Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. aro List slovenskih delavcev v c-Ameriki STEV. 144. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, n. y., NEW YORK, V PONEDELJEK, 20..JUNIJA 1904. UNDER THE ACT OF CONGRESS OF MARCH 3, 1879. LETNIK XL razširjanje rusije:. Po katastrofi. Vse pripravljeno. VČERAJ SO FOKOPALI STOINDE- 2A REPUBLIKANSKO NACIJO VETINPETDESET ŽRTEV KATASTROFE PARNIKA GENERAL SLOCUM. Iv prvi in ki pola bilo le sr Mi pota na krat <41. ill je v desettisoče žalujočega občinstva opremljalo je nesrečne žrtve . k poslednjemu počitku. NADALJNI MRTVECI. -o- ■> sedaj so pokopali 108 žrtev ka-" v newyorškej luki potopljene ietniškega pa rn ilea "General im . Danes bodo pokopali 75 nalili mrtvecev. kom včerajšnjega dne so pokopali uteranskem pokopališču v Middle lire 159 ponesrečencev, rialo jk> 19 uri jeli so prihajati mrt vaški sprevodi na pokopališča > se je zmračilo, so še vedno krste ,rali v grobove. Na pokopališčih je tolik« ljudi, da so morali končno rodnikom žrtev dovoliti vhod. nolo soboto dopoludne našel je ipljah Oilliirnn, kteri išče nadalj-trupla katastrofe "Slocum" v vorški Inki na dnu reke veliko kt< ra je bila polna mrtvecev. V kem času je Gilligan prinesel se-trupelj na povi-šje in naznanil, da jami še najmanj 50 trupelj. Do i- ure zjutraj našli so vsega sku-503 t rupelj. tnjenci bodo vsi ozdraveli. V so-J vršilo vse polno pogrebov. NALNO KONVENCIJO GLEDE PREDSEDNIŠKIH VOLITEV. .Delegatje prihajajo v Chicago, Illinois kar trumoma. Predsednik Roosevelt in njegov program. KONJSKE DIRKE. JAPONSKE IZGUBE. JAPADALCA VLELI? V Cripple Creeku so baje našli pra vega napadalca na Srcabe. ipple Creek, Colo., 18. junija. Chicago, 111., 19. junija. V tukajšnjem kolizeju prične se v torek republikanska nacijonalna konvencija, h kterej je že prišlo veliko število delegatov iz raznih držav. Odbor nacijo-nalne konvencije je izvršil že vsa pripravljalna dela; v ostalem se pa morajo vodje strank pri konvenciji natančno ravnati po navodilu predsednika Roosevelta. Včeraj so imeli do-šli politikarji le malo časa za svoja dela, kajti v soboto vršile so se velike konjske dirke. Vsaki delegat, kteri je dospel v Chicago, je najpreje vprašal, po kterem potu pride najpreje na dirkališče Derby. V glavnem stanu nacijonalne konvencije je bilo vse mirno in prazno le nekaj klerkov je marljivo pisalo. Da bode Iioosevelt imenovan predsedniškim kandidatom je vsakomur znano, »ločim se še ne ve, kedo posta ne podpredsednik. Pred Port Arthurjem so izgubili l«0t mož; vladivostoško brodovje je potopilo pet japonskih transportnih parnikov, 3110 japonskih vojakov vtoiilo. -—-o-- JAPONCI IZGUBILI TOPOVE, STRELJIVO IN DRUGE VOJNE POTREBŠČINE. — GENERAL KUROPATKIN PRIČNE Z OFENZIVO. — PODADMIRAL SKRIDLOV BRZOJAVLJA CARU O ZADNJIH VSPEHIH NA MORJU. Roparjevi pogoji. Podse rif L. F. Parsons naznanja, da je v i u Rajši ijih zaporih zaprt pravi priret itelj < linamitnega napada na skaba v Ind epcndence. Podšerif pa laznani ti imena jetnika, ker se boji, la bi ne prišlo do linčanja in običaj nega i »rolivanja krvi. Parsons trdi, « a ima dovolj dokazov, iz kterih je raz videti, i. Petit la je zločin priredilo šest možki n se je posrečilo pokra ji- no na t i bom; i ostaviti, toda šerif po- zna vs e in uf a, da jih bodo v kratkem prijeli Slovenske novosti. vi dar za trak ljubljanskega "Sola'" je doposlal g. Anton Burgar iz New York a v znesku 25c, kar z veseljem naznanjamo. Trak je že naročen in bode krasen; napis na ameriški trobojnici bode: Budih lju naroda — Ameriški Slovenci! — Veljal bode s eolnino vred okolu $00. — Martin Frelich, bivajoč nekje v -New Yorku, naj se oglasi pri "Glas Naroda", kjer dobi potni list v Rock Springs, Wyo. Nov sovražnik bombaža. A t« "f Ala., 18. junija. Na tukaj-mbaževih nasadih pojavil se lo sedaj neznan hrošč, kterih prinesli v New Orleans. Ilrošf Sel šnjih je no več so prinesl je maji i en, toda j>ojevlja se v tolikej tnno/ini, da se mu ni ubraniti. Hrošč pe je pojavil no vsem countyju in napravil ognvnno škodo. Zrakopla.-Cv uumont v New Yorku. Zrakoplavec !?«»ntos Dumont dospel je z parnikom La Savoie v New York, Od kjer odpotuje v St. Louis, kjer se bode udeležil tekmovalne vožnje s SULTAN CESARSTVA MAROKO JE PRIVOLIL V VSE ZAHTEVE ROPARJA ras ULAHA. Oblasti v Tangerju upajo, da bodeta Perdicaris in Varley v ponedeljek prosta. V TANGERJU JIH PRIČAKUJEJO. Tanger, Maroko, 18. junija. Šerif Vazan poslal je Ras Ulahu poročilo, da je sultan ugodil vsem njegovim zahtevam. Oblasti upajo, da vsled prihoda vojaštva ne bodo dosedanje obravnave z roparjem oškodovane. To je še je-dina točka, ktera je pereča. Kakor smo že poročali, je došlo vojaštvo naj-slabeje kakovosti, tako, da se jih Evropejci bolj boje, nego domaČih roparjev. Tukaj pričakujejo prihoda Ras Ula-hovih privržencev, kteri pridejo z nekim angleškim parnikom k Larache, kjer so jih vsled sultanovega ukaza izpustili. Oblasti so uverjene, da bode Ras ' lah v ponedeljek izpustil jetnika Perdicarisa in Varleya. London, 18. junija. Iz Gibraltara se brzojavlja, da odpljuje jutri tjekaj angleška oklopna vojna ladija Prince of Wales". Petrograd, 20. junija. Iz Mukdena se brzojavlja, da poročajo Kitajci, da so Rusi odbili napad na Port Arthur. Japonci so izgubili pri tem 1000 mož. Petrograd, 20. junija. Podadmiral Skridlov brzojavlja čaru Nikolaju: "Dne 15. junija srečalo je naše bro-dovje v Korejskej ožini japonski transportni parnik, kteri je plul od juga proti bližnjemu japonskemuobrežju. Parnik se je imenoval "Izuma" in je vozil japonsko vojaštvo. "Ivo je potekel čas, kterega so dali naši Japoncem na razpolago, da za morejo parnik ostaviti, kar so Japonci deloma tudi storili, so naši parnik potopili. "Kmalu na to so ugledali naši na jugoiztoku dva nadaljna japonska transportna parnika. Bila sta "Hitachi" in "Sado". Na prvem je bilo vojaštvo, na drugem pa kuliji, konji, železniški materijah Parnika nista hotela odstraniti zastavo in po preteku danega jima časa, so naši oba parnika z torpedi in granatami potopili. Na parnikih je bil popolni pešpolk japonske vojske in mnogo vojnih potrebščin. Dne IG. junija srečalo je naše bro-dovje angležki parnik "Allomton", kteri je vozil premog iz Hokadido proti jugu. V listinah smo opazili nejasnost, radi česar smo ga poslali pod vodstvom poročnika Pitroav v Vladivostok. '' Ameriško brodovje na potu v Turčijo. Washington, 18. junija. Ameriško vojno brodovje, ktero vodi podadmiral Barker, odpljulo je iz Lizbone, da obišče avstrijske in grške luke. Potem ko ostane brodovje nekoliko tednov v Avstriji in Grškej, pomnožilo se bode z sredozemskim brodovjem, nakar odpljuje vsa velika eskadra proti Tur- -----®.....v- ~ ('ij'» da izposluje Američanom v Tur- snikoplavom, kteri je težek 3000 fun čiji isto pravo, kakoršno imajo držav-tov in dolg 66 yardov. pijani evropskih držav. Tokio, 20. junija. Tukaj vsakdo občuduje izbornost ruske vojne mornarice. Vladi vostoško brodovje je zginilo pri rtu Hanashi in je odplulo naj-brže v Vladivostok. Čaka li tamkaj Ruse del japonskega brodovja, ni znano. Ako je admiral Kamimura poslal par vojnih ladij pred Vladivostok takrat, ko se je zvedelo, da so Rusi ob japonskem obrežju, potem bi Japonci pred Vladivostokom lahko pričakovali vračajoče se Ruse. Vreme je bilo megleno in za Ruse zelo ugodno. Vsega skupaj so Rusi razdejali pet japonskih transportnih parnikov. Radi ruskega vspeha kritizira sedaj vsakdo japonskega admirala Kamimura. Mnogi trdijo, da bode moral admiral Kamimura svojo službo osta viti. Ljudstvo splošno zahteva, da se Kamimuri odvzame poveljništvo. Minoli četrtek je vladivostoško bro-bovje potopilo tudi japonski ladiji Vawata" in "Ansei", in sicer med otokoma Ko in Okustiri na zapadu od otoka Yedo. Rusi so odvedli seboj 108 vjetih Japoncev. Petrograd, 20. junija. Iz Mukdena se brzojavlja, da je bil na japonskem parni k u "Hitachi", kterega so Rusi potopili japonski pešpolk. Liao-Yang, 20. junija. Prvič odkar se je pričela vojna prevzel je general Kuropatkin včeraj vodstvo svoje vojske. Pričel je takoj z ofenzivnim gibanjem, tako, da je pričakovati vse druge posledice, nego so bili dosedanje. Japonsko taktiko Rusi hvalijo, toda japonsko strategijo vsakdo kritizira. Vojaški atašeji so že odšli