MLADINI
Spisal
jVllLJENKO JDEVOJAN.
Novomesto 1885.
Tiskal in založil J. Krajec.

Materino oko.
milo materno oko, Kako si vender ti lepo! Pa saj svitlejši biser ni, Krasneje solnce ne blesti.
Ko zrem jaz v materno oko, O j tamkaj modro vzrem nebo, In mnogo zvezd na njem miglja In meni vsaka se smebljd.
Če mati vpre oko na mč, Kako mi vztrepeta sreč ! Na njene prsi jaz hitim, Radosti divne se solzim.
Če mi nemirno je srce! Če kriva temno ga gorje, Le j eden materin pogled Sreč umiri meni spet.
In kadar mrak se naredi Ter glava trudna mi zaspi, Se v sanjah vidim jaz ok6, Ki meni se smehlja ljubo.
In ko na ptuje se podam, Nikdar jaz onda nisem sam; Povsod oko me njč spremlja, Če šel na konee bi sveta.
Spremljuj me zmerom divni žar Ter ne zapusti me nikdar! Življenje l&jsaj mi grenko, O milo materno oko.
Mati.
jaj, ajaj, sinek zlati, ®Sanjaj, sanjaj presladko; Saj bedf pri tebi mati, Trudno nI še nje oko!
Sinek, ti si misel moja, Skrb j edina moja si! Kakšna bo bodočnost tvoja? Bo osoda mila ti?
Kakšno tvoje bo življenje, Bo veselo al' grenki? Boš prenašal li trpljenje Voljno, moško in krepko?
In tako jaz premišljavam, V sanjah ziblješ ti se vže; K Bogu roki pa dvigavam, Molim, prosim, sin, za tč:
„Oče večni ! zri na njega, Kaži njemu pravi pot; Čuvaj dete moje zlčga, čuvaj ga skušnjav in zmot!"
Ajaj, ajaj, sinek zlati, Sanjaj, sanjaj presladko! Saj bedi pri tebi mati, Moli zate prisrčno.
Hromi Jurij.
Ifilo je necega poletnega dn6 po poludne po sšoli. Otroci so dobili doma svoj košček 'kruha za južino ter so potem pomagali roditeljem pri delu, ali pa so gnali živino na pašo.
Glej, kdo pa dirja ondi po cesti? To so trije dečki, vsak kacih dvanajst let star. Zdaj se prikaže še jeden med hišnimi vrati! Prejšnji trije se ustavijo vštric njega in mu reko: „Nu, Tonček! pojdi z nami v gozd; iskali bomo ptičjih gnezd. Napravi se in idi!"
Tonček, drugače priden in pošten deček, odgovori: „Ne vem, ali bi denes šel z vami ali ne, ker vi ptičkom jajčka pobijate in jim razdirate gnezda. Mati pa so mi zadnjič rekli, da je to greh."
„Res je tako , Tonček! Ptičkom jajca pobijati in jim razdirati gnezda, to je velik greh! Gorjč otroku, ki kaj tacega dela", slišal seje moški glas, in izza hišnega ogla se prikaže mož ob leseni nogi. Ta možje bil hromi Jurij. Po vsej vasi so ga tako imenovali. Težko je hodil in jako počasi.
„Tu za oglom sem malo počival ter sem vse slišal, kar ste se pogovarjali", reče Jurij. Braniti vam sicer ne morem, da ne bi šli v gozd, a popreje vam hočem povedati povest o samem sebi. Težko vže stojim; idimo rajše na vašo klop, Tonček, da sedem."
Dečki gredo ž njim ter sedejo na klop. Hr6mi Jurij je v sredi med njimi.
Začel je pripovedovati:
„Tudi jaz sem bil mlad in čvrst kakor ste vi zdaj. Toda od onega časa je minilo vže dokaj let, glejte, moji lasj<§ so vže čisto osivšli in tudi moje oči so oslabele. V mladosti sem bil tudi jaz vesel in dobre volje. Imel sem še sam6 mater; oče so mi umrli, ko sem bil še malozmožen otrok. In kakšno mater sem imel, ljubi otroci!" vzkliknil je Jurij in debela solza kanila mu je po zgrbančenem lici.
„Oj kako mater!" ponavljal je z zamolklim glasom hromi siromak. „Kako so me ljubili
in zame skrbeli noč in dan! In kakšen sem bil jaz? — O otroci! jaz nisem vračal ljubezni z ljubeznijo, marveč sem delal materi skrbi in britkosti ter sem bil nehvaležen otrok. O kako mi je žal sedaj vsega tega", vzdihnil je hr6mi Jurij.
Lepe materine besede so našle malokdaj pot v moje trdovratno srce. Kakor vi sedaj, imel sem tudi jaz to slabost, da sem rad lazil za ptiči ter iskal in jim razdiral gnezda. Koli-krat so me svarili mati, in me celo prosili, naj opustim to pregrešno delo; a bilo je vse zastonj!
Bilo je necega poletnega dn6 ravno kakor denes. Pridirjal sem iz šole domov. Matere ni bilo doma; bili so na polji. Urežem si kos kruha, vtaknem ga v žep in hajdi v gozd. Skozi vas dirjajoč, srečal sem mater, ki so nesli s polja teško breme trave na glavi. Zn6j jim je kapal raz čelo.
„ Jurij, Jurij!" so mi nasproti klicali, „ne hčdi denes v gozd; huda ura se bliža!" Toda jaz se niti zmenil nisem za materine besede, nego dirjal sem kakor besen v bližnji gozd. Jedenkrat sem se bil ozrl nazaj ter sem videl na nebu črne, hudourne oblake, ki so se vedno bliže in bliže podili. A kaj je bilo meni tčh oblakov mari?!"
V gozd dospevši, hitel sem od drevesa do drevesa, na vse strani gledajoč, ne bi li ugledal kje kacega ptičjega gnezda. Po gozdu je legla debela tema, ker oblaki so bili zakrili solnce. Nobenega gnezda nisem mogel najti. To me je zel6 jezilo in nemirno je postalo moje srce. Zdajci zagledam na gostem grmiči gnezdo divjega goloba. Urno splezam na grm ne brigajoč se za ostro trnje, ki mi je trgalo obleko in kožo na telesu. Divji golob je vzletel z golobico iz gnezda; a v gnezdu ni bilo ni jednega jajca. Neusmiljeno zgrabim prazno gnezdo ter je poženem na tla. Komaj sem bil to storil, slišim zamolkel grom nad seboj. A to me ni oplašilo. Hitro zlezem na tla ter tečem dalje po gozdu.
Zdaj pridem do topole, katera še zdaj stoji ne daleč od brvi vodeče preko potoka. Kvišku se ozrem ter zagledam gnezdo na njej. Kake štiri korake od topole stal je velikansk hrast.
„ Aha!" izpregovorim, „ tukaj so grlice, morda je vže kaj v gnezdu, zadnjič ni bilo še nič.8
Začelo je votlo grometi, da se je zemlja tresla pod menoj. A jaz sem vender še plezal na topolo. Nisem še prišel do gnezda, ko vzletita stara dva iz njega. V gnezdu sta ležala dva gola mladiča. Tiščala sta se drug k druzemu
tresoč se po vseh udih. Jaz pa nisem imel usmiljenja ž njima. Zgrabil sem prvega in ga treščil na tla. Sedaj še sežem po druzega. A v tem trenotku začujem strašan udar; zablestelo je okolo mene, kakor bi bilo vse v ognji. Topola se je tresla kakor tenka šiba; moji roki ste od strahu popustili vejo; jaz se nagnem v stran in — o gorjč! — zletim z drevesa na trda tla. Strašna bolečina me je izpreletela po vseh udih, ko sem padel na tla; bil sem v popolni nezavednosti.
Kako dolgo sem ležal v tem žalostnem stanji, tega ne vem povedati; a toliko vem, da je začelo deževati in me vzdramile hladne kapljice, ki so padale na me. Plašno se ozrfem okolo sebe ter hočem vstati, misleč, da se mi je vse to sanjalo. Ne daleč od sebe zagledam pa hrast, katerega je strela razcepila od vrha do tal. Komaj se oprem na nogi, vže omahnem od prevelike bolečine ter se zopet zgruzim na zemljo. Glasno sem jel vzdihovati, a dež je lil, da sem bil moker do kože.
Zdaj zaslišim znani glas svoje ljube matere, ki se mi je zdel v tem trenotku kakor glas iz nebes.
