N..... ^amrna^^ A. annMk - MH^^MB^fe ^g^PH^^. Ček. račun: Ljub- za možem- ^^T^^fc ^^T^fc ^B« ^ JMr ™ #> ^^Tljana • i«.. 40 - ne- ^m g^K ■ ^^^ m ^^m 10.349 B ^Hf m # flff ^m ^m 120Din flH ^^ ■■ a Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v jhmv «jmfcjhh^ Uprava: Kopitarjevi ul.6/111 ieva *»• telefon 2999 Telefoni uredništva: dnevna alužba 2050 — nočna 2996, 2994 iu 2050 --Izhaja vsak dan zjutraj, raieo ponedeljka in dneva po prazniku V Imenu NJegovega Veličanstva Kralja! Deželno sodiSče v Ljubljani jo po naredili z dne It. lil. 1932, s katero Je liila določena glavna razprava, dne IS. oktobra IU.H2 javno razpravljalo pod predsed-Btvoiii s, o s. dr. Kobela Krnosla v navzočnoetl s. o. B. Kralju Ivana in s. o. h. dr. Štruklja Stanka kot sodnikov in sod. pripr. liusa Krneuta kot zapisnikarja, daljo v prisotnosti: zastopulka zasebnega tožilca. dr. Cepuder Josipa, odv. v Ljubljani in obtoženca v prostosti: Krelllžurja Franca ter njegovega branilca dr. NatlaCena Marka, odv. v LJubljani, o obtožbi zasebnega tožilca Honka Josipa, zoper Kremžarja Franca, radi prestopka |ki PI. 52/1 tiskovnega zakona z dne Ii H. 1!»25 in po predlogu zasebnega tožilca, naj 8e kaznuje obtoženec v smislu obtožb«, tor predlogom branilua, naj se oprosti, dne 18. oktobra 1983 razsodilo Kremžar Frane, sin Josipa in 1'ršule, roj. Roje, rojen 4 XII. 1KK3 v Cerovioi pri Liliji, pristojen v Utijo, r k. vere, oženjen, odgovorni urednik »Slovenca«, Ljubljana Moste, SuStorSlSeva eesla, ie kaznovan, Je kriv, da je v Ljubljani kot odgovorni urednik dnevnika »Slovenec priobčil na Sesti strani v tretjem stolpcu. Številka H8 z dne 17. IV. 1932 pod rubriko. »Slovenska Krajina notico slodeče vsebine: Dovoljenje za izvažanje živine v smislu zakonitih predpisov je dobil poslanec E. Benko Josip iz Murske Sobote. G. Benko, ki lina veliko podjotje za predelavo mesa, je bil že dosedaj največji izvoznik živine in prekajenega mesa, iz Slovenske Krajine. Sedaj pa ima izključno pravico in bojimo se, da bo oena živini, ki Je v naSi Krajini izredno nizka, vsled tega dejstva Se bolj padla.; S tem je zagreSil prestopek klevete po «1. 52/1 tisk. zak. in se obhodi po i1 L M tisk. zak. z uporabo $ 71 I 5 k z. na 1'JUO Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti spremeni na Ji dni zapora, iu na nadaljnlh UMI Din denarne kazni, ki se ob neiztecljivosti izpremeni na 10 dni zapora, v smislu % 44 k. z. Denarno kazen je plačati v 14 dneh po pravomočnostl sodbe. I»o % 3111 k. p. mora povrniti zasebnemu tožilcu vse stroSke kazenskega postopanja. V smislu M. 63 zakona o tisku se mora natisniti sodba na stroške obtoženca v celoti v dnevniku »Slovenec« na čelu lista. 11 azlogi. Obtoženec smatra, da v inkriminirani notici ni nič taljivega in 7.uto ludi ni kazniva. Temu |>a ni tako. V notici se trdi. da Je dobil dovoljenje za Izvažanje živine poslanec g. Benko Joža iz Murske Sobole I. j. zasebni tožilec. Dalje: »Sodaj pa ima izključno pravico...« 'Iz notice Je posneli, da si je zasebni tožilec edini pridobil pravico do izvažanja živine, očitno pa je, kaj je hotel pisec povedati: da je dosegel zasebni tožilec to kot poslanec in le zavoljo tega svojstva. Čeprav ne direktno. Je indlrektno čutili iz notice očitek, da je poskrbel sebi za izključno pravico, izrabivšl svoj položaj kot narodni poslanec. Dokazano pa je po izvedenih dokazilih, da to ni resnično. Iz poročila sreskega načelstva v Murski Soboti izhaja, da je mnogo izvozni-čarjev opustilo lzvažnnje, ko se jim je zaprla pot preko liornje Radgono.. Ko se je po uvedbi kontingenta zahtevala v Belgradu kavcija 25.(100 Din se Je Število izvoznikov Se boli zmanjšalo. Ni snin zaprosil zasebni tožilec za dovoljenje — zaprosili so tudi Izvoziličarji. Semenič Stanko. Simončič Tomaž in Bohar Adam. Tudi ti so izpolnili pogoje, ki Jih je stavil Urad za kontrolo živine, potem ko je Nprn-Ska Avstrija uvedla tadenski kontingent za izvoz živine, in tudi položili kas-cljo ifcvootl Din v Belgradu. To potrjujejo izpovedbe imenovanih. zaslišanih kot priče. Dokazano pa Je, da sta pozneje Bohar in Simončič po lastni krivdi izgubila pravico izvažanja, ker nista izpolnjevala vseh pogojev. Bohar Adam Je liotel izvažati samo teleta, dočim bi bil moral izvažati vse posamezne vrste — teleta, prašiče in govedo — skupaj v množini, ki Jo določi 1 rad za kontrolo živine, ker je bilo treba izvažali vos določeni kontingent. Simončič Tomaž pa ni izvažal pred uvedbo kontingenta telet ln prašičev pod lastnim imenom. Ko i>a je dokazano razen tega tndi Se po Seme-niču Stanku kot priči, da razen zaaobnega tožilca ludi on So izvaža, je doprinesen s tem dokaz, da jc napadel obtoženec neopravičeno in krivično zasebnega I ožile« tor ga oklevetal — inkriminirani članek navaja neresnične okolnosti, ki utegnejo Škodovati časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu in pridobitnemu kreditu zasebnega tožilca kot izvozničarja in narodnega poslanca. Obtožba o krivdi je zato utemeljena. Podano je kaznivo dejanje — prestopek po čl. 52/1 zakona o tisku. l'o čl. 50 istega zakona Je hilo odmeriti kazen z zaporom do treh let in v denarju do 20.1100 Din. Obtežilno, je večkratni povratek, zlasti okolnost, da je bil letos — v letu l'J32 — že dvakrat obsojen radi enakega delikta. OlaiSilno je dejansko priznanje SodiSče je smatralo, da je na mestu uporaba $ 71, t, 5. k. z. ter je spremenilo /zaporno kazen v denarno kazen — mnenja je, da se ho dal doseči namen kazni tudi tako. Itazen — denarna kazen Din 1800 je torej obtoženčevi krivdi primerna. Ostale določbe v sodbi temelje na c,!t. zakonitih določilih. — Tleželno sodiSče v Ljubljani, odd. VI., dne lfi. oktobra 1032. Kralj in kraljica počastila spomin kral>a Ferdinanda Bukarešt, 25. jan. ž. Davi ob 9 sta prišla s posebnim dvorskim vlakom Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu romunskega kralja Karla II in prestolonaslednika Miha jI a ter bivše grške kraljice Elizabete, sestre na-šie kraljice, v Ourtea de Argeš, ter obiskala grob očeta Nj. Vel. kraljice Marije, pokojnega kralja Ferdinanda. Nj. Vel. kralj Aleksander je [>oložil na grob zlati venec Nj. Vel. kraljica Marija pa je položila na grob svojega očeta venec cvetlic. Nato so bile darovane zadušmce. Po končanih cerkvenih obredih so odšli visoki gostje v stari samostan Domneasca, ki se nahaja v bližini. Nj. Vel. romunski kralj Karol II. je razkazal vse znamenitosti starega samostana. Nato so se odpeljali s kompozicijo dvorskega vlaka v Bukarešt, kamor so prispeli opoldne. Na postaji v Gotročeniu pri Bukareštu so jih pričakovali člani vlade z ministrskim predsednikom Vajda Vojvodom in podpredsednikom vlade, notranjim ministrom Miro-nescuorn na čelu. Ojx>Mne .ie jugoslovanski poslanik Čola'k-Aii'tič priredil svečano kosilo na čast mm an je mu ministru Boško Jeftiču. Kosila so se udeležili tudi ostali visoki gostje. Povratek v Belgrad Bukarešt, 25. jan. tg. Po posetitvi groba kralja Ferdinanda sta kralj Aleksander in kraljica Marija obiskala razne muzeje v Bukareštu, nato sta se pa zvečer ob 8 odpeljala nazaj v Belgrad. Po fašističnem puču v CSR Praga, '24. jan. tg. Radi fašističnega puča v Brnu je bilo do sedaj aretiranih 71 oseb. Vseh (iS direktnih udeležencev puča so že dognali in prijeli, manjkata samo voditelj Kopšinek in Gajdl. V zaporih so pridržali 41 oseb, ostale so izpustili. General Gajda vztraja pri svoji trditvi, da o puču ni vedel ničesar, dočim so trije v Pragi aretirani pučisti izjavili, da je Gajda sicer vedel za stvar, du pa je Kopšineku prepovedal izvršiti načrt. Vsi aretirane! bodo prišli najbž pred državno sodišče. Dunajska vremenska napoved: Mr/.lo vreme, pa vendar nekoliko milejše bo trajalo še dalje. Zjutraj bo v Severnih Alpah radi jasnega vremena zelo hud mraz. V južnih Alpah pa bo najbrže še nadalje snežilo. Zagrebška vrem. napoved: Pretežno oblačno i lokalnimi padavinami. V Primorju se bo zjasnilo, "z. mvc i* »i g hm«"« Grčija po Veaizelosu zopet potegnjena v vrtinec strankarske borbe Nepotrebne nove volitve 'j Venizclos Atene, 25. januarja. Zaradi brezmejne oblustiželjnosli starega Ve-nizelosa se Grčija zopet nahaja v notranjepolitični krizi, dasi bi težki fkančni položaj dežele zahteval, da strankarske borbe za oblast prenehajo in da se vsi politiki združijo na skupno delo. Očivid-no je Venizelos, ki mu sicer ni odrekati velikih zaslug za Grčijo v proSlosti, na to pozabil. Vlada Caldarisa, ki jo je sedaj Venizelos strmoglavil, je bila komaj dva mescca na poslu. Prišla je na oblast po volitvah novembra 1932, pri katerih je stranka gosp. Caldarisa, to je narodna stranka, dosegla po desetih letih popolne nemoči velik uspeh. Ko je namreč Venizelos po porazih kraljeve armade na bojnem polju v Mali Aziji leta 1922 strmoglavil monarhijo in krvavo obračunal z njenimi voditelji, so se morali monarhistič-ni elementi potuhniti. Šele lani, ko je narastla nejevolja grškega ljudstva nad slabim gospodarstvom liberalne stranke, ki ji načeluje Venizelos, do vrhunca, se je monarhistična narodna stranka zopet tako okrepila, da je pri novemberskih volitvah v parlamt dosegla skoro enako število mandatov kakor liberalci. Ker so bile izvoljene v parlament obenem tudi nekatere manjše stranke, ki so sicer republikanskega mišljenja, a v hudi opoziciji proti Venizelosu, se je moral le-ta vdati v to, da je predsednik republike poveril vlado Caldarisu. Venizelos mu je obljubil lojalno sodelovanje samo pod pogojem, da se Caldaris prizna k republiki, kar je ta tudi storil in lojalno držal. More se reči, da je bila Caldarisova vlada najboljša vlada, kar jih je Grčija po vojni imela, ker -c je naslanjala na široke mase ljudstva, osobito na kmetski stan. Caldaris je sreč-rx> začel s finančno sanacijo, delal na depolitizaciji armade in uvajal v javno življenje red in sigurnost. Zadnje dni se je bil pogodil tudi z angleškimi in ameriškimi upniki Grčije za odplačevanje 30% vsako- letne anuitete, in sicer na podlagi pakta, ki ga je bil sklenil fivančni minister Varvaressos že pod Vcnizelosom. Tem bolj so bili iinenadent politiki, ko je Venizelos pretekli teden iznenada napadel vlado v parlamentu, češ da b' 'i C:č«ja lahko posnemala veliko francosko rtpuotiko, ki je tudi odklonila plačilo , vojnega dolj-a Ameriki. Caldaris je spretnemu so-, fistu Ver.izelostt stvarno odgovoril, da je bila pogodba sklenjena že r.od liberalno vlado in da ' mora Grčija dano besedo držati, čeprav bi valuta zaradi tega padla. Veaizelosu pa, ki je sijajen govornik, je uspelo pridobiti nekaj omahljivcev in nevtralcev, tako da je vlada s 109 proti 91 glasovom dobila nezaupnico nakar je kabinet demisioniral. Venizelos je ta svo) uspeh dosegel v prvi vrsti s tem, da je že prej obdolževal tri ministre Caldarisovega kabineta, posebno pa mornariškega ministra Hadžikyriako-sa, da stremijo za monarhistično diktaturo, dasi to ni resnica, ker je Caldaris jako previden in pameten politik, ki so mu tudi r.»;egovi ministri sledili. Stvar je enostavno v tem, da liberalci niso mogli vzdržati dveh mesecev, ne da bi sedeli pri vladnih jaslih. Venizelosa pa je potegnil za seboj njegov znani častihlepni in nemirni karakter, ki ne bo v korist Grčiji in najbrž tudi ne v korist njegovi lastni stranki. Zakaj naroehva stranka je dobro organizirana in sp ičo Venizelosovega koraka so se sedaj združili vsi opozicionalci, tudi iz liberalne strani, česar Venizelos ni pričakoval. To pa se je zgodilo radi tega, ker je Venizelos pregovoril predsednika republike Zaimisa k očitno protiustavnemu koraku da je namreč razpustil zbornico in razpisal nove volitve, Se predno se je Vev>izelos, ki mu je bil predsednik po demisiji Caldarisa poveril sestavo nove vlade, predstavil parlamentu. Šefi opozicije so zato dvignili v smislu ustave proti predsedniku republike obtožbo zaradi kršitve ustave. Senat se je nato v smislu ustave proglasil za vrhovno sodišče in je obtožbo zavrnil, ker imajo v njem večino Venizelosovi pristaši. S tem seveda vprašanje ni rešeno in bodo šele volitve (tokazale, kako o tej stvari misli grški narod. Seveda se pa Venizelos zanaša na to, da ima v roki oblast, ki ima v Grčiji na volitve velik vpliv. V napetem pričakovan u rezultata irskih volitev Valera aH Cosgrave? Dublin, 25. jan. ž. Kljub velikemu mrazu 9e je udeležilo volitev zelo veliko število ijudi. Do sedaj je glasovalo preko 1,700.000 oseb. Večjih incidentov pri volitvah ni bilo. Edino v mestu Dalkey v bližini Dublina je prišlo med pristaši de Valere in pristaši Coagravea do hujšega pretepa. Padlo je tudi nekoliko strelov, vendar pa ni bil nihče ranjen. V Dublinu se jc mestni župan Birkey skregal s pristaši de Valere tako hudo, da je prišlo do pretepa. Izid volitev bo objavljen morda še nocoj ali pa jutri. Tako de Valerina kakor tudi Cosgra-veova stranka pričakujeta zmago. Splcšno mislijo, da bosta prinesli zmago eni izmed obeh strank manjša stranka laburistov in novo ustanovljena kmečka stranka. Splošno smatrajo, da se bo dosedanje razmerje glasov med Cosgravom in de Valero zelo izpremenilo. l)e V alera De Valera. dolgoletni vodja oborožene vstaje proti angleškemu gospodarstvu in voditelj irske narodne stranke Fiama Fail , ie prišel na oblast I. 1932, ko je strmoglavil prvega predsednika nove irske republike Cosgravea. ki je vladal celih deset let, to je od 1. 1922 do 1932. Cosgrave je vodil napram Angliji lojalno |>olitiko v smislu pogodbe, po kateri je Irska dobila neodvisnost in je bila vezana na Anglijo samo po prisegi zvestobe angleški kroni in |>o odplačevanju odškodnine 5 milijonov funtov. De Valera je Angliji izplačevanje anuitet lega dolga od|xivedal iu odpravil prisego zvestobe, ki je pa senat še do danes ni sprejel. Anglija jc odgovorila tla to s carinsko vojno s tem, da jc naložila na uvoz irskega blaga, ki obstoja povečini v živilih, 20",; do 30% carine. Zaradi tega jc utrpel volitve, ker bi sicer ne imel več večine. Razmerje glasov je bilo v starem parlamentu namreč sledeče: Fiama Fail Delavska stranka 71 7 78 Opozicija (Cosgrave) 74 To se pravi: de Valera je imel večino samo s pomočjo 7 delavskih glasov. ♦ * • Volivna borba je bila zelo huda, dasi je bil rok med razpustom in novimi volitvami zelo kratek, seveda namenoma. De Valera se je namreč pojavil nevaren nasprotnik v dublinskem županu, ki se je postavil na stran Cosgravea. Ta ojiozicija si je postavila za program narodno vlado, ki naj lojalno izpolnuje obveze napram Angliji. Ta stranka je agitirala s tem, da je de Valerova nepremišljena politika privedla Irsko do gospodarske katastrofe. Pristaše itna ta strapka v Dublinu in na severnem Irskem, kjer je mnogo Angliji prijaznih protestantov, dočim ima de Valera svojo oporo med revnimi irskimi kmeti na jugu in zapadu, kjer mogočno živijo stare katoliške tradicije, ki gredo za popolno Levičarji proti lastni vladi: l <>sgrav e neodvisnostjo zelenega otoka. Šance so bile za rbe stranki približno enake in zato ie razumljiv lik interes, ki ga kaže /a izid irskih volitev ves . otr v prvi vrsti seveda Anglija. Boncour naj pade - Vlada svobodomiselnega ?sttrMo? irski kmet ogromno škodo. De Valera je i>a na daljeval svojo |>olitiko tx>lue ločitve od Anglije z geslom: Irska Ircem I Ko pa je v parlamentu nastal med njim in delavsko stranko, ki razpolaga s 7 glasovi, S|x>r zaradi nameravanih (iu. reform, ki bi imele /a posledico padec delavskih plač, jc bil nrimorail. da narlamont razmisli in r»7nišp nnvr Pariz, 3"). jan. i. V finančnem odboru s o debnlo o i ltidntnn finančnem predlogu zaključili. Debata v pirvumu poslanske zbornice se bo pričela najbrž jutri t' četrtek, ker od odbora sprejeti kompromisni predlog med dadnim predlogom in socialističnim protipredlogom izide Me jutri. Pri snočnji diskusiji v finančnem odboru je bilo jako zanimivo. Plani odbora, ki pripadajo radikalni stranki, so o smislu sklepov parlamentarnega kluba radikalne stranke glasovali naenkrat proti predlogom socialistov, nu katere so bili na prejšnjih sejah pristali. Tako so bili proti nacionalizaciji socialnega zavarovanja-, proti uvedbi monopola. na petrolej kakor tudi proti znižanju vojnega /»■oračuna zn poldrugo miljardo. in so glasovali akupaj s sredinskimi in desničarskimi strankami. Takoj nalo pa se je slika popolnoma izpremenilu! Ko je prišlo do drugega čitanja, so radikali, ki so se bili očitno skesali, da so bili pustili socialiste na cedilu, kakor en moi skupaj s socialisti vladni načrt odklonili. To dejstvo je silno vznemirilo vso javnost, predvsem zmernorepubličanske in desničarske stranke, ker je ta afront radikalov proti njihovi lastni vladi očiten znak. da se hočejo vsi skrajno levičarski elementi strnili v eno fronto skupaj s socialisti. Desničarski krogi trdijo, da namerava levica uvesti v Franciji diklo- giraiipntcfl m IcscriKuIi poslovalnica Krekov iloni« izplačuje vloge vložene po I I. 1933, tako| brez oilpotedi. turo. Govorice o skorajšnjem padcu Paul Boncour-je ve vladi' in o tem, iln bo v kratkem sestavljena ie bolj levičarska rinila, so dvignile desnico na noge, da ,/f že začela organizirali svoje sile. Snoči je bil v W agr maski dvorani, kjer so preti Ki. Ieli stanovali srbski begunci, velik shod proti poizkusu levičarske diktature. Shod je sklicala patrijolična mladina, ki zahteva, tUi se proti levičarskim krogom ustanovi močna nacionalna fronta. Senzaciionelen snmoumor Praga, 25. jan. ž. Ameriški konzul v l'rag\ Kajniond Daviš je izvršil sooči samoumor. Vnjei se je iz drugega nadstropja hotela Acron . Popoldne je priredil čajanko, katere so se udeležili odlični člani ameriškega ]>oslaništva. Daviš takrat še ni kazal nobenih znakov vznemirjenja in tudi še pozneje je bil čisto miren. Ko je ob 10 večerjal s svojo ženo, je vstal od tnize in odšel s svojim slugo v drugo nadstrofije, kjer je imel sobo. Nekoliko minut |K>zneje so videli ljudje, kako sc nekaj nagiba preko ograje v drugem nadstropju in ojMzili. da pada v globino' človek. Konzul Daviš je pri padcu udaril ob mramornato mizo ter S' zlomil hrbtenico, tako da je ostal na mestu mrtev. Bil je 50 let star. Kot vzrok samomora navajajo finančne težkučr. Ženeva, 25.Jan. AA Na včerajšnji seji Nans-novega odbora Društva narodov so izvolili za stalnega člana upravnega odbora za begunce Konstan tina Fotiča, stalnega delegata kraljevine Jugoslavije nri Drnilvii rurnrlov Btev. 21. * _ Krščanstvo in rasni nacionalizem Naš čas stavi na katoličana toliko norih problemov, da »o v tem labirintu morejo orientirati le tisti, ki jim je po njihovi izobrazbi ali po mestu, ki ga zavzemajo* dano, da se R temi vprašanji lahko pečajo ali pu da stoje v neposredni bližini virov cerkvenih naukov. tPrav zato se danes tako (iogošto oglaša sv. oče, da z najvišjega mesta pokaže svojim sinovom zunesljivo pot skozi metež I-olitičnih, socialnih in gospodarskih problemov. Cerkev govori tudi po 3vojih škofih, ki so domačemu ljudstvu bližji, kadar je treba opozoriti katoličane na nevarnosti, ki jim grozijo doma v lastni državi in so bolj krajevnega značaja. Zastirsko pismo mons. dr. Gfollnerja, škofa v I.incu, v katerem zavzema stališče napram narodnemu socializmu, je seveda namenjeno avstrijskim katoličanom; hitlerizem je v preteklem letu v Avstriji zavzel tako širokopotezno akcijo in pričel tako samozavestno in drzno nastopati, da je nastala nevarnost, da se Hitlerjevi nauki o »rasni čistoti in izvoljenosti« nemškega naroda — ki so sicer mnogo starejši kakor najor Hitler — vtihotapijo celo med katoliško mladino. Ultranaciona-iz.em ali fašizem, kakor ga danes kratko nazivamo, je našel tudi v drugih državah mnogo zvestih posnemalcev, ki so ga seveda prikrojili krajevnim potrebam. Poleg tega vsebuje pismo linškeg« škofa toliko lepih in Jasiuh misli, da zndobiva tudi za katoličane izven Avstrije velik pomen. Plemenske posebnosti, skupni jezik, skupna kultura v skladu z zgodovinskim razvojem, skupne šege in navade, th duhovno-telesna skupna poteza, po kateri se večja skupina ljudi razlikuje od druge, piše škof Gfollner, se naziva narodnost; zato govorimo o narodnem jeziku, o narodnih navadah tn o narodni kulturi. Če se narod zaveda teh skupnih narodnih elementov, nastane narodna zavest, ki se izraža v narodnih pesmih, nošnjah in praznikih. Narodna zavest pogosto vzkipi v narodni ponos. Ali je vse to naravno? Ali je krščansko? Brei dvoma! Stvarnik človeškega rodu je hotel, da se v vsem tem pokažeta bogata in izredna pestrost človeške narave, ki jo je odlikoval s posebnimi vrlinami, saj jo je ustvaril po svoji podobi. Vsak narod naj bi svoje pripomogel k slavi božji in vsi narodi naj bi skupno peli veličasten slavo-spev Bogu. Spoštovanje in ljubezen, da, navdušenje za svoj lastni narod je v najglobljem bistvu človeške narave; znto ga hoče Bog, stvarnik narave, zato je pametno, upravičeno in človeško. Tudi Cerkev priznava in odobrava ta prav mišljeni nacionalizem, in Sicer brez pridržka. Sv. oče jo v okrožnici 3. maja 1982 pisal o »upravičeni domovinski ljubezni, ki nikakor ni v nasprotju ljubezni do bližnjega, temveč jo poživlja.