proti jugu. Petrograd, 19. junija. Tukaj krožijo še nepotrjene vesti, da je bil ge neral Stackelberg, ko se je z svojimi četami umikal, nekaj časa v nevarnosti. da ga Japonci obkolijo, kajti na severu so se pojavile japonske čete, ktere niso bile v boju pri Vafangu. Pri Tellisu se je zopet vnel boj, kar znači, da so se Rusi vrnili in ponovno napadli Japonce, kteri so mislili, da so v zadnjej bitki zmagali. New-Chwang, 39. junija. Prednje straže Kurokijeve vojske so se pričele bojevati z Rusi 15 milj južno od Ta-sbikao. General Kuropatkin, kteri je ostavil Liao-Yang minolo sredo, je najbrže pri južnej vojski, kar zopet dokazuje, da Rusi neprestano prodirajo proti jugu. Tokio, 19. junija. Vladivostoško brodovje pojavilo se je ob zapadnem vhodu v morsko ožino Tsugaru na Japonskem. Kje je japonsko brodovje, ni znano. Petrograd, 1 9.junija. Semkaj se poroča, da so Japonci mnogo ruskih ranjencev razmesarili. Ruski vojni poročevalec Nemirovič Dančenko poroča, da je neki sanitetni vojak, kteri je čuval tri ranjence, videl, potem, ko so ga Japonci pregnali, kako so Japonci ranjene razmesarili z meči. Nagasaki, 19. junija. V Hakato je dospelo včeraj nadaljnih 30 vojakov, kteri so se rešili iz po Rusih razdejanih transportnih parnikov. Petrograd, 19. junija. Tukajšnje oblasti so vesele, ker so istočasno dobile brzojavne vesti od admirala Vico-jeva v Port Arthurju, kakor tudi od podadmirala Skrydlova iz Vladivo-stoka. Oba brodovja se pripravljata na boj. Oblasti naravno nečejo naznaniti, po kterem potu so dobile brzojavno poročilo iz Port Arthurja. Vse vojne ladije so pripravljene na boj na visokem morju, tako da pride v kratkem do pomorske bitke, ktera bode zgodovinskega pomena. Liao-Yang, 19. junija. Tukaj se zatrjuje. da je na jugu pričakovati velike bitke. Japonci se umikajo proti iztoku. Ruska vojska je sedaj tolika, kakor japonska. Japonci so sklenili za sedaj še ne napasti Port Arthur. Shanghai, 18. junija. Ker je ru-vladivostoško brodovje potopilo več japonskih transportnih parnikov, ostanejo japonski parniki, ki so vsi-drani v tukajšnjej luki za nedoločen čas v Shinghaiju. Petrograd, 18. junija. List "Novosti" pripomni k izjavi angležkega podtajnika Earl Percyja, da je zveza med Anglijo in Rusijo neizogibna, sledeče : "Pri poznan je, da je obojestranski sporazum potreben, je zelo važno, zlasti radi tega, ker je Anglija to priznala še pred končano vojno z Japonsko. Res je, da sta Rusija in Anglija sklenili neko pogodbo glede Tibeta, toda to je stranskega pomena v pogledu na njune ogromne koristi na Iztoku. "Rumena nevarnost na Iztoku ,ie akutna, toda Rusija in Anglija je bodeta lahko rešili. Anglija ima v tem Ze s.T?J.a ^^^ in način vladanja v Indiji jamči belim prvenstvo." Liao-Yang, 18. junija. V Mukdenu je opažati vedno večjo živahnost. V najvišjih krogih se potrjuje vest. da prične general Kuropatkin te dni z ofenzivo. — V bitki pri Vafangu so Japonci vjeli polkovnika MerČanske-ga od 4. pešpolka. General Kuropatkin zbira svoje čete pri Hai-Chengu. Ko so Rusi skušali oslabiti japonsko moč pred Port Arthurjem, se jim je posrečilo izbrati si svoja bojišča. Kurokijev glavni stan, via Fusan, Koreja, 18. junija. General Kuroki pričakuje uspehe bojev , na polotoku Liao-Tungu, od kterih so odvisna vsa nadaljna gibanja japonske vojske. Rusi so zasedli vsa mesta scvero-zapadno od japonske fronte, da tako preprečijo Kuroki ju združiti se z japonsko vojsko na Liao-Tungu. Iz tega sledi, da nameravajo Ru?i celo japonsko prvo vojsko vjeti. Tukaj je pričelo deževnti. Petrograd, 18. junija. General Ku ropatkin in podkralj Aleksejev sta sr pred bitko pri Vafangu dogovorila, da bode vojska generala Staekelberga napredovala proti jugu zajedno z vla-divostoškim brodovjem, da na način izposlujeta olajšanje obleganemu mestu Port Arthurju. Tukajšnje voja&e oblasti so skrajno zadovoljne z uspehom generala Staekelberga, kajti on je prisilil Japonce, da so poslali velik del vojske izpred Port Arthurja na pomoč vojski na severu. Na ta način so Rusi izvabili Japonce izpred Port Arthurja. Istodobno je vladivostoška eskadra preprečila nadaljne transpor te iz Japonske v Mandžur. Admiral i te ta ni dobila direktnih vesti od vladivostoškega brodovja in tudi neče naznaniti o njegovej nadalj-nej nalogi. Časopisje se brez izjeme rad u je vsled vspeha vladi vostoškega brodovja. Petrograd, 18. junija. Vojska generala Staekelberga koraka proti severu, kajti železnica zamore le par tisoč mož nakrat razvesti. Pri Vafangu so se Rusi bojevali z 42 proti 44 japonskim bataljonom. Japonsko topništvo je po številu topov nadkriljevalo Ruse, kajti Japonci so imeli na razpolago nad 200 topov. Vojno ministerstvo je dobilo važne informacije o gibanju Korokijeve vojske in tudi vest, čemu stoji Kuroki s 30,000 vojaki brez rezerve pri Siu-Venu. Kuroki je nameraval Stackel-1 bergovo vojsko obkoliti, kar se mu pa ni posrečilo, ker se je moral predolgo bojevati. General Kuropatkin je poslal mnogo čet južno od Liao-Yanga, da prepreči namere Kurokija, tako da pride pri Hai-Chengu najbrže do bitke. V Liao-Yang so dovedli 734 ranjencev iz bitke pri Vafangu. Tokio, 18. junija. Vladivostoško brodovje je bilo videti danes zjutraj ob morskej ožini Tsugaru, od kjer je pa kmalo izginolo. Najbrže so Rusi na potu proti Vladivostokn. Rusko brodovje je včeraj natančno preiskalo dva japonska trgovska parnika. Tokio, 18. junija. Od vojaštva, ka.-tero se je vozilo z japonskimi parniki Bobrikov naslednik. NATANČNI OPIS SMRTI POKOJNEGA FINSKEGA GUBER-NATORJA, GENERALA BOBRIKOVA. Njegov naslednik bode general Wahl, bivši gubernator v Vilni. Po- -greb vršil se je danes. NA FINSKRM VLADA MIR. 'Hitachi" in "Sado", ktere so Rusi Rusi razdejali, rešilo se je le 509 vojakov. Rusi so z Šrapneli usmrtili večino Japoncev. 610 Japoncev se še pogreša. Najbrže so utonili. Chefoo, 18. junija. Tukajšnji japonski uradniki so prepričani, da Japonci vsled izgube parnikov in vojaštva "Hitachi" in "Sado" sedaj še ne bodo zamogli napasti Port Arthura Koliko tisoč mož so izimbili Japonci na imenovanih parnikih, nečejo — znaniti. na- V spomin bitke pri Bunker Hill. Boston, Mass., 18. junija. Včeraj so tukaj proslavili zgodovinski dan v spomin bitke pri Bunker Hill, ktera se je vršila pred 129 leti. v Roxbury so odkrili spomenik generala Josipa Warena, kteri je bil pri Bunker Hill usoorten. Petrograd, 19. junija. Usmrtitev finskega generalnega gubernatorja, generala Bobrikova, je izdatno vpljivalo na cara, kteri je pokojnega visoko čislal. Car je prisostvoval včeraj dopoludne dvema mašama zadušnieama za pokojnikom. . Bobrikovim naslednikom bode imenovan general Wahl, bivši petrograd-ski policijski ravnatelj in gubernator v Vilni. Leta 1894 je bil gubernatoi: v Nižjem Novgorodu. Helsingfors, Rusija, 30. junija. Nikjer na Finskem se niso pripetili nemiri vsled umora generala Bobrikova. Finci sami obsojajo zločin, kajti uver-jeui so, da bode umor neposredno njim samim škodoval, dočim bodo tudi so-čuvstvovanje inozemstva izgubili. Senat je javno obsodil zločin. Mnogo finskih senatorjev odpotovalo je v Petrograd, da izrazijo svoje obžalovanja in naprosijo, da se proti finskemu narodu prestrogo ne postopa. Helsingfors, Rusija, 19. junija. Truplo pokojnega generala Bobrikova, generalnega gubernatorja Finske, leži na mrtvaškem odru v vladinej palači. Pokopali ga bodo jutri v obitelj-skem mavzoleju v Sergjevem pri Pe-trogradu. Ljudstvo je mirno in nikjer ni opaziti razburjenosti, tako, da se ni bati, da bi prišlo do jiemirov. V governerjevej palači vršila se jo včeraj maša zadušnica za pokojnim Bobrikovim. Službe božje so se udeležili vsi uradniki. Senator Linden, podpredsednik senata, opisuje napad na gubernatorja sledeče: "Morilec Schauman prišel je v se-natovo poslopje par minut pred Bobrikovim. Na to je odšel v tretje nadstropje, od kjer je gledal po stopnji-cah navzdol. Toda, to ni vzbudilo ka-cega suma, kajti dogajalo se je vsaki dan, da so radovedneži na ta način opaževali governerja. Bobrikov je dospel z poboeniki pred poslopje, odpustil pobočnike in odšel po stopnjieah navzgor. V tem trenotku je odšel Schauman navzdol in je v drugem nadstropju srečal Bobrikova. Morilec je držal revolver skrit v roki in ko je šem memo njega, pričel je streljati, Bobrikov