„Jurij, Jurij, kje si?" Hotel sem jim odgovoriti, toda nisem mogel; le žalostno sem
ječal. Mati so se mi približali. Kako so se ustrašili, ko so me zagledali, tega vam povedati ne morem. „Jurij, Jurij!" zavpili so, „kaj se je zgodilo?" in skočili so k meni.
Jaz sem čutil solzč, ki so padale iz materinih oči na moje lice. Oh te solzč!" bile so vroče, kakor žareč ogenj; še denes me skelš. Mati me naglo dvignejo na svoji roki ter hit6 z menoj dom<5v.
Takoj so poslali po zdravnika. Ko je zdravnik prišel in me ogledal, rekel je: „Desna roka in noga ste zlomljeni!" Pri teh besedah ni bilo videti solze v materinem očesu, a njihov obraz je bil bled, da ga nikoli pozabil ne bodem.
Ko je zdravnik zopet drugič prišel in me pogledal, zel6 se je ustrašil.
„Mati!" dejal je, „hudo je, hud6. Desno nogo bom moral odrezati, da ohranim dečku življenje." — Tak6 se je tudi zgodilo. Grozne bolečine sem trpel, ko mi je zdravnik rezal nogo. Mati so sedeli pri mojem vzglavji, in mi božali bledo lice. Njihove tolažilne besede so bile vzrok, da nisem glasno kričal od nepopis-ljivih bolečin. Oh! in ravno v tčh strašnih trenotkih sem se spomnil ubozih ptičkov, katere sem tak6 neusmiljeno preganjal in mučil. Svojo vročo glavo sem položil v materino krilo,
ter sem iz globo čine svojega srca vzdihnil: „Vsemogočni oče! spoznam, da me je doletela pravična kazen. Odpusti mi mojo pregreho, ne zavrzi me! Imej usmiljenje z menoj, moj stvarnik!"
Te besede so mi prinesle olajšavo. — Bil sem zelo slab; a božja pomoč in materina skrb ste mi bili krepilo. Okreval sem zopet ali kakor vidite, delati ne morem; vse svoje življenje sem siromak ter nadležen ljudem. To je božja kazen! — Povedal sem vam svojo povest, a zdaj std-
rite, kar vam je drago".--
„Bog ne daj, da bi šli ptičjih gnezdov iskat!" reče Tonček. „Ptičkov ne bodem nikoli preganjal." — „Jaz tudi ne! Jaz tudi n&!" pravijo otroci drug za drugim.
Tak6 se razido vsak na svoj dom.
Petričev Blazek.
§ Jf sa vas in daleč okoli vedo ljudje povest "Ž o Blažku. Tudi jaz sem jo slišal. In da W bi jo tudi vi, ljubi otroci znali, zapisal I sem jo vam. Poslušajte tedaj: | Petričev Blažek je bil neubogljiv deček. Bil je žalost svojim roditeljem. Doma skoro nič
v
ni hotel delati; še manj pa je ubogal. Sola je bila zanj strašen kraj. Zato pa tudi po več
v
tednov ni prišel v šolo. Čeravno je bil že dvanajst let star vender še skoro čitati ni znal. Pa kako bi tudi, ko je vender tako slabo obiskoval šolo. Rajše se je potepal po gozdu ter stikal po ptičjih gnezdih.
Necega dne vrže svojo torbo s knjigami vred na ramo ter se napravi na pot, kakor bi hotel v šolo.
»Takojeprav, Blažek," rečejo mati. »Le idi v šolo; tam se mnogo lepega naučiš."
Veseli so bili mati, da se je denes Blažek iz proste volje napotil v šolo. Nekoliko korakov od domače hiše sam sebi pravi: „Ha, ha! mislite, da grem v šolo? O v šolo pa že ne; nikdar me ne boste več v šoli videli. Učenja imam že zadosti. — Denes se hočem kopati. Ostro je prepovedano sedaj se kopati, ker je neki premrzlo. Tako so pravili učitelj v šoli. Jaz pa ne bom nikogar ubogal. Ravno denes bom se kopal."
Tako si je poluglasno pravil deček. Počasi je šel po poti. Njegovi tovariši so ga srečevali, a vsak je nekako hitreje šel mimo njega. Sedaj pa pribežf Janežičev Vincek.
„No Blažek!" pravi Vincek, „kako je to, da ti zopet enkrat greš v šolo? Sedaj te pač že jako dolgo ni bilo v šoli."
„Kaj to tebe briga?" odgovori Blažek
jezno.
„Glej, ravno včeraj so gospod učitelj vprašali, kaj ti je, da ne prideš v šolo. Potem pa je Topolnikov France rekel, da se okrog po lesovji potepaš ter nočeš iti v šolo. Gospod učitelj so na to zmajali z glavo in so bili žalostni."
„Kaj je meni zato? — Tudi denes ne grem v šolo. Zakaj bi se učil?"
„Oj Blažek!" vsklikne Vincek; „jaz sem raje v šoli kot doma. Glej, kak6 veselo je gospoda učitelja poslušati, ko nam razlagajo vsakovrstne reči. Jaz bi najraje zmeraj v šoli ostal."
„Znaš kaj, Vincek?" pravi sedaj Blažek; „denes ne pojdi v šolo, nego idi raje z menoj. Bova se kopala."
„Bog ne daj," pravi s prestrašenim glasom Vincek. „Ali ne veš, kar so nam gospod učitelj pravili, da je sedaj še premrzlo, da te v vodi lahko krč prime in potem moraš utoniti?"
„Saj to ni res, da bi bila mrzla voda. Jaz sem se včeraj tudi že kopal. Pojdi tedaj, Vincek, bova ribe in rake lovila."
„0 jaz stokrat raje grem v šolo! Kopat se še lahko grem po šoli, ako čem in mi roditelji dovolijo. Denes bodo nam gospod učitelj zopet kaj novega razlagali. Kaj bi tam okoli hodil in se kopal, Blažek; pojdi raje z menoj v šolo!"
„V šolo nikdar več!" mrmra si svoje-glavni Blažek. Sedaj sta prišla do razpotja. Blažek se poda na pot, ki vodi v gozd, Vincek pa pohiti po prvi poti v šolo. Priden učenec je bil ta deček. Učitelj so ga prav radi imeli.
Med tem stopa Blažek proti gozdu. Zdajci zapazi, da njemu naproti gredo oče. ,,Morebiti me še niso zapazili," si misli. Hajd za gost grm! Ondi se upogne ter mirno čaka, dokler oče mimo njega ne odidejo. Res ga niso zapazili. Brez strahu koraka sedaj deček po gozdu.
Na drevesnih vejah so sedeli veseli ptički. Njihove drobne pesmice so odmevale tja po gostem lesovji. Rosne kapljice so še visele na vejah ter se svetile kot svitli biseri. Blažek pa vseh teh lepot ni opazil. Sel je zmeraj dalje in dalje. Sedaj mu poči na uho ropot mlinskih koles. Svoje korake pospeši.
Dospel je do potoka. Denes ni bila čista voda kakor včeraj, nego kalna.
„Tako. Sedaj sem tu in kopal se bodem. Kdo mi more prepovedati?" pravi sam sebi.
Nekako čudno pa mu je sedaj postalo pri srci. Spomni se na vse besede, s katerimi so ga učitelj in roditelji tolikrat svarili. In ko tako zamišljen tja v vodo zre, vidi zdajci kačo belouško švigniti po vodi. Iz prva se je ustrašil, a kmalu ga mine strah.
Proti mlinu pogleda ter vidi ondi mlinarja. Tudi zanj se ne zmeni, nego se urno sleče ter skoči v kalni potok. Mrzla je bila voda, mrzla.
Mladini.	2
Mlinarju se je čudno zdelo, da Blažek sedaj, ko bi moral v šoli biti, ondi okoli postopa ; in torbo s knjigami ima na rami! Mislil si je: „Saj vender ne bo tako neumen, da bi se šel v to mrzlo vod6 kopat." "Na to odide mlinar v mlin.
Blažek pa plava nekaj časa sem ter tja, a zdajci — — izgine pod vodo.---
Čez četrt ure pride mlinar iz mlina. Po dečku pogleda, a ni ga bilo nikjer; samo nje-g6va obleka je na obali ležala. Strah se poloti mlinarja. Hitro plane v vodo ter išče dečka. Ni dolgo iskal v mrzli vodi, ko izvleče — Blažka. Deček ni več dihal; srce je bilo mirno, lice pa bledo. Na zemljo ga previdno položi ter hiti v vas, misleč, da pomoč še ni prepozna. Čez nekoliko časa so prihiteli prestrašeni Blaž-kovi roditelji in tudi zdravnik je prišel.
