147. št. - S. leto. Poštnina pavšeiirana. Posamezne številke 1 Din. V Liubjanl, v sredo 28. iunija 1922 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust JUGOSLAV Lic, Uredništvo: Wolfova ulica lfl. Telefon 30Ofc 'e*lna nHŽniCli av*a/n/ Uprant 3. fr*nko. Debata o državnem proračunu. JUGOSLOVANSKI KLUB BO GLASOVAL PROTI. — REPUBLIKANCI BODO GLASOVALI PROTL — ČUDNO POSTOPANJE BEOGRAJSKE POLICIJE OB PRILIKI KRALJEVE POROKE. Beograd, 27. junija. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je otvorila ob 10.30 dopoldne. Na dnevnem redu je bila debata o proračunu, i-. Kot prvi govornik povzame besedo poslanec Vladimir Bušenjak (Jugoslovanski klub), ki kritizira delovanje vlade in zagovarja avtonomijo v zmislu programa svoje stranke. Izjavlja, da bo glasoval proti zakonskemu načrtu o državnem proračunu. - Republ. Gejonovič raprav-lja o proračunu in govori potem o notranji politiki. Pravi, da se pri tej priliki delavstvu napoveduje gospodarska in politična vojna. Med govornikom in poslancem Kosto Timo-tijevičem pride do ostre kontrover-ze, ko mu slednji zakliče, da govori »samo žico«. Poslanec Gejonovič nadaljuje svoj govor in preide na zakon o zaščiti države ter veli, da narod šs sedaj napačno tolmači in izvaja ta zakon. Govornik razpravlja nato o ustavitvi lista »Republike« in pravi, kaj se mora goditi šele v notranjosti Srbije, ako že v Beogradu tako postopajo. V svojih izvajanjih se dotakne tudi poročnih svečanosti in pravi, da je policija v svoji gorečnosti šla tako daleč, da zaradi tega več tisoč delavcev ni moglo priti v mesto, da bi obedovali, ker niso nikjer mogli priti skozi kordon. Končno izjavlja govornik, da je mednarodna gospodarska konferenca v Genovi končala s splošnim uspehom. Izjavlja, da bo glasoval proti zakonskemu načrtu o državnem proračunu. — Seja se prekine ob 12.30 in se nadaljuje popoldne ob 4. Popoldanska debata o dri. prorašunu NARODNI SOCIALISTI PROTL MUSLIMANI PROTI. DEMOKRATSKI DISIDENTI PROTI. — RAZDELITEV DENARJA. BATI« NACIJE. — RAZMERE V JUŽNI SRBIJI. razočaranje. Kritizira način, kako je bila ustava sprejeta in delovanje vlade, ki nasprotuje resnični narodni edinosti. Državni proračun je prava slika vlade. Govori potem o razmerah v Bosni in se pritožuje nad uradniki, ki delalo kupčije in delijo batine. Davki so veliki. Razpravlja tudi o avtonomni ureditvi države in veli, da se država ne da zgraditi na bajonetih. Ker vlada ne predstavlja prave volje naroda, bo glasoval proti proračunu. — Demokratski disident dr. Mihajlo Šu-škalovič govori o razmerah v Južni Srbiji. Zavzema se za varstvo narodne kulture in proti posnemanju tujih vzorcev. Govori tudi o krivi-sah, ki se gode v Južni Srbiji. Agrarna reforma je eno najvažnejših vprašanj in vzrok slabega stanja v južnih pokrajinah države. Obžalovati mora sicer, vendar pa mora glasovati proti proračunu. Seja se zaključi ob 8.40 zvečer. ' — Prihodnja seja v petek dopoldne, ker je petek zadnji dan, da mora biti sprejeta proračunska dvanajstina za mesec julij. Predsednik dr. Ribar je poslal ministru za notranje stvari dopis, v katerem ga prosi, naj za petek skliče vse poslance v Beograd. Beograd, 27. junija. (Izv.) Na popoldanski seji narodne skupščine govori najprej poslanec Ivan Der-žič (naradni socijalist), ki pravi, da Je pričakoval, da bo vlada prišla z resničnim ekspozejem, in Sicer z načrtom, ki bi saniral državne finance in s smernicami, kako naj bi se v državno gospodarstvo spravil red. Tem zahtevam pa ni ustregla ne vlada ne finančni odbor. Izjavlja, da si pridržuje pravico, da bo v podrobni debati govoril o tem, kako se državni denar porazdeli na razna ministrstva, in kako malo se merodajni činitelji brigajo za blagor delavstva in kmetov. Vlada se nikakor ni potrudila, da bi si pridobila strokovno izvežbano uradništvo. Slabi Uradniki so kompromitirali tudi centralizem. Potrebno bi bilo, da se centralizacija izpopolni, da bi poklicala vlada v Beograd uradnike iz vseh pokrajin, da likvidirajo razna vprašanja, ki še obstajajo v vladi. Namesto tega pa so bili sprejeti uradniki, ki pripadajo vladnim strankam. Glasuje proti. — Poslanec Hasan Miljkovič (muslimanska skupina dr. Spaha) se bavi z mladino v Bosni, ki je bila vzgojena v duhu Stross-mayerja in Skerliča in pravi, da je kmalu po ujedinjenju prišlo veliko Dvanaistine za mesec lulil. PLENARNA SEJA FINANČNEGA ODBORA. — NAŠE BOLNIŠNICE. - POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIF. - POVIŠANJE TROŠARINE. Beograd, 27. jun. (Izv.) Danes dopoldne je bila plenarna seja finančnega odbora, na kateri so razpravljali o proračunski dvanajstini za mesec julij. V zmislu člena 1 o splošnih določbah znaša kredit za to dvanajstino 371,487.451 dinarjev 24 E ar. Člen 2 je ostal neizpremenjen, akor v zadnjih dveh proračunskih dvanajstinah, ravnotako tudi člena 3 in 4. Členu 5 je dodanih nekaj določb o taksah. — Posl. dr. Dulibič 'Jugoslovanski klub) je protestiral proti predložitvi proračunske dva-najstine za mesec julij in je izvajal, da se sme po ustavi skleniti le dvanajst dvanajstin in ne štirinajst. Proračun za leto 1920/21 ne sme biti merilo za več kot 12 dvanajstin. Kar se tiče taks, je izjavil, da je proti njihovemu povišanju. — Pri razpravi o kreditu za bolnišnice v Sloveniji je predlagal posl. Škulj (Jugoslovanski klub), naj se za mesec julij dovoli en milijon dinarjev za kritje Izdatkov za bolnišnice v Sloveniji. Finančni minister dr. Kumanudi se je strinjal s tem predlogom, vendar z izpremembo, da se iz kredita 100 milijonov dovoli en milijon dinarjev za kritje izdatkov za bolnišnice zunaj Srbije in Črne gore. — Poslanec Škulj je tudi predlagal, naj se v svr-ho ureditve obmejnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo na Štajerskem pooblasti minister za trgo- vino in industrijo, da ukrene vse potrebno, da smejo jugoslovanski državljani, ki imajo posestva v Jugoslaviji in Avstriji, izvažati pridelke s svojih zemljišč v državo brez uvozne carine. Finančni odbor je ta predlog sprejel, toda s pogojem, da trgovinski minister na to pristane. — Predsednik dr. Veljkovič je predlagal, naj že sprejeti sklep o povišanju železniških tarifov za 50% stopi že s 1. julijem v veljavo, da dobi država potrebne zneske za kritje novih izdatkov za železničarje, ki znašajo 250 milijonov dinarjev. Odbor je ta predlog sprejel. — Podaljši debati je finančni odbor sprejel zakonski načrt o proračunski dvanajstini za mesec julij, ki ima enake postavke, kakor proračunski dvanajstini za meseca maj in junij. Finančni minister je dodal nov člen, ki se nanaša na povišanje trošarine. Pristojbine se povišajo 2a 100%, nekatere celo za 200%. Ena določba se tiče tudi lastnikov kabaretov in podobnih zabavišč, ki imajo državi v imenu takse s 1. decembrom odstopati po 20% od čistega dobička. Povišale so se tudi pristojbine za razveljavljenje pogodb z državo. Sklenilo se je, da ta pristojbina znaša polovico one takse, ki velja za sklepanje pogodb z držaVo, vendar pa ne sme presegati zneska 3000 dinarjev. POGREB MARŠALA WILSONA. London, 27. junija. (Izv.) Včeraj se je vršil slovesen pogreb umorjenega maršala Wilsona. Pogrebnih svečanosti so se udeležili vsi ministri, izvzemši obolelega lorda Curzona, kakor tudi ves diplomatski zbor. ANTANTA IZPRAZNUJE GORNJO ŠLEZIJO. Pariz, 27. junija. (Izv.) Medza-vezniške čete so jele izpraznjevati tretjo cono glasovalnega ozemlja v Gorenji Šleziji. KONEC STAVKE V NEMŠKI AVSTRUL Dunaj, 27. junija. (Izv.) Malo pred polnočjo je skupščina zaupnikov socialno-demokrat9kih strokovnih organizacij s pretežno večino glasov sklenila, stavko brezpogojno končati in nemudoma izdati navodila za ^vzpostavitev dela pri železniških, poštnih, brzojavnih in telefonskih uradih. V resnici se je začela telefonska služba še predpolnočjo. Vspričo teh dejstev se bo jutrišnja seja narodnega sveta, na kateri se bo^ bržkone razpravljalo o stavki, vršila kakor je bila določena. Vlada bo stavila predlog, ki temelji na sledečih petih točkah: 1. Indemniteta vseh doklad, ki jih je vlada dovolila zveznim nameščencem v zadnjih dneh; 2. Določitev načela bodočega plačevanja mezd s strani narodnega sveta; 3. Ureditev rodbinskih doklad; 4. Izplačilo mezd v dveh mesečnih obrokih; 5. Avtomatično zni-ževanje plač v slučaju, da bodo cene padale in se bo s