je odšel proti sobi pravosodnega odseka, kjer je Schauman Še dvakrat nanj streljal. Na to je pomeni sebi v srce in sprožil. V 15. minutah je bil mrtev. Morilčeve stariše, brate in sestre so aretirali, toda zvečer so jih zopet izpustili. Oblasti so prepričane, da je imel morilec sokrivce v švedskej stranki Grozno usmrtenje. Columbus, Ohio, 18. junija. V tukajšnjem državnem zaporu so včeraj elektrokueijonirali morilca svoje soproge, Mihaela Schillerja iz Young-stowna, O. Elektrokueija se je viSila kmalo po polunoči. Najpreje so pustili električni tok 1750 volt delovati 13 sekund. Štirje navzoči zdravniki *o izjavili, da je obsojenec mrtev, toda ko so ga odpeli od stola, je še živel. Na to so pustili električni tok še 40 ekund delovati, na kar so zdravniki j onovno izjavili, da je delinkvent mrtev. Zopet so položili truplo na tla in zopet so pronašil da — še živi. Večina gledalcev je vsled grozote odšlo. Na to obsojenca še enkrat dejali na stol in pustili elektriko delovati jedno minuto, na kar je bil obsojenec deflnitivnQ usmrten. iilifr - "GLAS NARODA" list slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: . Publisher. FI^ANK SAKSEI^, 109 Greenwich Street, New York City. N» leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, ta vse leto.......4.50 44 pol leta.......2.50 " " « četrt leta...... 1.75 V Evropo poiiljamo list skupno dve Številki. Izvirna poročila iz Ljubljane. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemži nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 .tov. Dopisi brez podpisa in osobnosti sc e natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po 'oney Order. - Pri spremembi kraja naročnikov >simo, aa se nam tudi prejšnje bivali-ce naznani, da hitreje najdemo naslov-nil a. - Dopisom in pošiljatvam naredite aaslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T»l«foni 3798 Cortland. V Ljubljani, dne G. junija. Blizo Ljubljane stoji na samoti hribček po imenu Šmarna Goia. Na vrhu hribčka stoji bela cerkvica. Bila jo to nekdaj znamenita božja pot; še danes radi romajo tja pobožni Slovenci, a še raje in redne je lazijo na Šmarno Goro slovenski hribolazci. S hribčka je krasen razgled na vse strani kranjske dežele. Na gorenjski strani Strle nebu pod oblake slovenski gorati velikani: Grintavec, »Stol in mnogo drugih visokih gor, a nad njimi kraljuje sivi oče Triglav. Okrog Šmarne Gore se bele slovenske vasi po širokih poljanah; videti je, Kakor da bi se usedli na to žitorodno grudo belkasti golobčki. Poleg cerkvice na Šmarni Gori sameva hišica; v njej se toči in pije dober slovenski čviček, s kterim se obilno krepčajo sem dohajajoči pobožni romarji in romarice ter oboževatelji prirode in prijatelji domovine — slovenski liribolazei. Bilo je pred desetimi leti. Poleteli so na Šmarno Goro slovenski delavci iz ljubljanske predilnice. Kakor je običajno, udeležili so se službe božje, ktero je opravljal mlad duhovnik Bil je to dr. ,T. Krek. Po maši so šli delavci v gostilnico. Bili so veseli in pili so rujno vino. Pridružil se jim je tudi dr. Krek in pil je z delavci. Potem pa je vstal in začel govoriti. Govoril pa je o predmetu, kteri zanima vsakega človeka. Bekel je v bistvu, da je denar danes vse, a človek ni nič. Dr. Krek je govoril o denarju in delavcu. Razkladal je delavcem, da mora delavec dobiti ravno tako veljavo, kakor jo ima denar. Pridobil je s temi sladkimi besedami navzočne delavce. Hitro je osnoval družtvo, kteremu je zastopati koristi slovenskega delavca. Tako je nastalo '' Slovensko katoliško delavsko dru žtvo", ktero že deluje deset let. Položil se je s tem temelj katoliški organizaciji na najširši podlagi, namreč na podlagi slovenskih delavcev Osnovateljem so bili vzor nemški krščanski socijalisti, osobito dunajski župan dr. Lueger, čigar sliko Še danes krasijo domove slovenskih krščanskih socijalistov. Organizaciji so na čelu slovenski duhovniki, a porodila jo je politična borba, tc.raj strankarstvo. Slovenska duhovščina na Kranjskem je potrebovala zaslombo, potrebovala je pristašev, s kterimi hi si zagotovila politično prvenstvo na Kranjskem. V to svrho je snovala po deželi konsumna družtva, utemeljevala je gospodarska druživa, da bi z njimi pridobila kme ta in delavca. Katoliška organizacija zahteva splošno in direktno volilno pravico, starostno zavarovanje, minimalni delavni čas, uvaja zmernost in skrbi za strokovno organizacijo. V okviru tega programa nastalo je tudi "Slovensko delavsko stavbeno družtvo", naposled so se osnovale br:^,-številne "Marijine družbe", da bi sc na ta način upregle v politični jarem katoliških politikov. Kaj je dosegla ta katoliška organizacija? Dosegla je svoj glavni namen: razdvojila je Slovence v dva tabora. Pretrgala je zveze s slovenskim raz-umništvom, to je s posvetnimi ljudmi, kteri se nečejo pokoravati duhovniški oblasti, ampak hočejo biti voditelji slovenskemu narodu. Nastal je razdor in tako se danes bojuje slovenska duhovščina proti slovenski inteligenci ji. Naravno je, da se vsaka stranka utrjuje, kakor se zna in more. Tudi katoliška stranka na Kranjskem po-seza po sredstvih, ktera vodijo do njenega namena. Ker so slovenski trgovci na kmetih ponajvee naprednjaki, to je pristaši slovenske napredne stranke, napravila jim je katoliška organizacija trgovsko konkurencijo, Začela je snovati po Kranjskem konsumna družtva. V konsumu naj bi dobival kmet vse bolje in ceneje. Kmet naj bi vse kupoval v konsumu, da hi se tako bojkotovali napredni trgovci in naposled uničili. V konsumih gospodarijo mladi, trgovskim rečem nevešči kapelani. Nimajo poleg sebe trgovski naobraženih pomočnikov, in tako se dogaja, da ta konsumna družtva propadajo in zadnje dejanje tega špekulativnega podjetja se navadno vrši na sodišču. Takih slučajev imamo mnogo na Kranjskem. Konsumna družtva ne bodo dosegla postavljenega namena. Katastrofe in krize konsumnih družtev zahtevajo žrtev, a to bode izučilo tudi slovenskega kmeta, da se jim ne bode pridruževal, nego se jih izogibal, ker so mu na škodo, ne glede na to, da škodujejo sploh slovenskim trgovcem. To pa, da škodujejo slovenski trgovini na Kranjskem, sploh ni pridobitev v narodnem gospodarstvu. Konsumna družtva bi bila umestna samo tam, kjer so trgovci v cenah nesolidni in kjer imamo svoje narodne sovražnike. Kar se tiče slovenskih trgovcev, mora se jim priznati, da so solidni in z majhnimi dobički zadovoljni. Med njimi je konkureneija, ktera ovira previsoke cene. Konsumna družtva bi bila umestna le v onih trgih in mestih, v kterih ni slovenskih trgovcev in v kterih je trgovina v nera-Snik "Hrvat" postane s 1, julijem ških rokah. To bi bilo toraj v krajih, ► y kterih je Slovenec odvisen od nem-* ■ ■ "T- T- Razne Amerike. Od sedaj v nadalje nadomeščal bode v uradnem prometu adjektiv "ameriški" dosedanji stari izraz. Fubstantivnega pokolenja "Zjed. države. V nadalje se ne bode več glasilo poslanik Zjedinjenih držav, temveč ameriški poslanik itd. To je popolnoma pravilno, dasiravno že v naprej vemo, da tak izraz zlasti Canadča-nom in prebivalcem na jugu od Rio Grande del Norte ne bode ugajalo. Da je izraz "ameriški" dandanašnji na dobrem glasu in še na boljše j podlagi, se radi tega nimamo zahvaliti Brazilcem ali Mehikancem, temveč edino le ljudstvu Zjedinjenih držav, radi česar imajo slednje nekako predpravico do navedenega izraza. V nadaljnem pomenu besede so in ostanejo tudi druga ljudstva Amerike Američani in baš to je uzrok, da za-moremo govoriti o raznih Amerikah. Ker pa imajo Brazilci, Mehikanci in drugi svoja posebna imena, potem je vsaka zmota izključena. Špansko-ameriška ljudstva imajo priliko svojim posebnim imenom izpo-slovati čast, tako da se bodo s ponosom nazivali po svojem imenu. Treba jim je le izpolnjevati nasvete generala Reyesa iz republike Colombia, kteri je ravnokar v Caracasu izjavil, da ako si hočejo izposlovati častno bodočnost, morajo enkrat za vselej storiti konec vednim državljanskim vojnam in skrbeti za mir in red. Tak svčt od strani colombijskega državnika v glavnem mestu Venezuele je tembolj značilen, ker so revolucije v obeh republikah na dnevnem redu. Tudi nam dokazujeta obe napredni špansko-ameriški republiki Mexico in Chile, da je njuno blagostanje nastalo edino le vsled trajnega domačega