„Prepozno! Dečka je v vodi krč prijel in moral je utoniti," dejal je zdravnik.---
Ko so o poludne učenci šli iz šole, vreli so vsi k Petričevim Blažka gledat. Tudi Vincek je hitel tja. Svitle solzlce so dečku tekle po lici, ko je videl na mrtvaškem odru ležati svojega bledega tovariša. Pri Petričevih najde tudi svojega dedeka, in ž njimi gre domdv.
Potoma jim je pripovedoval, kako sta se v jutro z Blažkom pogovarjala. Ko je deček svoje pripovedovanje končal, dejali so mu dedek: „Glej, Vincek, kdor se v nevarnost poda, tudi v njej konča!"
a*
Stanko.
am med griči, na katerih raste vinska trta W tu in tam tudi gosto lesovje, stoji vas Bukovje. To imš je dobila vas od bukev, j ki v tem kraji v množini rasto. Hiše so I večinoma s slamo pokrite. Kacih petnajst do dvajset jih stoji skupaj, druge so raztresene po hribnih robovih.
Tamkaj na najvišjem robu, s katerega vidiš ravno v vas, vidiš nekaj bolj čedno hišico in ako se jej približaš, spoznaš, da tukaj ne stanuje revni viničar, nego nekaj bolj imovit in omikan mož. Tako je tudi v resnici. V tej hiši stanuje Božidar Robin s svojim dvanajstletnim sinčkom, kateremu je im6 Stanko. Dekla jima kuha.
Kak6 prijetno je tukaj! če tudi je ta hišica kakor druge lesena ter s slamo pokrita,
vender je prav zala. Stene so lep<5 pobeljene; krog hiše je sadunosni ali ovočji vrt, v katerem rastejo jablane, hruške, slive in še druga drevesa. Kak<5 snažno je 16 drevje. Na njem ne najdeš škodljivega mahu, ki se redi od drevesnega soka.
Robin ni iz tega kraja. Semkaj je prišel pred dvanajstimi leti. Takrat mu je še živela ljubljena žena. Prišla sta sama v ta kraj. Kupila sta si zemljišča, na katerem sta si sezidala hišo. Druzega nista imela.
Ko je hiša vže stala, obišče njiju drugo veselje. Bog jima je podaril čvrstega sinka Stanka. To je bila njiju največa radost.
Ko je bil Stanko dve leti star ter je vže veselo hodil in klical: ata, mama! naglo mati zboli in čez nekoliko tednov umrje. Robfnova žalost je bila velika. On je izgubil blago ženo, njegovo dete pa zlato mater. Ko je bila žena na mrtvaškem odru, nesel je Robfn dete k mrtvi mamici, da bi jo zadnjikrat videlo. Ko pa je Stanko bledo svojo mater videl z zaprtimi očmi, mislil je, da spf. Jel je klicati: „Mama spf! Mama, mama!" ter je k njej ste-zal svoje ročice. Toda ona ga ni slišala, ni odprla svojih milih materinih očf, ki morejo otroka samo s pogledom utolažiti; ni ga poklicala kakor
navadno: „Stanko, Stanko, pojdi k meni!" Tiho je ležala na odru obdana od duhtečih rož.
Dan pogreba je prišel. Na pokopališče so nesli umrlo ženo. Mnogo ljudf je prišlo, da bi jo spremili na zadnjem potu. Kot bi sanjal, stopal je za rakvijo Robfn. Od prevelike žalosti ubogi mož ni mogel jokati. In tem večja je bila njegova bolečina. Ko pa so jele grude na rakev padati, vzdramil se je Robfn. Globoko je vzdehnil in debele solze so mu iz oči hitele po bledem obličji; sedaj je jokal, bridko jokal.
Pogrebci so zasuli grob; Robfn pa je še vedno stal pred njim. Poluglasno govori: „Ti si rešena zemeljskega trpljenja. Prosi tamkaj gori pri milem, nebeškem Očetu, da bo čuval najino dete nesreč in nezgod. Njegove poti naj vodi k dobremu." Po tej molitvi mu je bilo ložje pri srci; potolažen se vrne domov. Ko pa stopi v sobo, hiti' mu Stanko nasproti ter kliče: „Ata, mama!" Pretresel je ta klic Robfna. Dvignil je dečka k sebi ter mu je s trepetajočim glasom rekel: „Stanko, mame ni več, odslej bom ti jaz oče in mati. Le bodi priden, priden, Stanko!" Dete se je utolažilo, kakor bi umelo veliki pomen teh očetovih besed.
II.
Stanko je postajal vedno večji ter pametnejši. Bil je veselje svojega očeta, ki pa je tudi nanj pazil kot na punčico svojega očesa. Ko je bil deček šest let star, privedel ga je oče v šolo, kamor je deček vže prvi dan rad šel; kajti oče mu je večkrat pravil, koliko lepega se otroci v šoli učd. Ko je Stanko prvi dan prišel iz šole domdv, dejal je očetu: ,,Oj oča, v šoli je vse veselejše in prijetniše kakor ste mi vi pravili!" in dečku se je lice žarflo same radosti. Odslej je bila njegova najimenitnejša misel šola. Pridnejšega pa tudi v vsej šoli ni bilo. Stanko je bil pazljiv kakor nobeden drug. Učitelj in duhovnik sta ga zat<5 prav rada imela. A vender je bil Stanko jako ponižen deček ; svoje součence je ljubil, kakor bi bili vsi njegovi bratje. Za tega delj so ga tudi vsi odkritosrčno ljubili ter se veselili, kadar je k njim prišel.
Po poti v šolo in iz šole družili so se s Stankom; kajti on jim je rad pripovedoval mične pravljice in pripovedke, ki jih je bil doma čital. Njegov oče so namreč imeli več tacih knjig, v katerih so bile lepe povestice za otroke. In kako ljubeznjivo je znal Stanko
pripovedavati. Tako gladko mu je beseda tekla! — Takd je hodil prav marljivo vže štiri leta v šolo.
Necega dnč, ko so otroci bili ravno v šoli, vlije se silna ploha. Ko je šola ob treh popoludne minila, nehalo je tudi dežiti; samo oblaki drvili so se na nebu sem ter tja. Na poti, po kateri je šlo dom<5v največ učencev in tudi Stanko, morali so čez brv, ki je vodila prek potoka. Po silnem deževji je narastel potok do brvi, in ob njo so se zaganjali valovi, da je bila človeka groza, ko je stopal po brvi. Tudi otroci so sedaj sfe strahom šli po njej. Zdajci se začuje krik. Stanko, ki je še bil na tej strani, hitro pogleda naprej ter vidi, da se je najmanjši deček, Pečnikov Matevž, spodtaknil ter padel — v potok. V tem trenotji izgine v šumečih valovih. Za nekaj hipov prikaže se njegova glava iz vode; a tu vže tudi Stanko, vrže svoje knjige v stran ter skoči za dečkom v vodo.
„Stanko, Stanko!" vzkliknili so otroci od velicega strahu, ko so videli svojega ljubljenca v taki nevarnosti. Tudi njega so zagrebli drveči valovi. — Minilo je nekaj trenotkov. — Zdajci se pa prikaže lepa glava Stankova in potem še jedna. — Stanko je držal z levo
rok<5 Matevža, z desnico pa je krepko plaval k obali. Silno se je moral boriti pogumni deček, kajti neusmiljeni valovi so hoteli oba potopiti. Dospel je k obali. Vsi otroci, ki so doslej se strahom gledali ta boj zoper šumečo vod<5, pri-bežali so k tovarišema. Matevž se je zgrudil nezavesten na zemljo; tudi Stanko je pokleknil poleg njega; njegov obraz je bil sedaj bled ko stena.
„Moj Bog, ako Matevž ni vže mrtev!" vzklikne Stanko. Hitro mu odprfe telovnik in srajco ter mu dene rok<5 na sreč. Tripalo je, čeravno slabo. Rudečlca oblije Stankovo bledo lice, ko vidi, da je rešil majhnemu dečku življenje. „Ni mrtev, ni mrtev!" veselo vzklikne. „Sedaj pa mi pomagajte", reče otrokom. „Ma-tevža moramo nesti domdv, vender urno, sicer bi bilo prepozno." Vsi so pristopili, da bi mu pomagali; Stanko pa izbere samd dva najmočnejša. Ti trije dečki so nesli sedaj Matevža na njegov dom, ki je bil k sreči jako blizu. Komaj ga prinesejo v sobo, obrne se Stanko in ko veter zbeži. Ostala dečka pripovedujeta ustrašenim roditeljem, kar se je zgodilo. Kmalo je Matevž odprl svoje oči in njeg6va prva beseda je bila: „Stanko!"---
Med tem je bežal Stanko proti domu. Tak<5 čudno mu je bilo pri srci. Tresel se je
na telesu, a njegovo dušo je obdajala neskončna radost. Domov je prihitel. Oče ga je vže na pragu čakal.