tem zmanjšala indeksna številka. Maribor, 27. jun. (Izv.) Ker se je končala v Avstriji železničarska stavka, je bil z današnjim dnem vzpostavljen tranzitni promet na progi Maribor—Ljutomer. STAVKA NA DUNAJSKI CESTNI ŽELEZNICI. Dunaj, 27. jun. (Izv.) Radi mezdnih sporov s socialno-demokratsko mestno upravo so uslužbenci cestne železnice proti volji strokovne organizacije in socialno- demokratske stranke snoči zastavkali, tako da od 8. ure zvečer dalje cestna železnica ni vozila. NEMČIJA NOČE V ZVEZO NARODOV? London, 26. junija. (Izv.) Kakor poroča »Daily News«, je izjavil Lloyd George v svojem včerajšnjem govoru, ki ga je imel v kapelici Wal-leskih baptistov v Londonu o vprašanju sprejetja Nemčije v zvezo narodov: Trdijo, da bi bila zveza narodov boljša, ako bi bila Nemčija njen član. Toda Nemčija noče biti sprejeta. V tem leže vse težkoče. SIS.RIPARAC,JE PRED ANGLEŠKIM ZAKLADNIM URADOM London, 27. jun. (Izv.) »Daily News doznavajo: Zakladni urad je proučeval spomenico reparacijske komisije, kako bi se Nemčiji omogočilo, da zadosti zahtevam antante, kakor tudi o najboljši metodi za davčno politiko nemške vlade. Temeljne točke spomenice se objavijo na haaški konferenci. Upajo, da se doseže prihodnji mesec sporazum in da se bosta angleški' ministrski predsednik Lloyd George in francoski ministrski predsednik Poincare mogla sestati v Parizu. Borzna poročita. Čarih, 27. jun. (Izv.) Berlin 1.5275, New York 527.75, London 23.30, Pariz 44.35, Milan 25.15, Praga 10.125, Budimpešta 0.535, Zagreb 1.69, Bukarešta 3.525, Varšava 0.1175, Dunaj 0.0275, avstrijske krone 0.03. Praga, 27. jun. (Izv.) Dunaj 0.26, Berlin 14.95, Rim 246, Budimpešta 5.05, Pariz 436, London 229.70, New York 53.025, Cu-rrh 989.50, avstrijske krone 0.27, Italijanske lire 243. Dunaj, 27. jun. (Izv.) Devize. Zagreb 59.32—59.38, Beograd 236.88—237.12, Berlin 54.95— 55.05, Budimpešta 18.77—18.83, London 84.025 — 84.075, Milan 884.70 — 885.30, New York 19.094—10.106, Pariz 1594.50—1595.50, Praga 362.90 — 363.10, Sofija 121.95—122.05, Curih 3623.75—3626, Valute. Ameriški dolarji 18.994—19.006, bolgarski levi 118.45—118.55, nemške marke 54i>5—55.05, angleški funti 83.775--83.825, francoski franki 1594.50—1595.50, Italijanske lire 876.70—877.30, jugoslovanski dinarji 236.43—236.67, romunski leji 115.44— 115.56, švicarski franki 3598.75—3601.25, češkoslovaške krone 362.90—363.10, madžarske krone 18.895—18.955. Zagreb, 27. jun. (Izv.) Devize. Dunaj 0.42—0,44, Berlin 22.50—23, Budimpešta 7.90—6.10, Bukarešta 48.50—49.50, Italija (izplačilo) 369—372, (ček) 367—368, London 342—346.50, New York (ček) 76.50— 78, Pariz 657-50—660, Praga 149.25—150, Švica 1462.50—1465, Varšava 1.90—1.975. Valute. Ameriški dolarji 76—77.25, avstrijske krone 0—0.50, češkoslovaške krone 147—148.50, nemške marke 23—24, italijanske Mre 361—368, OLtovife naročnino! tena. Telefon Uti je vračajo, mložlti znamka govor. Ob Vidovem dnevu. Č# bi nas hudič vzel — tako premišlja gospod Govekar v avoUMka slnoČ-nega »Slovenskega Naroda«. Prt tem našteva vsemogoče možnosti tega hudič-jemanja. Res je, mi smo vse to vedeli. Gospod Govekar nam ni povedal ničesar, novega v svojem članku. Povedali mu bomo celo mi, da je n. pr. g. X. (im* na razpolago), intimen zaupnik najvišjih vojaških oblasti v Ljubljani med vojno dejal, da bo treba na Kranjskem po končani vojni vzdrževati najmanj pet let strikten vojaški režim z vojnim guvernerjem in pod absolutnim vojnim stanjem. S takimi pripovedkami bi torej mi v največ jem stilu lahko kadarkoli po* stregli gospodu Govekarju in vsem njegovim centralnoogorcenim pristašem. Toda to se nam ne zdi sedanje dni niti primerno niti potrebno. Na koncu konca bi morali celo polemizirati z izvajanji »Slovenskega Naroda«, da nikakor ne priznamo njegove teze, ki jo je postavil pred par dnevi, češ, da je poštenejša in bolje, če davi brat brata, kakor pa če davi tujec domačina. Na kratko rečeno, da vsaj mimogrede oddamo utrinek na to tezo: če me davi tujec, ne iz* biram sredstev, kako ga bom ubil — če me davi brat, me je groza cdo po* mišljat\ na ta sredstva kajti, da se daviti ne bom dal od nikogar, to ie jasno. Pa da se vrnemo mirno k našemu članku. Ravno tako, kakor nam gospod Govekar pripoveduje o tem, kako bi nas bili razmesarili Nemci, če bi bili zmagali pruski gardisti, nam pripoveduje n. pr. g. Tomič, ugleden beograjski radikal v svojih memoarih o jugoslovanskem odboru in njegovem delovanju med vojno, kako ni pravzaprav sploh nihče mislil na Slovenijo, kako se n. pr. prav. nihče ni brigal dolgo časa celo za Hrvatsko, kako je itak vse delovanje ofici~ jelne Srbije — in g. Tomič to sam odobrava — šlo za tem, da se ustvari ena ' i sama Velika Srbija ter je do jugoslovanske državne tvorbe prišlo ne vemo kako. Gospoda Govekarja modrovanje je torej izpeljano v isti smeri, ki podtika krivdo samo nam in samo nam, ki smo bili obsojeni, da živimo in dihamo kot reprezentanti slovenske zemlje na teh žalostnih tleh med vojno pod. avstrij-skimi bajoneti. Gospoda Govekarja dovolj! Dovolj tudi vseh takih lamehiaševl Danes je Vidov dan. Hudo nam je, da ne moremo pisati o slavi in ustavi, ki se po temu dnevu imenuje. Hudo nam je, da ne vidimo danes na Vidovega dne dan zadovoljnega celokupnega našega ljudstva. Še mnogo, mnogo dela te, žalibog pred nami. In baš v zavesti, da delo še zdavnaj ni končano, jemljemo, članke, kot ga je sinoči prinesel »Slovenski Narod« nalahko, kakor ga je na-lahko vzel sam avtor, ki se na štirih kolonah ni upal jasno povedati tega, kar, je hotel, a to, kar je hotel, je bilo tole: gospodje mogočniki, poglejte me! Jaz sem tisti, ki propagiram jugoslovensko državno misel Jaz sem tisti* ki si upam v slovenskem narodu — potihoma in mimogrede samo sicer — povedati* da ni prav, če »Slovenski Narod« prinaša članke proti »najboljšim svojini možem, o gospodje mogočniki, jaz se nikakor ne strinjam s Kamenaroviče-vimi »Poslanimi«. O pfuj Teufell Na Vidov dan, ko prinaša s tem slovesnim datumom petdesetletni »Slovefr ski Narod« govekarijado o hudičjemanju slovenskega naroda, se pa vendarlt s ponosom zavedamo, da nam ni na misli denunciacija nikogar, in celo, ko bi sf vrnila avstrijska država, niti ne gospoda Govekarja, da nam je danes na misU edinole vspostavitev prave, globoke človečnosti, ljubezni in medsebojnem strpljenja. Na Vidov dan nam je žalibog pri teh razmerah, ko celo Mbvenskl demokrati odklanjajo odgovornost glede vidovdanske ustave, v resnici nemogoH Pisati bolj navdušeno. Pričakujemo pa v resnici našega Vidovega dne. --------------------------------------------------------------- y K umoru Rathenaua. ZASLEDOVANJE ZLOČINCEV. - ŠE NOBENEGA SLEDU O NXP». DALCIH. ZLOČINCI SO ZGREŠILI SVOJ POLITIČNI CILJ. men ustanoviti socialistično delalgf^ skupnost in tako omogočiti neojdvte« nim vstop v vlado. ? m m ■ m m Berlin, 27 jun. (Izv.) Od desetih članov organizacije, ki so bili aretirani povodom umora nemškega zunanjega ministra dr. Rathenaua, jih je bilo dvet zopet izpuščenih na svobodo. Berlin, 27. junija. (Izv.) Vlada je napela vse sile, da pride morilcem ministra za zunanje stvari dr. Rathenaua na sled. V vseh večjih krajih so se odredile preiskave. Doslej še ni sledu o napadalcih. Berlin, 27. junija. (Izv.) Vsled kritičnega stanja, ki so ga izzvali nemiri raznih organizacij v zvezi z umorom zunanjega ministra dr. Rathenaua, je vlada proglasila izjemno stanje nad celo državo. Berlin, 27. junija. (Izv.) Vsled proglasitve izjemnega stanja so narodne zveze' odpovedale manifestacijo, ki so jo nameravale prirediti dne _ 28. t. m. proti versailleski mi-r?v?* Pogodbi. Med večinskimi socialisti in neodvisno stranko so se pod vtisom umora ministra Rathenaua uvedla pogajanja, ki imajo na- Helsingfors, 27. junija. (Izv.) predlog nemškega poslaništva JA prijela policija v Helsingforsu na, parniku »Riigen«, ki je včeraj dp? spel v pristanišče, tri delavce, ki šib osumljeni soudeležbe pri umoSrtE nemškega ministra Rathenaua. Are« tiranci so se izdajali za angleška mornarje in so potovali v; \Vibor& Preiskava se nadaljuje. Pariz, 27. junija. (Izv.) Minisfr« ski predsednik Poincare je p ose ti! nemškega poslanika dr. Mayerja Jte mu v imenu francoske vlade izrazU sožalje zaradi umora ministra ,22{ zunanje stvari dr. Rathenaua. V’1 London, 27. junija. (Izv.) Umo® nemškega zunanjega ministra <&r. Rathenaua je v tukajšnjih politični!