niiru. Republika Zjedinjenih držav nikakor ni popolna, ali ipak, zamorejo se srednje- in jugo-ameriške republike še mnogo od nje naučiti. In ako si vzamejo k srcu nasvet colombijskega generala Reyesa, potem ne bodo imele nzroka bati se, da bi njihovo ljudsko ime izginolo v izrazu "ameriško". Položaj na Balkanu. — Carigrad. Namestnik avstro-ogrskega civilnega agenta, konzul Rapport je prepotoval vilajet Kosovo ter se je podal sedaj v Razlag (solunski vilajet), da preišče razmere pri macedonskih begunih, ki se vračajo tja iz Bolgarije. Tudi orož-niški častniki vseh velesil pridno potujejo po odkazanih jim okrajih ter preiskujejo želje in pritožbe prebivalstva. Ako bode reorganizacija orož-ništva v Solunu dovršena do sredi meseca junija, »e preseli generalni nadzornik Hilmi paša z obema civilnima agentoma zn stalno v Monastir, od koder bode prepotoval celi vilajet. Belgr&d. Z raznih strani se prerokuje, da dan obletnice umora kralja Aleksandra in kraljice Drage ne bode minil mirno. Prigodili bi se vsekakor nemiri, ako bi se pristašem Obrenovi-čtsv hotela zabraniti maša zadušnica na grobu umorjene dvojice, toda oblasti tega ne mislijo preprečiti, temuč hodu le pazile, da se ne razvijejo demonstracije. Male hrvatske novice. - Poučno potovanje priede slušatelji višje kmetijske šole v Križevcih v Tirolsko in severno Italijo. Tja grede obiščejo Celje in Celovec, nazaj grede pa Gorico in Ljubljano. — Bikoborbe bi neki spe-kulantje radi priredili tudi v Zagrebu. Za sedaj vabijo le v Budimpešto k takim krvavim igram veliki lepaki po Zagrebu. — Poskusen umor in samomor. V Zagrebu na ulici streljal je trgovski pomočnik Milan Dragustin na svojo ženo ter jo smrtno ranil, ker ni hotela ž njim živeti, potem je hotel še sebe ustreliti, toda prodrl si je s kroglo le klobuk. — Nov hrvatski ted-ik. V Gospicu izhajajoči list polme- škega trgovca. Tam bi trebalo povzdigniti geslo "Svoji k svojim", kakor so nam pokazali Čehi, kteri snujejo zadruge tam, kjer se bore proti Nem-eem. Le tako ima zlato geslo "Svoji k svojim" svoj pravi pomen, a pri nas je ravno narobe, namreč "Svoji proti svojemu". Kakor slovenska katoliška stranka, tako postopajo vse katoliške stranke, to je stranke, kterim so voditelji katoliški duhovniki. Tako je na pr. na Bavarskem 204 družtev rokodelskih pomočnikov; tam je 292 delavskih družtev, kterim so na čelu sami duhovniki, dalje je 1500 kmetskih družtev, 1100 posojilnic. Vse to je tako-zvana katoliška organizacija, ktera je naperjena proti posvet njakom. Na Nižjem Avstrijskem imajo danes prvo besedo krščanski socijalisti. Tudi v tej deželi se je osnovalo sila konsumnih družtev, ktera naj bi uničila posvetne trgovce in obrtnike. Ker pa so ti konsumi res nevarni trgovcem, zahtevajo krščanski socijalisti, da se število konsumnih družtev sploh omeji. Oglasili so se v državnem zboru s to zahtevo, pozivajo vlado, da predloži tak zakon. A to zahtevajo samo zato, ker so tam trgovci pristaši katoliške stranke, a katoliška stranka mora ščititi katoliškega trgovca. Tako vidimo, da vso to zmešnjavo narekuje politična strast, a kjer ukazuje politična strast v gospodarski organizaciji, tam ni zdrave podlage zdravemu gospodarskemu razvijanju. (Konec prihodnjič.) AVSTRIJA V TROZVEZI. Avstro-ogrski minister za vnanje posle vsako leto v delegaciji prečita dolgo poročilo, ki naj pouči prebivalstvo o "prijateljih okrog". In res zvemo vsako leto, da živimo v prijateljskih razmerah z Buri, Botokudi in Mandžuri. Gospodje delegati so vidno zadovoljni, javno mnenje je pomirjeno, da topovi molče in puške ne prasketajo. Grof Goluehowski jemlje na znanje izraženo priznanje — in Bosna je mirna do prihodnje sezone. Tudi letos je grof Goluehowski sam seboj zadovoljen. Oba odseka in obe delegacije sta mu dali absolutorij in dovolili potrebne novce, s kterimi se more naša država pred vnanjim svetom ponašati kot velevlast, dasi je princ Liechtenstein že pred dvajseti leti izustil krilate besede: "Troške imamo kot velesila, dohodke pa kot srednje velika država." To pač gospodu ministru ne krati sponja, ako ne gre vse gladko in delegat je ne glasujejo soglasno. Kdo nima nobenega nasprotnika in ktera vlada nima opozicije t Grof Goluehowski ima jako prijetno stališče v delegacijah. "Nekaj besed" o trodržavni zvezi, ki je trdna kakor bomba; dalje tri besede o trgovinskih pogodbah, ki še vedno vise v zraku; pomilovanje, da so si Rusi in Japonci skočili v lase, ne da bi koga vprašali, in "nekaj resnih besed" na naslov Turčije, ki ne posluša lepih opominov. Delegati pa so se večinoma sukali okoli "perečega" češko-nem-škega prepira, ki je že daljši nego tridesetletna vojska. In vendar bi moral tudi £rof Goluehowski vedeti, zakaj vojna uprava nenadoma potrebuje 400 milijonov. Marsikoga bi tudi to zanimalo, česar grof Goluehowski ni povedal, na pr. kaj je bil povod, da sta se grof Goluehowski in italijanski minister Tittoni sešla v Opatiji. Gosj>odje se bolj zanimajo za konjsko rejo, dobro letino ameriškega "bombaža" in vinsko klavzulo. Sicer so to za narodnega gospodarja važna vprašanj t, ker brez polnokrv-nih konj ni pravih dirk, brez bombaža ni strelne volne in brez vinske klavzule bi bili Dalmatmei srečni. Grof Goluehowski pa je izvrsten diplomat in odgovarja kot diplomat. Gede k njske reje morejo delegati dobiti potrebna pojasnila v poljedelskem, glede bombaža v trgovinskem ministerstvu; vprašanje glede vinske klavzule pa ni še zrelo. In zadovoljni so bili vsi. Pač, Mad j ari so nevoljni sukali brke, ker grof Goluehowski ni hvalil turške vlade, ki še vedno reforme po-lasra na polico. Zakaj pa je tudi grof Goluehowski tako nepreviden, da graja turške paše, kterih predniki so skoraj dvesto let v Budimpešti uživali madjarsko gostoljubnost in prišli pirovat tudi pred Dunaj. Prav se mu godi! Turčija naj ostane ulje na lici stare Evrope, saj ima drugod po-sla_ dovolj. Če pa dr. Kramar in dr. Fort nista zadovoljna z nemško zvezo, pa naj gresta to povedat nemškemu cesarju, ali pa se naj pritožita na najvišje sodišče. Delegacija postane le karikatura parlamenta, ako vse odobri, kar je storil in mislil voditelj vnanje politike. Ali je Balkan za našo državo He-kuba? Ali so res merodajni krogi v Rimu na Kvirinalu povsem lojalni nasproti Avstriji? Nam se zdi, da je ob meji utihnila irredenta, dokler niso poravnana nasprotja glede trgovinske in carinske pogodbe, ki plačuje "italijansko prijateljstvo". Grof Goluehowski je jako odurno zavrnil dr. Kramara, ki je trdil, da je trodržavna zveza na slabih nogah. Zveza je trdna, to je trdil grof Golu-. chowski in za njim ponavljal grof Sturgkb, vendar pa jih je mnogo, ki so neverni Tomaži. Ravno te dni je pisal list "Frankfurter Zeitung": "Italija je še v trodržavni zvezi; to je zbornici potrdil minister Tittoni. Kdor pa zasleduje pisavo italijanskega časopisja in sliši odmeve v francoskih listih, ta opazi prepričanje med italijanskimi in francoskimi politiki, da je trozveza mrtva. Danes ne moremo več upati, da bi Italija priskočila na pomoč Nemčiji, ako bi ta z mečem v roki morala proti Francozom braniti Al-za;'ijo. — Zgodovina, simpatije in koristi Italije so na strani Francoski. Ta steber trozveze je toraj preperel. In kako je z Avstro-Ogrsko 1 Saj ni tajnost, da nemški državniki in politiki nimajo pravega zaupanja do Avstrije, da bi v nevarnosti mogla biti za nas trdna opora. Habsburška država je vsled domačih prepirov vedno slabej.