„ Zakaj denes tak<5 pozno, Stanko?" Pa Stanko ni govoril besedice, nego tiščal je svoj obraz k očetu. Sedaj še le oče opazi, da ima deček mokro obleko. „Ti si moker; saj med potjo ni dežilo." Deček je še bolj skrival svoj vzrudeli obraz in je molčal. „Preobleči se, da se ne prehladiš", pravi mu oče, misleč, da bo vže potem povedal.
Robin čaka in čaka, a dečka ni bilo iz spalnice. Sedaj gre sam pogledat ter vidi Stanka v postelji. Deček se je namreč preoblekel, a poprijela se ga je taka utrujenost, da je legel v posteljo. Čez nekoliko trenotkov je vže trdo spal. Oče je stal ob postelji. Opazil je obledel obraz dečkov. Rok6 je položil na dečkovo čelo, ki je bilo jako vroče.
v
„Čudno, čudno ! kaj se je vender zgodilo?" pravi sam sebi Robin. Zmračilo se je. Zunaj se začujejo koraki in v hišo stopi oče Matevža.
„Prišel sem", pravi mož, „da bi se zahvalil vašemu dečku in tudi vam, ki imate tak6 pogumnega sina, Robin."
Robin ga široko gleda in pravi: „Jaz čisto nič ne vem. Povejte mi, kaj se je zgodilo?"
Mož mu sedaj vse povč, kakd je rešil Stanko dečka ter ga prinesel s tovariši domov. Na hvalo pa ni hotel čakati, nego odbežal je. S solznimi očmi zahvaljeval se je mož Robinu. Ko je bil Robin sam, stopi v spalnico. Debela solza se mu je svetila v očesu. „Bodi vedno takd priden, Stanko, in s tem boš plačal mojo skrb", šepetal je.
Mirno je spaval Stanko. — Drugo jutro se je zora komaj prikazovala izza gora, ko je vže Robin vstal; njegov sinek se je še zibal v sanjah. Zdajci se deček zgiblje ter začne v spanji govoriti: „Počakaj, počakaj, Matevž! takoj skočim za teboj! Gorje, gorje! ne morem stopiti, moje noge so mrtve! — Pomagajte, Matevž utone, utone!" in vlijejo se mu svitle solze po lici. Zdaj se vzbudi. Robin je stal ob postelji ter je vse slišal. Nagnil se je k njemu, srčno ga objel rekoč: „Matevž ni utonil, ne; saj si ga ti rešil, Stanko. To je bilo lepo!"--
Kdo more povedati, kako veselje občutilo je v tem trenotji očetovo srce?! —
III.
Od tega je minilo več tednov. Bilo je zopet necega vročega popoludne. Solnce je pripekalo tako gorko, kot bi hotelo vse na zemlji pop&liti. Počasi se je nagnilo tja za gore, izza katerih so vzhajali temni oblaki. Ljudje so sedeli zunaj pred hišo na trati ali pa na klopeh ter so si pravili, da bo po noči huda ura.
Tudi Robin in Stanko sta stala zunaj ter sta zrla hudourne oblake. Mrak je legel na zemljo. Grozna tišina je nastala krog in krog; niti list na drevji ni se zgibal.
Oče in sin se podata v sobo. Stanko je kmalu legel spavat. Prijetne sanje ga zazibajo v sladko spanje.
Njegov oče pa je hodil po sobi. Da-si je delal od ranega jutra do poznega večera, ven-der še ni mislil na spanje. Nek neznan nemir se ga je polastil. Temna slutnja je vstala v njegovi duši. Bilo mu je, kakor bi ga čakala neka strašna nesreča.
Zdajci zunaj zabuči, da se je hiša stresla. Vihar, znamenje hude ure, je bil vže tu. Robin stopi k oknu. Blisk je zdaj pa zdaj raz-svetil črno noč, in iz dalje je odmeval zamol-
kel grom. „Huda ura!" mrmral je ter zopet korakal po sobi gori in doli.
Ura je bila deset. Robin postoji sredi sobe. Roke sklene kakor pri molitvi, kvišku pogleda ter šepeče: „Oče večni, v tvoje roke vse izročam !" K postelji je šel gledat svojega sinčka, ki je sladko spaval. Potem pa sam leže počivat. Bil je utrujen na duši in telesu. Kmalu se mu zaprd oči.
Grozna sanja se mu prikaže.
Stal je na bregu naraslega potoka. V njegovih valovih vidi svojega Stanka. Divje je bučal potok ter se je zaganjal z vso močjo v dečka, da bi ga pogreznil v vodeni grob. Z zadnjo močjo se je vže boril Stanko. Tu pa obrne svoje oči proti očetu, ki je stal na obrežji zroč boreče svoje dete. Niti jednega glasu ni mogel spraviti iz grla, niti jednega koraka ni mogla njegova noga storiti. Stal je kot bi bil okamenel. Na čelo so mu stopile mrzle kapljice od same groze.
Sedaj pa vzdigne Stanko svoji roki kvišku ter vzklikne: „Oče, oče!" Komaj to izgovori, vže ga pogreznejo valovi. — — — —
Strašan grom vzbudi Robina.
„Oh!" vzdihne. Hvala ti Večni, da je bila samd sanja, grozna sanja", šepečejo nje-
gova ustna; ok<5 mu zre tja v temno noč. Zdajci se vspne v postelji.
„Kaj vender ta svit pomeni?" vpraša ter skoči iz postelje in hitro vžge luč. Ko pa duri odpre, postoji za trenotek od groze, potem pa iz vsega grla zakriči: „Jezus Kristus, ogenj, gori, gori!" Ko bi trenil, skoči k postelji svojega sina, vzame ga ter beži ž njim na piano. Za njim prihitf dekla, ki je spala v kuhinji.
Grozen pogled! Vsa hiša je vže bila v plamenu. Ognjeni valovi kipeli so tja proti temnemu nebu; iskre so letele na vse strani; na pol zgorele deske padale so z ropotom na tla. Robin je hotel v goreči hram, da bi vsaj nekaj rešil, a Stanko ga je držal za roko tako milo proseč: „Oče, ostanite tu pri meni; jaz se tak<5 bojim!" in njegove solze so padale na trepetajočo očetovo roko. Robin ni šel. Bila je njegova sreča; kajti iz gorečega hrama se ne bi bil več vrnil. V tem hipu zgibala se je streha ter se strašnim hrupom pogreznila v ogenj.
Iz vseh strani so prihiteli ljudje, da bi pomagali; pa bilo je vže prepozno. V srce je bilo vsem žal, da je Robina zadela tolika nesreča. Ubogi mož je zrl v ogenj, v katerem je ginilo njegovo imetje, delo tolikih znojnih
kapljic. Nemo je vse to zrl. Ni jokal, ni zdihoval, kaker storč drugi ljudje.
Tja proti nebu hitel je gosti dim. Sedaj ni več tako grmelo in se bliskalo; zadnji strašni blisk je švignil v Robinovo hišo ter jo je unel. V svoji duši pa je molil Robin; „Ti si mi dal, ti si mi vzel. Vzel si mi imetje, ki mi je bilo drago, a najdražjega tu na sveti — mojega deteta — mi vender nisi hotel vzeti. Hvala tebi, mogočni vladar!"
In nagnil se je k svojemu sinu, pritisnil ga nase ter ga poljubil na čelo.
Ogenj pa je vpepelil desko za desko. Do ranega jutra, ko je solnce pogledalo izza sinjih gora, je gorela hiša. Vedno bolj počasi in počasi. Kjer je popreje stala zala Robinova hišica, ležal je naposled pepel!
IV.
Hudo skušnjo je Bog poslal Robinu, ki se je udal v voljo božjo ter ni godrnjal. Bil je enak Jobu, ki je bolan ter obiskan od mnogih nesreč in nezgod, vedno hvalil nebeškega vladarja.