* krogih izzval veliko potrtost. Miitfi strski predsednik Lloyd George H poslal državnemu kancelarju dfc Wirthu sožalno brzojavka p * PodssSišanle vojaške konvencije med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Beograd, 27. jun. (Izv.) Iz poučenih virov se doznava, da se v Beogradu vrše porazgovori med ministrom za zunanje stvari dr. Nin-cicem in jugoslovanskim poslanikom v Pragi dr. Vošnjakoen, ki se fe itot mudi tukaj. Predmet konference razprava o podaljšanju vojaške koo* vencije med Jugoslavijo in Ceškok slovaško. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. Beograd, 27. junija. (Izv.) Med pcctv-Jama SchOnhausner Allee • in GesmrftT-brun se !e danes pri srečanju dveh vlakov okrožne železnice pripetila velika nesreča. Zaradi ustavitve prometa cestne in visoke železnice so popotniki stali celo na stopnicah vagonov. Neki popotnik Je imel s ve-ženj dolgih lesenih palic pri sebi, kt so sejale preko stopnic. Ko je vozil mimo drug vlak, so te palice pometale mnogo s stopnic vagonov, na katerih so stali potniki stlačeni Padli so pod vlak. 36 ie mrtvih, 30 težko, in veliko število ranjenih. fc, " ........................................... Beograd. 27. jun. (Izr.) Devize. DttMf 0.43, Berlin 22.50, Budimpešta TS0, Bo, karešta 49, Italija 363.50, London 340. fe« Vode 78. Pada 652, P»g» to - (fomšta reakcija na pohoda. P ; .. -•» L C evharistično " monarhistična re-rfClJa v,odi v Nemčiji v zadnjem ča-z veliko žilavostjo tn smotre-aostjo kampanjo za nacijonalistično "“hujskanje najširših mas. Kdo tvori to reakcijo in kakšne je zasleduje? V prvi vrsti spadajo »»“XX51 nekdanji generali in oficirji M cfsarske armade, pruski Bunkerji, težka industrija, visoko juradništvo in vsi oni, ki so se zbira-g okoh raznih nemških dvorov, »kratka, tu so vsi oni, ki jih je revolucija treščila ob tla in jim vzela ono oblast, ki so jo imeli nekdaj. Revolu-rC1.la.lG sicer treščila te kroge cb tla, ni jih pa razbila. Se je moč v njihovih rokah. Njihovo stremljenje gre za tem, da se zopet upostavi stari ; režim, da vstane izpod razvalin cesarska Hohencoternska Nemčija in se zasveti »die schlmmemde Wekr«. Po poloma Kappovega pučn je »astala zmešnjava v reakcijonarnlh .vrstah. Nacijonalisti so potrebovali nekaj mesecev predno so se zopet malo znašli v situacijo. Toda kmalu fLie:?ričeiLa zoPe.t utrjevati njihova pozicija. Današnja malomeščanska-socijalistična vlada je slabotna. In proti njej je pričela reakcija voditi opozicijo.. Pričela se je zbirati reakcija in rasti v opoziciji. Okoli nemških nacijonalcev in Stinnesovlh ljudi so se pričeli zbirati konservativni kmetje, obrtniški mojstri. Intelektualci, majhni kapitalisti in rentniki ter Precejšnje skupine razočaranih urad-, nlkov, nameščencev, in celo delav- Stari militati&ti so Izvrstno razu-“ k da organizirajo te raznolike Pine pod praporom nacijcna-zma. Nastajali so takozv. »Stal-belmverbfinde«. K novemu življenju W vzbujali vojaška društva. Ustanavljali so društva frontnih bojevnikov. Značaj_ te nacijonalistične organizacije in tega nacijonalistlčnega gibanja se je pokazal v vsej brutalnosti ob umoru Erzbergerja. To je *>u signal za ofenzivo. Al nastop organiziranega delavstva in republikansko - demokratičnih organizacij poleti 1921 po atentatu je prisilil nacljonaliste, da so morali ponehati s svojim drznim nastopanjem pred javnostjo. Ali komaj je minulo nekaj mesecev, že je zopet nacijona-Ilstično-militaristična hidra dvignila svojo glavo. Ko je ultrareakcljonami Bavarski umrl poslednji bavarski kralj, so porabili nacljonalisti njegov pogreb za monarhistično nacijonalistično propagando. Nekdanji bavarski prestolonaslednik Rupreht je Imel ob priliki Wittelsbachove proslave govor, naperjen proti republiki V tem govoru -je čisto jasno priglasil svoje »legitimne« monarhistične zahteve. To postopanje je ojunačilo tudi nadvojvode Badenske In Hessen-Darmstadt. Vrnili so se s svojega ^prisilnega dopusta v njihova nekda- Sk glavna mesta, kjer so priredili avnostne parade »njihovih« regimentov. In našla se ni niti ena republikanska oblast, ki bi bila nastopila iproti. Hohencolemc Sigismund je skupno z vojnim maršalom Macken-sora priredil v Pommem parado vo- A. O. WELLS: Čarobna prodajalna. (Nadaljevanje.) Stvari, ki so ugajale Oipu, je bilo lepo število! Zaupno in spoštljivo hkrati se Je obrnil k čudovitemu prodajalcu. »Ali je to čarobni meč?« je vprašal. »Lesen čarobni meč. Se niti ne upogne niti ne zlomi, niti ne ureže človeka v prst. Kdor ga nosi, je ne-zmagljiv v vsakem boju s sovražniki izpod osemnajstih let. Cena od pol krone do sedem šilingov šest pensov —- kakršna je velikost. TI lepenkasti oklepi so za mlade klati-vlteze — velepraktična stvar — in to je varnostni ščit —■ Škornji se-demmiljniki čelada *-» nevid-pjača.« »Oh, očka!« je izdavil Gip ves iHMopel. Izkušal sera dognati, koliko stanejo te stvari, a mož se niti ni zmenil zame. Zdaj je bil srečno uh vatli Oipa; zvabil ga je od mojega prsta In-se vrgel na vrat na nos v razkazovanje vseh svojih ukletih zakladov; nisem ga mogel ustaviti. Kmalu sem opazil s tesnobnim nezaupanjem in še z nekim drugim občut-KC&a, ki je bil vražje podoben ljubosumnosti, da se je Olp oklenil prsta MR človeka, kakor se drugače jokleplje mojega. Nu da, zanimiv je Hodec v resnici, sem si dejal, ln tud! .*» "SSj0ivo_ jaških društev, ki se je je udeležila cela državna bramba. General von aer Goltz je zadevo spravil tako daleč, da je ob priliki neke parade napadel delavce. In polno jih Je, ki ho-dtf° Podeželi Prirejajo parade vojaških društev, strelske vaje, cesarske spominske slavnosti z ba-kljadaml In slične prireditve. Za vsem tem pa stoji Ludendorff, ki žilavo vodi In organizira to nacijonalistično kampanja IL i ;.-«T iVse to So bile samo predpriprave za nov pohod nacijonalistov. Izpostavili so najmočnejšo figuro v njihovi igri — starega Hindenbur ga. V Kfinigsbergu so priredili Hin denburgovo slavnost, ob kateri priliki je nastopilo delavstvo s protide-monstracijo, vsled česar je prišlo do krvavih spopadov, pri katerih je bilo več mrtvih in ranjenih. IstoČasuo se množe nasilstva nacijonalistov proti proletarskemu gibanju: v Hamburgu dinamitni atentat na delavsko knjigarno, tiskarno, na revolucijski spomenik in na stanovanje delavskega voditelja. V Casselu ciankalijski atentat na Scheidemana, v Miinchenu atentat z ročno granato na socialno-demo-kratični list »Munchener Post«. In republikan. oblastva niso prijela niti enega atentatorja. Poslednji Člen v vrsti teh atentatov je umor Rathenaua enega najbolj sposobnih nemških politikov in narodnih gospodarjev. Vsa ta nasilstva organizirajo gotove tajne napadalne skupine. Brezbrižnost daje tem »junakom« vedno več poguma In tako se bo tudi v Nemčiji kmalu razvil fašizem. Vnanjepolitičen cilj tega velikopoteznega zelo aktivnega milltari-stično-monarh. gibanja Izhaja jasno iz močne propagande, ki se širi za ogromno demonstracijo dne 28. t m. proti Versajskemu miru. Močan pritisk antante, vedno večja milijardna bremena, ki jih hočejo izžeti iz nemškega prebivalstva, trmoglavost francoske kapitalistične klike pod vodstvom Poincareja, vse to daje nemški reakciji dan na dan nov agitacijski materija!. Slabotna Wirthova vlada ni bila ne v vnanje in ne v notranje - političnem oziru zmožna, da uspešno zajezi delo Imperijalističnih demagogov. Vsled neprestanih neuspehov te vlade prehajajo vedno večje skupine v nacijonalistični tabor. Sedanja vlada ni še nikdar poskusila, da bi vodila trdo politiko proti reakciji. Ona Je sicer enegično govorila proti reakciji, nikoli pa ni pokazala dejanj. V poslednjem času kaže sedanja malomeščanska - so-cijalistična vlada neverjetno toleranco napram reakcijonamim nasil-stvom. Ona pusti paradirati in govoriti nekdanje monarhe v Mtinche-nu, v Karlsruhe in v Darmstadtu. Ona čisto otvoreno pospešuje navdušenje za generale ljudskega klanja Hindenburga, Mackensna itd. Ona mirno pripušča oprostilne sodbe nacional. morilcev. Poleg slabosti napram antanti se vedno jasneje kaže bojazen pred reakcijo. V parlamentu se previdno ogiblje od tedna do tedna veliki politični debati o strašnih izžemanjih antantinega kapital! in o divjaškem postopanju nacij onalističnlh pučistov. V prvi vrsti pa Je naperjena akcija nacijo- opremljenega, res dobro opremljenega blaga; no vendar -*■ — Stopal sem za njima In nisem rekel skoro ničesar, niti nisem odvrnil oči od glumaŠkega dedca. Koncem koncev — Gipa je stvar veselila. In dvomil nisem, da lehko odideva brez težave, ko pride čas za to. Skladišče je bilo dolg, nepravilno zgrajen prostor — nekakšna galerija, polna miz, omar, zagrad in stebrov, z ozkimi hodniki, držečimi v druge oddelke, kjer so se naslanjali pomočniki sila čudne podobe ter buljili vate, in s takšno obilico zrcal in zaves, da se je človeku vrtilo v glavi. Meni se je vrtilo tako, da kmalu nisem mogel več spoznati vrat, skozi katera smo bili prišli. Mož je pokazal Oipu Čarobne vlake, ki so vozili brez parnega ali vzmetnega strojčka semtertja, kakor bi jim nastavil signale, in več nenavadno dragocenih škatelj s svinčenimi vojniki; kakor hitro sl vzdignil pokrov, so vsi oživeli in govorili ... Jaz sam sicer nimam tako ostrega posluha In njih govorjenje ni bilo takšna da bi se zlomil človeku jezik, če bi ga ponavljal — a Gip, (ki ima uho po materi) jih je razumel takoj. »Bravo!