ša; Slavjani in Madjari ne prikrivajo, da jim je vse"* varstvo nemške države, nasprotno pa ne podpirajo politike, ki bi služila nemškim koristim. Toraj je razpokal tudi ta steber trozveze. To dobro vedo v Be-rolinu, Rimu in na Dunaji; zato je grof Biilow pred dobrim letom rekel v državnem zboru, da trozveza za Nemčijo ni absolutno potrebna. To je jasen dokaz, da je trozveza zgubila svojo notranjo opravičenost in moč. Sicer pa to ni nič hudega. Pogodbe imajo toliko časa moč in veljavo, dokler ugajajo razmeram; ako ne, potem so odveč, četudi vsak dan zatrjujejo, da so še vedno trdne." Toraj, kdo igra vlogo ptiča noja? Avstrijci moramo verovati, da je trozveza trdna, kakor železen most, Nemci pa trdijo, da trozveza nima nobenega pravega pomena več. To so razmere, ki pač zahtevajo pojasnila. Čez noČ se more ravnotežje v Evropi prevreči na drugo stran, in Avstrija bi morala drago plačati svojo zaupnost. "Slov." Kranjsko slovensko katoH&ko AMERIŠKIM SLOVENCEM ! Prve dni meseca julija nameravam odpotovati v staro domovino in se zdraiti v domačih - Toplicah pri Novem mestu; ob tej priliki na bodem tudi navzoš pri ŠTIRIDESETLET-NICI LJUBLJANSKEGA "SOKOLA". Kaj je baš ljubljanski "Sokol" storil v probudo našega naroda, mi pač ni potreba navajati; vsakdo ameriških Slovencev se spominja "Sokolov" v rudečih srajcah, po vseh vaseh naše ljube domovine je poznan in priljubljen. Ob tej priliki nameravam podariti zastavi 1 j u bij ajn -skega "Sokola" krasen trak v ameriških barvah v imenu ameriških Slovencev s primernim napisom. Res, da mi je mogoče samemu omisliti tak trak, ali rad bi imel, da bi bil v istini dar ameriških Slovencev, zato prosim, zavedne rojake, da bi kolektirali SAMO PO EN CENT, samo da je namen pravi in svotico tem preje meni dopošljejo. Svotico iz vsakega kraja bodem objavil. TORAJ MALI DAR, ZA PONOS NAŠEGA NARODA! FRANK SAKSER. mz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu še 15 centov za postanino, ker mora biti denarna poši-Ijatev registrirana. Kje je JAKOB PLEŠKO, doma iz Kožarjev pri Ljubljani? V Ameriki je blizo štiri leta, nekaj časa je bival v Jolietu, HL, in imel na pošti Boxo 34, ali že eno leto ne vedč * njem prav nič. Njegov naslov naj se v njegovo korist naznani *4 Glasu Naroda, ali dr. Frank Vouku, c .k. notarju ▼ Ljubljani (16-22-6) POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. drŽavah, da sera otvoril novo urejeni saloon pri »Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. ttlice, kjer točim pristno uleŽaco „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, naj bolj a vina in dišeče cigare, iO pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno k e g 1 i S č e in igraln« miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prve; vrsti za točno in solidno postrežbe* Vsak potujoči Slovenec dobrodoSdž Končno priporočam ožjim rojakonfe, da me blagovolijo večkrat počastili s svojim obiskom 1 Mohor Mladic. 617 So. Center Av., blizo 19. nI v CHICAGO, ILLINOIS TiNlnwi HITROST ničaranje, pač samo dobre volje potreba pri POŠILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotoro " ▼ pofiljanju detuur-109 GiMBwich St., poflp. tern &a syete Barlare "" " v Forest City, Penna Inkorporirano dn^ 31. januarja 1902 v Pennsylvania ODBORNIKI: Preoludne pa stric Zupančič v neki gostilni v Mokronogu. Oče in stric sta pri obravnavi rekla, da sta nedolžna. A dosi sta se na vse mogoče načine izgovarjala, je I-odala obravnava žalostno sliko vzgoja otrok. Bariera sam jo pripoznal, da je otrok prišel, oziroma bolje rečeno, bil pijan prinešen domov, a izgovarja se na otrokovo bolezen "božja. t". Prav odločno so zavrnile priče njega in Zupančiča. Fant je bil proti večeru v gostilni že toliko pijan, da je '.pal v omedlevieo. Pila sta s strieom pivo in žganje. Marija Novak je strica svarila, da naj ne daje otroku toliko piti iz fraklja. a ta se ni nič zmenil zaopo-minjevanje. Otroku je jelo slabo prihajati, šel je na dvorišče gostilne, kjer se je zgrudil. Stric je ostal nekje sam fanta pa je "Šlajpahova" prinesla domov. Po izjavi zdravnikov je smrt nastopila le od preveč zaužitega alkohola, kajti pri raztelesenju so možgani, ledvice itd. prerezane po alkoholu dišale. Obsojena sta bila: Ivan Bariera na 4 tedne strogega zapora s 4 posti, Franci Zupančič na 3 tedne strogega zapora s 3 posti. Take otroke dobivajo učitelji v šolo v vzgojo in za vsak neuspeh je le učitelj kriv in vse kriči: "Šola je kriva!" — Nekdo, ki zna celo 18 božjih zapovedi. Anton Sever je prišel dne 13. m area t. 1. k popoludanski božji službi v Št. Vid nekoliko pijan, tam se je jel pri-dušati, stavil svoj klobuk dvema din-gima na glavo, grozil z nožem, sploh se iako nesposobno obnašal, da so ga šiloma iz cerkve odpravili. Pozneje pa" se je med njim in Vinceneijem Grajžarjem vnel prepir. Grajžar je iz hudomušnosti odlomil križ pri nagrobnem spomeniku in ga vrgel za Sever-jem. Dne 10. marca pa je bil Grajžar napaden z nožem od Severja, zrezan mu jc bil "rckelc" in dobil je lahko poškodbo na glavi. Sever se izgovarja na popolno pijanost, Grajžar pa, da iz hudomušnosti ni križa na spomeniku izruval, marveč da se je nad njim iz-podtaknil in padši pobral kosec in ga vrgel proti Severju, pa to le zato, da t>i tega ostrašil. Vse priče pa odločno povedo, da Sever ni bil toliko pijan, da ne bi bil vedel, kaj dela v cerkvi, kajti šel se je potem v organistovo sobo gledat, koliko je ranjen. Priča Anton Bregar, kojega je Sever iz stola za ušesa vlekel,, pove, da je ta rekel pri razlaganju 10 božjih zapovedi: "Primojduš, jaz jih pa poznam 18." Županstvo je Severju dalo dobro spričevalo. Obsojena sta bila obadva tožena na tra tedne strogega zajxira z dvema', oziroma jednim postom. Oj to dobro in verno ljudstvo! — Anton Lu-/.ar, 24 let star, čevljarski j)omočnik, jo je popihal leta 1000 v Ameriko, ne da bi zadostil vojaškim dolžnostim. Oglasil se je sam. Dobil je 7 dni strogega zapora, 1 j>ost in 10 K denarne kazni. Pogumna deklica. Dne 4. junija zvečer je padel v Gradaščieo v Ljubljani 214-letni deček Ivan Vidmar neposredno pred zatvornieo, ki je bila odprta in ter vsled tega voda precej močno drla. Vkljub temu je skočila za trnkom Sletna Verčič tei ga vjela. Toda voda ji je bila premočna in breme pretežko, da ni mogla z otrokom iz vode, temuč je le obupno klicala na pomoč, misleč da je utopljenec mrtev, ker se ni gibal. Na klicanje so prihiteli ljudje, ki so morali rešenega otroka z njegovo rešiteljico vred nesti iz vode. Otrok je še živel ter so ga tudi kmalo obudili k zavesti. Pogumno deklico je vse občudovalo. Izseljevanje. Dne 3. junija se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo 10 Slovencev v Ameriko, nazaj jih je pa prišlo 29. Nesreča. Dne 5. junija je padel Iv. Franko, posestnik iz Stare Loke skoraj raz tri sežnje visoko črešnjo in si jc zlomil desno nogo v členku. Prepeljali so ga v deželno bolnico. Ponesrečil je ITlctni Jabok Tepec v Daneh pri Ložu, ko je razstreljeval kamen. Smodnik se je vnel, predno je mladenič mogel oditi. Kamenje ga je tako poškodovalo, da je obležal na mestu mrtev. ŠTAJERSKE NOVICE. Podivjanost v Celju. V Celju je menda vse podivjalo, kar je nemškega. Najžalostneje pa je, da so podivjali tudi oni, ki naj bi —vzgajali. Če srednješolski profesorji besne v vrtincu politične in narodne strasti, se je-li. čuditi potem, da divjajo tudi dijaki in pripravljajo prave orgije nemškona-1 cijonalnega fanatizma? Izzivanja na' ulicah od strani gimnazijalcev so na ' dnevnem redu: imajo celo poseben lokal, kjer snujejo skrivne agitacije za celjsko nemštvo. —Te dni so v bližini1 prostora Slovencev va igro " lawn-tennis" izzvali navzoče dame in gospode z demonstrativnim prepevanjem pesmi "Wacht am Rhein" in "Deutsches Lied". In ravnateljstvo ve za vse to in — molči. Molči, ker — se strinja in odobruje. O tem mu je nemška vesta tako široka da nič ne občuti, kako pada nanje vsa odgovornost za tako podivjanost mladine. Kakov more biti sad z drevesa oostrene z jednim postom vsake 3 meseee. Proti 2Gletnemu pomorščaku Josipu Vidulič, doma iz Zadra, radi zločina tatvine. Vidulič je bil pred jednim mesecem ukral razne obleke v vrednosti preko 30 Iv na škodo Nikolaja Vu-četič in Andreja Kern, s kterima je skupaj stanoval pri Mariji Samsa. Bil je obsojen na 4 meseee težke ječe poostrene z jednim postom na mesec. Proti 32-letnemu čevljarju Antonu Matjak, doma iz Trsta, radi zločina tatvine. Matjak je pred tremi leti ukradel svojemu prijatelju ( ?) Josipu Mavriču razne obleke in 2 zastavna listka v skupni vrednosti preko GO K. Razprava se je imela vršiti še pred tremi leti, a tedaj je bila odgodjena radi nekih posebnih vzrokov, a Matjak, ki se je tedaj nahajal v zaporu, je bil izpuščen začasno na svobodo. To je pa on uporabil v to, da jo je potegnil iz Trsta. Ko se je nedolgo temu vrnil v Trst, je bil aretovan in sedaj mora poravnati ta stari dolg, kterega bode pa poravnal s tem, da bode sedel v ječi G tednov in da se bode tekom tega časa dvakrat postil. Draga zabava. Prosper Novak, ki stanuje v ulici del Sale št. 2 v Trstu, je šel dne 1. junija popoludne v tako-zvani "Fondo Coroneo", kier so razpostavljene najraznovrstnejše zabavne (?) barake. Prosper jih je obšel vse, a slednjič se je vstavil pri onej, ki hoče biti nekako streljišče ter se tam začel zabavati s streljanjem v tarčo. Streljal je precej časa in srce mu je poskakovalo od veselja, ko je zadel v sredino. A ta vedna skrb na sredino je bila vzrok, da je pozabil, da ima na strani žep, v istem pa mošnji-ček s 33 kronami in 00 vin. Ko se je naveličal streljati se je pa vendar moral spomniti na svoj denar, ker je moral plačati oddane strele. A ko je segel z roko v žep, je z grozo konstatoval, da je isti prazen.No, stvar je bila jasna; med tem, ko je on streljal v tarčo, mu je nekdo izstrelil iz žepa moš-njiček. A kdo je bil ta nekdo? Pros-peru se zdelo in se mu še zdi, da je bil ta nekdo 17-letni zidar Idon Z. iz Bo-eola ter je dal tega takoj aretovati. Idon je bil na policiji preiskan, a pri njem niso našli Prosperovega denarja. Vendarso ga pa pridržali v zaporu. RAZNOTEROSTI. Razne male novice.