Robin je bil sedaj siromak. Vsi denaiji, katere je imel v svojem liramu shranjene, ostali so v ognji. Ničesa ni mogel rešiti. To njegovo revščino videli so prebivalci Bukovški. Sklenili so mu pomagati; vsaj so vedeli, da popreje noben človek, ki je bil v sili, ni šel zastonj od njegovega praga; Robin je vsacemu pomagal, ako je le mogel.
Nekoliko mož poda se k Robinu. Župan mu pravi: „Robin! mi smo videli, da te je zadela strašna nesreča. Mi s teboj žalujemo. Sklenili pa smo ti pomagati, ker si tudi ti drugim pomagal. Glej, jesen je vže pred durmi, časa ni več, da bi si mogel drugo hišo postaviti. Zato pa ti jaz dam svojo zadnjo sobico; vsaj veš, da je ne potrebujem. Tam lahko stanuješ se svojim sinom. Brez hrane tudi ne boš. Vsak bode ti nekaj dal. Sprejmi, Robin, te majhne darove od nas."
Takd je rekel vrli župan. Sedaj so pristopili še drugi. Jeden mu je obečal krompirja, drugi zelja, tretji moke i. t. d., vsak kaj dru-zega, tako, da je bil Robin preskrbljen čez zimo. Tak6 je bil ganen, da ni besede mogel izpregovoriti. Roko je vsacemu podal ter je hvaležno rekel: „Bog vam to povrni!" — —
Vso zimo preživela sta Robin in Stanko pri županovih. Kmetje so jima bili res vsega donesli. Robin je hodil na delo ter si je s težkim delom prisluževal denarjev. Stanko je hodil v šolo. Tak6 je minila zima in tudi spomlžd je kmalu pretekla.
Bilo je neko poletno nedeljo popoludne po večernicah. Pri županovih se je zbralo več mož, da bi zvedeli, kar so novega časniki prinesli. Župan je namreč imel slovenski časnik. Robin je iz njega čital. Vsi ga zvesto poslušajo.
Sedaj pa nekdo potrka in v sobo stopi učitelj.
„Dober dan, možje!" pozdravi in kmetje mu prijazno odzdravijo ter mu ponudijo sedež. „To je dobro, da sem vas našel doma, Robfn", pravi dalje učitelj. nO nečem bi rad z vami govoril. Sedaj pa vas nečem motiti. Le čitajte do konca; meni se tako ne mudi."
Robfn prečita časnik.
„Kje pa je Stanko?" vpraša učitelj.
„V zadnji sobi izdeljuje nalogo, gospod učitelj", odgovori Robfn.
„Veste, možje," pravi sedaj učitelj, „vam je tak6 znano, da je najpridnejši učenec v vsej šoli Stanko. Bog mu je dal izvenredno bistro pamet. Skoda bi tedaj bila, ako bi tukaj ostal.
Mladini.	3
Zdaj se vže bliža konec šolskemu letu in Stanko bo izpolnil dvanajsto leto. Tudi jaz imam toliko starega dečka in to jesen ga hočem dati v mesto v prvi gimnazijski razred. Robin mi je pred dvema letoma pravil, da bo njegov sin študent ali dijak. Ko pa sem zadnjič ž njim o tem govoril, dejal mi je, da je sedaj to nemogoče. Jaz pa pravim, da je to tudi sedkj mogoče. In zato vas, možje poštovani, jaz v imenu Robina in njegovega pridnega sinka prosim, prihitite mu zopet v pomoč. Vsak naj da nekaj. Jaz bom se peljal s svojim sinom in Stankom v mesto, ko se tamkaj zopet začno šole, in ker imam tamkaj več prijateljev, hočem pri njih za Stanka govoriti, da mu bodo po svoje pomagali."
Zopet so vsi kmetje pritrdili ravno tak<5, kakor takrat, ko je Robin pogorel.
„Jaz res ne vem", pravi ganenim srcem Robin, „s čim sem toliko dobrote zaslužil?"
„Robin", odgovori mu župan, „kakor sam vidiš, mi te vsi radi imamo. Vsak gre k tebi po tolažbo, po dober svet. Ti si naš voditelj. Vse tvoje delo je iz ljubezni do bližnjega. Za tega delj te mi visoko spoštujemo in srčno ljubimo. To hočemo pri vsaki priliki pokazati."

„Ne bode vam žal", pravi na t<5 učitelj. „ Stanko — verujte mi to — bo enkrat naš ponos in naša čast!"
Med jednakimi pogovori se razidejo.--
Kmalo pridejo dnevi ločitve. Tudi Robfn bi se rad peljal se sinom v mesto, a t6 denarje , katere bi pri tej priliki porabil, je rajše prihranil Stanku. Slednjo noč je malo spal. Težko mu je bilo pri srci, ko je mislil na odhod svojega preljubega deteta. »Kako bo Stanku šlo v mestu? Bo li zmerom tako priden ostal?"
Zlato solnce se je še komaj prikazovalo izza sinjih gora, vže sta bila oče in sin opravljena, da bi šla k učitelju.
„Stanko", pravi mu zdaj Robfn. „Doslej še nisi poznal življenja, a odslej ga bodeš jel spoznavati. Pazi, da ne zabredeš na kriva pota. V mestu bode te vabilo mnogo skušnjav, a ne udaj se njim. Spominjaj se Boga, ki je vladar neba in zemlje; spominjaj se svoje mrtve matere, ako bi te obdajale skušnjave. Govori vedno resnico in vsekdar pomisli, kar storiš. — Ravnaj se po teh besedah, Stanko!" Umolknil je oče. Čez nekoliko zopet pravi: „Mogoče je, da še v mestu živi tvoj stric. Pa saj se ti ne
v
boš mogel seznaniti.......Cas je vže tu.
Pojdiva, Stanko!"
s*
Ostavila (zapustila) sta sedaj domačo hišo. Pri učitelji je vže čakal voz. Robfn je srčno objel svoje dete; na stran obrne svoj obraz, da bi skril solze. Stanko sede zraven svojega
tovariša Ivana in potem--— je voz od-
drdral proti dve uri oddaljeni železniški postaji. Tamkaj so učitelj, Ivan in Stanko sedli na vlak. Kakd čudno je bilo Stanku pri srci, ko je prvikrat sedel na vozu, katerega ne vlečejo konji, ki pa še hitreje beži kot konji.
V.
Stanko je bil sedaj dijak. Z Ivanom sta v jednej sobi stanovala. Prve dni sta kaj rada hodila po mestu, kajti vse, kar sta tukaj videla, bilo je njima novo. Gledala sta ljudi', ki so v mestu čisto drugače oblečeni, ko pa kmetje; gledala sta lepe visoke hiše, kakoršnih še nista nikdar videla; in še marsikaj druzega ju je zanimalo.
Minilo je vže pol leta. Stanko je bil tudi tukaj marljiv in sicer tako, da je bil v prvem polletji najboljši med vsemi dijaki prvega razreda. Mislite si lahko, kako veselje je imel Robin, ko mu je Stanko svoje spričevalo poslal.
Na strica, ki nekje tu v mestu živf, kakor mu je bil oče pravil, je čisto pozabil. Živel je samo za šolo.
Necega popoludne po šoli se gre z Ivanom po mestu sprehajat. Iz ulice gresta v ulico pogovarjaje se o svojih nalogah, Na tem potu prideta v dolgo, ozko ulico. V njej srečata sivega starčka, ki je slonel ob zidu. Lice mu je bilo bledo in suho; očf njegove so milo zrle na dečka. O, v teh oččh videl si revščino in stradanje. V desni roki je držal palico; leva noga je bila strašno otekla, vznamenje, da je na njej globoka rana.
In ta starček pomoli svojo suho roko proti dečkoma ter njiju prosi miloščine.
„Bom mu jaz dal, Stanko!" pravi Ivan. ter da prosjaku jeden krajcar.
Tudi Stanko seže vmaliho, hotčč dati siromaku desetico.
„Kaj misliš vender, Stanko!" reče sedaj Ivan ter mu podržl roko, v kateri je bil denar. „Čemu hočeš dati zadnjo desetico, ki so ti jo oče poslali?"
„Glej, Ivan", odgovori mu Stanko; „čeravno je to moja zadnja desetica, vender je jaz ne potrebujem takd silno ko ta mož. Nate jo, ubogi starček!"
Starček pa je slišal U pogovor, če tudi sta bolj tiho govorila. Sedaj, ko mu Stanko hoče vender podariti denar, zmaje z glavo, rekoč: „Ne, ne, dobri deček! Ne bodem vzel tvoje slednje desetice. Tvoja volja zadostuje mi vže za velik, velik denar."