« je rekel prodajalec, skladaje vojnike spet v njihovo škatla katero je nato ponudil Glpu. »Nu — kako?« In kakor hi trenil, jih Jf .oživil Gip }zaoya. nallstov proti delavstvu, ne oziraje se na smer in na stranko. Zadnji umor Rathenaua je nov signal za ofenzivo, ki pa bo še bolj povečal napetost v Nemčiji. Nevarnost je velika, da reakcija v svoji brezobzirnosti zmaga. Kriza v vladi. Demokratski klub je soglasno in brez debate sprejel demisijo dr. Žerjava, medtem ko so ministra Marinkoviča skušali, seveda le formel-bo, pregovoriti, da bi demisijo umaknil. Volitev novih ministrov demokratov so odgodili do 30. junija in še takrat bo težko šlo, ker vsak bi rad sedel na izpraznjeno mesto in vlekel ministrsko plačo. Velik del kluba še vedno želi, da bi posle notranjega min. prevzel g. Davidovič, toda kakor vse kaže, se Davidovič ogiblje in izmika. Menda ga vleče od demokratov k radikalom, ki imajo gotovejšo politično bodočnost. In Davidovič se za enkrat še noče umakniti iz političnega življenja... Sedaj pa nastane za demokrate nevarnost, da bodo radikali enostavno zahtevali, da se mesto notranjega ministra prepusti njim in potem bodo nove volitve vodili po radikalsko. Kakor je znano, sta obadva odst opivša ministra motivirala svoj izstop iz vlade s slabotnim zdravljem. To je seveda le pretveza. Niti dr. Žerjava niti dr. Marinkoviča ni k temu koraku pripravila slabotnost njihovega zdravja, temveč moramo vzroke za to njihovo dejanje iskati kje drugod. O dr. Žerjavu sploh molčimo — on je politično doigral. Dr. Marinkoviču pa piše povodom njegove demisije beograjska »De-mokratija«, glavni organ demokratske stranke v hladnem tonu sledeče besede v slovo: »G. dr. Voja Marinkovič, minister notranjih del je podal demisijo. To je napravil g. Marinkovič vsled gotovih nesoglasij v klubu, ki ga je delegiral v vlado. — V vsakem slučaju, g. dr. Voja Marinkovič je odigral eno glavnih vlog pri sprejemanju volilnega zakona. Bližnja bodočnost ta volilna praksa sama bo pokazala, ali je zastopal pravilno stališče ali pa je njegova delavnost pripomogla k zmagi gotovim principom, ki bodo rodili nepovoljne rezultate.« Kot se vidi, demokrati sami priznavajo, da obstojajo v njihovem klubu prav resne diference, tako resne, da vsled njih gredo ministri. Zanimivo pa je še bolj dejstvo, da sami ne verujejo na dobroto novega volilnega zakona, katerega so od-glasovali pred nekaj dnevi kljub najostrejšemu odporu opozicijonalnih strank. Potem bo omenjeni zakon menda res pod psom. »Tribuna«, ki ima dobre zveze z radikalno stranko piše povodom Marinkovičevega odstopa: »Nezadovoljstvo v gotovih krogih demokratske stranke proti g. Marinkoviču se ni pojavilo šele sedaj povodom volilnega zakona. Ono se je pojavilo že preje, mnogo preje. Gospod Marinkovič velja v svoji stranki kot eden najiskrenejših pristašev političnega sodelovanja z radikalno stranko, ker veruje, da je to za sedaj edina politična kombinacija, od katere se more pričakovati konsolidiranje notranje In zunanje situacije. Gospod Marinkovič je mogoče preveč podčrta- »Ali vzamete škatlo?« je vprašal mož. »Vzameva Jo,« sem dejal, »a le, če zaračunate polno ceno. V tem slučaju bi nama morali kajpak dovoliti začasen kredit « »Za božji čas! Prosim!« In dedec je pometal možičke v škatlo, zaloputnil pokrov, zavihtil škatlo po zraku — ta glej! 2e nama jo je izročil zavito v rjav papir, povezano in označeno z Gipovim polnim imenom in naslovom! Mojemu začudenju se je smejal na vse grlo. »To je pristna čarovnija,« Je dejal. »Tista, ki je prava!« »Nekam preveč prava za moj vkus!« sem rekel jaz. Nato je jel predvajati Oipu vsakovrstne čudne umetnije — čudne zlasti radi načina, kako jih je vpri-zarjal. Razlagal jih je — razkazoval ves njih ustroj — in moj ljubi mali fantiček je stal zraven njega ter kimal sila modro ta razumno s svojo vneto drobno glavico. Ne morem se pohvaliti, da bi bil kdove kako pazil na vse to. »Hej! Presto!« je rekel mož Čarodej — ta takoj nato se je začulo »Hej! Presto!« tenko ta zvonko iz dečkovih ust. Toda mojo pozornost so odvračale druge znamenite stvari. Čedalje bolj sem se zavedal, kako nenavadno čuden je vendarle ves ta prostor. Kar prepojen je bil z občutjem čudaštva. Se nad arhitekturo — nad stropom in podom — in nad stoli, ki val to svojo politično opredelitev«. »Vse to je povzročilo, da so nekateri demokrati oklevetali gospoda Marinkoviča kot nezanesljivega demokrata, kot na pol radikala, še celo kot ,Pašičevca’«. ^ Tako torej v resnici izgleda disciplina ta soglasje v demokratskem klubu. Upamo, da ne bo dolgo, ko bomo o njem lahko poročali, da ga ni več. Dva jugoslovansba učenjaka. Nedavno tega so pisali o dveh naših rojakih razni francoski listi kot »Journal des Dčbats«, »Express du Midi«, »Le Telčgramme«. Iz zadnjega hočem prevesti celotno poročilo, ki se glasi: »Akademija znanosti, napisov in leposlovja v Tuluzi je na svoji seji dne 8. junija 1922 na predlog gospodov Bčgouen, Anglade in Buhi podelila naslov inozemskih dopisnikov dvema jugoslovanskima profesorjema, drju Petru Skoku na zagrebški univerzi in drju Zupančiču na ljubljanskem vseučilišču. Poslednji je prvovrsten matematik, ena tistih maloštevilnih oseb v Evropi, ki so ka-li zmožne, slediti učenemu Henriju Poincarčju v vseh njegovih izvajanjih. Potemtakem bo prav na svojem mestu v Akademiji, ki se sme ponašati s Fermatovimi tradicijami.1 Razen tega je velik prijatelj Francije in Akademija je dobro storila, ker mu je dala ta dokaz spoštovanja in simpatije na dan, ko je bila vsa Jugoslavija v slavju zaradi poroke kralja Aleksandra. Ista opazka velja za izvolitev drugega dopisnika, drja P. Skoka, vendar ta se nas tika morda še bolj, kajti dr. Skok je profesor romanske filozofije na zagrebškem vseučilišču. No, da, tam daleč na Hrvaškem, na onih posavskih ravninah, kjer ondot-ni jezik nima nič skupnega z našim, se vrše tečaji, predavanja, praktične vaje, pravcati pouk posvečen jeziku trubadurjev in Mistrala. Ali naj nas to ne radosti, in mar ni tuluzanska Akademija čisto prav ukrenila ,ko nas je združila z moralno vezjo z odličnim učiteljem, ki razlaga naše »narečje« Hrvatom in, učeč jih inačic po raznih razrečjih, jim tolmači slast naših narodnih pravljic? Izobraženci visoko čislajo dela drja Skoka, njegova študija o krajevnih imenih južne Francije, kjer je izsledoval izvor nad 6000 nazivom, bi zaslužila večje poznavanje na Francoskem. Čeprav Izvrstno obvlada francoščino, je na žalost uporabljal doslej samo jezike, navadne v avstroogrski monarhiji, kateri je pripadal. Sedaj, ko je mir osvobodil Jugoslavijo in srečno ustvaril druge umstvene struje, lahko upamo, da bo g. Skok sledil svojim simpatijam, ki jih je ob mnogoterih prilikah jasno in glasno izrazil ,ter napravil svoje publikacije bolj dostopne francoskemu občinstvu.