIDIŠ, TAM SO PALME. TAM ZADAJ SEM DOMA. JUH, KAKO BO LEPO!« IN HITELA JE, DA JO JE PETER KOMAJ DOHAJAL.
SPOTOMA STA ZAJAHALA VELIKO GRBA-STO KAMELO, KI JU JE V DOLGIH KORAKIH PBINESLA DO VELIKEGA GOZDA. SKOKICA SE KAMELI SE ZAHVALITI NI UTEGNILA, ŽE JE BILA NA VISOKI PALMI, SE ZIBALA NA TANKI VEJI IN VABILA PETBA: »PRIDI GOR! TU JE NAJLEPŠE NA SVETU. TV SEM DOMA.«
»TI  ZE,« JE REKEL PETER, »JAZ PA NE. MOJ DOM JE DRUGJE.«
TRI  DNI JE  OSTAL PETER PRI  OPICI  SKOKICI.  TA  JE  MEDTEM
DOBILA DRUSCINO. TROPA OPIC SE JE NASELILA OKOLI NJE IN SE
IGRALA S PETROM. A PETER JE BIL TE DRUŠCINE KMALU SIT. »SAME
OPICE SO,« JE REKEL, »TA DRUŽBA NI ZAME. DOMOV POJDEM!«
POSLOVIL SE JE OD SKOKICE IN NJENE TOVARI-SlJE IN SE NAPOTIL NAZAJ PROTI  DOMU.
ZOPET GA JE SPREJEL NA LADJO KAPITAN MARKO, KI SE JE ZDAJ VRACAL V DOMOVINO. DOLGO SE JE VOZIL, VELIKO SVETA JE VIDEL IN MNOGO ZNANCEV SI JE PBIDOBIL.
KO PA JE ZAVLADALA V DEZELI POMLAD, JE BIL PALCEK ZOPET DOMA.
LEPEGA JUTRA JE SREČAL NA OZARAH MURENCKA. PRIJAZNO GA JE POZDRAVIL IN MU PRIPOVEDOVAL, KJE JE HODIL IN KAJ VSE JE DOŽIVEL, ODKAR STA SE ZADNJIČ VIDELA. »VES,« JE REKEL, »SVET JE LEP IN VELIKO DOŽIVIŠ, CE ROMAS PO NJEM. AMPAK NAJLEPŠE JE DOMA. TO JE VEDEL MEDVEDEK MEDEK, TO JE CUTILA TUDI OPICA SKOKICA, TO PRAVIM ZDAJ TUDI JAZ. HOTEL SEM MED LJUDI IN V SOLO, DA BI POSTAL UCEN CLOVEK, A VIDIM, DA ME IMAJO VSI SAMO ZA PAJACA LN HOCEJO, DA BI JIM SAMO BURKE UGANJAL. ZATO POJDEM TUDI JAZ DOMOV POD ZEMLJO, V KRALJESTVO  PALČKOV.«
IN ŠE PREDEN SE JE MURENCEK PRAV ZAVEDEL, JE PETER IZ-GINIL SKOZI KRTOVO LUKNJO POD ZEMLJO IN NIHČE VEC GA Nl VIDEL.   ZADOVOLJNO   JE   ŽIVEL   ODSLEJ   V  DOMACI   ZEMLJI.