« Sv. pismo nam našteva mnogo primerov domovinske ljubezni Izraelcev in Kristus sam, jo bil zgled rodoljuba, saj je živel in deloval vedno v okvirju domačih navad in pokazal veliko ljubezen do svojega nuroda, ko se jo zjokal nad Jeruzalemom, ko mu jo napovedal kazen. Cerkev pušča vsakemu narodu svoje posebnosti in se mu obzirno prilagodi; Kristusov rtauk nam oznanja v njegovem jeziku. Se nedavno je Pij XI. odločno nnstopil za nemške vernike na Južnem Tirolskem, ki so jih hoteli oropati te naravne pravice. Da, Cerkev je, daleč proč od brezbarvnega in medlega inter-nacionalizma socialne demokracije, najskrbnejša varuhinja in najiskrenejšn prijateljica prave narodnosti, čvrste, na zemljo navezano domovinske ljubezni in gorečega patriotizma, Iti mu ustvarja temelje. Vera in krščanstvo zahtevata celo v danih okoliščinah od prave domovinske ljubezni žrtev Schleicher hoče postali diktator - za eno leto Btrlln, 25. fnuuuji. Ker te parlamentarne strank« kljub dolgim pogajanjem niso mogle zediniti na to, da bi se omogočilo normalno funkcioniranje nedavno izvoljenega parlamenta potom stvoritve večine in ker j« saradi lega postalo popolnoma nejasno, kaklen položaj bi nastal č« bi se parlament sestal, namerava vlada kanclerja Schleicherja poseči po izrednih sredstvih. Vlada je tekom pogajanj zahtevala od strank, da odklonijo nezaupnico vladi, ki jo hočejo v prvi seji rajhstaga predlagati komunisti, ter tudi ni zadovoljna s tem, da bi se sklicanje parlamenta odgodtlo za nekaj časa. Vlada ie namreč mnenja, I da se mora položaj takoj popolnoma razčistiti, in ker t« to ni dalo doseči, napoveduj« kancler Schleicher, da bo vlada parlameat razpustila, nov« volitve pa odgodila za celo leto. Ker se to v okvirju ustave ne da izvesti, vlada sicer ne bo ustava enostavno suspendirala na podlagi tako zvan« nujne potrebe, kakor Je v ustavi predvidena, ampak misli na to, da bi v okviru ustave suspendirala nekatere njene določbe. Z eno besedo: gre za to, da se uved« začasna diktatura kanclerja Schleicherja. Baje uživa Schleichar tako zaupanje in podporo državnega predsednika Hlndenburga, da se bo to tudi izvedlo. Italija proti koraku velesil v hirtenberški aferi Francija za razčiščenje Pariz, 25. jan. tg. Pariški listi podpirajo pri- ! litična neodvisnost Jugoslavije. ložbe Malo antanto in novo traneosko-angleško dn-maršo ua Dunaju radi hlrteuberško afere pošiljanja orožja. Tako pišo »Kcho do Pariš«, da je Italija v Parizu skušala uveljaviti stališče, da jc neprimerno, ravno sedaj delati toliko hrupa, ko je prišel v Biin do Jouvenel, da začne akcijo za spravo mod Francijo in Italijo. Francoska vlada je odgovorila, da pravzaprav polaga veliko važnost na ugodno atmosfero mod Parizom in Rimom, vendar pa misli, da no »me desavuirati Male antante, to tem manj, ker transport italijanskega or«*ja Nasprotno jo italijanski korak našel ugodnejša tla v Londonu. Sir John Simon se zavzema za (o, da se afera prijateljsko poravna diplomatskim potoni, ker se boji, da se ne bi sicer razkrila nekatera temna ozadja razorožitvene konference. Dunaj, 25. jan. tg. »Neue Freie Presse« ne veruje, da bi prišla hirtonberška afera pred Zvezo narodov in da namerava Mala autanta storiti nove korake r tem oziru. Pričakuje »e, da bosta Francija in Anglija izrazili na Dunaju le željo p« informacijah kakor so to do sedaj storili zastopniki »kosi Avstrijo na Madjarško pomeni kršitev čl. 10 Malo antante. Z diplomatske strani se izjavlja, da pakta Zveze narodov, ker so z dolmvljanjcm oro/- I ni tam nič znanega, da bi bila Anglija zahtevala ja Madjarskl ogroža teritorijalna integriteta in po- I preiskovalno komisijo. Huda zima po vsem svetu Belgrad, 25. jan. 1. Tudi danes so prihajali vsi vlaki r Belgrad s precejšnjimi zamudami. Ker pa je mraz nekoliko popustil, kažp, da bo promet v par dnoh zopet normalen. Večje težave pa so nastale z rečno plovbo, ker sc valijo po Donavi velike ledene plošče, kl so nevarne ladjam. Zaradi tega se promet med Belgradom in Zeinunom vrši z največjimi težavami. Sncči je tukaj nastopilo nekoliko lepše vreme. Iz Bosanske krajine in Korduna javljajo, da tam še vedno sneži in znaša debelina snega že nad meter. Zaradi tega je bil ustavljen tudi poštni promet na progi Bihač— Karlovac. Rim, 25. januarja, tg. Mrzli val je dosegel tudi Italijo. Na italijanskem Tirolskem je dosegel mraz —30, v Postojni —14, v Trstu —9. V Bologni in Milanu sneži ponovno. Iz Palerme se poroča, da sta dve osebi zmrznili. Rim, 25. januarja. AA. V vsej Italiji je zavladal tako hud mraz, kakor ga ljudje ne pomnijo. Snega je na nekaterih krajih padlo meter na debelo. Na italijansko - švicarski meji je davi kazal toplomer 29 stopinj Celzija pod ničlo. V Trstu brije hud severnjak. Na ulicah so razpeli vrvi, da maloštevilne ljudi, ki se upajo na cesto, ne bi odneslo. Sofija, 25. jan. 1. Po vsej Bolgariji vladajo že več dni veliki snežni zameti, zaradi česar je zastal ves železniški promet. Sneg, ki še vedno pada, je zamedel na odprti progi Janibolj—Elhovo potniški vlak, kateremu so takoj poslali na pomoč dve lokomotivi. Berlin, 25. januarja, tg. Preteklo noč je mraz dosegel —18 stopinj v Berlinu, z morske obale p ase poročajo še nižje temperature, tako v Ko-uigsbcrgu —28 in StetO-u —25. Podnevi pa je mraz nekoliko popustili in metereologi napovedujejo, da se bo temperatura še bolj dvignila. Iz mnogih mest se poroča, da se je španska bolezen zelo razširila. V mnogih mestih so šole zaprte. Varšava, 25. jan. tg. Tu je mraz preteklo noč dosegel 26 stopinj pod ničlo. Z drugih poljskih krajev se poročajo temperature —30 do —35. Več ljudi je zmrznilo. Celo v večjih mestih so se nekateri ljudje radi mraza onesvestili. Šole so radi mraza zaprte. Seja romunskega parlamenta odgodena BukareSta, 25. januarja, tg. Že tri dni trajajo veliki snežni viharji skoro po vseij Romuniij. Železniške zveze iz Bukarešta v Moldavijo in Bes-arabijo so popolnoma prekinjene, tudi v Costanco je zveza prekinjena. Brzojavne in telefonske zveze so zelo poškodovane. Na današnji dan Je bila sklicana po božičnih praznikih prva seja poslanske zbornice, ki pa se je takoj po otvoritvi zaključila in odgodila do 31, januarja, ker poslanci iz Moldavije, Besarabije in Dobrudže radi velikega snega niso mogli priti. Vprašanje slovanskega Pomorja Na Baltiku, 20. januarja 1933. Ravno je zahajalo solnce, zdelo se mi je, da čisto nekje na severu, ko je vlak privozil v Gdy- , . I --..J— -.....~ . ~, --- jw --------------. ---J življenja, če kdo krivično napade domovino, in nio, ki jo vsak Poljak imenuje z največjim pono- zato tudi krščanski uarodi zelo spoštujejo spomenike padlih. Kadar pa se nacionalizem, ki ga Bog hofe in Cerkev odobrava, izkvari, kar se dants žalibog pogosto dogaja, potem postane nevaren in ne-krščanski. Posebno je treba v tej zvezi pokazati na narodni socializem, ki ga je izprevrgel v rasni matorializem in krvni mitus; kajti to se pravi ceniti človeško pleme izključno po telesnih znakih ne glede na njegove višje duhovne vrednote. Fri-volna rasna norost je, postavljati krvno čistost arijca na isto stopnjo kakor nedolžnost naših staršev v raju in primerjali izvirni greh z rasnim mešanjem. To je padec v strašno poganstvo; ne-krščansko je tudi iz rasne ošabnosti odklanjati misijonsko delo Cerkve med poganskimi narodi. Plemensko stališče nar. socialistov je s krščanstvom povsem nezdružljivo in ga zato moramo z vso odločnostjo odkloniti. To velja tudi glede radikal-ngea plemenskega antisemitizma, ki ga propove-duje narodni socializem. Zaničevati, sovražiti In preganjati judovsko ljudstvo radi njegovega po-kolenja, je nečloveško in nekrščansko. Vse kaj drugega kakor judovska vera in ju-dovslvo, je židovska internacionala. Brezbožni judje gotovo silno kvarno vplivajo na vsa področja kulturnega življenja; liberalna in materialna načela židovskega izvora so pogosto povzročila socialne in politične prevrate. Tisk in inserati, gledališče in kino so pogosto prenapolnjeni s frivol-nimi in ciničnimi ledencami, ki krščansko dušo do korenine zastrupljajo ln ki jih širi židovstvo. Pokvarjeno židovstvo je v zvezi s prostozidarstvom pretežno nosilec mamonističnega kapitalizma, ustanovitelj in apostol socializma in komunizma ter predhodnik boljševizma. Ne samo pravica, temveč tudi dolžnost prepričanega kristjana je, da ta škod ji vi vpliv židovstva pobija. V srednjem veku so Židom v krščanskih mestih odkazali poseben del mesta, da bi se obvarovali njihovega kvarnega vpliva. Danes ni to potrebno, treba pa je, da z zakonom zajezimo poplavo blata nenravnosti, ki po večini prihaja Jz židovstva. Končno svari linšlci škof pred germanizacfjo krščanstva. »Svet ne bo ozdravel ■ pomočjo nemškega bistva, temveč rešitev narodov je »nmo v enem imenu, v imenu Jezusovem, kakor jo žo Peter napovedal.« som. Tako sivo je to baltiško morje, da ga niti večerna zarja zimskega solnca ne poživi. Tako ne- krasni baltiški institut, ki ga tako z ljubeznijo vodi učeni ravnatelj Borovik, je izkopal Kašube, poiskal njihove narodne pesmi, pomaga izdajati celo eno revijo »Gryf« v njihovem jeziku in je tako svetu vrnil ta ostanek prvih Slovanov, iz katerih se je razvil pod silo razmer, sodobni poljski narod. Kašube bo treba obiskati. Mi smo majhen narod, poj- kam odurno, kar mimogrede, je pogoltnilo solnce, i dimo romat, mesto običajnih izletov, med Kašube, zatem je padla nanj gosta noč, katero so začele trudno preganjati ueštevilne električne žarnice križem iz morja pričaranega, najmodernejšega pristanišča. Zanimivo je to potovanje iz Varšave do »Wiel-kiego Morza«. Saj v tej smeri polje poljska kri, snj se steka tu gori poljsko gospodarsko življenje. Varšava je še koketna, nekoliko lahkomiselna, raztresena in razsipni — vsa slovanska kljub VBej renesansi in vsemu baroku, ki se šopiri po njenih da vidim kako se more ohraniti narodna kultura poldrugi tisoč leti Tako sem iz osornega, vse z žicami prepetega Toruna, kjer še dosedaj Poljaki niso uspeli vdahniti malo več slovanske raztresenosti — ki v tej disciplini vpliva osvežujoče — prišel k dragim Kašu-bom in z njimi na Primorje — mimo Gdanskega seveda — ki zaradi Horinov in starega prusijaniz-ma za nas ni privlačno. G d y n i a ! Najlepše, kar je Poljska ustvarila. ulicah. Zatem pride monotona plan, kot poškrop- j Pred 10 leti ribiška vas podobna onim gor po ljena s tanko mrežico snega. In to traja do To- j obali, umazana, revna. Danes mesto s 60.000 p.e-runa, kjer se takoj čuti, kako je nemška pest stra- i bivalci. Tu čutiš in slišiš dihanje 30 milijonskega hovala nediscipliniranega, sentimentalnega Slova- naroda, ker vse raste, vse se dviga, vse je v razna. Malo mestece s 60.000 prebivalci, vse v ogrom- voju in nastajanju. Kot da bi stopil na velikansko ni h, četverooglatih in okroglih stolpih iz rdeče stavbišče, kjer se že opažajo obrisi velikega, a se opeke. Povsod zidovje in trdnjavaka vrata. j dajo samo slutiti oblike dokončane stavbe. .Vse Prus je svoje dni postavil kolodvor daleč zunaj i novo, sveže, komaj ometanol Široko potegnjene in /1 o rrn ia mnrrnl r\ATQn% viTArinii m m nninm m «, 1 1 ma1«1.mmm1.a ««1 — X — -___— J _? ?_ • 1 1. ... Newyork, 25. jan. AA. Bivši amaterski svetovati prvak v tenisu Tilden, ki je pred dvema letoma prestopil k poklicnemu tenisu, je objavil, da bo v začetku prihodnjega leta definitivno opustil tenis. Letos pa namerava priredili še turnejo po USA in Evropi, kjer bo igral od maja do novembra t L nekje, da ga je mogel potem zvezati z mestom s pomočjo kolosalnega, 1 km dolgega mostu, ki se v pravilnem ležečem polkrogu spenja preko Visle. Torun so ustanovili pred 700 leti vitezi nemškega reda kot izhajališče za svoje pohode med takratnimi poganskimi in še slovanskimi Prusi. Mesto je imelo originalni statut svoje ustanovitve in bi ga bilo letos, ko bo celo leto slavilo 700 letnico svojega obstoja, kruto rabilo. Nahaja se nekjo v Rusiji in boljševiki ga ne dajo nazaj. 1454 so Torunčani pobili nemške viteze, razdejali njihov roparski grad ter se podvrgli Poljski. Nikolaj Kopernik je tukaj rojen Poleg Ireh zelo zanimivih gotskih cerkva, ko-jih gotika je okorna in težka, poleg trdnjavi podobnega rotOvža, po katerem so pa 1703 Švedi pustošili, se nahaja v Torunu za na? Slovane tako koristna znanstvena ustanova: »Baltiški institut«, 'lo je znanstvena družba, pri kateri sodelujejo večinoma vseučiliški profesorji in ki si Je stavila nalogo, da znanstveno dokazuje, in sicer iz vseh vidikov, slovansko obeležje Pomorja. V toku zadnjih 10 let so ti ljudje nabrali ogromno znanstvenega gradiva, izkopali toliko slovanske, kulturne in politične zgodovine, da nemška propaganda tega zidu ne more prodreti. S kakšno marljivostjo recimo so se spravili na kašubsko kulturo, ki živi mirno dalje, kljub vsem.pritiskom tuje roke. Kašubi so povsod na Primorju. In to so potomci tistih pruslovanov, ki so na baltiških otokih — tudi na polotoku lici, ki je sedaj poljski — rezali svoje tnjinstvene »rune« v vejevje ivja in brez. Kašubsko ženice in dekleta so ponašajo po Gdynjl s svojimi nošami, predvsem z belo avbico, ki je, kot da bi jo prinesel iz Bretanje, ali ukradel dobrini sestram revnih. Iz tuholsklh planjav so jih pregnali Prusi v kašub-ska brda, kjer imajo v Kartuzy svojo malo pre-stotiro s kartuzijansko cerkvico, ki posnema v obliki mrtvaško krsto. Med samimi jezeri — pravijo, da jih je 170 — tam okrog »ojstriškega« in »rad-vaniskesa« iezera predvsem, kakor njihovi Rnhrntje po usodi, Sorbl, pred livadami Rpree. »Babji dol« spominja celo na našo pokrajino okrog Bleda. Ta ulice, velikanske palače, med njimi še lesene ko-libice, v katerih stanujejo zidarji ali prodajajo vodko bodoči veliki hotelirji in trgovci Gdynia. Vse v najmodernejšem stilu, od palač pa do pouličnih kijoskov. Varšava nima takšnih. Ali ni škoda, da se takrat ni kdo spomnil, kot rajni grof Za-mojski v Zakopaneh, da bi bil prodrl s kašubskim narodnim fetilom 1 Bilo bi bolj prijetno in topleje! Tako imaš občutek, da živiš v novem stanovanju, ki se še ni posušilo in moraš poskakovati po stav-bišču, predno prideš do njega. Pristanišče je velikansko in gotovo najmodernejše v Evropi, ln kako se dviga promet! 1924 je šlo skozi Gdynia v izvozu in uvozu 10.167 ton blaga, 1928 že 1,957.769 ton, 1930 3,625.746 ton, 1932 se približuje skoroda 6 milijonom ton. Kri 30 milijonskega naroda, ki ima zdravo, pomnožujoče se ljudstvo in ogromne naravne zaklade, s katerimi mora ven po širnem svetu, a ima samo nekaj nad 100 km morskega obrežja iu eno samo pristanišče, kri, rečeni, vsega naroda se pretaka skozi te krasne bazene Gdvnie v sivino baltiških voda. 1919 je biio v te| ribiški vasi samo 7 trgovin, gostilničarjev in obrtnikov skupaj. Danes so trgovska podjetja prekoračila 450 in število industrijskih podjetij se suče okrog 300. Šo danes, kljub gospodarski depresiji, tako ml je pravil vljuden kašubski palir, je KOOO zidarjev stalno zaposlenih pri zgradbah. Brezmejno gor in dol po obali se dvigajo vedno nove stavbe, ker vedno silnejši je pritisk iz prezamaŠenega državnega ozemlja v ozadju. Od plaže sedaj ni videti nič, toda človek si lahko predstavlja k kakšno razposajenostjo so vedno bolj in bolj hodi kopat In solnčlt patriotični Poljak v košček svoje vodo in na rjuho svojega narodnega peska. BaS zalo bo Gdvnla oziroma Oksjnlrt, kl je malo bolj severno, postala med največjimi morskimi kopališči. Kašubski polotok Ilel — dolg 33 km. širok ponekod komaj par sto metrov, so pokvarili židjo s svojim! neumnimi pruskimi it: celo futuriatičninil vilami. S Hela se tako lepo vidijo tisti majhni oto-čički, »kepe« imenovani, ki so posejani ob obrežju. Skupščinski odbori Belgrad, 25. januarja. 1. Danes dopoldne je nadaljeval odbor svoj« delo za proučevanje zakonske^ predloga o spremembah in dopolnitvah o zakonu o lekarnah. Na današnji seji je odbor prišel v svojem delu do § 14. Najvažnejšo spremembo, ki jo je danes odbor sprejel, vsebuje § 10, ki se glasi: »Javne lekarne se lahko otvorijo samo v krajih, i katerih so nahaja najmanj en zdravnik, ki izvrinie zdravniško prakso. Pri razinotrivanju pogojev ii otvoritev nove lekarne so morajo vzeti v predhodnem postopku v obzir potrebe narodnega zdravja r dotičnem kraju. V krajih, kjor sedaj ni javnih lekarn, a se v njih nahaja zdravnik, ki izvršuje splošno prakso, je občina, če smatra to ban za potrebno, dolina urediti ln otvoriti svojo občinsko lekarno v roku šestih mesecev po obstoječih predpisih. Če bi pa pozneje dobila kvalificirana oseba Ua podlagi razpisa doroljonje aa otvoritev lekarne v dotični občini, mora ta oseba odkupiti inventar občinske lekarne za ceno, ki jo odloči občinski odbor.« Belgrad, 25. jan. 1. Odbor, ki proučuje zakonski r.ačrt o občinah, je danes popoldne nadaljeval svojo sejo ter definitivno sprejel § 24, ki govori o konstituiranju občin. Daljša debata se je nato razvila po S 25, ki govori o občinskem glasovanju. Ta člen je bil na današnji seji sprejet s tem, da se občinski odborniki volijo za tri in ne za štiri leta. Vprašanje ženske volivne pravice je ostalo rezervirano zaradi tozadevnih predpisov uslave, ki predvidevajo, ta se bo vprašanje ženske volivne pravice rešilo s posebnim zaKononi. Belgrad, 25. jan. 1. Na snočnji seji je finančni odbor sprejel tudi v podrobnostih predlog proračuna za ministrstvo vojske in mornarice, na današnji dopoldanski in popoldanski seji pa je pretresal proračun za pravosodno ministrstvo. Razprava proti „PosedničUi banki" Belgrad, 25. jan. 1. Pred tukajšnjim sodiWem se je pričel danes proces proti članom upravnega odbora in uradnlštvu Posedničke banke v Belgradu. Iz obtožnice je razvidno, da so posamezni funkcionarji omenjene banke sklepali z raznimi ljudmi pogodbe, da jih bodo dobro zaposlili, bodisi v banki ali pa pri tvrdki »Tekslilija*. Za to so jemali od oseb, ki so jim šle na lim, težke tisočake na račun kavcije. O kakšni kasnejši zaposlitvi seveela ni bilo govora, ljudje pa tudi denarja niso več v!deli, ki so ga izročili za kavcijo. Poleg tega so obtoženci ree6kontirali nekatere menice, ki so bile deponirane banki kot garancija za garancijska pisma, ki jih je izdala banka raznim strankam. Razprava se bo julri nadaljevala. Osebne vest• Belgrad, 25. januarja. 