« 1 Pierre de Fermat (1601—1665), sloveč francoski matematik iz Beaumont-de-Lo-magne. Prvi Je uporabljal računstvo z diferencialnimi količinami pri iskanju tangent, In po Laplaceovl trditvi gre njemu zajedno s Pascalom čast, da je odkril verjetnostni račun. Daleko nadkriljujoč svoj vek Je spadal med redke veleume kot Ernest Galols, Henri Poincarč. kakor Jfh Je v matematiki dala edino Francija vedi (A. D.). so se zdeli razpostavljeni po golem naključju, se je razprezalo nekaj posebnega. Zagoneten občutek me je navdajal z mislijo, da se — kadarkoli ne gledam nepremično nanje — opotekajo ta premičejo ter neslišno slepomišijo za mojim hrbtom. In stenski oboj je bil kačast vzorec, pretaknjen s krinkami, daleko izrazitejšimi, nego je bilo koristno za Gipa. Zdajci pa je priklenil mojo paž-njo eden Izmed tistih čudnih pomočnikov. Stal je bolj v stran od mene in očividno ni vedel ničesar o moji navzočnosti; skozi stebrni lok sem videl preko skladanice igrač nekako tri četrti njegove postave. Slonel je dozdevno ob nekakšnem stebru ta uganjal s svojim obrazom kar neverjetne grdobije. Zlasti nemarne stvari je počenjal z nosom. Vse to pa je delal tako preprosto, kakor bi mu pač manjkalo drugega opravka ta bi se le nekoliko kratkočasil. Iz-prva je bil nos čisto kratek in podoben krompirju; nato je zdajci šinil iz sebe kakor daljnogled ter poganjal |n poganjal, tanjšaje se venomer, dokler se ni prispodobil dolgi, rdeči in gibčni šibi. Zdelo se mi je, da me tlači mora! On pa je mahal s svojim duhalom in ga vihtil kakor ribič tmkovo palico. Moja prva misel je bila, da Gip tega ne sme vedeti Okrenil sem se; a Gip je bil ves zaverovan v prodajalca ta ni slutil nič hudega. Tiho sta govorila drug z drugim iu se pri Kazno je, da je glavni posrednik! pri teh imenovanjih, teh odlikovan njih, vseučiliški profesor grof Be-gouen, dolgotrajni naš prijatelj, ki Je že tolikrat zastavil pero v naš prid ne samo po dnevnikih kot »Journal des Dčbats« ali po obzornikih kot »Revue de 1’ Alliance frangaise«, marveč celo v samostojnih knjižicah o Jugoslaviji, zlasti o Sloveniji. A. Debeljak. Poblialte muhe. Mahe prenašajo bolezni! Rrdl svojih običajev je muha najbolj odurna žuželka, s katero človek prihaja v dotiko. Nele se ona zaraja v nesnagi, ampak Živi in se redi v nesnagi vse nadaljne dni svojega življenja in jo zapušča le, ko vdira v stanovanja, da okuži človeku njegovo hrano in širi bolezni. Hišna muha je vztrajen požeruh', alf njena paša je precej počasna. Plazi se na površino jedi in na teh izletih utegne nositi s seboj, zlasti na kocinah svojih nog, Idice nalezljivih bolezni, jajčeca parasiiov in organično nesnago. Ko muha poseti vašo mizo, odlaga to nevarno snov na vašo hrano. Ako taka okužena hrana gre v želodec, postanemo naravnost okuženi in utegne razviti se kaka nevarna bolezen. Letokrog hišne muhe navadno ni obsežen. Morda redkokaj odletava dalje kot pol milje od svoiega vališča in običajno ostane dvesto do tristo metrov okolo kraja, kjer se je zarodila. Radi-tega, ako se kje nahajajo muhe, Je prav gotovo, da so se zaredile v naJbUžnh! okolici. Bolezni radi mah. Tekom špansko-ameriške vojne je bila pozornost ameriškega naroda prav dramatično obrnjena na nevarnost muhe kot razširiteljice legarja. Na stotine vojakov je umrlo za to boleznijo, dasi jo je prav lahko preprečiti. Iste razmere, ki so prevladale v oni vojni, obstojajo dandanes v tisočerih ameriških naselbinah. Kjer se mufie morejo slobodno gl-bati med straniščem in jedilno miza utegnejo okužiti vsako vrsto hrane. Zlasti mleko je dostikrat predmet takega nalezila in našlo se je večkrat, da so epidemije tifusa in legarja imele svoj pričetek v mlekarnah, ki niso bile preskrbljene s potrebnimi sredstvi za odstranitev odpadkov. Hrana, ki jo kupite v štacuni, prenapolnjeni muh, utegne tudi bit okužena in ako jo sneste surovo, more direktno povzročiti kako bolezen. Tudi kuhana hrana utegne biti okužena po skuhanju. V tem tiči velika nevarnost za zdravje. Torej vzlic vsaki pažnji, ki jo individualno lahko obračamo na nevarnost okuženja s strani muh, smo vendarle podvrženi infekciji legarja radi nemarnosti drugih. Radi tega je uničevanje muh zadeva, za katero mora skrbeti vsa občina, in je torej stvar občinske higijene. Druga jako navadna Infekcija, ki fa muha prenaša, je poletna driska (diarr-hea). Ta bolezen se bolj poprijema otrok, ali tudi odrasli so jej podvrženi. Leta 1920 je v Združenih državah umrlo 38.514 otrok pod dvema letoma radi driske in črevesnega vnetja. . s Kako se Iznebimo mah. Najbolj uspešen način uničenja muh v celi občini je organizirati in nadaljevati kampanjo v to svrho. Le potom, skupnega prizadevanja vseh stanovalcev in zdravstvenih oblasti in orgai- tem ozirala name. Gip je stal na majhnem stolcu ta mož je držal v roki nekakšen velik boben. »Skrivajmo se, očka!« je vzklik-, nil Gip. »Išči, zdaj je vrsta na tebi!«, In preden sem utegnil braniti, Je mož poveznil svoj veliki boben nanj. Takoj sem videl, kaj se godL »Proč s to stvarjo!« sem zavpil. »Pa brž! Se tega je treba, da ga prestrašite! Proč s tem, pravim!« Mož z neenakim! uhlji je ubogal brez besede ta mi podržal veliki valjar naproti, kakor bi hotel pokazati, da je prazen. In tudi na stolčku ni bilo nikogar. Ali je bil moj deček res docela izginil v tem kratkem hipu?... Vsak menda pozna tisto strahotno Nekaj, kar seže časih iz nevidnosti nalik roki ter nas pograbi za srce. Ta občutek utrne naše pravo, vsakdanje bistvo in nas prešine do zadnje žilice z napetostjo, ki je vsa usmerjena k cilju. Vse naše okornosti ta osuplosti, jeze in boječ-nosti je mahoma konec. Tako se je zgodilo z menoj. Stopil sem k režečemu dedcu in brcnil njegov stolec v kraj. »Prestanite s svojo neumnostjo!« sem dejal. »Kje je moj fant?« »Saj vidite,« je rekel on, kažoč mi se vedno svoj prazni boben, »saj vidite, da ni nikake goljufije...« (Dahe prih.) m Štev. 147. iSŠTs tern n°SO? P°P0,na fefrebitev 2?in M 1 rečeno’ da je Prizadeva. msti ™ x^edinca Podojene vred- Iztrebite? i. t da W treba]o smatrati ^ je trIhn j ,Jat vpra2anJ‘e. katerega I NaS * ^ V nje20Vi celo«. ' 'muh- hr«7 ? ,uničiti ^ zareiališča ne ri™ koraka vse drugo nič jv obči^'fia-. ^adi tega mora prevladati «reDrp?!i«iajV^li standard- “stote; treba eprečih nakopičevanje odpadkov in gnea m skrbeti za pravilno odpravo m kupček smeti stegne slu-Sr Za,re}fližče "števila mušnih li-(larv); iz tega se razvidi1 velika ■Važnost največje snage. ^ fc ^eti se. morV° držati zrak ne ,na} ne Prodira ne Taiorimi Twf’- °Premljenih s tesno zapi- druea yof° ^ 0 06 muhe ne ft£LkonJ^ n nima PristoPa do smeti. covnD je Smeti okol° hiše Je od- žsmetS Tt zarejanie muh ta tudi javna Sf^te-i° biti dobrodošlo zare-aausce. Neomrežena hiša in neobvaro-i^no stranišče izven hiše ustvarjata ne-^arnos^ ki je nikaka družina ne bi Smela .trpeti. Mreže na oknih seveda ne pbramjo dohoda vsem muham, ali pet-fadevetdeset od sto jim ne bo mogoče Krn T’ m 23 tOHk0 h° POtem tudi S f VSaka SOba V hiši bi JmrSt omrežena; ako ni mogoče Ji , . 1 vse^ sob — pa vsaj kuhinja in Vpedmca naj bo opremljena z mrežami ]u bolezni treba zlasti obvarovati spalnico, kjer bolnik leži, posebno £$9 gre za kako nalezljivo bolezen. Na Izletih treba zlasti paziti na hlev in BTilekarno. Muh ne bi smelo biti v pro-tlajalnicah, pekarnah in v drugih pro-kjer se hrana pripravlja. Kjer-kqu je navada postavit mreže na okna H* vrata, naj ne služijo mreže le za ©gjrambo proti muham, ampak tudi proti Sonarjem; radi tega treba vporabljati pirežno žico štev, 16. Od snovi, ki so strupene za muhe, JJe morda najbolj primeren formalin. Naj jse pomeša v štiridesetkrat večjo količijo vode in izlije v skledice, ki naj se po* Stavijo vse okolo sobe; istočasno odstranijo naj se vse druge tekočine. Ako jjmiha tekom nekoliko ur nima pristopa «o drugih tekočin, se bo napojila te raztopine in bo crknila. Paziti se je pa V,eba pred mušnimi strupi, zlasti pred Onimi, ki so sestavljeni iz arsenika. Zastrupitev otrok je bila na ta način že »ttepogosta. k^Prilepljivi nrušni papir pomaga k uničenju muh, dasi ni pravzaprav znak lobrega gospodinjstva. Ubijanje muh z “*,tom ne zadostuje za odpravo muh. ivadno se potolčevanje muh začne v ^nejši sezoni, ko je že vse polno muh inore lov na muhe le neznatno znižati i število. Boljše bi bilo, ako se bi to ,>riIo takoj v spomladi, ko je muh, iz n—-terih' se bo rodilo še na milijone dru-jSSh, razmeroma še malo. Ako bi ljudje Tporabljali takoj ob začetku mušje se- rie vso ono energijo proti muham, ki rabijo kasneje, in bi zlasti pazili na $Hcojšnjo uničenje vse nesnage in smeti «ttkom vsega leta, bi bilo vprašanje muh le zdavnaj rešeno. Društvo »Soča* vabi svoie člane, prijatelje in drugo, neprisiljeno zabavo ljubeče ljubljansko občinstvo na »zabavni ve-jjl** z najraznovrstnejšim vsporedom, kakega priredi v soboto, dne 1. juliia t 1. * 8. ort zvečer na vrtu (v slučaju slabega vremena v salonu) hotela »Tivoli«. Na programu Je: vojaški orkester, petje, dvospevi, solospevi, originalni komični prizo- II Itd. Vstopnina za osebo Din 5.