„Sprejmite vender, mož!" odgovori mehko deček. Starec je zopet zanikal.. Po njegovem zgrbančanem lici ulila se je debela solza; ga-nen je bil prosjak, kajti tacega usmiljenega srca še doslej ni našel.
„Sprejmite vender polovico mojega daru; saj vidim, da grozno trpite!" in k njemu je molil deček roko z desetico. Sedaj je sprejel prosjak rekoč: „Nočem ti greniti srca, deček. A molil bom zate, da ti nebeški Oče zmerom ohrani tak<5 angeljsko srce!" Tako se je zahvalil ubogi mož, ko sta se dečka od njega poslovila.
Nekaj korakov pred seboj vidita sredi ulice lepo oblečenega moža. Dečka ga nista opazila, čeravno je ondu vže delj časa stal ter vse poslušal.
„Tako se mi dopade, Stanko! Ti si priden deček!" izpregovori zdajci ta neznani gospod. Nedolžna rudečica oblila je dečku lice, ko je tč besede slišal.
„Kako ti je imč?" vpraša gospod.
„Stanko Robin", odgovori deček.

Pri teh besedah pogleda gospod začudeno dečka ter ponavlja: „Stanko Robin. — Robin je tvoj priimek? Je li res? Od kodi pa si?" Ko mu Stanko zadnjo vprašanje odgovori, umolkne ter zre dečku v obraz. Potem pa zopet vpraša: „Kako je tvojemu očetu ime?"
„Božidar so moj oče!"
Ko bi bil Stanko gospoda opazoval, videl bi, da se je pri teh besedah stresel. Z mehkim glasom ponavlja: „Božidar, Božidar!" Zamislil se je. — — Zdajci se vzdrami ter vpraša: „Kje pa imaš hrano?"
„Obed in večerjo imam pri gospodarju, pri katerem stanujem."
„Kje pa imaš zajutrek?"
„Zajutrka nimam, gospod."
„Je li res, Stanko?"
„Nima ga, nima", odgovori Ivan. „Jaz ga sicer imam; a Stankov oče so silno ubožni."
„Ker sem sam videl tvoje usmiljeno srce, prepričan sem, da si povsod tak. Tacega dečka imam rad. Da odsehdob ne boš več trpel gladu ter pomanjkanja, hočem ti od denašnjega dne dati vso hrano zastonj. Si zadovoljen, „Stanko?"
Stanko pa je z odprtimi očmi gledal gospoda, ni vedel, ali je slišal prav ali ne.
„Vse dobiš pri meni, vse: zajutrk, obed in večerjo."
Neskončna radost prikazala se je dečku na obrazu." Bog vam plačaj, gospod!" pravi ganen Stanko.
„ Pojdita sedej z menoj!" in šli so po ozki ulici na velik trg. Tam se ustavi gospod pred veliko prodajalnico.
„ Jutri pridi semkaj k zajutrku, Stanko. Tukaj sem jaz doma. Srečno, dečka!" jima prijazno reče ter odide v prodajalnico.
Ko bi smel, vzkliknil bi sedaj Stanko od samega veselja, da bi se razlegalo daleč tja po mestu. Vsacemu človeku bi rad povedal, da je srečen. Ves radosten je hitel sš svojim tovarišem domdv v stanovanje ter je pisal to novico svojemu blagemu očetu.
VI.
Sedaj se je začelo za Stanka čisto drugo življenje. Mestni zrak in včasih tudi glad, katerih je bil Stanko nenavajen, sta obledela njegovo poprej rudeče lice. Sedaj pa je v njega zopet novo življenje švignilo. Pričel se je zlati majnik. Južni vetrovi so pihali čez zemljo.
Z majnikom prišel je tudi Stankov god. V jutro se odpravi v cerkev k sveti maši. Tam goreče molitve pošilja k nebeškemu Očetu. O poludnč odpravi se k neznanemu dobrotniku. Znan mu je sicer bil, a njegovega imena Stanko ni znal. Zato tudi ni vprašal; čemu neki? V sobi ga je vže čakal gospod. Nasproti mu je šel.
„Stanko! je li danes tvoj god?"
„Da, gospod", odgovori deček ter zarudf v lice.
„Namesto tvojega očeta ti jaz denes čestitam k tvojemu godu. Ostani zmerom tako priden in marljiv kot si bil doslej. V spomin na denašnji dan podarim ti to."
Gospod dd s temi besedami osupnenemu dečku krasno srebrno uro z verižico in vrh tega še — petak. Ko mu pokaže, kako mora uro navijati in čuvati, da se mu ne poškoduje, pravi: „S tem petakom pa smeš storiti, kar sam hočeš."
Kratko in srčno zahvalil se je Stanko svojemu dobrotniku. Ko je Stanko od obeda šel domov, skoraj zmeraj je imel uro v rokah. Ogledoval jo je od vseh strani, kak6 lep<5 se je blestela; radovedno je gledal majhni kazalec, ki kaže sekunde, kako hitro se vrti. K ušesu je nosil to svitlo urico poslušaje, kako je tri-pala na drobno: tik tak, tik tak! Stanko si
je sedaj mislil, da je najbogatejši in najsrečnejši človek na vsem sveti. — —
Od tega je minilo mesec dni. Necega dne vpraša Stanka njegov dobrotnik:
„No Stanko, kak6 si zadovoljen z uro? Se ti še ni ustavila?"
„Ni se, ni, gospod", pravi smehljaje deček. „Rada me ima, ker se še ni ustavila."
„Imaš še petak?" vpraša zopet gospod ter vprk svoj pogled v dečka.
BNimam ga več, gospod", odgovori zaru-del Stanko ter povesi svoje oči.
„Saj jaz vem, kaj si storil! Razmetal si denar za sladčice in za druge take reči. Kaj ne?"
Sedaj je deček povzdignil svojo glavo in njegovo nedolžno oko je zrlo neustrašeno gospoda.
„Nisem zapravil, gospod, niti jednega krajcarja ne."
„Kaj si vender storil z denarjem?" vpraša bolj prijazno dečkov dobrotnik.
In zopet je povesil svojo glavo, solza se mu je zasvetila v očesu, ko je poluglasno rekel: „Očetu sem ga poslal."
Nekaj časa je bila tihota v sobi. Z gospodovega lica izginila je vsa osornost. Z radostjo je zrl vrlega dečka.
„Ti oče niso nič odpisali?"

„So mi", odgovori Stanko ter d& pismo, katero je denes slučajno pri sebi imel.
Gospod tiho čita:
Dragi Stanko!
Pismo s petakom sem sprejel. Pa zakaj si mi poslal petak? Saj potrebuješ Ti denar bolj kot j&,z. Ti Tvoj dobrotnik še ni povedal, kak6 se piše? Rčci mu, da se mu jaz iz glo-bočine svojega srca zahvaljujem za vse dobrote, katere je Tebi storil. Stanko, b6di mu odkritosrčen vselej in povsod ter ga ljubi! Moli zanj, da Ti ga Bog še mnogo let zdravega ohrani!
Pozdravlja Te
Tvoj oče
Božidar Robfn.
Bukovje, dne 18. majnika 18**.
Gospod je prečital pismo, a zmerom še je zrl tč vrstice, kot bi hotel v njih vzreti podobo pisarja. Svitla solza je padla z njegovega očesa na pismo. Stanka pogleda.
„Ti si veselje svojega očeta. Ostani vedno tak, Stanko, in jaz te bom ljubil, kakor te tvoj oče ljubi", rekel je gospod.
VII.
„Tvoj oče so Božidar?" vpraša necega dnš Stanka njegov dobrotnik ter vprfe svoj pogled v dečka.
„Da, gospod."
„Nimajo tvoj oče nobenih sorodnikov?"
„V Bukovji ni našega sorodnika. A jaz se ravno zdaj spominam, da so mi oče pri odhodu pravili, da še živi mordži njihov brat, ki je nekdaj bival v tčm mestu. Tega pa sem vže čisto pozabil, sicer bi bil povpraševal po svojem strici. Rad bi jih pač videl!" Deček je nehal govoriti; tudi gospod je molčal. Pri zadnjih besedah se je v stran obrnil. Ko bi Stanko mogel gospodu zreti v obraz, videl bi, da se mu je v očeh solza blestila. Čez nekoliko se zopet obrne k dečku, rekoč: „Stanko! jaz te imam rad. Da je tvoj oče enkrat bil imovit in da ga sedaj tlači siromaštvo, to vem. A jaz ga imam tako rad kakor tebe. Veš kaj, Stanko? — Tvojega očeta bi jaz rad videl! — Na! to je denar za vožnjo! Piši mu ter ga prosi v svojem in mojem imenu, naj se sem pripelje. Jaz ga želim videti."