1. Na lastno prošnjo je premeščen od gozdne uprav« na Bledu k gozdni upravi v Bohinjski Bistrici Dinko Jasa, gozdarski poverjenik 7. pculožajne skupine. Belgrad, 25, januarja. 1. Z odlokom finančnega ministra je premeščen od davčne uprave v Slo-venjgradcu k davčni upravi v Umko Miroslav Humer, pomožni davčni uradnik. — DraLignea«-izdelki v kratkem še tuja tržišča. Zaenkrat je temeljni kapital podjetja določen ua en milijon dinarjev, razdeljen na 2000 delnic po 500 Din, najbrž pa bo kazalo že v doglednem času glavnico povišati, da se popolnoma usposobi za stavljeno si nalogo. Delničarji bodo po vrsti vpisovanja uživali prednost pri naročilih na stanovanjske hiše. Temu našemu domačemu podjetju, ne bo treba posebno živahne reklame za popis delnic, kajti naši finančni krogi bodo kmalu izvanredno ugodno priliko denarne naložitve zaslutili ter se v živahni tekmi potrudili za »Lignea -delnice. Uradniki, delavci in zasebniki pa se s pridobitvijo delnic približajo udejstitvi želje po udobnem, zdravem in lepem lastnem stanovanju Našemu pohorskemu lesu ne bo treba več iskati tuja tržišča, odkazana mu bo važna socialna naloga našim družinam preskrbeti lastno ognjišče. Že davno bi se bila pri nas lesena hiša udomačila, če bi med našim ljudstvom ne bilo toliko preusndko* zoper ta gradbeni način, ampak vsi ti premisleki so vpričo dolgoletnih praktičnih izkušenj danes že utihnili ter ni treba več prepričevalnih dokazov v besedi in pisavi, da gre v mnogih ozirih leseni stanovanjski hiši prednost pred zidanimi zgradbami. Po navodilih poklicnih strokovnjakov se bo podjetje poslužilo vseh modernih napredkov gradbene tehnike ter omogočilo tako izdatno pocenitev lesenih hiš, da postanejo iste v pravem pomenu besede ljudska stanovanja Pod takimi pogoji je zasnovanemu podjetju zagotovljena sijajna bodočnost, pridobilo si bo pa tudi znatne socialne zasluge, kojih goreči zagovorniki bodo v prvi vrsti srečni lastniki ličnih »Lignea«-hišic, ki se bodo v pestrih naselbinah vrstile ob mestnih periferijah ter tvorile mikavna podeželska selišča. - K. Tiefengruber. Maribor. (Želeti pa je, da se tip novih lesenih hišic prilagodi domačemu slovenskemu slogu, da ne bomo posnemali tujih vzorce ter s tem še bolj kvarili zunanjega lica slovenske zemlje. — Op. ured.) Vreme na dan sredozimca sv. Pavla Ljubljana, 25. januarja. Zadnji ledeni sredozimec sv. Pavel je danes prinesel nov sneg. V malih presledkih naleta-vajo sicer prav gosto drobne in suhe snežinke od ranega jutra naprej. Temperatura je davi padla na —8.6C, mraz sredozimcev je odnehal, dvignil se je barometer na 775.5 mm. Znak, da bo snežni val objel naše kraje za nekaj dni. Novi sneg je dober za smuko. To bo v veselje smučarski armadi, toda armada revežev, sirot in brezposelnih obupno zre v prihodnje dni. kaj bo ž njimi. Mnogi brezposelni čakajo po kolodvorih in drugih stojiščih, na borzi delo Ti,iV'f>red magistratom na delo, ki jim ga prinese "ioV sneg. Po zahodnih krajih ob ineii so večji zameti. Divja burja, ki dosega na Krasu brzino nad 50 km na uro, pri Trstu pa še mnogo več. V goratih krajih, po gozdovih je padlo prav mnogo snega. Javni promet je v redu. Vlaki vozijo v Sloveniji z 'malimi zamudami. Nikjer še ni opažati zastoja v železniškem prometu. Telefon in brzojav funkcionirata. Ker pritiska zima v hujšem obsegu, se je bati, da se bo razno kurivo podražilo. Nekateri že s tem špekulirajo. Ljubljanski trgovci s premogom drže še svoje stare dnevne cene. Stari Ljubljančani kaj radi sedaj pripovedujejo svoje spomine o nekdanjih hudih zimah. Tako jc bil I. 1889. izredno hud mraz. Vse šole so bile za dalj časa zaprte. Izvoščki so konje ogrinjali čez glavo, zlasti ušesa. Tak je bil mraz, da so se izvoščki bali, da ne hi konjem ušesa zmrznila. Takrat, v tistih časih so po ljubljanskih ulicah kidali sneg arestanti z Žabjaka in Grada. Tisto leto pa je bil tak mraz, da so morali znirzujoče arestante poslati kar nazaj v jetnišnice ter je po ulicah ležal visok sneg. Divjala je tudi strašna burja. Poletje pa je bilo nato silno krasno in rodovitno. Domžale. 25. januarja. Včeraj, v torek zvečer ob sedmih je v kemični tovarni barv Jenka pri Domžalah izbruhnil požar, ki je tovarno občutno oškodoval. Pogorelo je glavno, deloma betonsko, deloma leseno poslopje, vsa zaloga kemikalij, mnogo že izdelanega blaga, precej pa tudi pripravljenih sirovin. Rešiti se je dalo le nekaj malega. Nepoškodovan je ostal le zidani del tovarne. Prav tako so uničeni vsi stroji, ki so bili postavljeni v |K>gorelem tovarniškem objektu. Vzrok požara ni znan. Sodijo pa, da je bil podtaknjen. Lastniki trpijo kljub zavarovalnini veliko škodo. Tovarna je predstavljala komaj dve iu pol leti staro podjetje, ki se je v domačih rokah zelo dobro razvijalo ter se je zlasti v današnji krizi uspešno borilo s splošnimi težkočami. Ker stoji tovarna tik pred pomladno sezijo ter ima dovolj naročil, je nesreča toliko občutnejša. Vendar pa bo tovarna kljub temu obratovala tudi naprej, čeprav v zmanjšanem obsegu. Tovarna razpolaga namreč s tremi vodnimi padci; obrat se bo zdaj začasno vzdrževal v objektih, ki so od zgorelega oddaljeni in pri tem požaru niso bili prizadeti. Ljudje so sprva mislili, da je nastal ogenj v Studi, šele kasneje so dognali, da je ogenj izbruhnil v Ihanu. Trsti, ki se ne boje mraza, so planiti na Lepo družinsko sSavlje 5(1 let vzornega zakonskega iivljenj« Jarenina, 24. jan. Bilo je to slavje in veselje, ki je zajelo vso jareninsko faro, ko sta včeraj v ponedeljek dne : 23. t. m. obhajala na slovesen način jubilej zlate poroke, zgledna in ugledna zakonca Ignacij in I Julijana Zupanič iz krasnega in vinorodnega Vaj-. gna pri Jarenini. Vsa fara se je zgrnila v prelepi naši farni cerkvi, kjer je zbrani šolski mladini spregovoril tople spodbudne besede g. kanonik in dekan Jožef Cižek. Ganljivo vzvišene so bile besede, ki jih je naslovil na vrla zlatoporočenca g. I msgr. Ivan Vrože iz Maribora, ki je bil svojčas | jareninski kaplan in odslej vneti hišni prijatelj : Zupaničeve rodbine. Ob asistenci gosp. kanonika ! Čizeka in kateheta Avguština šparla iz Maribora, i tudi jareninskega rojaka in hišnega prijatelja Zu-paničevih, je msgr. Vreže opravil nato zlatopo-ročne obrede, ob katerih je malokatero oko ostalo neorošeno po solzah ganotju. In potem se je po izvršenih prelepih cerkvenih slovesnostih, pri katerih je ubrano prepeval domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom našega vnetega domačega kaplana g. Ignacija Maleja. razvila vrsta sani k domu Zupaničevfh v Vajgnu, kjer so se potem nadaljevale zlaloporočne slovesnosti. Z globokim občutjem je v imenu številnih otrok, vnukov in vnukinj, govoril dragim staršem sin Lojze, bivši oblastni odbornik in poslanec; ob njegovih besedeh se je razodevala globoka ljubezen, ki preveva vse do dragih staršev. Potem je bila poklonitev vseh sorodnikov slavljencema. Kako prisrčno ljubeznive so bile besede, ki jili je potem govoril domači g. dekan in kanonik Jožef Čižek. Bivši narodni poslanec Franjo Žebot iz Maribora, je očeta Ignacija proslavljal kot neustrašenega narodnega borca v težkih dneh preteklosti in vnetega Slovenca, po tem so sledile še zahvalne besede nadučitelja Kotnika, kateheta A. Šparla in sina Ivana, ravnatelja ter inženjerja, ter msgr. Ivan Vrežeja. ki je posebno poudarjal, koliko zaslug si je oče Ignacij stekel kot cerkveni ključar v teku 36 let. Ljubki sta bili posvetili obeh vnukinj Stanke Sagadinove in Milice Zupaničeve. častitljivima jubilantoma. Ljubezen, spoštovanje in udauost je prevzela vse navzoče, ki so prispeli k temu slavju iz vseh delov Slovenskih goric. — Oba slavljenca. očeta Ignacija in mater Julijano. naj Bog živi še dolgo vrsto let! Iz življenja ameriških Slovencev Pred leti se je mudil v Ljubljani slovenski ameriški slikar Gregor Perušek ali po ameriško Ilarwey G. Prusheck. Tedaj je dal našemu listu primerno izjavo in ga naši čitatelji že poznajo. Perušek je med slovenskimi ameriškimi slikarji gotovo najpomembnejši in je v Ameriki splošno priznun ter je s svojimi razstavami dosegel lepe uspehe. Njegove umetnine so res na višini. Iz Amerike nam sedaj poročajo, du je Perušek otvoril v Clevelandu že drugi letnik svoje slikarske šole, kjer se slovenski mladeniči in dekleta uče slikanja in umetniškega ustvarjanja. Lani je Perušek s svojo šolo priredil razstavo, ki so jo kritiki največjih clevelaiid-skili listov ocenili z zelo laskavimi iu priznal-nimi besedami ter so izdelkom te šole priznali lastnost umetnin. S t. februarjem bo Perušek odprl v slovenskem Narodnem domu zopet razstavo svoje šole, obenem bo pa razstavil tudi svoja nova dela. Med temi deli bo razstavil veliko simbolično delo »Sanje slovenske prosvete«. Znano je, da v Ameriki zelo ljubijo alegorična dela, pa tudi Perušek sani je nagnjen k takim simbolom, kakor bo to njegovo delo. Peruškova dela pa so vedno sprejeta na največjih razstavah v Združenih državah in dosega Perušek povsod uspehe ter laskave kritike. Prav Perušek je bil, ki je portretiral tudi najstarejšega ameriškega rojaka Franka Lo-zarja. Frank Lozar je v začetku letošnjega januarja umrl v starosti 96 let v Elyju v Mines-sot.ti. Lozar je bil med prvimi Slovenci, ki so se naselili v Ameriki. Doma je bil iz ribniške doline iu je odšel v Ameriko I. 1881. Njegov.1 prihranki so seveda že davno splahneli, povrh tega pa je na stara leta oslepel. Živel je le od podpor drugih Slovencev v Elyju. Lozar je tako predstavljal vso bridko usodo slovenskih izseljencev v Ameriki. Njegov obraz ie bil ena suma bridkost, in takega ga je naslikal Perušek Saj Perušek je sani pravil, da je njegova hčerka vedno, kadar je zagledala kakšnega človeka z bolestnim izrazom na obrazu, dejala: »Očka, ta je tok kakor Mister Lozar.« Smrt je tog« revčža odrešila prav na stara leta. Balinsko kroglo v glavo Ljubljana, '25. januarja. Leto 1982 je bilo nesrečno leto. Vrstili so se po nekaterih krajih uboji, poboji, pretepi in tepeži. ki šele letos prihajajo pred kazenske sodnike. Letošnje leto, hvala Bogu, je za enkrat še dokaj mirno iu kronist doslej ne more beležiti hujših fantovskih ekscesov. Naj bi ostalo tako prav do konca letal Pred sodiščem pa so te dni kar na dnevnem redu razprave o pobojih in tepežili. Danes sta bila kar dva slučaja. Sodil je sodnik-poedinec g. Jakob Jerman. Jane/, in France, pojta notri, da bomo naredili! ie zaklical branilec namesto odsotnega sluge. Vstopila sta dva zastavna iu visoka i«uta: Ja- nez in France, ki sta doma tam iz lepe kaimnišKe ravnine. Obtožena sta bila samo prestopka po členu 184, to$ka II. kazenskega zakona. V tepežu sta zakrivila, da je bil Jože Stare udarjen v glavo in je čez dva dni umrl. Janez se je zagovarjal: »Tisto nedeljo smo ba-linali v Kaplji vasi. Prišel je Stare k meni in me vprašal: «Kaj si proti meni onegavil?; — «Nič,» sem dejal. Pa me je sunil s pestjo v zobe. Vzel Je nož. Jaz sem ga pa z metliščem udaril po glavi in roki. France je miril im Staretu rekel: «Da>ie mir! Bodite pametnih Pa je šel z nožem na Franceta. ki mu je vrgel kroglo v glavo.« France pa je skesano pripomnil: »Vrgel sem kroglo, pa ne vem, kam je priletela. Sem se ustrašil, ker je proti meni z nožem mahnil.« Branilec je plediral za oprostilno sodbo, poudarjajoč: »Imamo slučaj kakor v bukvah stoji o silobranu!« Bila pa sta obsojena zaradi prestopka po omenjenem paragrafu: Janez na pet. France pa na štiri mesece strogega zapora. Janez je dobil več, ker je bil že enkrat kaznovan zaradi tepeža. Žalostna zgodba se je godila 21. aprila v Kaplji vasi. Samarstani »Rdečega križa" Ljubljana. 25. januarja. Rdeči križ. ki vrši važno zdravstveno, kulturno in socialno nalogo po vsem svetu, je zadnja leta vključil v svoj program novo točko: vzgajanje fantov in deklet iz vseh slojev — v samaritane in samaritnnke. V ta namen je krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani že leta 1929 priredil sama ri tonski tečaj, ki je bil prvi v naši državi. Dozdaj je ljubljanski Rdeči križ vzgojil že okoli 400 sainaritank in samaritanov. Snoči je bila v dvorani Okrožnega urado majhna slavnost: zaključen je bil višji sania-ritanski tečaj, ki se je začel lani v septembru. ! Okoli 40 samaritanov in samaritaiik. ki so / : dobrim uspehom absolvirali ta teča j, je napolnilo dvorano. Dr. Fettich, predsednik krajevnega odbora Rdečega križa, je v uvodnih besedah naglašal svoje zadovoljstvo, da znajo ceniti pomen in važnost teh tečajev tudi naše oblasti. Izrekel kolesa iu že je bila pred njimi tovarna barv tJer-ka« — vso v plamenih. Začelo je goreti ob glavnem vhodu v tovarno, kur je jasen znak, da gre tu za preračunjeno delo zlobne roke. Plameni so naglo objeli lesene stene in tudi notranjost tovarne. Ravno včeraj so pripeljali novih kemikalij in olja — tudi to je postalo žrtev ognju Ko so goreli sodi z oljem in kemikalijami, jc bil grozen pogled. Kakor orjaški žarometi so se ognjeni zublji vzpenjali v mrzlo zimsko noč in jo razsvetljevali daleč naokrog, da je bilo svetlo kot podnevi. Plameni tudi strojem niso prizanesli, le jermena so koinnj in z veliko nevarnostjo rešili, da niso postali ognja plen. Ogenj je bil tako nagel in je izbruhnil s tako sile. da ni bilo mogoče nobeno reševanje. No kraj požara so prisjiele požarne brambe iz Ihana, Dola in Pehate, vendar pa je bil njihov prihod in trud brezuspešen. Škoda, ki jo je požar napravil, je ogromna. Ker je izveu vsakega dvoma, da požar ni bil posledica nesrečnega naključja, temveč delo zlobnega človeka, ki je hotei Se poslabšati današnje težko stanje, je pač želja vsakogar, da bi se varnostnim organom posrečilo najti krivca, ki naj ga zadene eksemplarična kazen. je iskrene pozdrave gg. btinovinskemu zdrav-stvenemu inšpektorju dr. Mayerju, zastopniku zdravstvene oblasti sanitetnemu |x>dpolkovniku dr. Debeljnku, zastopniku mestne občine dr. Rusu, zastopniku I ligi jonskega zavoda dr. Pe-triču, zastopniku oblastnega odbora RK inšpektorju Westru dr. Krajcu, [lodprcdsedniku krajevnega odbora RK p. Učaku in drugim. Izrekel je tudi zahvalo časopisju, ki je rade-volje podpiralo stremljenje RK. Nato je izrazil svoje veliko veselje nad uspelim tečajem in polagal samaritanom in samaritankain na srce, naj znajo ceniti požrtvovalno delo zaslužnega vod je tečaja g. dr. Misa Po predsednikovem pozdravnem govoru je povzel besedo dr. Mis, ki je v daljšem govoru razložil pomen samaritanskih tečajev za zdravstveno prosveto med ljudstvom. Pestra družba so ti somaritani in samaritnnke. Iz vseh mogočih poklicev izhajajo. Iz vrst delavcev jih je največ, o med njimi so tudi dijaki, učitelji, gasilci, obrtniki, uradnice, go-spodinjsk*' pomočnice itd. Dolge večere prebijejo pri učenju v gostoljubni dvorani OUZD-a, brez upa na plačilo jili veže in združuje v enotno organizacijo le ena duševna vez: nesebično pomagati bližnjemu in požrtvovalno delati v prid narodnega zdravja in moči naše domovine. V nadaljnjih izvajanjih se je govornik dotaknil tudi perečega problema: Otrok s? nam rodi vedno manj in še ti nam umirajo v velikem odstotku. Poleg akutnih, nam kronične bolezni ustvarjajo vsako leto takšen deficit v naši narodni ekonomiji, da ga bomo težko še kdn.j mogli nadomestiti. Tuberkuloza. alkoholizem. sjx>lne bolezni, malarija, trachoin in druge socialne liolezni še vedno vladajo med narodom. Nizka higijenska kultura, nepoznavanje primitivnih potreb narodnega zdravja, pomanjkanje čuta do skupnosti in procvitn narodne moči ter zdravje bi še nadalje naraščalo, ko bi tega ne ustavile zdravstvene oblasti in ne stopili v boj poleg drugih tudi vrli sainarituni in sainaritanke Rdečega križij. Če lnido drugi mlačni, ostanejo še vedno sa-maritani in samaritanke. ki se zavedajo, da morejo le z ljubeznijo, požrtvovalnostjo in z lastnim zgledom vzgojiti narod do one stopnje moči in zdravja, ki nam v svetu pripada. Na koncu svojega govor« se je dr. Mis zahvalil predavateljem zaključnega tečaja: dr. Dragašu, dr. Jakši. dr. Prodanu. dr. Pehaniju. dr. Ahčinu in g. Pnharju, dalje lligijenskemu zavodu za zdravstvene filme in didaktične pri pomočke. OliZD-u za prepustitev dvora ne. tajniku Mnlneriču in drugim. Glavno zahvalo pa j< izrekel k. o. RK, ki je z velikim navdušenjem sledilo delu teh tečajev in pomagalo z nasveti Sledili so pozdravni govori in čestitke /,a stopnikov oblasti: zdravstvenega inšpektorja <1 r Muverju, inšpektorja Westra. mestnega lizika dir. Rusa in g. dr. Pirca, ki se je v imenu samaritanov in samnritank zahvalil vsem govornikom iu apeliral na tovariše in tovarišice, naj se zavedajo svoje človekoljubne naloge ter naj ohranijo samaritansko čast svetlo in čisto, da jih bo ljudstvo znalo ceniti in spoštovati. Ko je predsednik dr. Fettich izrekel tečajnikom še nekaj toplih besed na pot in izjavil. da je Ljubljana ponosna nanje, so se samaritani in sama ri tanke slovesno zaobljubili, du ostanejo vedno zvesti ideji RK in da bodo po svojih močeh vršili plemenito delo človekoljubja med narodom. Vsi tečajniki in tečajnice so prejeli lepe diplome. Gregorič Jože: Pozabliene obletnice Nekaj neurejenih listov iz zgodovine duhovnikov Kostelcev (Dalje) Drugi po časovnem redu pride Marinčič Pavel. Danes ni v Kostelu več Marinčičev, pač pa je mnogo Marinčev. 0 tem duhovniku je znano edino toliko, kar je posnel Fr. Pokom (1908) iz ljubljanskega šematizmn za leto 1788. Takrat je bil Marin-čič star 82 let — potemtakem rojen 1706 — penzio-nist, bivši župnijski vikar v Laščah. V mašnika je bil posvečen 1732 — lorej natanko pred 200 leii, ko je Klaipše postal tomajski župnik — in sicer na naslov koslelskega gospostvo. Telesno je že |xij>ol-noma opešal (1788 namreč I), bil pa je nadarjen mož in zelo praktičen dušni pastir. Humanistične nauke je dovršil v Zagrebu, modroslovne in bogoslovne pa v Ljubljani. V pastirstvu je služboval 52 let in sicer v Kostelu. v Ribnici, v Dobrepoljah ter v Laščah, kjer še živi (1788) zdaj brez beneficija. Četudi je že starček, vendar še rad spoveduje In zato ga imajo ljudje zelo radi. Živel je vedno zgledno, brez napak. Umrl je kol zlatomašiiik. Ko-daj, ni znano. (Prim.: Pokorn, Šematizem«, 189.) Zdravit Matija, subsidiar v Loškem potoku, je bil 1788 star 66 let. torej rojen 1722. Tudi ta je bil posvečen na naslov kost. graščalui. Mož je bil še trden in goreč govornik ter srednjih »možnosti. Vse svoje študije je dovršil v Zagrebu in je bil dober moralist. Služboval je 27 let kol župnikov vikar v okolišu ribniškega liaddiakoiiata. Obnašal se je ameroim spodbudno. Živel je zgledno in j«-' bil dober duhovnik. (Prim.: Pokorn, str. 174.) Ke-daj in kje je umrl, bo treba še dognati. Precej več je znanega o Račkom Lovrencu, ki se je rodil no Rakah 1732 ali 1733. Bil je pravo kostclska korenina in zanimivo osebnost ter je kot »Oitckiki župudt vtič ko 40 le! vneto delal za du^ni iti telesni blagor svojih rojakov. Humanistične ! nauke je končal v Zagrebu, moralko in cerkveno [ pravo pa na Dunaju in je bil posvečen na naslov 1 plemiča »de Zebieh« na Hrvatskem. Pokorn ga i označuje za zimožnega, zdravega, blagega, ponižnega in pobožnega moža. ki je bil dober govornik in zgleden duhovnik ter so ga tudi ljudje radi imeli (str. 179). V Koštelu je župnikoval od 1770 do 1815, ko je stopil v pokoj. Umrl je pri Fari 25. junija 1819 v 87. letu »an der Entkriiftung«, kakor sporoča škofijstvu tedanji kočevski dekan. V župnijskem arhivu pri Fari je prepis zanimive listine, ki pripoveduješ kako je Rački postal koek-Jslti župnik. Rački je moral imeti kol župnik precej burno življenje, kar pričajo mnogoštevilni dopisi, ki sem jih našel v škofijskem arhivu. Posebno hude boje je imel najprej s kaplanom Martinom Zdravičeni — v letih 1793—95 —. pozneje pa z nekim seujskim duhovnikom Jurijem Mareehichem (1806); protokol o Marechic.hu. sestavljen 29. avgusta 1806 v kostelski graščini, obsega nič manj kiot 48 strani! Pritoževal se je tudi nad brodskim župnikom Mili i Jem, ki menda ni nič kaj zgledno živel. Rad pa je moral imeti svojega rojaka in naslednika na kostelski župniji Mateja Ju-raja, katerega boin še omenil. Pokoru pravi, da je bil Rački tudi zelo varčen. To potrjuje ustanovno pismo z dne 27. februarja 1805. v katerem določa ustanovo 7000 gld.. katerih obresti naj se porabijo za 1(M sv. maše vsak i lelo. za večno luč pri Fari, njegovim sorodnikom naj se daje po 12 gld. na leto. vsako leto 25 gld. kol dola dvema poštenima nevestama, med reveže naj župnik dvakrat na leto razdeli 113 gld. 15 kr.: seveda imajo njegovi sorodniki vedno pred nosi. Zaaintiva je v tem oziru pravda iz leta 1825. ko je neki Jakob Račiki iz »Velke-ga Szelcza« pri Skradu tožil Račkovega naslednika župnika Juraja, češ. da mu kot sorodniku župnika Raokoga noče izplačati, kar mu po vsej pravici gre od ustanove. Mož Irdi. da ie bil uicaov oče. brat Lovranca Ka4- j kega, kar bo nov sklepnik v verigi, da je knrf slavni hrvatski zgodovinar Rački slovenske, in sicer kostclske prednike! Še dandanes pa se ljudje spominjajo Račkega, ker so revnejši do vojne redno hodili po »ajmožno (Almosen, miloščina), neveste so pa tudi zmerom dobile svoj del. Dames je seveda ta ustanova — in še marsikatera druga! — samo na papirju in ni dosti upanja, da bi še kdaj oživela. (Pokorn. 