—, za dru-ftae treh članov Din 10.—, Odbor. Klofai O narod, socializmu. . , to je naša današnja naloga, “f ati ne za enotno socijalistično stranko, ampak delati je treba za zolizanje socijalističnih skupin. Naš komunizem je malenkosten in naiven m ima še več drugih napak. Toda jSfjraditega Še nimamo vzroka, gibati se komunistov, kakor dela to naša buržuazija, ponavljajoč že znano izključevanje socijalistov iz vrst naroda, na kar smo se že zdavnaj privadili. Ni sicer mogoče soglašati diktaturo; to je metoda starega {despotizma, povsem orientalnega kova, to je otročarija, toda vsako orožje v rokah otroka je nevarno, ;|p sicer, kakor ražmere v Rusiji da-rčes kažejo, je to v svojih posledicah nekaj strašnega tudi za delavstvo parno. V sferah fantazije, tisoč milj Jaad zemljo in dejstvi, se ne moremo z nikomur dogovoriti in sodelovati. Socijalizem vseh barv mora stopiti na realna tla in to je njegova dolžnost, ako noče, da na celi črti zmaga reakcija. Ako naši komunisti, naše delavstvo ljubijo, kakor zatrjujejo, tedaj t{noramo vedeti, da se je treba ozi-,rati na koristi našega delavstva, ne pa na interese Moskve in na to, kar je za Moskvo in njene interese v Evropi potrebno. Imeti morajo smisel zato, kaj je potreba danes izvršiti, potem pa bo kooperacija vseh socialističnih strank mogoča. Ako »JUGOSLAVIJA" 28. junija 1922. Stran 9. piše: Politične vesti: »Slovenski Narod« »Nastopiti je treba zoper vsako pro-tekcljo, zoper vsako brezbrižnost, vsako zaspanost in z njo združeno godr-njavost.« H. c>;/. ..v-- »Iz uredništva. Ker je glavni urednik Rasto Pustoslemšek nastopil večtedenski dopust, naj se dopisi namenjeni za uredništvo, ne naslovijo na njegovo ime, marveč naravnost na uredništvo.« Razumemo!; I>el narodnih poslancev proti obisku Zagreba. Beograd, 26. junija. (Izv.) Jugoslovanski klub in muslimanska skupina dr. Spaha sta sklenila, da se ne udeležita potovanja poslancev v Zagreb, kjer bodo posetili zagrebški veliki semenj. Kakor se doznava iz njihovilf krogov, so se za to zaradi tega odlo-čli, ker se bodo v Zagrebu pri tej priliki najbrže podale izjave, naperjene proti hrvatskemu in slovenskemu delu jugoslovanskega ljudstva. Obsodba bolgarskih četašev. Skoplje, 26. Junija. (Izv.) Danes ob desetih dopoldne je bila izrečena obsodba v procesu proti pomagačem bolgarskih četašev. Pet obtožencev je bilo obsojenih na smrt, sedem na 20 let ječe, eden na 16, pet na 15, pet na 12, 27 na 10, 13 na 8, trije na sedem, dva na šest, 12 na pet in eden obtoženec na štiri leta ječe. Ostali obsojenci so dobili manjše kazni. 83 oseb je bilo oproščenih. Gospodarstvo Narod, gospodarstvo. Razlika med modernim narodnim gospodarstvom in starodavnim ter srednjeveškim gospodarstvom obstoji v tem, da se danes ne trudijo samo vlade majhnih držav, temveč tudi one svetovnih veledržav regulirati gospodarsko delavnost svojih državljanov in jo speljati v neko smer, ki vsaj navidezno vodi k socialističnemu državnemu gospodarstvu. Kaj je torej narodno gospodarstvo? Narodno gospodarstvo se da na njegovem ■ današnjem razvojnem stanju definirati kot skupnost deloma enakovrednih, deloma nadrejenih si po-edinih zasebnih in družabnih gospodarstev skupno s finančnim gospodarstvom države. Kolikor bo-lj prehajajo zasebna gospodarstva potom državne, carinske, tarifne, socijalne itd. politike v odvisnost od države in kolikor bolj prehaja vsled tega početkoma nezavestno sodelovanje v narodu se nahajajočih gospodarskih sil v po gotovem načrtu vodeno gospodarstvo, toliko večja postaja nevarnost, ki ni v majhnih državah nikdar manjkala: da se po številu najmanjši, toda po svojem bogastvu najmogočnejši razredi polaste vodstva in ga izkoriščajo v svoj dobrobit. Vsled tega se morajo tudi srednji in najnižji sloji potruditi, da dobijo vpogled v za-motanost gospodarskih sil in dogodkov, ■ da zamorejo tudi oni — po svojem parlamentarnem zastopstvu — zavestno posegati v gospodarske procese. Za kar največjo samostojnost v gospodarskem oziru mora stremeti vsak narod, vsaka država. S tem pa ni rečeno, da bi moral stremeti za gospodar- pa ostanejo pri svoji otročji taktiki, tedaj bodo odgovorni za vse poraze delavskega tabora in za vse uspehe reakcije, ki so mogoči pri nas le zato, ker je socijalistični tabor razbit in po veliki večini nima smisla za življenske potrebe. Ako pa ne moremo soglašati z Moskvo in z vodstvom čsl. komunistov, imamo temveč vzrokov obrniti se na ljudstvo in pa na takozvane komuniste, ki so podlegli le radikalnim vplivom povojne dobe, in njih poučimo ter prepričajmo o njihovih zmotah, njihove voditelje pa prisilimo, da bodo imeli, več smisla za delavsko solidarnost v čisto delavskih vprašanjih, da bodo zapopali, kaj pomeni za socijalni napredek eksistenca naše republike. V oblakih ni mogoče delati delavske politike in po strašnih ruskih izkušnjah bi lahko pričakovali pri nas malo več razuma in vesti. Sedaj pa še nekaj besed o> naših odnosih k narodu in republiki. Značilna je okolnost, da so vse tri sestavine naše stranke že pred svetovno vojno bile brezpogojno revolucijske proti Avstriji. Ječa in internacija v vojnem času je bila določna meja med obema socialističnima taboroma. Pri nas sploh nismo računali s takozvano »drugo možnostjo«. Mi smo računali le s porazom in uničenjem Avstrije. Zato pa smo nujno stranka te države, čeravno nismo vladna stranka v starem pomenu besede. Revolucija nam je zapustila v tem oziru bolj zapoved in pro- Sko izolacijo. Od prometa z drugimi odrezani narodi zapadejo polagoma barbarstvu. Iz tega moramo posneti, da v interesu razvoja človeštva ni izolacija, osamelost in izključitev, temveč vedno večja izmenjava idej, misli in dobrin. Zato se prav nič ne smemo čuditi, da si pridobiva moderna tehnika tudi v prometu vseh narodov vedno večji vpliv, pa naj to oni hočejo ali ne. Danes vpliva vsak večji narod v notranje gospodarsko življenje in delovanje drugih narodov in si mora od svoje strani dopustiti vmešavanje, ali bolje rečeno nujen vpliv tujih narodov v svojem gospodarstvu. Ne more se torej zanikavati upravičenosti pojma o splošnem svetovnem gospodarstvu. Socialistični utopisti so nam že naslikali celo svetovno stanje, v katerem ne bo niti narodov niti držav, temveč samo ena sama edina, po enotnem načrtu gospodaru-joča svetovna republika. Mi danes ne moremo reči, ali n?.s bo razvoj v resnici kdaj pripeljal k temu cilju: toda zdi se nam to težko verjetno. Vsekakor pa smo od tega stanja še zelo zelo oddaljeni in zaenkrat se v naši gospodarski politiki ne moremo in ne smemo brigati na koristi v?ega človeštva, temveč na koristi naših najbližjih, to je lastnih sodržavljanov —■ lastnega naroda. Pri tem se moramo seveda jasno zavedati, da se to ne more zgoditi brez ozira na druge narode, ter da lahko obstoja naše narodno gospodarstvo le kot člen svetovnega gospodarstva. Vsled te. odvisnosti povzročene neprijetnosti in težave se v času, ko kitajski zidovi ne nudijo nikakega varstva več, na noben način ne dado odpraviti s kitajskimi zidovi zaporne carine. Le trezno uvi-devanje lastnih potreb in pravilno računanje s svetovnimi gospodarskimi razmerami bo utrdilo naše narodno gospodarstvo. + Stanje vinogradov na 'Štajerskem* Toplo, suho in sončno vreme Je zelo ugodno vplivalo na rast in razvoj vinske trte tet še je na ta način zamuda v razvoju zopet popravila. Navadne VTste trt so sedaj v naj-Iepšem cvetju, dočim so rane vrste (burgundec, šmarnica, izabela) že odcvetcle. Splošno kažejo povsod gorice bogat nastavek, ker je lani les lepo dozorel. Grozdi so veliki in lepo razviti. Prvo škropljenje in žvepljanje je že opravljeno, ponekod so začeli že vezati. V vinski trgovini je zastoj, ker vse čaka, kako bo grozdje odcvetelo in kakšni bodo prvi tedni po cvetu. + Naši gozdovi v nevarnosti. Nizozemska trgovska banka v Rotterdamu !e ustanovila v Beogradu svojo filijalko, ki se bo poglavitno bavila z lesno kupčijo. Banka je že ^pokupila veliko množino lesnih akcij domačih industrij, a si posebno prizadeva, da dobi v roke delnice za gozdove v Belišču in Našicah, vsled česar so te delnice poskočile za več kot 200 kron. — Istočasno pa se tudi neka skupina francoskih in angleških finančnikov zaninia za eksploatacijo naših gozdov. Skupina je že razposlala svoje strokovnjake po Bosni in Južni Srbiji, kjer upa nakupiti okrog 30 milijonov • kubičnih metrov lesa. ~ . Lokomotive za Dalmacijo. Prometno ministrstvo je določilo za Dalmacijo 2 lokomotivi izmed lokomotiv, ki jih je dobila Srbija na račun vojnih odškodnin. + Sušenje sena brez solnca. Iznajden je nov način za sušenje trave za slučaj da ni solnca. Na kovinsko ploSčo se naloži do 400 kubičnih metrov ravnokar pokošene trave, na vrh se položi druga taka plošča, a obe se zvežete z električnim tokom 200 —500 voltov. Na ta način posušena trava ostane dolgo sveža in naravna, ker je električni tok zamoril vse žive bakterije, ki bi mogle pozneje pokvariti seno. + Rumunska živina za dunajski trg. Med avstrijsko in rumunsko vlado se je sklenil dogovor za večjo množino govedi. Prvih10.