— Splošni štrajk je nastal v Aradu. Delavci in pomočniki vseh strok so se izrekli za soli-! darne s štrajkujočimi jidarskimi delavci ter so tudi ostavili delo. — Premočno zdravilo za zobe. V Ljubnem na Gorenjem Štajerskem si je rudarski akademik Fr. Malec miril bolečine v zobu z vsopen jem klorove raztopine. Vdihaval pa je preveč tega strupa, ki ga je usmrtil. — Bivši olomuški nadškof dr. Kohn se še vedno prepira s kapiteljem. Sedaj zahteva jeden milijon kron za to, ker je baje nadškofijska posestva tako uredil, da dajejo mnogo več dobička kot poprej. Kapi-telj pa noče nič o tem slišati, temuč naglasa, da je dr. Kohn posekal za 1 milijon nadškofijskih gozdov. — Svinj arskega madjarskega žurnalista Feny a je sklenila švicarska vlada izročiti budimj>eštanskemu nadsodišču. — Načelnik nove ogrske telesne straže, ki se ustanovi po dovoljenem zvišanju civilne liste, postane baje bivši hrambovsk i minister baron Fejervarv. Garda bode brojila 5 častnikov in 50 mož. — Mednarodni tiskovni kongres se vrši na Dunaju 11. septembra t. I. Sam se je obsodil. V Stolnem Belem gradu je stal pred porotniki latinski lovec Štefan Szabo, obdolžen, da je ustrelil gozdarja. Porotniki so dvomili o njegovi krivdi ter bi ga bili najbrže oprostili. Sodni dvor je stavil porotnikom prvo vprašanje: Ali je toženi Štefan Szabo kriv, da je 24. februarja 1904 namenoma ustrelil gozdarja Mih. Rozsokija z dvema streloma? Da ali ne? Mesto porotnikov pa je vzkliknil obtoženi: "Da!" Mislil je, da se njega vpraša in dasi je v začetku trdovratno tajil, se mu je sedaj le oglasila vest. Kako se sklepajo zaroke v Belgiji. Vas Eauusines-Labarig ima svoje žensko družtvo, a članice menda niso zadovoljne s svojim samskim stanom. Nedavno so članice povabile na prijateljsko kosilo mladeniče iz cele okolice. Tudi iz Bruselja je prišlo 18 poslancev društva neoženjenih mladeni-čev. Mesto je bilo okrašeno s zastavami, a na trgu je bilo 12 pogrneniir miz. Pri kosilu sta bila dva govora; prvega je imela predsednica domačega ženskega društva, drugega pa predsednik kluba mladeničev iz Bruslja. Govor sta završila s tem, da sta se objela in poljubila, kar pomeni zaroko. Sledilo jima je še več parov. Tudi pri plesu se je sklenilo še več zarok. "'Beri — beri" se imenuje bolezen, ki vlada zadnji čas v toplih pokrajinah, kakor v Afriki, Braziliji in v Indiji. Bolezen napade vse živce in mozeg in v bistvu ni drugo, kot vnetje žavcev. Posebno se čuti utrujenost v nogah; lice izgubi svojo izrazitost, dihanje jc kratko in tudi srce ne deluje več stalno. Vsled tega, ker organi ne delujejo redno, nastopi vodenica. Bolezen "Beri-beri" nastopa kot epidemija ter kosi in mori kar doseže. Zadnje čase se je pojavila tudi že na Ja- ponskem, v Koreji in v Egiptu, posebno v času deževanja. Na Japonskem jo imenujejo "Kake". Baje se dobi bolezen po zavžitju neke vrste strupenih rib. Vsled te bolezni trpi sqplaj zelo japonska vojska v Koreji. Žrtve vojske. Neki francoski pisatelj je priobčil o tem predmetu za-nimi%-e številke, izlasti glede velikih vojen v minolem stoletju. V vojnah za časa francoskega cesarja Napoleona I. je poginilo do 5 milijonov ljudij. V krimskej vojni 1854—1865 jih je padlo 785,000. V Italiji je zahtevala vojna leta 1S59 63,000 žrtev. V boju leta 18G6 med Avstrijo in Nemčijo jih je padlo 46,000. Vojna med severnimi in južnimi državami ameriškimi leta 1863—1864 je zahteval.". 950 tisoč žrtev. Potem prihajajo žrtve rusko-turške vojne iz leta 1877 1878. Seštejemo li vse žrtve na bojnem polju samo v prošlem stoletju v Evropi in Ameriki, kaže se nam ogromno število približno dvajset milijonov ljudi. Povprek je v vsakem stoletju poginilo v vojni 18 do 20 milijonov ljudij. Kolikor se da povprečno računiti, je izgubilo doslej življenje v vojnah do 1400 milijonov ljudij, to je skoro toliko, kolikor je vsega prebivalstva na zemlji. Človeštvo je med seboj v večnem boju in malo pomišlja, zakaj se pobija in uničuje!? Vrhunec ženske emancipacije. Žlezi jsko-moravski "agesbote" je prinesel te dni sledeči inserat: "Gospodična v ugodnih razmerah si išče so-druga za življenje. Isti mora biti gospodinjsko vzgojen ter dobro poučen v šivanju in negovanju otrok. Premoženje je postranska stvar. KJE STA ALOJZIJA TURK soproga podpisanega, preje se .je pisala ALOJZIJA BLATNIK, doma je iz vasi Gorenje Vimpolje pri Sevnici; odpeljal mi jo je MATEVŽ HREN, doma iz Šmartna pri Gorenjem Gradu, po domače se mu pravi Gnadčev. Rojake prosim, ako kaj o njih vedo, da mi blagovolijo naznaniti. JOSIP TURK, P. O. Horr, Park Co., Mont. (18-24) -rfK^aBBai '»p 1 Kretanje parnikov. V New York so dospeli: St. Louis 18. junija iz Southamptona z 905 potniki. Panonia IS. junija iz Trsta z 892 pot. Etruria 18. junija iz Liverpoola. Blueeher 19. junija iz Hamburga z 1265 pot, Columbia 19. junija iz Glasgowa z 551 potniki. Arabic 19. junija iz Liverpoola z 386 potniki. Dospeti imajo: Frieda iz Trsta. Finland i* Antwerpena. Ryndam iz Rotterdam a. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bremen iz Bremena. Odpljuli bedo: Kaiser \» ilhelm der Gross« 21. junija v Bremen. Rotterdam 21. junija v Rotterdam. Panonia 21. junija v Reko. Majestie 22. junija v Liverpool. Friedrich der Grosse 23. junija v Bremen. Blueeher 23. junija v Hamburg. La Savoie 23. junija v Havre. Laurentian 23. junija v Glasgow. Arabic 24. junija v Liverpool. Pennsylvania 25. junija v Hamburg. Etruria 25. junija v Liverpool. St. Louis 25. junija v Southhampton. Finland 25. junija v Antwerpen. Prinz Adalbert 25. junija v Genovo. Prinz Albert 25. junija v Genevo. Columbia 25. junija v Glasgow. Aurania 28. jun. v Liver]>ool. Ryndam 28. junija v Rotterdam. Kronprinz Wilhelm 28. junija v Bremen. Oceanic 29. junija v Liverpool. Bremen 30. linija v Bremen. Moltke 30. nija v Hamburg. La Champagne 30. junija v Havre. Gemanic 2. julija v Liverpool. Vaderland 2. julija v Antwerpen. Furnesia 2. julija v Glasgow. Patricia 2. julija v Hamburg. Lucania 2. julija v Liverpool. Koenigin Louise 2. julija v Genovo. NOVA PAROBRODNA ČRTA MED TRSTOM, REKO s NEW YORK WW Cena $28 in $30. UN10NE AUSTRIACA D1 NAVIGAZIONE TRSTOM, REKOJNJEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New York a dne 21. junija 1904. odpljuje iz New York a dne 5. julija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 19. julija 1904. ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JE1)1LA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav. New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. DLTOIIA «5 6« Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem t"»eim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset so priporoča FRIDA V0N KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl NOV SALOON, 1401 So. 13th St., OMAHA, NEBR., v kterem točim vedno sveže svetovno-znamenito ANHAEUSER & BUSCK, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk se priporoča JOSIP B. PEZDIRTZ. Math. Grahek, 1201—1203 Oor. Mw*sa in Ban ta Fee At«., PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalog« možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalog« pcerijskeea blaga in železnine; v zalogi ima tudi Tri. aerjevo grenko vino. Pošiljam denarje v star« domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser> jem v New Yorku. 