179.) Zdravit- (Sdravich) Martin je bil rojen 1742 ali 1743. ker je hil 1788 46 let star kaplan. Posvečen je bil 1767 na naslov jdomiča >de Saycn< na Hrvatskem. Bil je zelo nadarjen, krepkih telesnm moči in dober pridigar. Vse svoje nauke, nižje in višje, je dovršil v Zagrebu. Službuje že (17881) 18 let v Kostelu kot kaplan in so ga ljudje radi imeli, ker je bil goreč, deloven, pohleven, trezen in zglc-i den duhovnik. Umrl je upokojen v Kostelu 27. oktobra 1811. V šemntizmu je podpisan za »Matija«. (Primi.: Pokorn. 179.) Zdaravič je 26. marca 1793 napisal tudi ustanovno pismo za 2000 gld. (LjublJ škof. arhiv.) Leto dni mlajši je bil Piškur Matevž, subnidiar v Cerkljah no Dolenjskem. Posvečen je bil na naslov kosteJskego gos[>ostva 1775. Nadarjen ni bit, pač pa priden. Telesno je bil trden, govornik pa popularen. Moralko in kanonično pravo je dovršil v Gradcu, deloma na Dunaju. Od 1786 je služboval v Cerkljah. 1790 je odšel v Trebnje, na Mirno o sy. Juriju 1792, na Polšnik za eno leto. 1796 v | Mirno peč. kjer je ostal pet let, odtam pa v Šenl i Jernej, odkoder je prišel 1815 bolehen v škofjo loko k ur.šulinkam. Tukaj je 72 let ^tar umrl dne 10. januarja 1816. Bil je spremenljivega obnašanja, j vendar čuječ sam nase. včasih nepreviden v pijači, kljub temu pa zaleden duhovnik. Ljudje so ga radi imeli, ker je bil vesele narave in je rad občeval z njimi (Pokorn. 224). V ljublj. škof. arhivu je neko Račkovo pisnio o M. Piškurju (pisano dne 28. aprila 1798). ' (Konec prih.) Ljubljanske vesti: Dakičev blok ob Dunajski cesti Ljubljana, 24. januarja Poročali smo že o napredovanju zgradb v Duklčeveni bloku med Gajevo in Puharjevo ulico. Pred štirimi dnevi so delavci imeli likof. Dovršili so namreč ogrodje stavbe bolniškega fonda uradnikov TPD. To ogrodje je bilo dovršeno v rekordnem času, ki je veljaven ne samo z.a Ljubljano, temveč tudi za druga mesta. V 72 delovnih dneh so delavci zgradili to poslopje. Še nobena hiša v Ljubljani, niti pritlična ne, ni biila zgrajena v tako kratikein času. Mraz zadnjih dni pa je poslal hud sovražnik zajpjoslenih delavcev. Onemogočili je vsako delo pri teh zgradbah. Delavci so sedaj brez zaslužka, čeprav bi podjetje Dukič prav rado nadaljevalo delo. Delavci so dobili za likof nekaj malega denarja, živeti pa bodo morali nekaj tednov s tem, če so si kaj poprej prihranili. Kakor hitro pa nastopu nekoliko toplejše vreme, bo podjetje takoj nadaljevalo z izpopolnjevanjem postavljenih ogrodij z opeko, obenem pa bo pričelo ob Puharjevi ulici med že dosedaj postavljenima skupinama z zgradbo nove štirinadstropne hiše. Podjetje Dukič namreč namerava ves blok zgraditi samo v lastni režija, tudi če se ne bi pojavil noben drug interesent za druga poslopja kakor do sedaj. Zaenkrat sta se pojavila srnino dva interesenta, katerih poslopji že stojita, in sicer omenjeni Bolniški fond in gospa Zalaznikova. Ko bo ves blok postavljen, bo imel »koli 350 noviih stanovanj, kar bo znatno omililo stanovanjsko krizo v Ljubljani. Kakor čujemo, namerava podjetje oddajali stanovanje še po primernih cenah, tako da hiše ne bodo prazne zaradi predragih najemnin. Seveda je vsa stvar na solidni računski podlagi dn 6e bo moral blok v normalnem roku amortizirati. Trgovski lokali pa bodo, kakor je zaenkrat določeno, le v poslopju ob Dunajski cesti. Tudi nI verjetno, da bi gospa Zalaznikova prenesla svojo restavracijo iz dosedanjih prostorov »Pri Šesitici« v svojo novo hišo. Posebno novost bodo imele te hiše v svoji centralni kurjavi. Vsaka hiša bo imela svojo kurilnico in bo centralna kurjava napeljana v vsako pisarno in v vsako stanovanje. Vsaka peč centralne kurjave pa bo imela števec in bo stranka poljubno regulirata paro ter poljubno ogrevala svoje prostore. Po množini porabljene pare bo stranka tudi plačevala centralno kurjavo. Do sedaj smo v Ljubljani poznali števce le za elektriko, plin in vodo, Dukičev blok bo pa prvi, iu bo imel števce tudi pri centralni kurjavi. Vsako stanovanje bo opremljeno z vsem komfortom. Stanovanja bodo dve- do trisobna. Poleg kuhinje in shrambe bo imelo vsako stanovanje še sobico za služkinjo, kopalnico na plin z vsemi modernimi aparati in pa prostorno klet. V kleti bodo samo stanovanja hišnikov, drugače pa bo vsa klet namenjena za drvarnice in shrambe strank. Vse hiše bodo imele vodoravno streho in vsaj polovica strehe bo preurejena v verando, ki bo nadomeščala strankam, zlasti otrokom, dvorišče. Preostali del streh bo preurejen za pralnice in sušilnice. Ko bo Duikičev blok zazidan, bo Ljubljana 7. njim pridobila celo in moderno urejeno mestno četrt. Pedin ca. Petač Ljubljančani, znani vneti posnemovalci vseh, tudi nepotrebnih novotarij, ko so se v naglo valo-večem poslovnem vrvenju navadili na bleščeče in bobneče okrajšave naslovov, so se te dni spravili pri svojih pomenkih uelo na nove, čedno žvenketa-joč» srebrnike. Stalno omizje »beim vveltberiihm-ten« Maček, tam za vodo, je metalo podobice, se-kundirali so kibici. Pristopil je vedno veseli in smehljajoči oče Maček in na mizo položil 50 dinarski srebrnik. Vsi so skočili pokonci. Ogledovali so ga na vse strani. Položili so v primerjavo še njegova manjša, toda po izdaji starejša bratca. »Kako naj te tri bratce krstimo?« se je oglasil v zboru močan bas. »Ta mali, ta srednji in ta veliki !« je povzdignil veljavno besedo ata Joško. Odmeva ni bilo, niti odobravanja. Vnela se je pravda, kakšno popularno ime naj dobi novi, bleščeči kovanec. »To je preproaaičnol Bolj poetično ime!< je ugovarjal bujnolasi mladenič Milan in s slovesnim tenorskim glasom nadaljeval: »Pedin naj mu bo imel-; Nastalo je začudenje. Milan pa je pojasnjeval z odv.ažno resnostjo, da je to ime okrajšava za »petdeset dinarjev« in to po vseh pravilih modernih okrajšav. »Pedin«, tako je zaključil bujnolasi mladenič, jpa je lep znak naše mehkobe. Pedin je polnozvočen in zelo miloben izraz. Kako bo donelo, če bomo zapeli: Oče Poledin je vzel iz žepa pedin in plačal kovaču za vin.« Mladenič je žel hrupno odobravanje. A dvignil se je kot opozicionalec vseugledni Polde in gromno 'začel: »Gospoda! Petakač so mesarji dali mu ime. Neokretno in mesarsko ime! Zbrišimo prvi a in k, "pa imamo krepak priimek: Petač! Zato živel Petač!«... Govornik je izpraznil kozarec cvička na zdravje novokrščenca in odločno povzdignil svoj bariton: »Gospoda moja! Petač ni mehkužnež, je mož trd in neizprosen. Ne pozna valutne melanholije. Boljše čase nam obetal« (»Živel Petač!« je zaoril zbor.) Polde pa je radostno in zmagoslavno (končal: Petač je tudi dober za krepke rime. Zapeli bomo: Mesar — bahač se razkorač in vrže na mizo petač!« ... Pravdali so se pedinovci in petačevci. Oče Maček je bil pozvan za sodnika. Resno je spregovoril oče Maček: »Petač!... »Zakaj? Zakaj?« so silili vanj pedinovci. Oče Maček tam za vodo: »Petač naj krizo nam skrtač! Bosta srečna kovač in orači... Petačevci so vihamo aplavdirali, pedinovci pa vzklikali: »Pedin nam obesi krizo na klin!« Pozno v noč so se v prijateljstvu razšli pedinovci in petačevci, svesti si, da so storili dob'" dejanje, ko so krstili novi srebrnik ... —a Opozorilo občinstvu Ljubljana, 24. januarja 1983 Ob priliki demonstracij in nedovoljenega zbiranja občinstva se izgovarjajo udeleženci s tem, da niso slišali poziva policijske straže na razhod ln se zagovarjajo, da so brli »le radovedneži«. Rudi tega bo uporabljala policijska straža pri nastopili v oddelkih odslej ob takih prilikah izven ustnega pooiva tudi znak z rogom. Občinstvo se ima na dani znak brez odloga mirno raziti in odstraniti, ker se odda par minul po prvem znaku drugi znak z rogom, nakar bo policijska straža uporabila sredstva, ki so ji dana za take slučaje na razpolago in bo pošto,pala energično zoper osebe, ki se ne bi brezpogojno pokorile nalogu. (Jprava policije opozarja ob tej priliki na a<> ločbe §§ 129, 130, 154 in 155 kazenskega zakonika in na zadevne prav občutne kazni. Izvleček iz kazenskega zakonika kraljevine Jugoslavije: § 129. Če se zbere več oseb v mnogoto, pa jili pristojni državni uslužbenec pozove, naj se rcr.-idejo, a se ne raaidejo, se kaznuje vsakdo, ki ne sluša povelja za razid, z zaporom do šest mesecev ali v denarju do 5000 Din. _ g 130. Kdor javno poziviije na odpor ali neposlušnost proti državnemu ali samoupravnemu oo-lastvu ali državnemu uslužbencu, visečemu urao-no dolžnost, se kaznuje i zaporom do enega leta. Kdor izpostavlja oblastva ali državne uslužbence, vršeče uradno dolžnost, posmehu ali preav-ranju, se kaznuje z zaporom do šest mesecev ali v denarju do 5000 Din. § 154. Vsak udeleženec mraogote ljudi, ki so zbere in stori s skupnimi močmi nasilje osebam ali poškoduje ali opleni tuje stvari, se kaznuje s strogim zaporom. Vsi udeleženci mnogote, ki so posamezno storili nasilje osebam, ali so poškodovali ali oplenili stvari, se kaznujejo z robijo do deset let. § 155. Kdorkoli povzroči pri mnogih osebah straih s pretnjo občenevarnega zločinstva, se kaznuje s strogimi zaporom do dveh let. Upravnik policije: Kerševan, s. r. Zdai ie trdi vsak pedant: Siamič, ta /e pravi fanti On edmi zna oostreči, da ie vsakomur povšeči. Kaj bo danes? Drama: Zaprta. Opera: >Pri belem konjičku«. Red A. Kino Kodeljovo: Ob 8 »Gospodična tajnica«. Znižane cene. Sočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Ke-sljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 2-1, m Ir. Krnet, Dunajska c. 41. © Vsled svetosavske proslave, ki bo v petek zvečer v veliki dvorani hotela Union, odpade XII. prosvetni večer. Naslednje predajanje bo šele 3. februarja in sicer predava g. dr. Malka Šimec, »Skrb za zdravje v Ameriki«. 0 Davica in škrlatinka ponehali. Kakor je »Slovenec« že poročal, se je lani od novembra naprej davica močno razpasla v ljubljanski nI dici in deloma tudi v mestu. Koncem decembra je bilo v Ljubljani še 9 slučajev davic, do 21. t. m. je bilo mestnemu fizikatu prijavljenih še 9 novih slučajev, tako, da je bilo v tem času 18 na davici obolelih otrok. Ozdravel« je 15 otrok, t je umrl, 2 pa sta še bolna. Mestni fiziikat je koncem decembra navedel 12 slučajev šk rlatinke, do 21. t. m. pa je prejel še 5 prijav, torej skupaj 17. Ozdravelo je 7 otrok, 1 umrl, ostali so še v evidenci. Vsi otroci so bili prepeljani na izolirni oddelek splošne bolnišnice. Novi slučaji te dni niso bili javljeni. Mestni fizikat je ukrenil vse odredbe, da se je razmah obeh otroških nalezljivih bolezni omejil do skrajne meje. Izvedena je bila desinfekclja vseh stanovanj in dalje vseh dotičnih šolskih razredov kamor so hodili otroci v šolo. O Nesreča nn Dunajski cesti. Včeraj dopoldne se je pripetila na Dunajski cesti pri Žabkarju huda nesreča. Delavci so nakladali na voz železne stebre, ki jih Žabkarjevo podjetje izdeluje za falsko elektrarno. Zaradi mraza pa je en steber zdrsnil z voza ter padel na noge 45 letnemu delavcu Ivanu Me-hletu iz liubne gorice. Mehletu je zmečkalo nogo. poleg tega pa je Mehlc dobil še poškodbe na glavi in na rokah. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. O Nesreče otrok in žena. Po stopnicah je padla in se prav resno poškodovala 75-letna zasebnica Amalija Gogala iz Most, Vodnikova ulica 8. Ima hude notranje poškodbe. — Po pomoti je spila požirek oetove kisline 2t-letna de-j iavčeva žena Mihaela Groznik iz Šmarja pri j Ljubljani. Mislila je namreč, da je v steklenici i žganje. Ima precej poškodovan požiralnik. — j Octovo kislino je pil tudi 2-letni Marjan Miklič. j sinček hlapca na Kodeljevem. Otrok je našel j octovo kislino v kuhinji in seveda takoj nagnil steklenico. — V domači kuhinji je padel in si poškodoval desno nogo 4-letni Ivan Stanovnik, lii.šarjev sinček z Ižanske ceste 235. — S kloni i je padla in se poškodovala na glavi 5-letna Ada | Vrhek. lici klobučarskega pomočnika iz Jarš : pri Ježici. O Preisknva proti vlomilcem zaključena. Ljubljanska policija je včeraj zaključila pre-| iskavo proti tolpi sedmih primorskih svedrovcev, ki so bili pred kratkim aretirani, kakor .smo že poročali. Policijska preiskava je spravila na dan mnogo vlomov, o katerih se je ! zdelo poprej, da ne bodo n>koli pojasnjeni, i Preiskavo je vodil sam načelnik generalnega I oddelka p. Žajdela, ki je včeraj vse vlomilce izročil sodišču. Obenem ie g. Žajdela zaključil preiskavo proti dvema vlomilcema, ki sta bila prijeta istočasno s to tolpo, vendar pa sta vlam-1 jata ločeno od nje ter sta izvršila več manjših vlomov v mestu in okolici. Gradivo, ki ga je policija izročila sodišču, je prav zanimivo in bo obravnava nedvomno zbudila veliko pozornost. O Pumparce. obleke, suknjiče, najboljši nakup \. Prcsker, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. tirani Volivci! Meseca januarja se uradno popravljajo volivni imeniki. Volivni upravičenci, ki so vsaj 6 mesecev v občini, pa ne vedo, ali so v vo-livnem imeniku vpisani ali ne, naj se v teku enega tedna oglase na občini. Gozdne sadike naprodaj. Iz banovinske drevesnice se bodo spomladi oddajale gozdne sadike. Gozdni posestniki, ki imajo nepogozdene sečine, naj pri svojih županstvih naroče sadike do 10. februarja 1933. Plačati jih je treba takoj. Ker je pravočasno pogozdovanje zelo važno, naj se interesenti pravočasno pobrigajo Osebna vest. Davčni urad v Kranju je dobil novega šefa davčne uprave v osebi gosp. Antona Prudiča, ki je pretekli teden nastopil svojo službo. Bloke Smučarski tečaj se je pričel v torek, dne 24, t. m. in bo trajal do 4. februarja 1933. Vodi ga gosp, Cuzzato. Ker je avtobusni promet rned Ljubljano in Blokami čez Lašče vsled burje in nastalih žametov jako oviran, če ne do cela preprečen, svetujemo prijateljem zimskega športa, da ube-rejo pot na Bloke čez Rakek in Cerknico. Za tečaj je precejšnje zanimanje. Prijavilo se je že lepo število tujcev. Tisti, ki bi se še radi udeležili tečaja, naj blagovole čimprej prijaviti pristop SK Bloke. Snega je vrglo spet tri, štiri prste, tako, da je smuka kar ugodna. Danes, v ponedeljek, pa se je obudila burja, ta kra"ka sitnica in piha na vse pretege, da so vsa bloška pota v samih zametih. Kakor je podoba, bomo letos imeli zaprto zimo. Na mnoga pismena in ustna vpraSanja, kje so »Male Bloke«, ko je vendar na Blokah velika vas z imenom »Velike Bloke« in če se morda v imenu »Bločice« ne skrivajo »Male Bloke«, odgovarjam, da imamo na samem Bloškem Veliki in Mali hrbec, Veliki in Mali pčrec, Veliki in Mali vrh (proti Sv. Gregoriju), torej bi morale biti tudi Male Bloke. Pa jih ni! Vsa imena bloških vasi so naša, le Fara (to je vas pri župni cerkvi) je nemškega izvora. Ker je vas gotovo bolj stara kot pa cerkev, sklepam iz tega, da nam je iskati »Malih Blok« vprav pri fari. Kakor drugod,'je tudi na Blokah beseda »fara« izpodrinila prvotno ime, na Blokah torej: »Male Bloke«. Stanislavski — 70 letnik Pretokli teden je obhajal 70.-let- j nico rojstva in obenem 50.-letnico te-aterskoga delovanja Konstantin Serge-jevič Aleksejev - Stanislavski, eden največjih ruskih režiserjev. Človek, ki jo stvoril novo formo ruskega teatra in ustvaril monumentalna dela, od katerih so črpali in jemali skoro rsi zapadno-evropski teatri. Nimam namena pisati na tem mestu o Moskovskem umetniškem teatru; ne, podati hočem samo par bežnih črt o očetu tega gledališča. Pozimi 1803. lela se je rodil v Moskvi bogatemu trgovcu sin — Konstantin Sergejevič Aleksejev. Pravi Rus, v katerem pa je krožila po žilah francoska teatrska kri. Njegova stara mati, Francozinja, je prišla nekoč s francosko igralsko potujočo družbo v Petrograd in se tam poročila s pristnim Rusom. Že kot otroka je obsedel »teatrski zlodej« Konstantina bolj, kakor kedaj kakega Rusa. Mladi fant se mu je prodal z vso svojo ljubeznijo in strastjo. Od otroškega igranja, v krogu svojih bratcev, s katerimi je posečal »enajsto šolo«, se vlečo nepretrgana veriga želja, načrtov in dela tja do časa, ko je kot trgovski pomočnik pri svojem očetu, zbral okrog sebe četo mladih diletan-lo\, s katerimi je hotel ustvariti nekaj novega in resnega. Igtali so deloma v dvorani, ki mu jo je dal na razpolago njegov oče, deloma pa v privatnih lokalih. Publiko je našel v svojih prijateljih, znancih ln sorodnikih. Duša vsemu početju, režiser in igravec, je bil kajpada mladi mladi Konstantin sam. Toda že takrat mu ni bila teatrska umetnost samo osebna strast, ampak resen študij. Operni pevec Komisarševski, ki je bil nekaj časa tudi njegov učitelj, ga je pregovarjal naj se posveti t operi, kar pa je Konstantin odločno zavrnil. Po- | sečal je nekaj časa moskovsko državno gledališko j šolo, se ji uprl in jo zapustil, ker ni našel v njej prav ničesar, kar je hotel. Ime Stanislavski si je nadel po nekem svojem igralcu-diletantu. Mladi Stanislavski je šel naprej z vso energijo in vztrajnostjo ua vsa pota teatrske kulture. Prevzel je predsedstvo v »Društvu umetnosti in literature«, in iskal tudi tu vsa mogoča sredstva in pota za gledališko umetnost. Leta 1890. je prišel gostovat v Moskvo vojvoda meininški s svojo igralsko družbo. Mogoče niso napravili ti igraici na nobenega človeka tako močan in usoden vtis, kakor baš na tega mladega Rusa. Predvsem je občudoval Stanislavski njihovo železno disciplino in pokorščino. — Za enkrat je ostalo njegovo udejstvovanje še kar pri diletantih, katerih število pa se je redno večalo in med katerimi je bilo že par izvrstnih, pozneje tako slavnih igravcev. kakor: Moskvin. Knipper-čehova in Višnevski. Stanislavskemu pa so vstajati v duši vedno znova in znova, popolnoma novi pojmi in nazori o teatrski umetnosti. No, pa je prišlo leto 1898. in z njim nova doba ruskega teatra.. Bilo je spomladi tega leta. V ta Čas pade prvo srečanje Stanislavskega z literatom, kritikom in predavateljem moskovskega filharmo-ničnega društva — Vladimirjem Ivanovičem Ne-tnlrovič-Dančenkom. Oba nadarjena moža sta se sestala v gostilni Slavjanski bazar ter se domenila o vseh pvlrobnostih projektiranega novega gledališča. Nemirovič Dančenko se je navduševal predvsem za nov repertoar. Stanislavski pa za novo režijo. Ta pogovor je trajal neprenehoma 18 ur. Stanislavski piše v svojih »Spominih«*: »Program 1 Knjiga, ki *i» Imenuj* »Moie življenje v umetnosti«, se dobi zaenkrat saino v originalu -v kratkem izide v francoskem prevodu. novoga ustvarjajočega gledališča je bil rčvolucijo-naren. Protestiramo proti prejšnjemu načinu igranja, proti igravski rutini, proti konvencijonalnosti predstav in dekoracij, proti ifrral»z-premembe in dopolnitve navodil za poslovanje s Poštno hranilnico« in »Objave banske uprave o pobifanju obe. trošarin v letu 1933«. — Kolodvorska restavracija na postaji Celje se odda v triletni zakup. Licitacija se bo vršila 14. februarja t. 1. ob enajstih pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani (Ljublj. dvor) soba št. 59-1. — Sliko dr. Jan. Ev. Kreka, ki jih je založila Prosvetna zveza, vzbujajo splošno pozornost. So to res remek delo Jugoslovanske tiskarne. Vsako prosvetno društvo, kakor tudi vsaka hranilnica in posojilnica (Reifeisnovka) so dolžne iz pietete do velikega pokojnika slike naročiti. Naročila sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 5. — Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josel« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pri zimskem športu NIVEA-CREME... OLJE Nadrgnite si pred odhodom na planine vsa svetlobi in vetru izpostavljena mesta z Nivea-Creme ali Nivea oljem ter ponavljajte to masiranje med potjo po potrebi čim večkrat. — S tem zmanjšate nevarnost pred neprijetnimi solučnimi opeklinami in se Vam ni treba tati, da bi koža t ostala suha. Nivea Creine in Nivea-olje da Vaši koži listo čudovito lepo bronasto barvo, s katero se lako radi vračamo s športnih pohodov domov. Samo Nivea-Creme in Nivea-olje vsebujeta koži soro len in ko-žonegujoč eucerit. Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j, Maribor, Gregorčičeva ulica 24 — Zanimiva razprava pred velikim senatom. Za tO. februarja ob 9 dopoldne je razpisana zanimiva razprava proti posestnikovi vdovi Ivanki Sevšck, doma na Brinjeku pri Dolah, litijski okraj. Obtožena je zavratnega zastrupljenja svojega moža, ki -mi je dala neko nedeljo zjutraj po leti kozarček žganja, v katerem je bila namešana mišnica. Razprava se bo vršila pred velikim senatom v dvorani št. 79 in bo razkrila vso družinsko tragedijo. Obto-ženka zanika zločin in se zgovarja na svojega pokojnega očeta. — Nesreča pri delu. Včeraj dopoldne se v Pod peči ponesrečil 60 letni delavec Franc Trojer, uslužben pri Kobi.jn '! rojer je peljal po malih tračnicah vagonček lesa, ua zamrz'' ' tleh pa mu je spodrsnilo in Trojer jet padel tako nesrečno, da si je razbil desno koleno. Njegova žena se je odpeljala sama v Ljubljano po reševalni avto, ki je nato Trojerja prepeljal v bolnišnico, —, Združenje trgovcev za okraj KrSko ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 12. februarja 1933 ob pol 3 popoldne v Krškem v hotelu Gregorič z običajnim dnevnim redom. Proti članom, ki se brez predhodne tehtne opravičbe ne bi udeležili občnega zbora, bo uprava postopala v smislu člena 8 pravil. — Zadnje dejanje družinske tragedije. Pred velikim senatom sodišča v Petrinji se je odigralo zadnje dejanje družinske žaloigre. V vasi Pešče-nici sta živela zakonska Franjo in Jana Desput. Njuno življenje ni niti najmanj »ličilo zakotni, marveč je bilo to življenje krutega gospodarja in sužnje. V 28 letih zakonskega življenja je imela Jana zelo malo lepih dni, vsak dan so se odigravali strašni prizori, ko je Franjo pretepal svojo ženo. Nekoč je Franjo povabil na dom svoje prijatelje, s katerimi je popival. Še prej pa je pretepel svojo ženo tako strašno, da se je revica komaj rešila k sosedu, kjer je ostala do noči. Ko se je zvečer vrnila domov, si ni upala v sobo, kjer je mož pi-jančeval s svojimi prijatelji. Premišljevala je o svojem žalostnem življenju in naenkrat ji je prišla misel, da bi se iznebila svojega strašnega moža. Ko so se pijanci razšli, je šla v sobo, kjer je mož od pijanosti trdo zaspal. Janja je vzela dvo-cevko. jo prislonila možu na grlo, njegov kazalec je dala na petelina in potegnila. Dva 9tre1a sta moža takoj usmrtila. Jana se je sama javila orožnikom. Sodišče jo je obsodilo na 10 let robi je. — Tamburaškim zborom priporoča Jugoslovanska knjigarna: Bajuk Marko: Tambiiraška šola, Din 40. To je prva slovenska tamburaška šola, ki nudi prav vse, kar mora znati in vedeti dober tamburaš. Bom šel na planince. Potpuri slovenskih narodnih pesmi za tamburaški zbor. Din 20. Na Gorenjskem je flotno. Potpuri slovenskih narodnih pesmi \ tamburaški zbor. Din 20. Slovenske narodne i.esmi za tamburaški zbor in petje. Din 24. — Lepota |».-ei.'; i- i»\ Kdor je lep, mora še posebno paziti na ' \ da " vztrajno uporabo dobre Chlorodont paste doseže lep.; zobe Poskus Vas bo prepričal. Tuba 8 Din. _ »Franz Josefova« grenčica olajša pot hranilnim snovem v kri. Okrnjeni občinski svet zboruje Ljubljana, 25. januarja. Danes je bila v letošnjem letu prva seja ljubljanskega občinskega sveta. Prisotnih je bilo od začetka le 25 občinskih svetnikov in g. župan, pozneje je prišel še en svetnik, tako da je bilo pri seji le 27 članov občinskega sveta, torej le dva več, kakor pa je nujno potrebno za sklepčnost seje. Občinski red namreč predpisuje, da mora biti pri navadnih sejah prisotnih vsaj polovica občinskih svetnikov, to je 25, pri proračunskih pa dve tretjini, to je 33. Le malo je manjkalo, pa bi bil občinski sklep nesklepčen. Vprašanje je seveda, kako bo dosežen kvorum pri proračunski seji, če bodo razmere tudi tedaj take. Sejo je otvoril in vodil župan dr. Dinko Puc. Punktacije in pastirski list Takoj v začetku seje je župan v svojem pred-sedstvenem poročilu omenjal deklaracijo dr. Antona Korošca ali takozvane »punktacije«, s katerimi je polemiziral v ostrih besedah. Povedal je, da je Županska zveza za dravsko banovino sklenila posebno resolucijo preti tem »punktacijam« in posebno vdanost no adreso kralju, ki jo bodo podpisali vsi sedanji župani v dravski banovini in pa gotova društva. Župan je dokazoval, da so te »punktacije« Slovencem škodljive. Za njim je govoril o tej stvari dr. Ravnihar, ki je »punktacije« primerjal z otroškimi pismi sv. Miklavžu. Ing. Lado Bevc je k tej stvari omenjal še pastirski list jugoslovanskega episkopata -proti Sokolom. V bistvu je govornik obnovil svojo argumentacijo, ki jo je pred kratkim podal na Taboru. Dokazoval je, da Sokol ni proti veri. Pač pa je Sokol proti »versko pol i t ičn im« društvom, za kar smatra križarje, sestrice sv. Klare, Marijine vrtce itd., in seveda ne more biti govora o tem, da bi kdo mogel biti obenem v »verskopolitičnih« in so-kolskih organizacijah. Govornik je pri tem polemiziral s »Slovencem«. Trdil je, da jemljejo starši svoje otroke iz sokolskih društev iz strahu pred nunami, ki bi jim mogle dajati slabe rede. Drug primer, ki ga je navedel, je, da je neka voditeljica Marijinega vrtca govorila otrokom: »K Sokolu ni treba hoditi, ker se tam nobene vere ne uče!< Ostro je kritiziral govornik križarje in sestrice sv. Klare, da Imajo obleke nekdanjih pažev na španskem dvoru v srednjem veku. Govoreč o Marijinih vrtcih, o križarjih in sestricah sv. Klare, je dejal: »V take organizacije sokolski otrok hoditi ne more!« Predlagal je še posebno resolucijo, s katero naj občinska uprava ljubljanska obsodi navedeni korak episkopata. Govoril je nato še Rupnik, ki je postavil antitezo med internacionalnim Rimom Ln jugoslovanskim Rimom. Vsak pravi Jugoslovan se mora odločiti za jugoslovanski Rim, to je za Belgrad. Dr. Pippenbaoher je tudi dokazoval, da Sokol ni brezverska ali protiverska organizacija, ter je v dokaz citiral zaključek nekega svojega govora, s katerim se je pred dvema letoma obrnil na Boga pravice — Bože pravde —, naj čuva nad sokolsko organizacjio. Župan je še navedel izjavo odsotnega podžupana prof. Jarca, ki se je radi nezgode opravičil, ki pa soglaša s protestom prot.i deklaraciji dr. Korošca in 7, adreso kralju. Nato so bile resolucije proti punktacijam, adresa kralju in resolucija proti episkopatu soglasno sprejele. V nadaljnjem predsclslvencm poročilu ie župan omenjal, da je umrl bivši dolgoletni občinski svetnik Janko N. Jeglič. Občinski svet je počastil njegov spomin s tem, da so svetniki vstali. Dalje je župan omenjal, da je odstopilo devet občinskih svetnikov, katerih imena so znana. (Poleg osmih obč. svetnikov, katerih izjavo je priobčil »Slovenec«, je namreč odstopil tudi obč. svetnik g. Avgust Jenko). Dalje je župan omenijal bližajoči 6e sokolski zlet v Ljubljani in proslavo 70 letnice Ljubljanskega Sokola, h kateri bo tudi mestna občina čestitala. Pred kratkim je slavila v Ljubljani ženska bolnišnica desetletnico obstoja. Mestna klavnica pa slavi 50 letnico obstoja in je v tem času mnogo pripomogla k razvoju mesne industrije v Ljubljani. Pretekli teden so nas obiskali koroški Slovenci, katere je pozdravil tudi zastopnik mestne občine. Ob novem letu je župan v imenu Ljubljane čestital kralju in Je sena] dobil z dvora zahvti.no pismo. Pomožna akcija uspeva Hetos nekoliko šibkejše kakor lani. Darov :e sicer mnogo, toda so majhni. Mestna občina je prispevala 200.000 Din, nabiralni dan 52.000 Din, dobrodelna akademija 37.000 Din. Z vsemi prispevki vred bo efekt pomožne aikcije 160.000 do 200.000 Din. Poročilo finančnega odseka je podal Tavčar. Poročal je najprej o ustanovi, ki jo je zapustil za dijake pokojni Josip Pipan, ki si je pridobil premoženje kot trgovec v ».Londonu. Pipan je zapustil četrtino svojega premoženja, to je 800 angleških funtov za štipendije dijakom. To ustanovo bo upravljal mestni župan ljubljanski. Ustanove bodo znašale po 10 angleških funtov ter se bodo podeljevale pridnim in marljivim dijakom. Letno se bosta podeljevali dve ali tri take štipendije. Nato je občinski svet sprejel pravilnik za avtomobilske vožnje z mestnimi avtomobili. Te bo odslej dovoljeval samo župan, in sicer le jx> službenih potrebah. Turk in dr. Subic sta glasovala za odgoditev te zadeve. Za lokal tujsko-prometnih organizacij v palači PZ bo mestna občina prispevala J0.000 Din. Od Leopolda Župančiča se odkupi 200 kv. metrov sveta pri carinarnici po 20 Din. Zavrne se pritožba dr. Albina in Anice Smole proti predpisu prirast- karine. Ugodi se prošnjam za odprodajo mestnih parcel Emilu Strniši, Adolfu Stresen u, Antoniji Sabeliko, Francu Soncu in Rozaliji Turk. Državna hipotekama banka je dovolila mes'ni občini 2.000.000 Din krodita za zgradbo trgovske akademijo v Ljubljani. Posojilo se bo obrestovalo po 9 odst. plus 1 odet. za amortizacijo. Treba bo doseči od države pogodbo, da bo plačevala 400.000 Din najemnine v novem poslopju, in od banske uprave, da bo plačevala še 100000 Din za amortizacijo, mestna občina pa bo letno prispevala za amortizacijo 150.000 Din. V primeru, da država ne bi plačevala tega zneska, bi mestna občina porabila poslopje za druge šolske namene. Društvo »Trgovska aakdemija« mora prepisati stavbišče na mestno občino. Potrebno' je poleg teh 2 milijonov Din še 4,500.000 Din kredita in je Drž. hipotekama banka v načelu že odobrila to posojilo. Poročilo gradbenega odseka je podal ing. Lado Bevc. Določen je bil način, kako bodo hišni posestniki odplačevali stroške za nove hodnike, za kar bodo morali podpisati re-verze. Ivanu Stresenu se vrne njegova parcela v Trnovem proti zameni za drugo parcelo. Odobri se zgradba stopnišča pri Gerberiu s Kongresnega trga na obrežje Ljubljanice. Odkloni se prošnja posestnikom na Dunajski cesti za spremembo re-gulačnega načrta. Na prošnjo šišenskega Sokola se preimenuje dosedanja Dermotova ulica v Dreni-kovo ulico, ulica ob hišah Vzajemne zavarovalnice pa v Dermotovo ulico. Odobri se Plečnikov načrt regulacije Emonske ceste in Aškerčeve ulice. Prav tako se odobri Plečnikov načrt regulacije Vodmat-skega trga in sosednih ulic. Zato se odkloni prošnja Alojzija Sušnika za odprodajo mestne parcele. Odkloni se prošnja Karla Pečenka za spremembo parcelacijsikega odloka. Osnuje se nato gradbeni odbor, kakor ga zahteva novi gradbeni zakon. V gradbenem odboru bodo poleg dragih tudi ing. Bevc, ing. Pavlin, dr. Franta Mis, ing. Mačkovšek. Sklenjeno je bilo, da se Ivanu Gre-gorcu odproda del Ozke ulice, toda le po 50 Din »j kvadratni meter. Odklonjena je bila prošnja Antona Mavriča za spremembo j>arcelačnih pogojev ob Režigradski cesti. Večja debata je bila o vprašanju trafike na Marijinem trgu. Dosedanje stranišče s trafiko se odpravi. Stranišče bo v bodoče pod cestiščem, za kiosk s trafiko in telefonsko govorilnico pa je arh. Plečnik napravil lep načrt. Izvedba bi veljala 58.000 Din. Pri glasovanju je bilo enako število obč. svetnikov za odobritev tega načrta kakor za odgoditev. Župan je odločil za odgoditev. Ljubljanske ulice se bodo v principu imenovale samo s priimki pomembnih mož in ne več tudi s krstnimi imemi. Ob za M ki i ulic bo majhna informativna tabla, ki bo vsebovala glavne podatke o življenju dotičnega moža, čigar ime nosi ulica. Za ta namen je občinski svet določil zaenkrat znesek 0000 Din. Regulacija trga pred Evropo (Ajdovščina) se v bistvu obdrži. Poročilo personabto-pravnega odseka je podal dr. Subic. Zanimivo je bilo. da je bila prošnja nekega prosilca za prostovoljen »prejem v ljubljansko domovinsko zvezo odklonjena z motivacijo, da ima prosilec nestalno službo. Odklon'-o se nekatere prošnje za zagotovilo domovinslva, drugim pa se ugodi. V spornem vprašanju o do-movinstvu neke osebe se bo mestna, občina pritožila proti odloku banske uprave na upravno sodišče. V naborno komisijo so bili izvoljeni: Frelih, Daolis in Olup, za namestnika pa Lovša. Sledili so samostojni predlogi. Frelih je vložil nujen predlog, naj mestni župan odpošlje prošnjo finančnemu ministru in finančnima odboroma parlamenta, v kateri naj se zahteva, da 6e ukine zvišanje davka na nove zgradbe na 6 odst. in naj se zopet uvede 3 odst. davek. Ta predlog je podpiral tudi Daclis. Proti koncu seje je bilo prisotnih z županom vred samo 20 članov obč. sveta. Kljub temu pa se je vršila nato tajna seja. Občinski svet ?e je namreč očitno postavil na stališče, da predstavlja 20 obč. svetnikov že potrebno hndpolovično večino, ker obč. odborniki, ki so umrli ali odstopili, pač ne štejejo. Mnenja pa smo, da je potrebna nad polovična večina od 49 odborniških mest in da so sklepi zadnjega dela javne seie in vsi sklepi tajne seje znto pravno neveljavni. Na tajni seji je občinski svet sklepal o podelitvi raznih interno in javno razpisanih mest ter o drugih persona'nih vprašanjih. Načelnik personalno'pravnega odseka dr. Šitibie nam je izjavil, da o sklepih tnjne <;eje ne bodo izdali nobenega komunikeja javnosti... Demonstracije pred pariško borzo Tud« kmetje proti finančnemu odboru Pariz, 25. jan. tg. Sklep finančne komisijo v poslanski zbornici jc v občinstvu povzročil veliko razburjenje. Tako so komi ji v borzi za efekte sklenili, da v znak protesta lačno splošno stavko radi toga, ker namerava poslanska zbornica ukiniti akcije na ime. Za obiskovalce borze je bil njihov sklep nenaden in jo nastala med njimi plahost, ko so brali plakate, na katerih pravijo koiniji. dn hočejo svoj kruh raje zaslužiti z delom, kakor da četok borze s tem, da niso pustili zvoniti borznega zvonca. Borzni sen/,ali pa so potem pred borznim poslopjem vprizorili protidcmonstrarijo, katero so celo posneli filmski operatorji. Policija je morala nastopiti i okrepitvami, da je končala demonstracije. Tudi kmetje ii pariške okolice so demonstrirali proti sklepu finančnega odbora. Zbrali so sc v bližini slavoloka. Pri spopadu s policijo je liilo hi uživali brezposelne podpore. Preprečili so sa- ranjenih voč polic, uradnikov in demonstrantov. Naš kralj odlikoval romanske ministre Bukarošt, 25. jan. Ig. Kralj Aleksander je pred svojim odhodom podelil visoka odlikovanja romunskemu minislr. predsedniku Vajdi Vojvodu, prometnemu ministru Mirtou in drž. podtajniku Ti-leau. V razgovoru z ministri se je zelo zanimal za gospodarski položaj Romunije in za dogovor, j ki je bil sklenjen v Ženevi tr"*! finančno komisijo Zveze narodov in Romunijo. Madi.novčanicenebodo žigosane Budimpešta, 15. jan. tg. Finančni minister Im-redy je v poslanski zbornici odgovarjal na interpelacijo opozicije in trdil, da so govorice o tem, da namerava Madjarska žigosati svoje novčanice, jiopolnoma neutemeljene. Santiago de Chile, 25. jan. ž. Ameriški vojni ladji -Dalgreen« in »Dalbar«, ki sta pluli na Havajsko otočje, sta trčili 30 km od kalifornijske obale. »Dalgreen« se je pri udarcu luido poškodoval ter se je moral vrniti. Sled za praclovekom saj so imeli vse življenjske pogoje za dober razvoj v vse pravce; toda ko so se pozneje začeli sušiti veliki kompleksi zemlje in je nastajala današnja velika puščava, so se prvotni prebivalci razkropili na v>se štiri vetrove. Po tej hipotezi so se razdelili posebno v srednje in južne predele Afrike, v Evropo in ostale zemeljske dele, kjer tvorijo izvor današnjih še živih ras. Evropa ima potemtakem svoje prednike iz severne Afrike, odkoder so ee jfjfiselili pred kakimi 150.000 leti. V ostale pokrajine, kakor je vzhodna Afrika, pa je prišel človek (kolikor nam morejo povedati izkopine zadnjih let) v najstarejših, sploh nepreračuuljivih časih. Naloga antropologov je torej predvsem ta, da se ogledajo s pomočjo danih zgodovinskih podatkov po prazačetnikih današnjih severnoafriških ljudstev. Imamo pa za to na razpolago najdišča visoke vrednosti; tako so tu grobovi iz prastare epohe, katere časa sploh ni mogoče ugotoviti; dalje najdeni ostanki kosti, predzgodovinska kamena industrija ali napisi in slikanje v skalah... Vse to ima visok človeško-zgodovinski izvor. Študij teli najdb je privedel do soglasnega sklepa, da moramo postaviti severno Afriko, kar se tiče izvora pračloveika, na prvo mesto, predvsem pa današnjo Tripolitanijo in pokrajino Fezan. Pred nekaj meseci je prepotoval prof. Cipriani te pokrajine pofcriž in počez, da bi odkril izvor tamkajšnjih rodov. Enotnega tipa kajpada ni mogel več najti. Narodi različnih rasnih izvorov so seveda povsem pozabili na svoj prajezik in kulturo ter ee novim življenjskim formam prilagodili. Mladi se pa, da je ostal v notranjosti Tripoli-tamije od pred zgodovinskih časov neki domačinski tip do danes neiapremenjen. Saj se ga ni dotaknila niti feničanska niti kartažanska kultura, saj sta obe ti državi vladali v današnji severni Tuneziji. Tudi Rimljani so imeli kaj malo smisla za nje, saj eo ostali dosluženi vojaki rimskih, čet, katerim je država poklonila tamkajšnjo zemljo, popoluoma tuji med tujci. Do drugega stoletja po Kr. ni smela rimska armada prekoračiti števila 25.000 mož, med katerimi pa je bilo le malo Evropcev. Kvečjemu bi utegnilo biti rasno mešanje med obalnimi rodovi in tudi to le fevesten čas. Tudi Vandali, ki eo krenili iz Evrope v Afriko, a jih po številu nI bilo več kot kakih 200.000 mož, niso mogli pustiti za seboj bogvekakih sledov, ki bi kaj pomenili pri razvijanju severnoafriških praplemen; saj so bili po svojem brezuspešnem boju z Grki povsem iagnani in iztrebljenj iz severne Afrike. Tudi Grki so se v neznatni meri selili v severno Afriko, pa to je komaj imena vredno. Večje sledove eo pustili za seboj Arabci po uničenju njihove bizantinske vlade. Pa tudi ti niso mogli v večini krajev uga- •rudi v Španiji vlada zadnji čas hud mraz. Mnogo brezposelnih je dobilo delu. Toliko snega, ki na va&ako pokriva mestno ulico, je v Španiji rodkoei. Ujetnik: Se eno prošnjo imam. Ali bi me zaprli v celico 0650? Paznik: -Zakaj vendar tja?« Ujetnik: iT udi moj pokojni oče je tam sedel tri leta.« »Ali stanuje morebiti tu uboga vdova Krama?