°00 govedi prispe že te dni na Dunaj. Rumunska vlada Je pri tem stavila pogoj. da mora priti živina brez prekupo-vanja naravnost na dunajski trg. gram, kakor pa gotovo stvar: mi hočemo in moramo vršiti to zapoved in program. Pri nas danes ni še resnične demokracije, imamo pa birokracijo, ostanek starega režima. Znano nam je, kako se morajo n. pr. ’ v ministrstvu prosvete umikati učiteljski delavci pred dunajskimi birokrati ,kako v parlamentu zapada poslanska inicijativa, kako je uprava krenila na pot posameznih naredb. Konfiscirajo se izreki Masaryka, Denisa in Palackega, konfiskuje se tisk večinske politične stranke in birokracija si deli z nami vladanje kakor parazit. To je nevarnost, katere se moramo čuvati. Lahko smo zadovoljni, da hodimo po pravi poti, akoravno to, kar sem navedel ne pomenja še doseženega cilja, temveč le ideal, katerega hočemo doseči. I. Naše stremljenje Je v zvezi z razvojem sveta v novi dobi. Ta razvoj nam potrjuje, da smo imeli prav. Naroden in socialističen, — to sta bili dve naši glavni načeli. Svetovna vojna obe ti načeli uresničuje: samoodločba narodov (ki naj ne bodo več brezpravni proletarci) in socializem — oboje je plod svetovne vojne. Zelo blizu smo že socializmu: danes nimamo več' primitivnega razrednega boja, temveč spor obeh razredov zadobiva značaj pravnega spora. Proletarsko pravo se že študira, m delavske spore rešujejo že posebne vrste sodišča. II. Struja smo, ki politično izraža Dnevne vesti. — Miško Rekher konlra Anton Pesek. Danes se je vršila pred ljubljanskim kazenskim senatom kazenska razprava proti Ant. Pesku, ker je očital Mišku Reicherju pristranost in tendencioznost povodom re^ vizije Jugoslovanskega kreditnega zavoda. Kakor bo našim čitateljem znano, je tik pred ljubljanskimi občlnsk. volitvami vrglo »Jutro« bombo, ki naj bi ubila Jugoslovanski kreditni aavod in z njim vred tudi Ant. Peska. Napad je baziral na poročilu Miško Reicherja. O. Pesek je nastopil za svoje trditve dokaz resnice. Razprava se je v svrho zaslišanja nadaljni'h prič in ugotovitve posameznih okoliščin preložila. — Prihodnja številka »Jazoslavifr« izide v soboto zlutral ob navadnem iasii. ” Dr. Janez Mencinger la spominska dijaška ustanova. Naprošeni smo, da objavimo: Z vzidavo in z odkritjem spominske ploSče slovenskemu pisatelju dr. Janezu Mencingerju na njegovi rojstni hiši združene stroške je s prostovoljnimi prispevki kril že samo Bohinj in se tako oddolžil spominu svojega velikega rojaka. Prošnjam za prispevke se odziva dokaj častno tudi ostala slovenska javnost, tako da se smemo nadejati, da bo tudi akcija spominske dijaške ustanove uspela povoljno in to prav gotovo, ako se odzovejo odborovim prošnjam vsaj vsi oni, do katerih se je odbor direktno pismeno obrnil, kar je tembolj pričakovati, ker odbor po zaključeni akciji predloži javnosti končni obračun. — Zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev v Sloveniji in Dalmaciji Je izšel v Uradnem listu št. 68. — Imenovanje pri pokojninskem zavodu za nameščence v Ljiibljajii. Za upravnika je imenovan višji stavbni komisar inž. g. Janko Mačkovšek, v upravni odbor (sosvet) pa so imenovani gg.: Evgen Lovšin, Val. Urbančič, Rado Čelešnik, Iv. Ogrin, Jps. Medved (podpredsednik trgovske zbornice) in Fr. Golob, industrijalec na Viču. Dosedanji upravnik g. dr. janko Žirovnik je razrešen s pohvalo in priznanjem ter obdrži v sosvetu posvetovalni glas. j— Minister Pašič član inžinirskega u-druženja v Ljubljani. Ministrski predsednik Pašič je pristopil kot ustanovni član udru-ženja arhitektov in inžinirjev v Ljubljani. — Italijansko odlikovanje našega kralji. Italijanski kralj je odlikoval kralja Aleksan-dra_ z Annuncijatinim redom. Red prinese Italijanski princ, ki bo obenem povabil našega kralja na obisk v Rim. — Odlikovana sta predsednik Zadružne zveze v Celju g. dr. A. Božič z redom sv. Save IV. razreda, ravnatelj g. Janko Lesničar pa z istim redom V. razreda. — Umrla je v Slovenjgradcu ga. Marijana Železnikar, soproga primarija g. dr. V. Železnikarja in hči šel. ravnatelja g. Fr. Vrečka. Sorodnikom sožalje, pokojnici blag spomin! — V spomin osvobojenja Kastva se odkrije dne 9. julija na slovesni način spominska plošča. — Tramvaj v Zagrebu že četrti dan ne vozi, ker uslužbenci štrajkajo. Štrajk posebno neugodno vpliva na veliki semenj. — Električna razsvetljava v Ormožu in Središču. V Ormožu se je ustanovila pod načelstvom g. Kuhariča zadružna elektrarna, ki bo preskrbela električno razsvetljavo za mesto in okolico. Ista akcija se pripravlja tudi v Središču. — Požar. V Kamenščaku pri Ljutomeru je posestniku Kapunu pogorela hiša z vsemi gospodarskimi poslopji. Škode je nad 100.000 K. zavarovan pa je bil samo za 1800 K. — Kopališče v Kamniku je otvorjeno. Zal, da kopališka uprava nima stanovanja za .tujce. — Promocija. Gospod Mirko Pretnar iz Kranja bo v petek dne 30. junija ob 12. uri v veliki dvorani ljubljanske univerze promoviran za doktorja filozofije. — Stavka v Nemški Avstriji končana. Promet z današnjim dnem zopet vzpostavljen. Vlaki redovito kakor poprej. — Mlada ubijalca. V Slavoniji, v selu Veliki Remeti je neki kmet svoja mlada sinova — enemu je bilo 12 in drugemu 14 let — radi nekih nepravilnosti kaznoval s tem, da ju je pretepel. To pa je mlada malopridneža tako raztogotilo, da sta očeta ubila. Njegovo razmesarjeno truplo so našli sosedje in takoj prijeli oba sinova, ki sta svoj straini zločin že priznala. UubUana. = Evangeljska služba božja. Danes ob 10. uri dopoldne se vrši v evangeljski cerkvi na Gosposvetski cesti slovesna služba božja. = Iz mestnega šolskem s/veta. O tab nji redni seii mestnega šolskega sveta. Id se je vršila dne 16. junija 1922. smo prejan sledeče obvestilo: Predsednik proglasi sklep« čnost in otvori sejo. Poročila o karencijah, personalijah in dopusti izza zadnje upravn* dobe vzemo »e na znanje. Zapisnik zadnj* seje z dne 25. aprila 1922 odobri se brea ugovora. Poročila o nadzorovanju zasebn« dekliške in osnovne in pa zasebne dekliški* meščanske šole v Lichtenturnskem »Iro-tlšču, I. mestne deklške meščanske šole. IV. mestne deške osnovne iole. zasebne deški osnovne šole salezijanske in I. mestne dešk* meščanske šole — vse za leto 1921/22 vzemo se na znanje in se viSjemu šolskemu sv*, tu predlože v končno odobrenje. Poročijo 0 razvoju in dosedanji ureditvi centralo, šolskega vrta in pa ž njim združenega mladinskega igrišča za vse tukajšnje šole v tr* novskem predmestju se vzame na znanje. Razpravlja in sklepa se o predlogih učiteljskega zbora mestne pomožne šole o pre-ustroju te šole. Mest. magistrat je naprositi, naj na pristojnem mestu vnovič posreduje, da se za nameravani zgradbi II. mestne dekliške in osnovne In III. mestne deklišk« meščanske šole v Karol Kotnikovi ulici Z ozirom na njih neodložljivost In zares nujno potrebo mestni občini dovoli najeti potrebni kredit. Mestni magistrat je naprositi, naj mladini Iz zdravstveno-policijskih razlogov prepove ribolov in stikanje in brskanje po gnusnih kanalih v strugi Ljubljanice. Ko se dado na nekatera interna vprašanja pedagoške in interne vsebine stvarna pojasnila, zaključi predsednik sejo. Na drž. moškem -učiteljišču v Ljub-Ijani so se vršili ustni zrelostni izpiti pod predsedstvom g. vlad. svetnika A. Črnivca v času od 19. do 26 . junija. Izpitov se Je udeležilo 57 kandidatov in sicer 33 rednih gojencev (gojenk). 