Četrti dan po tem pogovoru prihiti Stanko k obedu v roki držčč odprto pismo, ter je da
svojemu dobrotniku. Ta je vzame in prečita. Roke so se mu tresle in oko se mu je čudno svetilo, ko je vrnil dečku pismo, rekoč: „Veseli me, Stanko. Denes popoludnč tedaj pridejo tvoj oče. — Kaj ne, da jih greva čakat na kolodvor?"
Ko je Stanko odšel, bil je gospod sam. Nemirno je hodil po sobi. Zamišljeno je gledal v tla ter je poluglasno sam seboj govdril:
„Sedaj, sedaj še le včm, da je Božidar oni kmet v Bukovji in Stanko je njegov sin.
— Ali je pozabil mojo pregreho? —--
Trgovec je bil, kakor sem jaz. Bil je poštenega in usmiljenega srca. Toda osoda mu je bila nemila. Nesreča ga je zadela za nesrečo. Silno se je zadolžil. Dobro se še spominam, ko je prišel k meni pomoči prosit. O kak6 milo me je prosil, da bi mu pomagal. Jaz pa sem bil trdega in neusmiljenega sred. Ljudjš so njega rajše imeli, ker je bil prijazniši in priljudniši od mene, ki sem bil ošaben. Zategadelj sem mu sedaj želel nesreče. Nisem mu hotel pomagati. Brat ni hotel uslišati mile prošnje svojega brata! Oj! — Božidar je odšel. Prodal je svoje veliko posestvo. Poplačal je dolgove in ni bil več bogatin. Potem je izginil iz mesta. — Po njegovem odhodu se mi je vzbudila vest. »Kaj si storil?" mi je pravil notranji
glas. „ Svojega lastnega brata si odtiral!" — Od tega trenotka nisem več imel miru. Moje življenje je bilo po dnevu prazno in moje spanje po noči nemirno. Dostikrat sem videl Božidara v sanjah. Bledega obraza je šel mimo mene ter me niti pogledal ni. Oj kako me je pekla vest!" vzdihnil je mož. „Denes pa pride ravno tisti Božidar, ki je nekdaj zastonj stezal roke proti meni, proseč me pomoči; tisti Božidar, katerega sem jaz pustil v nesreči. Kaj poreče, ko mene vidi? Ali mi je odpustil?"
Tu pa nekdo potrka in v sobo stopi Stanko.
„Sedaj morava iti, gospod, sicer bo prepozno", pravi deček. Gospod ga je prijel za roko in šla sta v dvorišče, kjer je stala lepa gosposka kočija. V njo sedeta. Gospod je bil po poti h kolodvoru molčeč; nič ni z dečkom govoril.
Kočija pridrdra do kolodvora; tam izstopita. Nista dolgo čakala, ko železni hlapon v daljavi zažvižga. Čez nekoliko dospel je vlak. Stanku se je ličice vzrudečilo od prevelicega veselja. Glej, tamkaj stopi iz vagona mož bolj kmetiško oblečen. Stankovo bistro oko ga je takoj vzrlo.
„Moj oče, moj oče!" glasno vzklikne, da se je vsak nanj ozrl, ter jim hiti naproti.
»Stanko!" rekel je oče ter je k sebi pritisnil ljubljenega sina; potem pa gresta iz kolodvora. Gospod je stal na strani; vse je videl. Ustne so mu šepetale: „On je, on, moj brat, Božidar!" Zdaj ga Stanko zagleda.
„To so moj dobrotnik!" pravi kazdč na gospoda, ki je bolj na strani stal. Oče se ozre nanj ter strmšč postoji.
»Odpusti mi, Božidar!" izgovori proseče gospod.
»Milan, Milan, moj brat!" vzklikne Stankov oče in brata sta se presrčno objela. Vse je bilo odpuščeno, vse pozabljeno!
VIII.
To vam je bilo veselje brez konca in kraja. Brata sta si pripovedovala vse dogodljaje, ki sta jih doživela od časa ločitve. Čeravno so bili njijini spomini iz preteklosti večinoma žalostni, vender sta se zopetnega snidenja tem bolj veselila. Stanko je bil še le radosten. Kak<5 čudno se mu je zdelo, da (je ta neznani gospod njegov stric. Sedaj ga je še tem bolj ljubil.
Milan ni pustil svojega brata več od sebe. Moral mu je obljubiti, da odslej pri njem ostane.
Skrbi odslej ne bo več imel, kajti Milan je j eden najbogatejših trgovcev v mestu. Toda Stankov oče se je vender naveličal mesta. Nekaj ga je zmerom mikalo tja v hribe, kjer počiva truplo njegove žene. To hrepenenje opazil je tudi Milan. Necega poletnega dnč se napotita proti kolodvoru. Stanko njiju je spremil. „Pozdravite, ljubi oče, vse moje tovariše, posebno pa Matevža. Recite jim, da jih jaz nisem pozabil in jih tudi nikdar ne bom", rekel je Stanko očetu. Z vlakom sta se odpeljala v Bukovje. Tudi Stanko bi bil rad ž njima šel, a šolsko leto ni še bilo končano.
Lahko si mislite, kak<5 so bili prebivalci Bukovja veseli, ko so videli Božidara. Srčno so mu stiskali rokč, vprašajoč ga, kako mu kaj gre. Šla sta tudi v šolsko poslopje, kjer jima je učitelj kazal zlato knjigo, v katerej je bilo Stankovo im6 prvo iz med vseh učencev. Ko pa sta šla čez brv, spomni se Božidar nekdanjega dogodljaja ter pripoveduje bratu, kako pogumno je Stanko rešil Matevža iz potoka.
Potem gresta dalje. Srečala sta več Stankovih prijateljev in tudi Matevža; Božidar jim je sporočil pozdravljenje od svojega sina. — Sedaj prideta do pogorišča. Trava še ni popolnoma prerasla tistega prostora.
»Tukaj je nekdaj stalo moje domovje", reče Stankov oče zamolklim glasom. „Moja pokojna soproga, Stanko in jaz smo stanovali v leseni hišici. Zadovoljno smo živeli. Toda Bog je dal in Bog je vzel. Od tš dobe je bilo moje življenje grenko. Od miloščine tujih ljudi sem živel."
»In tega vsega sem bil jaz kriv!" reče zdaj s trepetočim glasom Milan. »Odpusti mi, Božidar!"
Na njegove prsi nagne Stankov oče svojo glavo, rekši: »Moje sred te nikdar ni sovražilo. Brat ne more brata sovražiti. Bog mi je poslal to grenko skušnjo. Sedaj pa je vse minilo. Ti si provzročil, Milan, da sem zopet vesel."
Nekaj trenotij sta oba molčala; Stankov stric prvi izpregovori: »Božidar, čuj moj sklep, ki sem ga ravnokar storil. Ti ne boš zavrgel mojega daru. Na tem mestu namreč, kjer je stala nekdaj tvoja hišica, hočem ti jaz drugo lepšo zidati. V bližini hišice bom kupil še tudi vinograd. Ti je prav, ljubi brat?"
Namesto odgovora stisnil mu je Stankov oče hvaležno njegovo desnico. In tako se je
v
tudi zgodilo. Se tisto leto dvigala se je tamkaj zala zidana hišica. Prišla je huda zima. Božidar je stanoval v mestu. Ko pa je zopet prišla zaželjena spomlad, niso ga mogli več
Mladini.	4
pregovoriti, da bi ostal v mestu. Hitel je k svoji hišici. Milan mu je bil kupil vinograd in lep bukov gozd. V vinogradu se je začela kop. Takrat je nadzoroval kopače, katerim je pripovedoval o mestnem življenji. Ljudjč so ga ljubili kakor očeta. Siromaki in prosjaki so imeli v njem zopet svojega dobrotnika.
Ko je bila doba trgatve, prispela sta tudi gospod Milan in Stanko. Skupno so se tukaj rado vali.
IX.
Leto je teklo za letom. Stanko je bil veselje svojega očeta in strica. Ko je končal gimnazijske šole z izvrstnim vspehom, šel se je učit zdravilstva. Očetu in stricu je pravil, da ga to najbolj veseli. Vže takrat, ko je srečal tistega prosjaka v ozki ulici, vzbudila se mu je želja, zdravnik postati.