« »Kaj vendar mislite, jaz ubogal« »Potem pa morda imate kai malega za brezposelnega reveža.. * Italijanska kraljica v Sofiji. Kralj Boris spremlja svojo kraljevsko taščo v grad. Ta je nepričakovano prispela v Sofijo, kjer je njena hčerka, kraljica Ivana, [»vila pred kratkim prvega otroka. Kakor je znano, so deklico krstili v pravoslavni cerkvi, radi česar je nastal spor med bolgarsko kraljevsko hišo in Vatikanom. Tako zvaua gai To je zgodovinski Hebron, znan po Abrahamu! Kdo bi pri Yaaquov mislil na Jakoba, pri Yits-hangu na Izaka?! Seveda si to preobrazbo imen iz arabskega jezika nazaj na hebrejski mislimo precej enostavno, vendar pa ni tako enostavno. Brez ozira na odpor Arabcev bo delalo to dokaj preglavice prometu itd. Predvsem bosta prizadeta železnica in pošta. Ker pa je Palestina po vojni bolj kailtor sploh kdaj navezana na svetovni promet, bo kaj težko vprašanje o spremenitvi krajevnih imen. Italijanski geolog in antropolog Cipriani, ki je znanstveno preiskal Tripolds, je opisal v »Cor-riere della sera« svoje antropografske in etnološke izsledke, predvsem v 'pokrajini Fezan; na vsa« način so zanimiva njegova izvajanja o razvoju človeške rase. Na zadnjem letnem zborovanju Afriške družbe '.a napredek znanosti so prišli zlasti ti znanstven tiiki do prepričanja, da skriva Sahara, predvsem Italijanski del, še nepreiskano skrivnosti o -pra-Čluveku; misli se, da je severna Afrika zibel ali vsaj pokrajina razvoja človeka kot »homo sapi-ens . Z oziram na take misli so naši pradedje radi velikega prostorja brez dvoma zadovoljno živeli, siti berbenske rase. Šele v polovici 11. stoletja se je priselilo pri nekem večjem arabskem vpadu znatno število nomadskih pastirjev, ki so si našli dom v severni Sahari. Po njih je nastal današnji imešani tip tako zvonih Arabcev, katere pa kaj lahko celo oko lajika loči od čistokrvnih Berbercev, ki bivajo v premnogih pokrajinah severne Afrike. Tu živi tudi mnogo Judov, ki so prispeli sem že za časa starih Rimljanov in se zadržali povsem ločeno od ostalih narodov. Celo z neznatnimi ber-berskimi plemeni, ki so sprejeli izraelitsiko vero in pravijo, da so prišli iz Palestine, se ne mešajo. V severni Afriki se prečestokrat dogaja, tako tudi med domačini Somalije, da se prav radi (seveda napačno) razglašajo za potomce Arabcev. Kajpada je to razumljivo, saj so Arabci v severni Afriki vodilno, gospodujoče pleme, mohamedansko vero pa izpričuje malone vsa severna Afrika irt velik dol ostale Afrike. V poštev pridejo tu še vojaki, ki so v turški dobi vdirati s sredozemske strani v severnoafriške dežele; pa tudi v srednjem veku so vdirali španski Andaluzijci, katere Se danes lahko ločimo od Berberov. Posebno pa pridejo tu v pošte v črnci, ki so bili v prejšnjih časih privedeni iz južne Sahare v Tripolitanijo in Fezan kot sužnji. Dotok črnili sužnjev se je v glavnem vršil po nastopu islama v Sudanu. Mešanci, ki imajo v vsakem oziru enakopravno stališče z Arabci, so dosegli čestokrat visok socialni položaj. Vprav pri domačinih kolonije Tri-polis se razločno vidi črnski pečat. Prof. Cipriani se končno zanima za zgodovino etiopske rase, da-siravno še ni gotovo središče njihovega ljudskega nastajanja. Vendar ima učenjak številna /namenja, ki vodijo Etiopce v Saharo kot svojo pradomovino. Problem pa stoji šele v početnem Stadiju svoje rešitve, vendar ga označuje Lidio Cipriani za iz/redno važnega v zgodovini človeštva in antropologiji in sicer ne le za Afriko, n.arveč tudi za Evropo io ded Azije. Novo mesto v polarnem območiu O novem mestu v polarnem območju piše »Umschauc 1250 km železniške vožnje je speljane med Leningradom in Giblinogorskim, novim mestom na polotoku Kuoli. Nastalo je v bližini apatitoih rudokoipov na 1200 metrov visoki gori Guctis-Vum-Čor. To mogočno mineralno skladišče je bilo bočno pred tremi leti odkriti . Našel ga je član akademije znanosti, Fersmann. s svojo družbo. Zdaj, poroča imenovani list, izkopljejo že letno.nad 600.000 ton apatita. Apatitni sloj ima rudne možnosti do 75 m. V dolini leži selišče delavcev, fosforna tovarna in žele/,niška_ postaja, kjer nalagajo pridobljeno blago. Na jezerski obali Maly Budjavo je postavljena moutanistlčna postaja za akademijo znanosti. Ta ima tu postavljen kemični in mineraloški latx>ra-torij, kjer analizirajo najdbe raznih rud na polotoku Kuola. Ta postaja ima centralno kurjavo, vodovod in kanalizacijo. Kot v mestu srednje Evrope. Danes ima to mesto, ki leži na 68. stopinjo' severne širine (300 km severneje od polarne kroz-nice), nad 30.000 prebivalcev. Pred tremi leti pa je bila tu še pušča. Leži na lepi planoti, na obrežju reke Belaja, ki teče iz jezera Bolšoj Budjavo. Rudnik apatiita zaposluje trenutno nad 13.000 delavcev. Ti pa itaajo na riiapolago 16 velikih zgradb — obednic, parno kopel, parne pralnice, zvočni kino, razne klube in kulturna društva. Pa tudi dva velika prirodna parka služita potrebam prebivalcev. Oče: »Ali si že prav za prav premislil, kaj boš počel, če napraviš izpite?« Sin: »Res, dneve in noči premišljujem. Veš, oče, najprej ee bom sam strašno začudil nad tem!« Ministrski predsednik novo ustanovljene Georges Philippar«: i>ožar leta 1938, škoda 348 milijonov Din. »Pierre Cornelis«: požar leta 1938. šlko-da 186 milijonov Din. »Atlantique«: požar leta 1933, škoda 560 milijonov dinarjev. Mednar. tekme za prvenstvo države Kaj pravite? 23. in 2». januarja 1003 v Bohinju. DRŽAVNI PRVAK Naša Zveza je prirejala v prejšnjih It* ih teta f.a državno prvenstvo le za svoje člarie. Sledeč razvoj ^ je »pramentla tO prvenstvo na mednarodno tekmovanje, kakor to predvidevajo pravila mednarodni! federacije. Tako smo dobili pred 2 leti pri prvih medii a rodnih tekmah državnega prvaka v osebi simpatičnega Ceha Simuneka, lani pa jr uspelo našemu Jakopiču, da je osvojil državno prvenstvo kljub konkurenci Oeške, Nemčije In Avstrije. Letos bo boj težak: der einfaclie Mnnn nt is dem Volke* dela pokoro, če pozabi, dn ga je rodila slovenska zemlja in zred bi slovenska mali. In In pokora ni od danes, še pod Nemci smo jo poznali. Samo takrat smo ji rekli nekam drugače. Saj si morda srečal še kje kakega nemčurja ali nemikularja? Vidiš, tudi to je bila pokora! Bsll la idravl lobjs p« uporabi BOTOT ruU v tafeth P« 111(1• ntfenlti otatk Generalno mstopitvo l>. IVihniajou & Cl«„ »nuni Za Sitalelisfe Slovensko filnfclističuo društvo v Ljubljani imu svoje redne sestanke vsako sredo oh 20 v gostilni Cinkole v Kopitarjevi ulici. Fllateli-stičnn liorza je pu vsako nedeljo od tO—12 dopoldne v Kongresni kavarni. K rednim sestankom društva imajo dostop sacuo člani filatel. društva, nn borzo so pn dobrodošli vsi filatelisti. Znamke Jugoslavije in' francoski filatelisti. Hrvatsko filatelistlčnodruštvo v Zagrebu je prejelo od friinc. filatel. društva iz Pariza dopis, v katerem društvo prosi /jt razpravo o znamkah Jugoslavije, posebno Slovenije. Zanimanje /a slovenske znnmke je baje v zadnjem času med Francozi zelo veliko, le temeljite razprave o naših znamkah pogrešajo, kar jim manjša veselje do zbiranja teh znamk, ker ne razlikujejo pravih znamk od falzifikatov. S tako razpravo o naših znamkah l>o francoskim filatelistom zelo ustreženo, na vrednosti bodo pa pridobile tudi slovenske znamke, ki so po izjavi inozemskih filatel. strokovnjakov, z ozirom na pestrost Imrv, papirjev, zohčanja itd. ene najliolj in. trrosuntnih na svetu. , Mi. SM VRTNO OB PAKI. Pritožba proti občinskemu proračunu nekaterim iri všeč. Je res nerodno, da je kr. banska uprava izdala v svrho varčnosti občinskim upravam stroga navodila glasom katerih se osebni izdatki ne smejo zvišati, temveč znižati. I'rl nas se je postopalo baš nasprotno. Postavke zn osebne izdatke ; so se naprnm lanskemu proračunu zvišale, po-I stavke, določene v javno korist, pa so se znižale. To j dejstvo drži in tudi morebitni razglasi nu tem nič ! ne spremenijo. Stame Narodne banke Kufhiffi? obzornik Komorni večer Glasbeno delovanje ž '»zničarskega društva ' »Sloge« je res vse hvale vredno. Na eni strani se saino aktivno udejstvuje, ko s svojimi člani študira in prireja koncerte, na drugi strani pa marljivo aranžira razne glasbene večere, na katerih nastopajo različni povabljeni reproduktivni korpusi. Žalostno ie le, da najde to pomembno glasbeno delo tako malo odziva pri občinstvu, ki kljub nizkim cenam teh prireditev ne poseča v zadostnem številu. V ponedeljek zvečer, 23. januarja, se je vrši! v dvorani Ljubljanskega dvora zopet komorni večer. Nastopil je s tremi deli kvintet na pihala, ki ga sestavljajo gg. Korošec (flavta), Janeček (oboa), Gregorc (klarinet), Lukas (rog) in Hank (faCot). Izvajali so Tafanelov kvintet v treh stavkih, Beethovnov trio za flavto, klarinet in fagot v štirih stavkih in Blummerjev kvintet: serenada In tema z variacijami. — Izvedba je bila zelo popolna in smiselna in izvajalci zaslužijo posebno pohvalo, če se pomisli, da vadijo za take nastope kljub visokemu in napornemu delu, ki ga imajo kot člani opernega orkestra. Želeli bi 1«, da bi v tej ljubezni do glasbe ne popustili in da bi nam tudi še v bodoče nudili podobne užitke. Dvorana je bila, kot že omenjeno, zelo borno zasedena. Pogrešali smo ie zlasti mladine, ki se zanima za glastoi in to radi svojevrstnosti te komorne stave, ki je v barvi prav značilna in apart-na ter pri nas še tako malo znana. — Vsi prisotni pa so bili nad izvedbo navdušeni in so izvajalcem dali mnogo priznanja. V. Š. Gostovanje g. Verbtčeve v operi Redki so večeri v našem slovenskem gledališču, ko se pojavi zopet nov in naš človek na odril. Tedaj se osvobodimo »kepse, prežeti smo zopet z optimizmom: redki so ali ti močnejši. lako nas je prepričal nastop Mlakarjev, v soboto pa nas l>o odlična pevka gdč. Milena Verbičeva. Že pred leti, ob priliki širolovega oratnrlja Glasbene Matice, ko je nastopila kot solistka (Izak), je na njo opozoril pokojni dr. Stanko Vurnik, da je izrazito operna pevka, zmožna dinamične elastike in dramatičnega akcenta in, da jo želi z veseljem slišati v operi. (>d takrat se je še z večjo vneino posvetila študiju, duši jo ovira pri tem stremljenju poučevanje klavirja na konservatoriju in šoli Glasbene Matice. Poznamo jo pa tudi iz koncertov v ljubljanskem radiu, prosvetnih večerov, produkcij konservatorija in operne šole. Lansko leto jenapruvila tudi z odličnim uspehom kot prvo pevko diplomski izpit visoke šole. S svojim izrednim znanjem in uiazikalnini talentom, se nam bo predstuvila v D'Albertovi operi »Nižava«, da bo izpovedala svoj življenjski Čredo, uboge od vseh zasmehovane, oskrunjene irv očiščene, saj se zateka samo k Njej: »Sveta Mati, žalosti (tolna daj, pomagaj mi«, »e s svojim od Boga ji darovanim Pedrom resi iz. nižave v višave. Polna hvaležnosti in veselja enpoje: Le pojdiva tja — tja v gore visoke. v naročje božje ... —e. »Kres«, list slovenskih fantov, 1. številka za (eto 1933. Ta fantovski list, ki je zadnju leta hiral in se je bilo bati konca, se je z novim letom izredno veselo prebudil. V uvodnih straneh voščijo slovenski škofje slovenskim fantom ta novo leto 1933, kjer poudarjajo zlasti težJte čase, ki so nastopili za katolištvo, zatorej se morajo ruvuo fantje strniti v neustrašeno četo apostolov in božjih borcev. Dalje je bogat članek »Državi junski pouk«, ki je zgoščen iz besed dr. Antona Korošca in dr. K. C. Nadvse pestri in. zanimivi 6o članki »7, novim ognjem v novem letu«, »Naše fantovsko petje«, »O znanju«, »Šport«, »Smuk in kmetski fant«, »Med valovi in viharji« (sodobna fantovska povest), »Telesna vzgoja«, »Knjige in revije«. — Poudariti moramo, da se je list povsem preosnovnl. zagledal se je v sodobne potrebe in zanimanja fantov, zatorej mora iti v sleherno hišo, kjer žive fantje, iti mora iz rok v roke kot edina prava duhovna lastnina poštenih slovenskih fantov. list toplo priporočamo. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek oh 20 Četrtek, 20. januarja: Zaprto. Petek, 27. januarja: DOPUST NA FRANCOSKEM. Premijera. Red C. OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 26. januarja: PRI BELEM KONJIČKU. Red A. Petek, 27. januarja: Zaprto. Sobota, 28. januarja: NIŽAVA. Debut gospodične Milene Verbičeve. Izven. Znižane cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 26. januaria ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Red B. Petek, 27. januarja: ZAPRTO. IV azznaiiila Pevcetn »LJubljano«. Drevi ob 8 redna vaja celotnega pevskega zbora. Pcvovodja. »0 ljubljanskem barju nekdaj in sedaj« bo predaval drevi ob 8 v dvorani Delavske zbornice g. generalni inšpektor inž. Sbrizaj. Predavanje priredi Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo. Vtopnina je običajna. Redni občni zbor društva železniških upokojencev se bo vršil v nedeljo, dne 5. februarja ob 2 popoldne v salonu pri »Levu«, Gosposvetska cesta št. 16 v Ljubljani. K obilni udeležbi vabi odbor. Ljubljanski šahovski klub ima danes ob 20 v restavraciji hotela »Slon«, svoj rednj letni občni zbor. Ker gre za spremembo pravil, pričakujemo čim številnejše udeležbe tudi od strani nečlanov in prijateljev Šahovske igre. Strokovno In podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani, vljudno naznanja svojim članom, da se vrši redni občni zbor društva v nedeljo, dne 29. jan. 1933 ob 15 v društvenem lokalu Pred škofijo št. 18. Udeležba obvezna. Odbor. Novo mesto. V nedeljo dne 20. jan. 1933 nas obišče g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane in bo imel v Prosvetnem domu ob 4 popoldne skioptično predavanje »Noči v gorah«. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon. Roden-stock. Voirttlandet, Welta, Certo Ud ima vedno v zalogi iotoodd. Jugosfovanslr ' n'igarne v Liubiiani z.m.v«,l o.niki Po najnovejšem izkazu Narodne banke zn 22. i | januar so bile v primeri z izkazom za 15. januar 1 ' zabeležene tele najvažnejše izpremembe: Podlaga je zmanjšana za 21.86 na 1916 3 milj. Zlati zaklad znaša 1701.1 milj., valute so narasle za 0.8 na 3.10 milj., dočim so se devize zmanjšale J za 22.65 na 181.7 milj. Din. Nasprotno pa se je i povečalo stanje deviz izven podlage za 10.75 na i 128 milj. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 1.4 na 119.9 milj. Pripomniti je, da so novi srebrniki prispeli šele po 22. januajru, ko je datiran zadnji izkaz. Med posojili je padel eskont za 18.0 na 2069.4 milj., po daljšem padanju pa je narastel lombard z.a 1.4 na 345.3 milj., kar je zelo značilno za kreditno politiko Narodne banke. Prejšnji predujmi državi so narasli znatne,ie kot običajno za 0.5 na 1809 4 milj. Prednjem glavni drž»vni blagajni je ostal: 600 milj. V ostalem med i aktivi ni bilo znatnejših Izprememb. ' Indeks cen Delavska zbornica v Zagrebu je začela s 1. januarjem 1933 redno vs k mesec tekoče objavljati ; indeksne cen. Pri tem se ozira na tri glavne in- ; dekse, in sicer: indeks tigovine na veliko, indeks trgovine na drobno in indeks življenjskih stroškov. I Vsi indeksi so računani v stabiliziranih in zlatih I dinarjih. Podlago računu tvorijo razmere tik pred | vojno, pri trgovini na veliko povpreČnlna 1. 1913 pri ostalih dveh indeksih pa povprečnina meseca julija 1914. Indeksi v stabiliziranih dinarjih za ! mesec derember 1932 so sledeči: V trgovini na veliko Je upoštevanih 35 vrst ■ blaga, in sicer: surovine in polfabrikati (18 vrst) indeks 12.87 hrana (17 vrst) . . . . . . . indeks 10.59 | Skupaj..........indeks 11.51 V trgovini na malo je upoštevanih 57 vrst I blaga, in sicer: I hrana (22 vrst).......indeks 12.31 i obleka In obutev (13 vrst) . . indeks 14.36 I kurjava in razsvetljava (6 vrst) . indeks 13.82 j razno (16 vrst) . . . .... indeks 16.87 Skupaj..........indeks 14.05 Indeks življenjskih stroškov se nanaša na povprečnega delavca s tremi družinskimi člani (žena in dva otroka) in se deli na sledeče eksistenčne izdatke: hrana..........indeks 10.88 obleka in obutev......indeks 15.67 stanovanje ........indeks 21.28 kurjava in razsvetljava .... indeks 16.73 Skupaj..........indeks 14.86 Najbolj se je podražilo od eksistenčnih potreb stanovanje, in sicer več kot 21 krat. Delavsko življenje je danes več kot 14 krat dražje kot pred vojno. Ali so delavske plače tudi 14krat večje nego pred vojno? Tudi če bi bile, delavstvo ne bi imelo v tem popolne koni[>enz.acije, ker je danes že vsaki peti delavec brezposeln. Želeti je, da bi se tudi Delavska zbornica v ■Ljubljani pečala s takimi statističnimi študijami v večjem obsegu, saj so rezultati Delavske zbornice v Zagrebu vse hvale vredni. Ti rezultati tvorijo realno podlago v boju delavstva za izboljšanje njihovih življenjskih razmer. Borza Dne 25. januarja. Denar V današnjem deviznem prometu so popustili tečaji Amsterdama, Berlinu, New Yorka, Pariza, Prage in Trsta, neizpremenjeni so ostali tečaji Bruslja in Curiha, dočim je narastel edini London. Danes jo Narodna banka kot navadno dala zopet običajno količino deviz na ljubljanski, včeraj | pa je Izostala tudi ta minimalna količina, dočim I sta istočasno zagrebška in Belgrajska borza dobili ! devize od Narodne banke kot običajno. Potrebno je, da se taki slučaji ne ponavljajo, ker se mora računati že itak z minimalnimi količinami. Na ljubljanski borzi je notiral v zasebnem kli-ritigu avstrijski šiling 9.26. na zng-ebški borzi pa 9.075 9.175, zaključenih je bilo 10.000 šilingov 9. po U.215. Meti pasi vi se Je zmanjšal obtok bankovcev ze 66.2 na 4558.1 milj. Din. Ta padec Je znatnejši kot sam padec obveznosti |>o vidu, ki je znašal 70.0 na 876.9 milj. Din. Državne terjatve med njimi naraščajo in so dosegle po povečanju za 7.5 milj. vsoto 26.8 milj., kar je razumljiv pojav, saj so oh ultimu državne potrebe največje. Razni računi (torej imetja državnih gosjiodarskih podjetij in vsote vplačane v kllringe, |>a še neobračunane) so narasle za 38.1 milj. Din. Žiroračuni pa so padli za 25 6 na 370.15 milj. Kakor pišejo belgrajski listi, je zmanjšanju žiroračumov pripisovati prevedbi velikega dela teh vsot v obveznosti z rokom, ki so se |os. 37 bl„ Trboveljska 175 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 44.50 do 50, agrarji 26—28, vojna škoda 216—220 (212, 230), 2. 212—215 (220), 6% begi obv. 81.50-33. 8*6 Bler. pos. 40-41 (41), 7% Bler. pos. 37 - 37.50 (37), 7% pos. DlfB 42 den. — Delnice: Narodna banka 3920 -4050, Priv. agr. banka 223 —228 (222, 223), Nar. šum. 24—20, Guttmann 80 bi., Drava 300 den., šečerana Osjek 150 bi., Isis 30 bi., Trboveljska 170—175. liagusea 150 bi. Helgrad. Delnice: Narodna banka 3950 do 4100 ( 4000. 3950), Priv. agr. banka 221—225 (22«, 224). — Drž. papirji: agrarji 24—26, vojna škoda 217—218 (220, 217). 2. 214—216 (220. 215), 6% begi. obv. 32.50—33 133. 32.75), 8% Bler. pos. 40 (len.. 1';'c Bler. pos. 37.25—38 (38.25), 7% pos. DliB 48-45 (44) Dunaj. Don. sav. jadr. 69.75, Mundus 51.75. Al-pine 12.45. Trboveljska 19.12, Leykam 1.10, Rima Mu ran v 20.40. Žitni trg Položaj na žilnem trgu je nadalje čvrst. Zarniti snežnih žametov so dovo7.i slejkoprej minimalni in ponudbe ni. Danes stane pšenica franko nakladalno postaja 225—280, koruza pa 77.50—82 50 (bahilska |>ostnjn). - Moka je ostala v ceni neizpreinenjina: 345 —365. Ljubljana. Pšenica bč. ml. tar. 76 kg s'ov. post. plač. 30 dni 265—267.50, bč. 77—78 kg 272.60 275. bč. 79-80 kg 280—282.5(1, koruza času primerno suha ml. tar. 120—122.50, za februar 126—127 50, moka bč. OOg ml. tar. 410-415, ban. 420 425 Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad, ter bč srednja in gornja 218—220, bč. okol. Sombor 216 do 218, bč. |>otiska 220—222, gbč, In jbn. 210 21« Koruza: bč., sretn. gar. 74—76, bf. za marec, apr 1 in maj 85- 87, ban. gar. 72 -74. bč, srem. suš. 8' do 86. Moka: bč., ban. Og Ogg 8.JO- 345. SI. 3 3' < do 835. St. 5 3 »n c o a > « — ° 00 S-8 a « « ž "Ot O ~ ® j* —.C Q sU ii g o J ">J s — O- > ® §3 B j COm M ® « s a v-ir P. C. Wren: :t1 sa-g S • S I lf A! o . B • g o «.,1000 0 . •• . •OC C W N " N = S "S ™ tO > >3 > 2S g.s „ 1 Qq S 'S 'SoS^ "S -.