8 licejskih maturantk, 9 srednješolskih abrtnrientov in 6 privatl-stov. 1 kandidat pa je delal dopolnini izpit iz slovenščine. Uspeh je sledeči: 9 (rednim gojencem (gojenkam) se je priznala zrelost z odliko, zrelih je bilo 30, 16 gojencem (med temi 8 rednih) je dobilo ponavljalni izpit iz enega predmeta. Dva kandidata sta med ustnim izpitom izstopila. — Rusko predavanje v Ljubljani. ScJ» botno predavanje Grigorija Bostuniča O gledališki umetnosti s posebnim ozirom na gledalčevo psihologijo je bilo širokopotezna bogato z mislimi, privlačno in zanosite, tako da je očaralo vseh 31 poslušalcev, ob« žalujočih prepičll p o set ki pa se Je skrčil v nedeljo na slabo polovico, ko je izJtušenl »globe-trotter« razkladal sebično protislo« vansko britansko politiko nekdaj in sedaj. Bodočega prosvetnega zgodovinarja bo zanimalo. kako je konedeljkovo prireditev 0| ruskem slovstvu (predavatelj Je govoril nem* škl) onemogočil pregoreč rodoljub, ki pa svoj slovenski priimek še danes, ko to niS ne nese, piše na švabsld način in pridno vpleta v svojo zavedno gorenjščino grde germanizme, kadar ostudno sramoti goste, ki poznajo še drugačne umstvene potrebe nego zgolj telovadbo po gostilniških stolih. Ruski profesor se je uvodoma po naše o« pravičil, ker ne more rabiti naše govorice, ter obljubil prirediti slične večere tudi v svoji materinščini. Od moža, ki je popolnoma gluh, kakor g. Bostunič, pač ne mo« rete zahtevati, naj se na nos na vrat nauči novega narečja, pa bila to magari slo« venščina! D. = Draginja povsod. Vsled vedno n ara* ščajoče draginje so dijaške gospodinje povišale ceno za hrano in stanovanje na 2000—2400 kron mesečno. =* Mestna zastavljalnica bo v petek 30< t. m. radi preureditve poslovanja zaprta. = Smrtna kosa. V deželni bolnici Je včeraj po noči umrla uradnica Gospodarske zveze Milka Kovač. Pogreb je danes pop. ob 4. uri. Naj počiva v mirul = Nagla smrt. V Rožni dolini št 6 Ji pretečeno nedeljo zadela kap čuvaja Iva* na Kozamernika. Smrt je nastopila takoj, *= Maselj - Podlimbarskega razglednice se dobijo v trafiki gospe Severjeve v Se-lenburgovi ulici in pri g. Pihler «Ztin n» Kongresnem trgu. + Jadranska banka Beograd Je prevzela za Din 10,000.000.— delnic zavoda Banco Yugoslavo de Chile, s čim ur sa ustvarjajo trdnejše vezi med našimi Izseljenci v Južni Ameriki in kralievijio SHS. + Prva tovarna za letala v Jugoslaviji se ustanovi v Brodu na Savi. Tovarno ustanovi ondotna tovarna za lokomotive in vagone s pomočjo letalske tovarne Pothe v Hamburgu in nekaterih jugoslovanskih bank. Obenem bo Brod tudi postaj« za letalsko progo Parit — Konstantinopel idejo češkoslovaške republike, kot narodne in socialno pravične države. Ni stranke, ki bi kaj takega mo-gla o sebi trditi. Vidimo buržuazijo in klerikalce v opoziciji proti razvoju naše države, socialna demokracija je hotela svojčas celo ohraniti Avstrijo (glej resolucijo na shodu * boječ se »izpostavljene« države. Mi pa smo najprej začeli boj proti Avstriji. Spomnimo se antimi-litarističnih procesov. Naš tisk je bil v vojni zatrt, naši ljudje so bili v ječah, za časa vojne so naše ljudi obsojali in obešali. V naši 9tranki osredotočene ravno te smeri, ki so delale revolucijo in ustvarjale našo tovo (cel narod si jo je želel, ni je gradil): to je narodnosocialistična stranka in smeri, ki so se po vojni z nami družile. Ministrski predsednik dr. Beneš je mogel logično le od nas sprejeti mandat. Republika je plod naše revolucije. Zato ljubimo čez vse republiko in naša dolžnost je zdaj, da bo republika takšna, kakor to zahtevajo koristi ljudstva in njegov napredek. ni. Narodni smo, toda ne v bur-zujskem smislu, ampak v tem, da skušamo biti kar najbolj svoji in torej pravi Cehi. Ako je zmisel češke zgodovine stremljenje po svobodi človeka in njegove vesti in življen-ska resničnost, tedaj s tem zavedo-ma stojimo na domačih tleh in za vse ^delujemo, tedaj izražamo zgodovinsko poslanje in zmisel svojega naroda. »Tabor« je naš program, ta-s ko lahko rečemo z Masarykom in to morda edino mi na Češkem. Zakaj »Tabor« je bilo duševno stremljenje, ta »Tabor« danes probujamo in dai nes že zopet živi v našem mogočnem protipapežkem gibanju, in njegov, politični izraz je zopet le naša stranka. Ceštvo je danes več, kakor češko govoriti. Ceštvo pomeni češko živeti. — V narodnosti nagajamo ogromni vir naše moči in velikih čednosti, zato smo in bodemo vedno narodni, toda narodni ne bi bili, ako bi ne ljubili ljudstva, In ako bi ne delali za ljudstvo, ki narod tvori, ne bi bili socialisti. Naši kapitalistični domoljubi so nemi dokaz, - kakšno ne sme biti in naši rudarji na severu pa zopet, kakšno mora biti pravo do*i moljubje. Ako govorimo o kozmo-pphtizmu, naj citiram Turgenjeva, ki pravi v romanu »Rudin«: Rusija mora obstojati brez vsakega izmed nas, toda nikdo izmed nas ne more obstati brez nje. Gorje temu, ki tako misli ra dvakrat gorje temu, kdor resnično brez nje shaja. Kozmopolit >e bedastoča, kozmopolitizem je ničla, slabše ko ničla, brez narod-« nosti m ne umetnosti, ne resnice, ne življenja, sploh ničesar ni. Brez fi-> ziognomije ni lepega lica, le (trivialno) brezizrazno lice more biti brez nje, ~ (Dalje prih.)', Maribor. r,»tiIrf,?anaJlin državnl Praznik, ki je eden ?fit i. Praznikov, ne sme na nobeni celjski hiši manjkati državna alf narodna trobojnica. Opazili smo ob priliki kraljeve poro-rf' da Jc že celo po glavnih naših ulicah Jnnogo hiš. ki so ob raznih slovesnih prili-Kah brez zastav. O stranskih ulicah, če ravno so prometne in zelo obljudene niti ne govorimo. Tam zastav niti ne poznajo. Nal Z.°xS .t? ,vrstice vsem zakrknežem. ki si še v štirih letih naše domovine niso imeli časa za svojo hišo nabaviti zastave, rahel opomin. t*e »o svoje čase imeli dovolj denarja, da so na svojih hišah Izobešall po tri in celo štiri frankfurterice in črno-žolte cunie. bodo *uct> danes imeli par kronic, da si nacavijo vsaj $no državno zastavo. Napravil bomo sprehod po mestu in bomo imena onih nemškutarskih pa tudi slovenskih zakrknežev, katerih hiše bodo brez zastav, obelodanili v časopisju. Sprejem bolnikov Je že omejen- Vod* s*”o mariborske bolnišnice naznanja, da je , . >■* , IClan sindikata more postati po določenih pogojih vsak delničar, ki Ima ali zastopa najmanj 1000 delnic. ■; Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne na Upravo sindikata pri Centralnem uradu Jadranske banke v Ljubljani, kjef se lahko poduči bnffi pogojih za pristop. K Beogradu, dne 14. junija 1922. fi po-. AKTIVA UPRAVNI SVET JADRANSKE BANKE D. D. V BEOGRADU. JADRANSKA BANKA A. D. V BEOGRADU. ČISTA BILANCA U DECEMBRA LETA 1921. PASIVA mu** Blagajna? ' a) gotovina cj kuponi Valute Menice Devize e e p • e P • P • e • Konzorcljalnl posli Dolžniki: a) denarni zavodi V b) ostali dolžniki Dolžniki za garancije Nepremičnine • e • • P • 8 • e e e e e Inventar •___• piavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Dinarji Dinarji « • ••, * Dinarji Dinarji Delniška glavnica .. . . ■ > • . « 't 30,000.000 29,792.073 62 Redni rezervni fond * 15,000.000 — 6,100.695 58 Vloge: t 1 9.133 77 28,901902 97 a) na knjižice . . . * * * ■ * . » * 63,430*998 41 1,838478 07 b) na tekočih računih * 192,286.007 60 255,717.006 01 e e 85,401.267 02 Upniki: "-<«■•* , v; 1,201.912 26 \ a) reeskompt pri Narodni banki . . • » 2,000.000 — 61,243.790 86 b) ostali upniki 194^05.937 01 196,805.937 01 1,591.939 58 Garancije . 194203.889 85 K. Prehodne postavke .......... 4,245.705 34 » p 74,304.156 03 Čisti dobiček leta 1921 ......... 4,522.986 14 * » 245 649.896 71 319,954.052 74 19,203.889 85 | 6,158.290 — • ' • 1 1 — 525,495,524 35 • T' *' 525,495.524 35 \ * 1 it Predsednik upravnega sveta? Franjo Dubokovič L r. Ravnatelj: C. KamenarovIČ L r. član upravnega sveta. X BEOGRADU, dne 31. decembra 1921* Primerjali s knjigami ter našli v redu: NADZORSTVENI SVET? Janko Jo,an L t. OMn Pirc l r. Dr. Otokar Rybfir I t Za knjigovodstvo: Prokurist J. Skojlč L r. Pooblaščenec. A. Pečar. Vr. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« i UubUanj