7 a obilen obisk se priporoča MATH. 6RAHEK, lastnik. Ako hočeš dobro postreibo z mesom in groccri jo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Av., Pveblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. i Govorim v neb slovanskih i jezikih. Priporočim se za obilni obisk. ftJMLf » 9J9J9 W AP W. W1 i - -....... Japonci t sedanjosti. Na daljnem vzhodu se bori japonski narod z veliko rusko državo za go-spodstvo v onih deželah, ki so zavite v tolike bajke in po kterih so vedno hrepeneli vojskovodje, mornarji in trgovcu In to ni vojska, kakor jih nam slika svetovna zgodovina, — to jo vojska med dyema plemenoma, med belim in rumenim plemenom za duševno in politično premoč, to je vojska med dvema svetovoma, med Evropo in Azijo. Dasiravno je Azija mnogo starejša v kulturi kakor pa Evropa, jo je vendar poslednja v kaj kratkem Sašu do hitela, a ne samo dohitela, marveč celo visoko nadkrilila. V Aziji vlada že mnogo stoletij stagnacija glede kul ture. Podnebje, rodovitna zemlja, ki skoro sama od sebe rodi človeku stoteri sad, ne da bi mu bilo treba le prst ganiti, in nadalje eela vrsta drugih okolnosti je tako vpljivala na Azijate, da so se udali brezdelnemu žavljenju — in po tem potu sladke brezdelnosti so hodili sto in sto let... In tako je moralo priti, da je pridni in -marljivi Evropejec poželjivo obrnil svoj pogled po daljnih vzhodnih deže lah, ko je znal, da mu njegova domo: vina ne nudi dovolj prostora, ali tam na vzhodu ga pa čaka toliko dela. Evropska kultura in evropska trgovina sta šli v Azijo. Vpljiv delavnega Evropejca je rastel v Aziji in počasi se je izcimilo prepričanje; da je Evropa dedinja Azije. Dalje in dalje proti vzhodu so širile evropske države svoje meje, predvsem pa Anglija in Rusija. NiČ jih ni zadrževalo na njih potu, kar naenkrat stopi na prste mali narod Japoncev in zakliče: '' Stoj!'' In o Japoncih hočemo izpregovoriti par besed. Japonsko obsega po svoji velikosti tri petine cele avstro-ogrske monarhije. Napram mogočnim Rusom, kterih zemlja je v primeri z našo monarhijo desetkrat večja, je japonec kakor pri tlikovec. Tu bi mogli postaviti razmerje 3:1. Glede finacielnih sredstev pa je Rusija za šestkrat na boljšem stališču, kakor Japonska. Prebivalci so na Japonskem japo gosto nas.eljeni da, komaj še stanujejo vsi na japonskih otokih. In število prebivalcev ra sto šc od dne do dne. Najbrže tiči vzrok v tem, ker je bilo v prejšnjem času Japoncem s smrtno kaznijo za-branjeno 10 milj daleč od svoje zemlje po morju brodariti. Ta zakon je največ vpljival, da Japonec ni nikdar mislil na kako izseljevanje. Toda polagoma se je vendar pretrgala vez, ki jih je držala doma. In Japonci so stopili pred alternativo: ali se izseliti ali pa doma umreti. Odločili so se za prvo. Število izseljencev je tako raslo, da je že leta 1900 150,000 Japoncev stanovalo v tujini. Ali pri svojem izseljevanju so bili Japonci vsikdar več ali manj ovirani po zakonih, ktere so izdale razne države z ozirom na izseljevanje. Japoncem sta ostali kot naselišča le Koreja in Mandžurija. In omenjeni deželi so bolj in bolj zavzemali Japonci v svojo posest ter ju ho-fceli priklopiti svoji domovini, ker so vedeli, če pridejo pod tujo oblast, da so izgubljeni za svojo domovino. Umevno je torej, da se je Japonsko uprlo, ko je Rusija razglasila Mandžurijo za svojo posest , sosebno še. ker so mandžurski prebivalci s Korejci in Japonci istega plemena in ker je sedanja japonska dinastija v Mandžuriji doma. Naravna bogastva so na Japonskem bolj mala. Podnebje se od juga proti severu koj spremeni; monsuni najbolj vladajo po japonski zemlji: v poletnem Času vleče mil monsnn, ki prinaša s seboj dokaj dežja in ki jako dobro vpljiva na razstlinstvo. Morje pa omilujejo huda nasprotstva med poletjem in zimo. Leta 1900 je bilo na Japonskem 41% gozdnega sveta, 35% praznega, 1%% sveta, kjer rastejo murve, %% sveta, kjer raste čaj, 2% sveta, kjer rodi sadno drevje, 4% sveta pa zavjemajo vode in pota. Na polj«, po kterem je večjidel umetno napeljana voda, raste riž, potem pšenica, ječmen in rž. Rudarstvo je bilo v prejšnjih letih na Japonskem dokaj bolj razvito, kakor je danes. In to ni čudo. Srebro in zlato, kterega jim je preje nudila zemlja v veliki množini, je pošlo. Danes izkopu je jo še izvrsten baker in anti-mon, nekaj sem tudi magnezijo. Žele-kterega industrija je v deželi prav >o razvita, ne '^kopujejo dovolj in morajo uvažati. Največje pa je bogastvo premoga, katerega več kot polovieo izvažajo. — Tudi petrolejnih studencev je precej na Japonskem, ali kljub temu morajo petrolej dovažati iz tujih dežel. Industrija je na Japonskem precej razvita. Pre vsem se Japonci pečajo z umetnim izdelovanjem svilnatih tkanin, ki že od nekdaj slove po celem svetu, posebno pa krasne svilnate preproge kakor tudi krasna vezila. Ne se pa Japonci v novejšem času izdelovanjem brona in Btekia. Cena prekomorska vožnja. Hamburg-America črta je znižala vožnjo iz New Torka v Hamburg na $20.00, ali do LJUBLJANE Skušnja uči! KNJIGE, Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO J ktere imamo r nafti zalogi in jih odpošljemo poštnin« prost«, ako se $26.80, ZAGREB ................ KARLOVEC ............. na REKO .................. Parniki odpljnjejo iz New vsako soboto. Vožnje listke prodaja SER, 109 Greenwich St., .$27.40 . 27.00 . 27.30 Yorka FR. SAK-New York. VINO po najboljšem navodilu u najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti ▼ Evropi in Ameriki ter iz fi-nejra, naravnega vina. Kdor boleha ua želodcu ali prebavnih orranih, naj g-a pije redno. Pošilja se v zabojik po jeden tu eat (12 steklenic) na vse kraje zapadnik držav Sev. Amerike. V obilna naročila se »riperoSa JOSIP RUSS, 432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col. telefon kadar despei na kako postajo t New York m ma veš kako priti k F*. SjJ£BBj1JTT. Pokliči številko 37t® Cortland in govori slovenske. To čitajte! Kdor želi v Ameriko vzeti sorodnika ali znanca, se mu ponuja zelo ugodna prilika. Za Slovence iz Kranjske, Primorja, Dalmacije velja vožnja na Red Star Line iz Antwerpena do New Yorka ' samo $19.00. Iz Ljubljane do New Yorka.. $27.45, iz Zagreba do New Yorka.. $28.55, iz Reke do New Yorka...... $28.50, iz Karlovca do New Yorka.. $28.85. TE CENE VELJAJO DO PREKLICA. Vožnji listki so dobiti pri: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. Ijavati lesene stvari, plesti in tkati ter barvati. Posebno pa slove po vsem svetu kot nedosegljivi izdelo vatel ji porcelanastih posod. Trgovina je na Japonskem še jako mlada, ako jo upoštevamo kot neovirano zunanjo trgovino; začela se je komaj v letu 1859. Podpira jo 43 trgovskih zbornic. Leta 1901 so imeli Janci 942 trgovskih parnikov in 3416 jadralcev evropskega dela ter še 222 jadralcev japonskega dela. Železnice so se tudi v zadnjem času precej razvile. Njih skupna dolgost znaša 5892 kilometrov. Nove železniške proge gradijo še vedno. Toda prepogosti potresi so jako nevarni železnicam. Ustavo imajo štirinajst let, Cesar, ki se japonski imenuje "mikado", ima mnoge predpravice. On sam odločuje o organizaciji in o moči vojaštva v mirovnem času, o organizaciji civilne oblasti, o plači uradnikov, itd. Postavodajalno moč ima državni zbor, ki obstoji iz dveh zbornic: iz gosposke in poslanske zbornice. Gosposka zbornica šteje do 300 Članov. V gosposki zbornici sede člani cesarske rodovine, ki so dopolnili dvajseto leto, člani prvih treh plemenitaških razredov in na sedem let voljeni člani naslednjih treh plemenitaških razredov. Vrhutega ima cesar pravico, da imenuje članom zbornice za sedem let nad trideset let stare člane iz razreda onih, ki plačujejo največje davke, in za celo življenje one osobe, ktere so si pridobile za domovino nevenljivih zaslug. Poslanska zbornica šteje 300 članov. Vpliv na določitev državnega proračuna je bolj omejen, kakor pri nas. Dovoljena pa je osobna svoboda, kakor tudi svoboda tiska in vere. (Konec prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV svetovni, prenovljeni it sidro 9f Pain Expeller kot najboljSi lek zoper REUMATIZEH, P0K0ST1TIC0, PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. 8 A no I 23Ct. in S Oct. v vseh lekarnah P. Rictter & Co. 215 Pearl Street, New York. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom c) č o 0] & tv č ;č t Naznanilo. Naznanjava rojakom vsepovso-di, da sva kupila veliki, splošno znani SALOON pod imenom "Narodna dvorana", sedaj -SLOVENSKI DOM". Družtvam priporočava veli-ko plesno dvorano za razne zabave in druge manjSe dvo- ift rane za družtvene seje. V saloonu imava Igralno 7}) mizo (pool table) in glaso- M* vir; točiva PRISTNO PLZENSKO hi »S PIVO in drugo izborno pijačo. V istih prostorih otvorila sva tu-di vinarno. Točiva iiborna \!\ kalifornijska, Trinetjevo in druga bela in rudeča vina. Beli Burgundec, beli Tokajerc, Risling in druga fina vina se dobe pri naju na debelo in drobno. Potniki dobe pri naju prenočišč« in vso postrežbo. Vsi dobrodošli I Mladič & Medica, 585—587 South Centre Avenue, na vogalu 18. ulice, Chicago, 111. Telefon: Loomii 498. Math. Grill, 1548 St. Clair St, Cleveland, 0h(o. Priporoča rojakom svoja IZitlSTNA VINA. Rudeče vino po 50 ct. fal., bel* po 70 et. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom jo priložiti denar. • ,->. -., •, M- -r^ti .3 i je r • j0J Bij! '■Si i' H r\_ __ ~ IH .1 1 " /j I^Jf. i - nam cnesek naprej pošlje: Melllvem« km jic*: Sp*mia aa Jaznaa 86 ct. Jezus dobri pastir 60 ct. P res veto Srce Jezusovo $1.80. Sveta Nebesa $1-Jezus aa križu $1. Filoteja $1.80. Zlata š.la $1.20. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iakrioa 60 at. Ključ nebeških vrat 60 et. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta naž. li et. Ave Marija 10 ct Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe «v. pisma velika izdaja 60 ct. Navedene masne knjig« so s *lmti> obrez«. Drog« knjige: Zbirka domačih zdravil 60 cl Mali vitez, v treh zvezkih, $3.60. Prešernova poezije, vezane 76 ct. Prešernove poezije, breširane, 6C ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 et. Iz knjige življenja $1.^0. Ob tihih večerih $1.76. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, alovensko-nemški besednjak tO centov. Prva nemška vaclnica 36 et. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 cL Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 60 ct. Godčevski katekizem 16 cl. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 80 ct. Admiral Tegetthcf 80 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 at. Erazem Predjamski 16 ct . Naselnikeva hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 «t May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Pošten j ako vi <5 20 ct. Narodne pripevedke za mladino, L in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 et. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct Pravila doetojnoeti 20 ct. Izdajale« domovine 20 ct. V delu je rešitev 80 et. Najdenček 20 at. Grof Radecky 20 ov. Lažnjivi kljnkec 20 ei Repoetev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke L, IL, III zve zek, vsak 20 ct. Ceaar Maksimilijan L, 20 cl Sv. Genovefa 20 cu Tajska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 at. Spominjski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Doma in na tujem 20 «t Na Preriji 20 ct. Strelec 26 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct-Srečolovec 20 ct. Avstrijski junaki 60 ct Kako jo zgorel gozd 20 o*. Šalj i vi Slovenec 90 et. Četrto berilo za ljudska šole 60 et. Stoletna pratikj 60 ct. Izidor, pobožni imet 26 et Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ct. Sanje v podobah 16 ci. Koledar za leto 1904 26 et. Gompagnie Generals Transatlantique. Franctska parobradna družba direktna črta do havre-paris svico innsb^uk ljubljana. POSTNI parniki so i aa dn rlJjUcju-------........ I2.000 too, X3.003 ,, 10.000 „ tO.OOO I, B.OO" «5.000 kocliklh mail. »S-0on „ 1, ia.000 „ ,, ffi.OOO 11 it 9.000 „ n M II g.ooo „ Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedoo ob četrtkih ol ~ so. uri dopoludne. Parniki odpljnjejo is pristanišča ttv 42 North Rirar, ob Morton Str««! t i)Lt Lorraine", J,La Savoie", p. L« Touraine1', f'jL'Aqaitaine*4, „La Bretagne", ,,La Champagne"............................... ,,La Gsacogoe",___________________________________8.uoo •La Savoie La Champagne *La Lorraine •La Touraine ♦La Gavoie Rojakif podpirajte rojaka I Podpisani priporočam svojo dobro urejen« gostilno, v kterej točim vedno SVEŽE ITVO, proda* jam DOBRE SMGDKE in LIKERJE. Pri meni se tudi debi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest Citv, Pa., naj na postaji vpraša ta mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. NaSe geslo toraj bodi: svoji Is svojim! Mart o Muhič, iutmk 23. junija 1904. 30. junija 1904 7. julija 1904 14. julija 1904. 21. julija 1904 La Breta^ne La Champagne La Gascogne •La Touraine *La Lorraine 28. julija 1904. 4. avgusta 1904. 11. avgusta 1904. 18. aug. 1904. 25. aug. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Glim age 1 j a s U BROADWAY, NEW YORK. [olland-America Line (H0LLAND-AMEKIŠKA ČUTA) vozi kraljevo nizozemsko in poŠto Zjedinjedh držav med NEW YORKOM in ROTTERDAMOM prcbo Boulogne sur-Mer. N00R0AM. parnik z dvojnim vija-kom. 12,500 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 too. ST ATEN DAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstr^a, Radi cene glej na posebej objavljenih listinalt Parobrodna črta ima svoje pisarno v mestilu] DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, Št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstraaae. / BRNO, 21 Krona, Parniki odpljujejo: Iz BOTTERPAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako »red« ■i.wi h ■■■ n -ob 10. uri zjutraj. —~ ■ ■ —-.« ,. holland-america line, 39 Broadway, new TOSS. 90-2 Dearborn St., chicago, ill. RED STAI LrSNE (Prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvcz(lae<> posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med T frontenac B^s mokolici J}ew Yorkom in Antwerpenom, * + + * ♦ ♦ je moj zastopnik Mr. Leopol«j Krn.hit«. tneno^ani gospod ^ * * * * * Philadelphia AntverpcnonL deluje ze mnogo let s menoj in ara t « r vedno t najlepšem t> oglas ju, eato ga rojakom topla priporočam. Fr. Sakser. Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, SaD Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke 1$) se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega no-tarskega posla, bodisi za Ameriko itd. Preskrbim Stanovanje in lirano ali staro domovino. Izdelujem vsa x najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: C31dea lohP Pubait. Telefon št. 59. GEORGE L. BROZICH, slovanski notar, Ely, Minnesota, BODI previden na potovanju! Kupi tvoj parobrodni listek pri FR. SAKSERJU, 109 Greenwich ® ® ---St., ker ta te odpošlje s prvim postopa japonske umetnost dobrim p^iko^ preskrbi ceno, dobro Stari ja dni pa poleg drnges Ja- novanje in hrano. Ako kdo v New York a umetnost ni niž flruzegw, ka- dospe n» kak kolodvor in se ne ve kam obr-J .M njihove industrij«. Japonci ,££28 l : i stni lonSarji, kovaei in cizaler^i zmeAi. Pri ij centih, ktere di m te-; >r 1 idi znajo jako spretno iarez- ktoo prihrani d elarjel j ke vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. ROJAKOM V J O LIE TU, ILL., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John SuatarSiča, 1208 N. Centre St. Imenovaai •Bod i« ui tx«onki 4oaaa£k. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C.M.C0X, H. C. POST, Am't Ticket a rent, City Ticket a pat, 313 IV. Main St., Pueblo, Colo. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: W*ADERLAND dva rjakaOS?8« ton. ^EELAKd............11905 ton. KR00NLAND.......... 12760toa, FINNLAND............127G0ton. Pri cenah za m od krov je so vpoStet« vse potrebščine, dobra tirana, najboljša postrežba. Pot čez Antvverpen je jed na najkrajših in najprijetnejših za potnike iz aH v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorj«, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. nii dopoludne od {»mola š^ev. 14 ob vznožja Falton Street. — Iz PHILA-DELPH1JE vsako drugo tsredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov 86 je obrniti na: Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenee Vas pričaka potem pri prihodu v New ®0—W Dearfjora Street, CHICAGO. Owatmry Building, York na kolodvoru, I » Port Streei, SAN FRANCIS 00. — ali Office, 9 Broadway, New Y(ttk City, SAINT LOUHL,