■»'§ I N » 2 2 . o _o -o C g 25 o 2 . •s 3 Q S on. >n m .j- n > l2 J Ji „.S ° oD •s ■Ss "CA* a o o •J/3"2 > S c tXi O tfl -O 38MB Lepi Mihael 21 »Koliko bi vi dali teti za ,Blue Water'?« je vprašal sira Basila. »Nisem trgovec,« je odvrnil general. Ko se je večerja bližala koncu, je dobil naš ljubi kaplan svoj živčni napad, kar se dotlej v navzočnosti tete Patricije še ni bilo pripetilo. Ves čas večerje se je lepo pogovarjal in je bil videti zelo častitljiv s svojimi nežnimi potezami in srebrnimi lasmi, ki so ga delali vsaj za dvajset let starejšega. »Prinesite mi, ako morete, kakega mladega zelo lepega belega zajčka z rdečimi očmi,« se je obrnil k Bur-donu, »in če mogoče, naj ima rdeč trak okoli vratu,« je dejal skrivnostno, »sme pa biti tudi vijoličast ali svetlo-moder.« Burdon, ki je bil takega vajen pri njem, mu je odvrnil dobrodušno: »Seveda, prečastiti,« in šel k stranski mizici, ko da bi mu hotel izpolniti željo. Mi drugi stno se pričeli hitro pogovarjati, da bi skrili zadrego. Kaplan se je raztreseno smehljal, lzabela ga je hotela zopet spraviti v sedanjost in ga je zato pričela vpraševati, kako napreduje njegova knjiga o antičnem steklu; to je bilo njegovo najljubše delo, katero je pisal že nekaj let. Pogledal sem teto, da bi videl, če je kaj opazila. Sedela je na kraju mize in očitno je zelo živahno kramljala z generalom, toda njen obraz se mi je zdel nenadoma za deset let starejši. Ko so dame po večerji odšle, mi je šepnila mimogrede: »Reci Mihaelu, naj pazi nocoj na kaplana; radi nespečnosti je živčno prenapet in ni prav pri zavesti.« Ko nam je kasneje v salonu vabljivo zrl nasproti ,Blue Water' s svoje bele žametaste blazinice pod steklenim pokrovom, in smo slali okoli mize, na kateri je bil, je bil kaplan že zopet pri popolni zavesti ter je pripovfe-doval o draguljih, če mogoče še zanimivejše kakor sir Basil. Veselil sem se radi tete Patricije, ki je bila srečna, da je njegov napad tako hitro prešel. Uboga teta Patricija! Edini svetli trenutek njenega zgrešenega zakona s sirom Hectorjem Brandonom je bil v tem, da se njen sebični mož navadno ni mudil v Bran-don Abbasu. Bil je velik lovec pred Gospodom (ali pred zlodjem), ki je stalno zasledoval različno dvo- in četvero-nogato divjačino. Dobro je, ako ima človek določen cilj; življenjski cilj in smoter sira Hectorja je bil ta, da se je mogel ponašati, da je ustrelil po en primer sleherne vrste divjačine, ptičev in rib, in da je dvoril ženam vseh narodnosti sveta! Mi deca seveda nismo vedeli, kaj je morala pretrpeti teta Patricija pred tem surovim in zlobnim človekom, kadar je bil doma, in kaj so morali prestati njegovi delavci in zakupniki, kadar je bil odsoten. Otroci so umirali na njegovih posestvih zaradi pomanjkanja zdravstvenih naprav; starčki so mrli radi prehlada, ki so si ga nakopali v razpadajočih in vlažnih kočah; najsi so kmetje onemagali — jadrnica sira Hectorja in njegove prijateljice niso trpeli pomanjkanja. In lady Brandon je lahko ostala doma in skrbela za to, da je gospodarila z ljudmi, ki se jim ni bolje godilo kakor za časa I lake, medtem ko se je zabaval njih gospod v inozemstvu. Toda mi dečki in deklice smo bili izredno vesela in siečna truma, ki se je brezskrbno zbirala okoli svojega voditelja Mihaela... Nekega deževnega popoldneva smo bili v prednji veži, ko se je naš kapitan domislil, da bi si oblekel eno viteških oprem. Mi, njegovo spremstvo, smo postali takoj vitezi višjega ali nižjega čina in z našo iznajdljivostjo, še bolj pa s sukancem smo ga bolj ali manj pravilno oblekli v njegovo opremo. Pravkar se je bil postavil v položaj, ko da hi hotel umoriti sovražnika, ko nas je zvok avtomobilske trobente zmotil v igri in smo zbežali kakor preplašeni zajci na vse strani. Mihael se je postavil na podstavek, na katerem je prej bila oprema, in tam je stal kolikor se je dalo udobno. Digby je oddrvel gor po stopnicah, dekleta so zbežala v salon, Avgust in še neki drug deček sta ušla na poselsko stopnišče, jaz pa sem stopil v veliko staro skrinjo, ki je stala na drugem koncu veže. Bilo mi je, ko da bi ležal zabit v rakvi, toda ponos mi je branil, da bi se splazil spet ven ... Moral sem silno trpeti — in prvo, česar sem se zavedel, je bilo, da sem ležal na svoji postelji in da me je Mihael tolkel z mokro gobo po obrazu, dočim je Digby z dobrim namenom obdeloval moje prsi in moj želodec. Ko sem se dovolj opomogel in sem bil za svojo bu-dalost dovolj okregan, sem zvedel, da se je bila pripeljala teta Patricija z nekim ,črnim' in se z njim pogovarjala prav pred viteško opremo, v kateri je bil tičal Mihael. Potem se je zopet odpeljala v avtu s tistim skrivnostnim ,črnim' na kolodvor. Na vse načine smo si prizadevali, da bi si pojasnili ta svojevrstni obisk in belili smo si glave tembolj, ker Mihael ni hotel povedati besedice več, kakor da je prišel neki mož in zopet odšel in da je stal sam ves čas čisto mirno v težki opremi; ne škripanje ne najmanjše rožljanje opreme nista izdala njegove prisotnosti. V splošnem, zasluženem občudovanju njegovega dejanja sploh niso več omenjali mojega junaškega vztrajanja v skrinji. Vendar moram pravičnosti na ljubo povedati. da je Mihael čim je teta Patricija zapustila vežo, takoj stekel k skrinji in dvignil pokrov, pod katerim bi se bil skoraj zadušil. Digby. ki je z dolgotrajno in oglušujočo vajo postal vešč trobentač, je vzel s stene svoj stari kočijaški rog in zatrobil v čast junaškemu zadržanju Mihaela in mene. Priznati pa moram, da smo se mi ostali čestokrat io pridno pogovarjali o čudnem dogodku vzlic, Mihaelovem* molčanju o obisku črnca. Nispio pa mogli priti do zaključka ter smo si slednjič, tolmačili stvar tako, da mora biti tujec nekako v zvezi z nekim tujezemskim dečkom, sinom nekega maharadže, ki so ga vzgajali v Etonu in ki je bil izboren atlet in športnik, ki je Mihaela realodane oboževal. Teta Patricija ga je povabila na Mihaelovo željo v Brandon Abbas, in ko je videl .Bine Water', se je dobesedno in pošteno onesvestil. Možno je, da je to bil slučaj in da se ni onesvestil rudi pogleda aa safir. Vsekakor se ni izrazil ne takrat ne kasneje o tej stvari. In tako smo srečno preživljali našo mladost v Brandon Abbasu, razen če smo bili v šoli v Etonu in kasneje v Oxfordu. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj: Ivan Kakovec. Urednik: Franc Kremžar. Dnevna kronika Koledar Četrtek, 36. januarja: Polifcarp, škof; Pavia, •»lova. /Slovi grobovi ■f Maks Žargi. V ljubljanski bolnišnici je včeraj /jutrnj ob pol ene umrl gospod Maks Zargi, trgovec in posestnik v Kamniku, star šele ">4 let. Pred dvema letoma je po svojem pokojnem očetu prevzel trgovino in jo preuredil. .nodcrnizirul in povečal, lit 1 je odločen m veren katoličan. pobožen, svoje otroke je vzgajal strogo v krščanskem duhu. Udeistvoval se je tudi \ javnem življenju: bil je občinski odbornik i n odbornik Meščanske korporacije. Vne'o jo sodeloval pri vseh katoliških organizacijah posebno pri Vincencijevi konferenci, kjer je bil požrtvovulen tajnik. Zelo je ljubil čebelarstvo in pa avtomobilni šport. Bil je tudi cerkveni ključar. Pred desetimi dnevi jc zbolel in bil v torek v ljubljanski bolnišnici operiran. Zal operacija ni pomagala in ponoči je. previden s sv. zakramenti, izdihnil svojo blago dušo. 1/. splošne bolnišnico ga bodo danes |x>-poUlne prepeljali v Kamnik, kjer ga bodo v petek ob 4 popoldne položili v družinsko groti-nieo na Žalah. Sv. maše /adušnicc se bodo da-rovale v župni in frančiškanski cerkvi v Kamniku. Nuj sveti blagemu :nožu večna luč! Žalujoči sonroiri in otrokom naše globoko sožalje! -f- V Sv. Jerneju pri Ločab je 24. t. m. po daljši bolezni umrl posestnik Alojz Strmšek v 67. letu starosti. Bil je odločno krščanski mož, poštenjak skoz in skoz ter vedno zaveden Slovenec. Zato je užival zaupanje občanov in faranov in bil dolga leta prav do smrti župan v Lažah in rerkveni ključar farne cerkve. Svetila mu večna luč! Osebne vesli — Duhovniška Test. Župnik Vsclav C ce h v Frankolovem je imenovan za kneMiškofijskega duhovnega svetnika. Rudar se ponesrečil Trbovlje, 25. januarja. V jami na Tereziji je pritisnilo rudarja fipro-gtrja S!mona v torek popoldne tako nesrečno, da mu je zlomilo desno nogo in je še dobil hude poškodb" nn glavi in prsih. Z rešilnim avtom so ga potem pripeljali v bolnišnico. Ce ne bo kakega zastrupi jen jn, je upati, da bo ozdravel, kar je tem bolj želeti, ker mora preživeti družino s šest nepreskrbljenimi otroci. Ostale vesli — Prosvetna društva se naprošajo, da [Kišljejo nerazprodane koledarčke na Prosvetno zvezo, ker je vsa zaloga že pošla. — »Slovenskemu Narodu«, ki reflektira na to, da bi odgovarjali ua izbruhe njegove »satirične« rubrike, bodi povedano, da mu v s v i n j a r j e n j u no moremo konkurirali. Za to ima »Slov. Narod« nesjioren patent in so njegovi tozadevni današnji sotrudniki tako srečni, da v tem oziru le nadaljujejo tradicijo tega lista, v katerem so se proslavili na leni polju od samega začetka sami nedosežni mojstri. " — Fantastična povest »Jutra«. Ob priliki sa-moumora Vinka Perdana, člana Sokola v Belgradu, so »Jutro« in drugi lisli poročali uprav fantastične vesti. Informirali smo se na dobro poučenih mestih in zvedeli, da samoumor imenovanega mladega človeka ni niti v najmanjši zvezi s Sokolom ali s čemerkoli, kar se te organizacije tiče. Tudi v pismu, ki ga je Perdan zapustil in v katerem govori sam o vzrokih svojega čina, m niti črkice o kakšni spomenici. Kar se njegove vere tiče. o kateri je »Jutro- poročalo, da je katoliška, moramo resnici na ljubo popraviti, da je pokojni že pred več leti prestopil v pravoslavje. Tako se Jutro v" roman razblinja v prazen nič. — Vremenska poročila SPD. Logatec, '24. jnn. Temperatura —12" C, burja, snega na podlagi '20 cm. suh pršič, smuka idealna. — Preserje, 34. jan. Temperatura —10" C, veter sever, snega 20 cm na podlagi, suh pršič, smuka idealna. — Vrhnika, 24. jan. Temperatura —7" C, veter vzhodnik (jio-nehuje), snega na podlagi 23 cm, suh pršič, smuka idealna. — škofja Loka, 24. jan. Temperatura —5" C. malo burje, snega na podlagi višina 3 cm, suh pršič, smuka prav dobra. — Koliko je s'arokato!ičanov? Belgrajiska Politika poroča iz Zagreba, da so slarokatoličani proslavili desetletnico svojega obstoja in da je ob tej priliki imel odvetnik in predsednik staro-katoliškega ženitnega sodišča dr. Dragutln Tomac predavanje o razvoju starokatoliške cerkve. Dr. Tomac je dejal, da je v Zagrebu dva tisoč in jjoi shirekatoličanov. v vsej državi jih je pa nad 30 tisoč. Pred par dnevi pa so »Narodne Novine objavile razmerje r>°®ameznih ver na jrodlagi ljud- skega štetja Irt a 1031. Po leh podatkih znaša število vernikov raznih ver, meri katere je všteti tudi slarokatoličane, samo 8880. Potemtakem ni sta-rokatoličanov niti 8380, kako naj bi jih potem bilo nad 90.0110. — Šolstvo v savski banovini. V savski banovini je 37 gimnazij z 18.000 dijaki, 9 učiteljskih šol e 1552 dijaki, 41 meščanskih šol s 7934 učenci in 1782 ljudskih šol z 268.590 učenci. — Naši uspehi r tujini. Naša alpinistka In prvenstvena plezalka ga. Marko Debel a kova je predavala s slikami o svojih plezalnih turah v Gradcu in na Dunaju in žela veliko navdušenje »n priznanje. Ob koncu predavanj je predvajala tudi ciklus slhk fotoamaterja g. Cvetka Svigljn iz Ljubljane, ki so doseglo v Gradcu in na Dunaju nedeljeno navdušenje in priznanje najstrožje kritike. Ga. Debelakova se odpravlja 8e v Solaograo in gotovo tudi od tam odnese lepe uspehe. — V Slulbenem listu kralj, banske uprave dravske banovine št. 7 od 25. t. m. je objavljena »Uredba o posredovalnem postopku*, dalje »7,-premembe in dopolnitve navodil za poslovanje s Poštno hranilnico« in lObjnve banske uprave o Izbiranju obč. trošarin v letu 1933-. — Kolodvorska restavracija na |>ostaji Celle se odda v triletni zakup. Licitacija s« bo vršila 14. februarja t. 1. o>b enajstih pri ravnateljstvu drž. železniic v Ljubljani (Ljublj. dvor) soba št. 59-1. — Slike dr. Jan. Ev. Kreka, ki jih je založila Prosvetna zveza, vzbujajo splošno [»osornost. So to res reniek delo Jugoslovanske tiskarne. Vsako prosvetno društvo, kakor tudi vsaka hranilnica in |iosojilnica (Reifeisnovka) so dolžne iz pietete do velikega pokojnika slike naročili. Naročila sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 5. — Pri Številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pri zimskem športu NIVEA-CREME... OLJE Nadrgnite si pred odhodom n . planino vsa svetlobi in vetru izpostavljena mesta t Nivea-Creme ali Nivoa oljem ter ponavljajte lo masirali«* mo l potjo po potrebi čim vičkrat - S tem zmanjšate nevarnost pred iieiiriietnimi solnčn uii opeklinami in se Vam ni trobu bati, da bi koža o tal« suha. N.vea Crome in Nivea ohe da Vaši koži listo čudovito lepo bronasto barvo, s liHlero se tako radi vračamo s športnih pohodov domov Samo Nivea-Creme in Niven-olje vsebujeta kozi smo .en in ko-žonegujot: eucerit. Jugod. P. Belersdorf & ('o d. s o. i. Maribor. Gregorčičeva ulica 21 Maribor so bile pnvze skoro važnejše kot govorjena beseda iu pritajeni glasovi prirode skoro važnejši od igravčevega podajanja. Tu je pričaral Stanislavski opojno muziko, kjer so se prelivali glasovi narave iu šumenje mesta z najtišjimj in najtajnej-šinii tresljaji igravčeve duše. Tukaj je bila vrsta iglavcev, ki jih je znal Stanislavski pretvoriti v čudežni instrument, iz katerega je lahko izvabil melodije, katere je pač le želel in hotel. Stanislavski je oni mož, ki je dal z inscenacijami če-hova klasično formo naturalističnega vprizarjanja. Leta 1906 je gostoval s svojim ansamblom v r.apadni Evropi in doživel neskončne triumfe. Ko je gledal Gerhard Hauptmann v Berlinu te Buse, je vzkliknil: »Zdaj sem šele videl to, o čemer sein sanjal vse svoje življenje.« Stanislavski je vzgojil tudi vse polno igralcev - umetnikov, katerih slava se je razširila daleč preko meja Rusije. Tako: že prej imenovana Moskvi n in Višnjevski, |x>tem KaČalov, najboljši igravec Hudožestvenikov, dalje Pavlov in Bakše-jev, ki se je pred leti v Moskvi obesil, Komisarov, ki vodi provincijalno gledališče v Sibiriji, Masa-linitov, Izvrsten pedagog, ki ima svojo šolo v Sofiji. Nekaj po so jih ustrelili boljševiki ---- Od igravk naj omenim le Garmanovo, ki je liu-soni jirav isto, kar jo Italijanom Eleonore Huse. Njegovi učenci so bili tudi" mladi, hudo nadarjeni, preniuo umrli. Vartangov in znana režiserja Tai-rol in Meierhold, eden najbolj originalnih režiserjev vseh časov. To pa je že zadeva zase. Mesec oktober 1917 leta je prinesel Rusiji revolucijo in z njo novo dobo. Stanislavski živi v Moskvi iu dela, kolikor so mu seveda proste roke. Je pač težko I Res je, agitacija v umetnosti j'< vselej grda stvar, čeprav je sempatja duhovita. S In smerjo se jia nazori Stanislavskega o teatru u e strinjajo. Dunaj, 22. jan. 1933. Peto Malec. — Zanimiva razprava pred velikim senatom. Za 10. februarja ob 9 dopoldne je razpisana zanimiva razprava proti posestnikov! vdovi Ivanki Sevšck, doma na Brinjeku pri l)olah, litijski okraj. Obtožena je zavratnegu zastrup-Ijcnja svojega moža, ki aiu jc dala neko nedeljo zjutraj po leti kozarček ž.tranja, v katerem je bila nnmešnn« mišnica. Razprava se bo vršila jired velikim senatom v dvorani št. 79 in bo razkrila vso družinsko tragedijo. Obto-ženka zanika zločin in se zgovarja na svojega pokojnega očeta. — Nesreča pri delu. Včeraj dopoldne se jc v Podpeči ponesreči! 60 letni delavec Kratic Trojer, u.služben pri Kobiju. Trojer je pelini po malih tračnicah vaponček lesa, na zamrzlili tleh ]>a mu je spodrsnilo in Trojer jc padel tako nesrečno, da si je razbil desno koleno. Njegova žena se je odpel jala sama v Ljubljano po reševalni avto, ki jc nato Trojerja j>rcpeljal v bolnišnico. — Združen fe trgovcev za okraj Kriko ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 12. februarja 1933 ob pol 3 popoldne v Krškem v hotelu Gregorič z običajnim dnevnim redom. Proti članom, ki se brez predhodne tehtne opravičbe ne bi udeležili občnega zbora, bo uprava postopala v smislu člena 8 pravil. — Zadnje dejanje družinske tragedije. Pred velikim senatom sodišča v Petrin ji se je odigralo zadnje dejanje družinske žaloigre. V vasi Pešče-nici sta živela zakonska Franjo in Jana Desptir. Njuno življenje ni niti najmanj sličilo zakonu, marveč je bilo to življenje krutega gospodarja in sužnje. V 28 letih zakonskega življenja je imela Jana zelo malo lepih dni, vsak dan so se odigravali strašni prizori, ko je Franjo prelepa! svojo ženo. Nekoč je Fratijo povabil na dom svoje prijatelje, s katerimi je popival, še prej pa je pretepel svojo ženo tako strašno, da se je revica komaj rešila k sosedu, kjer je ostala do noči. Ko se je zvečer vrnila domov, si ni upala v sobo. kjer je mož pi-jančeval s svojimi prijatelji. Premišljevala je o svojem žalostnem življenju in naenkrat ji je prišla misel, da bi se iznebila svojega strašnega moža. Ko so se pijanci razšli, je šla v sobo, kjer je mož od pijanosti trdo zaspal. Janja ie vzela dvo-cevko. jo prislonila možu na grlo, njegov kazalec je dala na petelina in potegnila. Dva s>lrela sta moža takoj usmrtila. Jana se je sama javila orožnikom. Sodišče jo je obsodilo na 10 let robije. — Tamburaškim zborom priporoča Jugoslovanska knjigarna: Bajnk Marko: Tambiiraška šola. Din 40. To je prva slovenska tambiiraška šola. ki nudi prav vse. kar mora znati in vedeti dober t.imburaš. Bom šel na planince. Potpuri slovenskih narodnih pesmi za tamburaški zbor. Din 20. Na Gorenjskem je fletno. Pot patri slovenskih narodnih prsmi za tamburaški zbor. Din 20. Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje. Din 24. — Lepota predpisuje. Kdor je lep, mora še nosebno paziti na 'o, da z vztrajno uporabo dobre Chlorodont paste doseže lepe zobe. Poskus Vas bo prepričal Tuba 8 Din. — »Franz Josefova« grenčica olajša po hranilnim snovem v kri. Ptuš Vojaška zglasitev. Opozarjajo se vsi mladeniči, rojeni v letih 1913 in 1915, da poteče rok za prijavo konec tega meseca. Javiti se morajo tako naborniki kakor obvezniki pri mest. magistratu. Nesreče in nezgode. Pri sankanju je padel 6-letni Anion Ranišak iz Rogoznice in si pri padcu nalomil levo nogo pod kolenom. Franc, Vrabl, 4-letni sin posestnika iz Sv. Marka, je pri ijrri z drugimi otroci padel tako nesrečno, da si je levo roko zlomil, desno pa zvinil. Oba otroka so pripeljali v ptujsko bolnišnico. Konji so se splavili. Ko je danes 21. t. m. zjutraj privozil hlapec Konrada Korošca iz Spnb-lja v Ptuj, so se v Panonski ulici nenadoma »plašili konji. Zdirjnli so proti Flotijanskemu trgu, kjer so odtrgali pred kavarno »Evropa* stoječo vrtno železno ograjo, nakar so se obrnili proti Minorltskemu trgu. Nekim poeumnim pešcem se je posrečilo žival ustavili, s čimer so preprečili kako hujšo nesrečo. Sini so popolnoma razbite, voznik pa je precej Inido ranjen. K sreči je zdrknil iz sani že od početka in se »kotalil daleč nn okrog po trdi kameniti ulici, sicer bi nui še hujšn pela. Kljub temu znaša povzročena škoda uud 2000 Din. □ Škofijski svet KA ima svojo sejo v petek dne 27. t. m. ob 18 v mali dvorani Prosvetne zveze. Q Drugi prosvetni večer bo drevi v dvorani Prosvetne zveze. Na sporedu je predavanje o Polj-fiki. Predavatel), gosp. Ktbin Boje, ki je lansko leto prebil šest mesecev med Poljaki, bo pojasnjeval svoja izvajanja s sk;optičnimi slikami. L1 Vimbergai jevo »Vodo« jiripravlja Ljudski od er. Uprizoritev bo v kratkem, ludi pripravlja Ljudski oder Shakespeareiev »Sen kresne noči«. G Tritedenska prosvetna šola, ki jo je organizirala tuka'šnja Prosvetna zveza in ki je trajala od 2. do 22. januarja se je v nedeljo zvečer slovesno zaključila. Sodelovali so kot predavatelji odlični mariborski kulturni delavci. Šole se ie udeleževalo 25 fantov iz najrazličnejših župnij la-vantinske škofije. Ob zaključku so bili izpiti iz preplavanih predmetov in so prejeli udeleženci lične diplome. Vodstvo tečaja je bilo v rokah dr. F. Vatovca. □ 70 letnico obhaja te dni uslužbenec Ciri- i love tiskarne Blaž Klavžer. Pri blagopokojnem škofu dr. Napotniku je služil 20 let za kočijaža. Leta 1911 je vstopil kot hišnik v Cirilovo tiskarno. Odtlej je zvest in neumoren uslužbenec Cirilove tiskarne. Dober, vedno šegav, dobre volje in priden kakor mravlja. Bog živi vrlega slavljenca še dolgo vrsto let! □ Poročila sta se Jožef Probst, tkalec, in Ruperta Strukl, tkalka. Bilo srečno! O Katoliško prosvetno društvo v Melju ima v nedeljo popoldne ob običajni uri svoj redni letni občni zbor. □ Koščena žena. Umrl je v starosti 69 let posestnik Julij Kuhelnik iz Gornje Višinge. Pogreb bo danes v četrtek dopoldne iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V Smetanovi ulici št. 34 je umrl 8 letni Dušan Vidmar, učenec drugega razreda in sin jetniškega paznika. Pogreb bo dane ob 3 popoldne iz mrtvašnice. Rajnkima svetila nebeška luč, žalujočim naše iskreno sožalje! □ Glasbena matica. Skupna pevska vaja se vrši v četrtek in ne v petek, kakor je razglašeno. □ Dar, dobri stvari na oltar. Mesto venca na grob pok. gosp. Jeriča iz Počehove je darovala občina v Košakih 150 Din za prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Mariboru. □ V študentki Ljudski univerzi predava drevi ob 19 šolski upravitelj Hren o temi »Družina, občina in država«. □ Mariborska drama. Kot naslednja dramska novost se pripravlja drugi del »Dobrega vojaka Švejka«, ki je nadaljevanje prvega in ki se godi v ruskem ujetništvu. Režira glavni režiser Joško Kovič, kot Švejk pa nastopi priljubljeni komik Daneš. □ Kmetijska podružnica za Maribor in okolico. Kakor znano, je izredni občni zbor Kmetijske družbe dne 29. decembra 1932 sklenil, da bodi Kmetijska družba zadruga in ne več društvo. V smislu tega sklepa razglaša zadnji »Kmetovalec«, da mora vsak, ki hoče postati član zadruge, vplačati enkrat za vselej najmanj 1 delež, ki stane 10 Din, in s tem prevzame jamstvo za dvakratno vsoto, obenem izpolni dve pristopnici s črnilom in s čitljivim imenom, priimkom in bivališčem. Ena pristopnica ostane pri podružnici, druga se pa odpošlje Kmetijski družbi v Ljubljano, Povedano velja za vse stare člane, to je za one, ki so bili v letu 1932 družbeni člani. Novi člani pa morajo poleg deleža vplačati še 30 Din pristopnine, in to najkasneje do konca leta 1933. Vse nove člane sprejema glavni odbor Kmetijske družbe potem, ko so ugodili zgoraj navedenim pogojem. □ Skupna obrtna zadruga ima v ponedeljek dne 30, t. m. ob 20 svoj redni letni občni zbor v Narodnem domu. □ Važno zdravstveno predavanje ima jutri v petek v tukajšnji Ljudski univerzi primarij dr. Janko Dernovšek. Predaval bo o vprašanju, kako si očuvamo zdrav in dober vid in posluh in kako se izognemo raznim boleznim naših dihal. Predavanje bodo pojasnjevale nazorne projekcije. SI oves odličnega strokovnjaka in predavatelja bo gotovo privabil k predavanju obilo občinstva. □ Mali trg. Bolj slab je bil včeraj. Naleta-vajoči sneg, slabo vreme ... Na perutninskem trgu jedva 100 komadov. Cene so pa bile prav nizke. Na živilskem trgu si dobil: krompir po 1 do 1.50; čebulo po 2—2.50; karfijolo 3—6 za komad. Celo laški maroni so bili še na spregled — po 8 Din liter. Jabolka po 3 do 5 Din za kg. Ostalega bolj malo. □ Za siromašne študente. Na zlati gostiji gosp. Ignacija in Julijane Zupanič so navzoči zbrali znesek 185 Din in ga izročili Mladinskemu odseku tukajšnje Vincencijeve konlerence. Bog plačaj! □ Leglo bede. Baraka v Kraljeviča Marka ulici in Danjkove barake veljajo za nekaka središča nepopisne mariborske siromaščine. Pa jih skoro še prekaia Dravska vojašnica, kjer životari skepina družin, ki so ostale brez krova v silni revščini in razmerah, ki človeka naravnost pre-sunejo. Dravska vojašnica je na pol podrtija, ki jo ie pred leti občina najela od vojaške uprave ter uredila v njej zasilna stanovanja brezdomcev, lakrat so ta stanovanja za silo še imela izgled, toda v mokrem, od vlage prepojenem zidovju propada vse dvakrat hitreje, kot drugod, in tako «e |e po letih to zasilno bivališče izpremenilo v prave brloge. Tista borna imovina, ki so jo brezdomci prinesli sem, propada. Reveži so brez zaslužka, navezani na javno pomoč in podporo. Opreme si za svoja bivališča ne morejo omisliti, ležišča se valjajo po mokrih tleh, k bedi se pridružujejo v nezdravih, vlažnih in zatohlih prostorih še bolezen, ki se opriieml;e že mladoletne dece In k vsem tem nadlogam se pridružuje še morda najhujše: mrčes in podgane, ki imajo tu pravo svojo graščino. Nikjer ni morda v na;em mestu toliko podganje zalege, kot v Dravski vojašnici, ki je kar minirana T. njihovimi luknjami in hodniki. Vse to visi stalno nad glavo nesre?n;h in bednih stanovalcev in ni čuda, da se teh nesrečnikov pola- šča obup ob pogledu na silno krivico, ki iim jo življenje in njihovi soljudie delaio. — Dravska vojašnica mora biti za barako v Kraljevič« Marka ulici prvo poslopje, ki ga mora občir.a podpreti zasilna stanovanja pa urediti tako, da se bo dalo v njih vsaj živeti. □ Mesto dosmrtne ječe — 20 let. Kakor znano, je bil svojčas pred tukajšnjim velikim senatom obsoien, 42 letni mož posestnice Jožef Kri-štofič iz Stojncev, ki je bil že 18 krat predkazno-van, na dosmrtno ječo radi uboja, izvršenega dne 18. aprila 1932 nad Štetanom Krajncent v $?tojn-cih. Proti kazni dosmrtne ječe se je obsojencev zastopnik pritožil na atol sedmorice v Zagrebu, ki je Krištoliču kazen dosmrtne ječe izpremenij v kazen 20 letne ječe. □ Tehtanje vozil. Predatojništvo mestne policije razglaša: Vsi lastniki osebnih avtomobilov, tovornih avtomobilov in motornih koles se pozivajo, da puste svoja vozila takoj uradno tehtati. V jvrho tehtanja odnosno navodil se je zglasiti pri predstojništvu mestne policive v Mariboru v sobi št. 18. Proti lastnikom, ki se ne bi temu pozivu pravočasno odzvali, se bo uvedlo postopanj« po taksnem zakonu. □ Na cesti je onemogla 63 letna Marija Siker in sicer na Pobreški cesti v bližini Državnega mosta. Rev ico so prepeljali v bolnišnico. □ V otrokovi oblekci vlitih 81 (urijev! Poro čali smo včeraj izčrpno o zaplenjenih 81 jurijih. Naknadno še dodaiemo, da se je posrečilo iztak-niti kontrolnim organom dragoceno vsoto denarja navzlic temu, da je dotičn« dama všila vseh 81 ju-rijev v gornii hrbtni del oblekce svojega — otroka1 Smuk in smola. Pri smuku se je ponesrečil učenec ljudske šole Stanko Čerin. Z zlomljenr levo nogo pod kolenom so ga rešcvalci prepeljal v splošno bolnišnico. Celje •Cr »Martin Krpau» nn odru v Ljudskem domu. V nedeljo, dne 29. t. ni. in na praznik, dne '2. februarja bomo imeli priliko videti v veliki dvorani Ljudske posojilnice ljudsko pripovedko s plesom in godbo v petih dejanjih Martina Krpana . Pri predstavi sodeluje godheno društvo železničarjev v Celju pod vodstvom g. A. Petermana. Predpro-daja vstopnic je v Slomškovi tiskovni zadrugi po leg Marijine cerkve in na dan prestave od it do 12 dopoldne pri blagajni v Ljudskem douiu. a 0 gostovanju ljubljanske drame v Celju nam jiiše prijatelj našega lista: Na lepakih smo čitali, da gostujejo igralci ljubljanske drame v mestnem gledališču v torek, dne 24. t. in. z lto-standovo dramo »Vest«. Prav tako je poročal tudi »Slovenec« med celjskimi novicami v četrtek, dne 19. t. in. Prišli so pa, Bog ve zakaj, dan prej in odigrali svoj komad že v ponedeljek zvečer, medtem ko so še v torek viseli lepaki s starini datumom. Pa poglejte, moral bi stopiti v ponedeljek zvečer v trafiko z denarjem v roki, da bi tako zvedel pravočasno iz celjskega lisla, da moram biti čez dobro uro v gledališču. Ali mislite, gospodje, da je vsak obiskovalec gledališča dolžan čitali ali biti naročen na omenjeni list, da bo tako v zadnjem hipu izvedel za nenadno izpremenibo. In ali ne veste kakšno telefonsko številko ima celjska podružnica Slovenca«? če je bilo lahko pravočasno obveščeno »Jutro« o tej spremembi, bi bili isto spremembo lahko že v soboto naznanili tudi Slovencu«. — Nekdo, ki je kupil v predprodaji vstopnice in ni vedel za izpremenibo. & Občni zbor mestnega odbora Rdečega križa bo dne 3. februarja t. 1. ob 8 zvečer v posvetovalnici na mestnem magistratu. 0 Zglasitev mladeničev 1913 in 1915 rojenih. Občinski urad Celje-okolica poživlja vse mladeniče, ki so rojeni leta 1913. in ki stanujejo v lej občini ne glede na rojstni kraj ali pristojnost, da se naj pozneje do 15. februarja t. 1. zglasijo osebno v uradnih urah v občinskem uradu na Bregu. Istočasno se pozivljejo mladeniči rojeni leta 1915., da se prijavijo v teku meseca februarja istotam za vpis v vojaško jvidenco. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit ua oglasni deski občine Celje-okolica na Bregu. J3r Tatvina ure. G. Perissich Leopoldini ua Slomškovem trgu 4 je bila od nedelje na ponedeljek iz fotografskega ateljeja ukradena namizna ura, znamke Junghans, vredna 900 Din. ■Ali stanuje morebiti tu uboga vdovo Kraina?< "Kaj vendar min lite, jaz uboga!« .Pnl..m na .>..\r. i u liti.iln I... i ..... 1----> ------... ...„.„.. ,,,,„,s. liioicj,, puselneffu reveža ...« Italijanski geolog in antropolog Cipriani, ki je znanstveno preiskal Tripolis, je opisal v »Cor-riere della *era< svoje antrujiografske in etnološke r/^tedke, predvsem v jioikrajini Feaan; na vsa* na, iu so zanimiva njegova izvajanja o razvoju člo-ve.ike rase. .Nu /.idi.jem letnem zborovanju Afriške družbe vi napredek znanosti so prišli zlasti ti znanstveniki do prepričanja, da skriva Sahara, predvsem il •lijunski del, še nepreiskane skrivnosti o pra-v. iti; misli se, da je severna Afrika zibol ali v- pokrajina razvoja človeka kot -homo sapici '/. oziram na take misli eo naši pradedje radi vel'";e.lis se razločno vidi črnski pečat. Prof. Cipriani se končno zanima za zgodovino etiopske rase, da-siravno še ni gotovo središče njihovega ljudskega nastajanja. Vendar ima učenjak številna znamenja, ki vodijo Etiopce v Saliaro kot svojo pradomovino. Problem pa stoji šele v počelnem Stadiju svoje rešitve, vendar ga označuje Lidio Cipriani za izredno važnega v zgodovini človeštva in antropologiji in sicer ne le za Afriko, n.arveč tudi za Evropo in del Azije. „Kralj ledu" Tako zvana garda prince v, ki tvori navadno glavno pustno zabavo v Kolinu, prireja v mestu koncerte v prid kolinskim revežem, da bodo preskrbljeni za zimo. Velike množice, ki prisostvujejo takim prireditvam, tako nehote (»odpirajo siroinaise, za katere bržkone nimajo sicer mnogo smisla. Kožuharji ne spe Oskrbništvo londonskega živalskega vrta zasleduje z nekako skrbjo nekatere živali svojega vrta, ki se letos odpovedujejo zimskemu spaitju. Nekatere polarne živali se tega najlaže vzdrže. Predvsem je zanimivo ponašanje kanadskih ko-žuharjev in ameriških veveric, ki se sleherno leto spravijo spat že sredi oktobra, ]>a se prebude šele aprila. Letos pa so kljub vsem zimskim pojavom še oboji na nogah. In sredi januarja so bodri kot v najboljšem razpoloženju. — Z ozirom na ta pojav sporočajo časopisi na presenečenje, ki je zaseglo konje angleške konjenice v prvem letu bur-ske vojne. Uboge živali so si odele, kakor sleherno zimo. že v oktobru zimsko kožo, ne vedoč, da se v Transvalu vprav tedaj začenja toplo vreme... Kar pa se tiče kožuharjev, se sprašujejo učenjaki-prirodoslovci, kaj bodo počeli kožuharji londonskega živalskega vrla, ko pride pomlad . . Amerika ima kralje vseh vrst. Tako je te dni umrl v Xew Yorku v starosti 70 let Charles Morse, ki je bil »kralj ledu«, oziroma kralj hladilnikov | za jestvine. Ta mož je svoječasno z organizacijo konzerviranja in prodajanja hladnih in zmrzlih Je-j dil postal milijonar, pozneje pa je zaradi raznih špekulacij povsem obubožal. Ministrski predsednik novo ustanovljene države Mandžuko, Čeng-Šijo-Šu, je postal žrtev bombnega atentata na železniški progi pri glavnem mestu Cadigčung. Krajevna imena v Palestini V Palestini se že nekaj časa budi veliko gibanje, da bi stara biblijska imena, ki so povezana z vzvišenimi spomini človeške zgodovine, znova poživili namesto kesnejših arabskih oblik. Gibanje so prav za prav začeli Judje, ki so včlanjeni pri narodni zvezi Judov, a podpira jih hebrejska univerza v Jeruzalemu in tamkajšnja judovska arheološka družba. Računajo pa tudi e podporo krščanskih krogov, zakaj tudi vsa krstna in krajevna imena iz novega testamenta so sprevržena na arabščino in so na ta način gotovo nekaj izgubila na svoji zgodovinski veljavi. Kdo bo na primer našel pod imenom Nablus staro mesto Sihar. kjer se je Jezus razgovarjal ob Jakobovem studencu s Sa-maričanko! Ali komu je znano ime Kiralil? To je zgodovinski Hebron. znan |>o Abrahamu! Kdo bi pri Yaaquov mislil na Jakoba, pri Yits-hangu na Izaka?! Seveda si to preobrazbo imen iz arabskega jezika nazaj na hebrejski mislimo precej enostavno, vendar pa ni tako enostavno. Brez ozira na odpor Arabcev bo delalo to dokaj preglavice prometu itd. Predvsem bosta prizadeta železnica in pošta. Ker pa je Palestina po vojni bolj kakor sploh kdaj navezana na svetovni promet, bo kaj težko vprašanje o spremenitvi krajevnih imen. saj so imeli vse življenjske pogoje za dober razvoj v vse pravce; toda ko so se pozneje začeli sušiti veliki kompleksi zemlje in je naslajala današnja velika puščava, so se prvotni prebivalci razkropili na vise štiri vetrove. Po tej hipotezi so se razdelili posebno v srednje in južne predele Afrike, v Ev-rojio in ostale zemeljske dele, kjer tvorijo izvor današnjih še živih ras. Evropa ima potemtakem svoje prednike iz severne Afrike, odkoder so se priselili pred kakimi 150.000 leti. V ostale pokrajine kakor .je vzhodna Afrika, pa je prišel človek (kolikor nam morejo j>ovedati izkopi ne zadnjih let) v najstarejših, sploh nepreračunljivih časih. Naloga antropologov je torej predvsem ta, da se ogledajo s pomočjo danih zgodovinskih podatkov po prazačetnikih današnjih severnoafriških ljudstev. Imamo pa za to na razpolago najdišča visoke vrednosti; tako so tu grobovi iz prastare epohe, katere časa sploh ni mogoče ugotoviti; dalje najdeni estanki kosti, predzgodovinska kamena industrija ali napisi in slikanje v skalah... Vse to ima visok človeško-agodovinski izvor. Študij teh najdb je privedel do soglasnega sklepa, da moramo postaviti severno Afriko, kar se tiče izvora pračloveka, na prvo mesto, predvsem pa današnjo Tripolitanijo in pokrajino Fezan. Pred nekaj meseci je prepotoval prof. Cipriani te pokrajine pokriž in piočez, da bi odkril izvor tamkajšnjih rodov. Enotnega tipa kajpada ni mogel več najti. Narodi različnih rasnih izvorov So seveda povsem pozabili na svoj prajezik in kulturo ter se novim življenjskim formam prilagodili. Misli se pa, da je ostal v notranjosti Tripoli-tanije od p red zgodovinski h časov neki domačinski tiip do danes ueizpremenjen. Saj se ga ni dotaknila niti feničanska niti kartažaneka kultura, saj sta obe ti državi vladali v današnji severni Tuneziji. Tudi Rimljani so imeli kaj malo pmisla za nje, saj so ostali dosluženi vojaki rimskih čet, katerim je država poklonila tamkajšnjo zemljo, popolnoma tuji med tujci. Do drugega stoletja j>o Kr. ni smela rimska armada prekoračiti števila 25.000 mož, med katerimi pa je bilo le malo Evropcev. Kvečjemu bi utegnilo biti rasno mešanje med obalnimi rodovi in tudi to le izvesten čas. Tudi Vnndali, ki so krenili iz Evrope v Afriko, a jih po številu 11! bilo več kol kakih 200.000 mož. niso mogli pustiti za seboj bogvekakih sledov, ki bi kaj pomenili pri razvijanju severnoafriških praplemen; saj so bili po svojem brezuspešnem boju z Grki povsem izgnani in iztrebljenj iz severne Afrike. Tudi Grki so se v neznatni meri selili v severno Afriko, pa to je komaj imena vredno. Večje sledove so pustili za seboj Arabci po uničenju njihove bizantinske vlade. Pa tudi ti niso mogli v večini krajev uga- Na berlinski cesti, ki vodi v Charlottenburg, je počila glavna vodovodna cev, ki meri v premeru en meter. Z glasnim bučanjem je visoka napetost v cevi raztrgala zemljo in ogromne množine votle so privrele na dan. Preden so si očividci oi>omogli od presenečenja, se je cesta spremenila v Jezero. Šele po nekajurnem delu se je gasilcem posrečilo zamašiti cev in iz kletnih stanovanj iz&rpatt vodo. Novo mesto v polarnem območju 0 novem mestu v polarnem območju piše »Umschau«: 1250 km železniške vožnje je speljane med Leningradom in Oibtinogorskim, novim mestom na polotoku Kuoli. Nastalo je v bližini apatitnih rudokopov na 1200 me1 rov visoki gori Guetis-Vum-Cor. To mogočno mineralno skladišče je bilo točno pred tremi leti odkriti. Našel ga je član akademije znanosti, Fersmann. s svojo druZ-bo. Zdaj, poroča imenovani list, izkopljejo že letno nad 600.000 ton apaitita. Apatitni sloj ima rudne možnosti do 75 m. V dolini leži selišče delavcev, fosforna tovarna in železniška postaja, kjer nalagajo pridobljeno blago. Na jezerski obali Maly Budjavo je postavljena montanistična postaja za akademijo znanosti. Ta ima tu postavljen kemični in mineraloški laboratorij, kjer analizirajo najdbe raznih rud na polotoku Kuola. Ta postaja ima centralno kurjavo, vodovod in kanalizacijo. Kot v mestu srednje Evrope. Danes ima to mesto, ki leži na 68. stopinji severne širine (300 km severneje od polarne kroZ-nice), nad 30.000 prebivalcev. Pred iremi leti pa je bila tu še pušča. Leži na lepi planoti, na obrežju reke Belaja. ki teče iz jezera Bolšoj Budjavo. Rudnik apatita zaposluje trenutno nad 13.000 delavcev. Ti pa imajo na razpolago 16 velikih zgradb — obednic, parno kopel, parne pralnice, zvočni kino, razne klube in kulturna društva. Pa tudi dva velika prirodna parka služita potrebam prebivalcev. 2291 prevaranih dedičev Spor za milijonsko dedščino nemške Američanke Ele Wendel se je končal na ta način, da je pustil nemške dediče v težki prevari, tem boij, ker je denar, ki je bil njim namenjen, jx>žrla pravda. Izmed 2300 dedičev je bilo priznanih le devet, katere so ameriške sodne oblasti označile kot dediče. Vsi ostali — največ jih je bilo iz južne Nemčije — so bili odklonjeni. Oče: »Ali si že prav za prav premislil, kaj boš počel, če napraviš izpite?« Sin: :>Res, dneve in noči premišljujem. Veš, oče, najprej 6e bom sam strašno začudil nad tem k' Aretirani general G-ajda. Voditelj čeških fašistov in i>o mnogih aferah znani Gajda, bivši šef generalnega štaba, je bil te dni aretiran. Ta aretacija je v zwezi z napadom čeških fašistov na infanle-rijsko vojašnico v Brnu. Požari ladij Zadnja leta se zmerom češče pojavljajo požari na čezmorskih patrnikih, tako da so morale nekatere zavarovalne družbe plačati zavarovalnine v višini dveh milijard dinarjev. »Evropa« je nu pr. zgorela med graditvijo, a škoda je znašala nad 224 milijonov dinarjev. »Pariz« je zgorel leta 1929. a škodo je bilo za 21 milijonov dinarjev. »City 01 Honolulu je uničil požar leta 1030, škoda pa je znašala 98 milijonov Din. Parnik :>Bermuda< je zgorel leta 1931. škode je bilo 239 milijonov Din. Isti parnik je še isto leto zadela nova nesreča: v pristanišču v Bermudih se je vnel, škoda pa |e znašala ponovnih 127 milijonov Din. ^Segovla«: požar leta 1931. škoda 25-1 milijonov Din. »Geor-ges Philippaiv: požar leta 1932, škoda 348 milijonov Din. Pierre Cornelisc: požar leta 193C2, škoda 186 milijonov Din. »Atlantique<: požar leta 1933. škoda 560 milijonov dinarjev.