In res! Stanko je postal doktor zdravilstva. To je bil zopet dan veselja in radosti. Oče mu je rekel: „Sedaj, Stanko, rad umrjem, ker vidim, da si dospel do svojega smotra."
Mnogo dela je bilo za našega mladega doktorja v velikem mestu. V vsaki hiši so ga hvalili. V gosposki hiši pri bogatinih, kakor
v revni temni bajtici siromakov, povsod so slavili njegovo usmiljeno srce. Nebeško veselje je bilo v Božidarovih prsih, ko je gledal brez-sebično delovanje svojega sina. Nek notranji glas pa mu je pravil: „Vže na tem svetu po-vrača se ti skrb za svojega sina, a na onem svetu čaka te še večje plačilo." — — — —
*
* *
Petnajst let je minolo. Stankov oče in Milan sta se preselila v večnost. Stanko je podedoval vse imetje; kajti njegov stric ni imel nobenih sorodnikov. Kakor njegov oče je tudi Stanko šel vsako leto o času trgatve k svoji hišici v Bukovje.
V jesen je bilo. Rumeno listje je padalo z dreves. Ptice selilke so zapustile naše kraje. Po vinogradih se je pričela trgatev. Stanko se je pripeljal k svoji hišici, od koder se lepo vidi vsa vas. Zlato solnce je ravno zahajalo za sinje gore.
„Za božjo voljo, kaj je to?" vzklikne prestrašeno Stanko ter skoči z voza. Vasi ni bilo nikjer videti; nek čuden dim se je valil proti nebu. Hitel je sedaj Stanko po poti doli v vas. Groza mu je krčila sreč. — Ravno
v
denes je pogorela vas! — Vse je ležalo v razvalinah. Na pol zgorelo tramovje je okrog ležalo. Dim se je še tu in tam vzdigal izpod tramovja. Ubogi prebivalci so upehani in utrujeni od gašenja stali krog ter gledali sledove svojega nekdanjega domovja. Stokanje in žalovanje se je razlegalo tja po hribih.
»Gospod, gospod!" klicali so ljudje, ko je Stanko v vas prišel. »Vse je zgorelo, kar smo imeli!"
»Ubogi ljudje", odgovoril je sočutno Stanko. »Jaz čutim z vami bedo. Tudi mojemu očetu se je nekdaj tak<5 zgodilo. In kdo mu je pomagal? O jaz dobro vem, da ste mu vi prihiteli na pomoč. Hvala vam prisrčna! Zdaj je prišel trenotek, da vam to povrne sin. Pred zimo še boste prenočevali v svojih novih hišah. Jutri zarano se zberite tukaj!"
Tihota je bila, ko je Stanko govoril. Tja po ozki dolinici odmeval je njegov lep glas. Ko je končal, takrat je hotel vsak prvi biti, da bi mu poljubil dobrotljivo roktf. »Ti si naš angelj, katerega nam je poslalo milostivo neb6!" klicali so mu sivi starčki s trepetočim glasom.
Ganen je bil Stanko od tega prizora. Poklical je župana. »Ker se je vže zmračilo, moram dom<5v; pojdite malo z menoj!" pravi
Stanko županu. Ko sta sama šla po ozki stezi, sprašuje Stanko, koliko škode je ogenj naredil. Ko mu župan odgovori, da so pogoreli vsi pridelki, katere so imeli vže shranjene v svojih kletih in skednjih, in da se bo hudo godilo pogorelcem, takrat postojl Stanko in nekoliko trenotkov molči; potem pa reče: „Deset tisoč goldinarjev vam darujem."
Župan je ostrmel.
„ Raz ven tega si smete vzeti iz mojega gozda ves les, ki ga potrebujete za stavbo svojih hiš."
„Gospod!" vzkliknil je župan in solzč mu polijd lice." Kak6 vam moremo to povrniti?"
„To je samo poplačan dolg!" odgovori prijazno Stanko. „Saj veste, da ste ravno vi dali mojemu očetu in meni stanovanje, živež in vse, kar sva potrebovala, in zato niste celo ničesar zahtevali!"
Drugo jutro so se zbrali. Dolina je odmevala od radostnih klicev, ko je Stanko naznanil , kak<5 jim hoče pomagati. Nekateri so vreli v gozd, drugi so odstranjevali pepel in na pol zgorelo tramovje s pogorišča. Povsod je bilo živahno. — Trgatev je minola; Stanko pa še vender ni šel v mesto. Rad bi bil namreč videl novo domovje prebivalcev, rad bi bil videl njihovo veselje.
Vse to je videl Stanko. Čez nekoliko tednov se je jela vzdigati hiša za hišo. Ko se je Stanko prepričal, da so čez zimo dovolj preskrbljeni z živežem in obleko, poslovil se je od njih ter je šel zopet v mesto, kjer še zdaj živi. Vsako leto lahko vidiš, mladi čitatelj, o trgatvi necega gospoda v Bukovji, ki se prijazno pogovarja zdaj s tem, zdaj z <5nim. Ako povprašaš, kdo je to , vsak bo spoštljivo rekel: „To so oče naše vasi, gospod Stanko!"
Na sveti večer.
enes je sveti večer. Zunaj je trda zima. H^pgLe poslušaj, kak<5 oster piš hrumi po uli-
fcah ljubljanskega mesta. V marsikateri hiši je denes veselo. Sredi sobe stoji vitko božično drevesce, na katerem gorč sve-čice ter visš vsakovrstne reči. Krog njega rajajo in skačejo veseli otroci. Da! najveselejša ter najlepša noč v vsem letu je vender sveta noč!
Vender povsod ni tak6 veselo. Poglej tisto visoko poslopje! Tukaj je v drugem nadstropji majhna sobica, katero denes slaba luč razsvetljava. Tu biva mati sš svojo devet let staro hčerko, Emilijo. Kako žalostno je v tej sobi! Na borni, slamnati postelji leži bolna mati. Njeno lice je bledo in upadeno. Vsak bi mogel s tega tožnega obličja brati silno revščino
in skeleči glad. Mrzlo je v tej sobi. Revici nimata drv, da bi si naredili ognja. Oj, to je pač žalosten sveti večer.
Emilija ni znala mnogo za t<5 revščino, ker je še bila otrok. V njenem srci bivala je še tista nebeška zadovoljnost, ki ne pozna nobenega gorja in katero najdeš sam6 pri nežni mladini.
„Mamka!" rekla je, „kaj ne, denes je najveselejša noč?"
„Revica! najveselejša noč je res, toda nama ne", odgovori mati.
„Pa saj ne bode zmerom takd. Glejte, mati, preteklo noč se mi je sanjalo, da je k nam prišel mali Jezus ter je nama mnogo lepega podaril. Vi pa ste bili takoj zdravi, ko se vas je dotaknil s£ svojo snežnobelo ročico. Ko bi se mi o njem še nocoj sanjalo!" Mati se hčerki nasmehlja ter pravi: »Emilija, stdpi sem!" Žena globoko vzdihne po teh besedah, potem pa nadaljuje: „Naji obd spreletava hudi mraz; nimave niti obleke niti hrane. Neki notranji glas mi pravi, da bo nocoj vse to minilo. Glej, ravno denes se spominam svojega brata Miroslava. Ti ga ne poznaš; tebe še takrat ni bilo na sveti, ko je odpotoval iz tega kraja. Bil je tukaj trgovski pomagalec. Necega dnč poslovf se od mene ter je šel na Tirolsko, ker
bi rad videl več sveta, kakor je meni pravil. S Tirolskega mi je večkrat pisal; takrat se mu je dobro godilo. Naenkrat izostanejo njegova pisma in — o njem do denašnjega dne nisem ničesar več slišala. S konca sem vedno nanj mislila; strah se me je bil polastil, da ga je morebiti kaka nesreča zadela. Za tega delj sem mu večkrat pisala, a nobenega odgovora nisem dobila. Sedaj se me je polastila misel, da je morebiti postal bogat ter je name v svoji sreči pozabil. To je bilo krivo, da sem tudi jaz z leti pozabila svojega brata.
Še le nocčj mi je zopet prišel v spomin; zmerom ga vidim pred seboj. Zdi se mi, da je blizu, da vže slišim njegov prijazen glas. Oj, ko bi vender prišel. Pa saj on mene gotovo nj zabil, ko me je popred vender takti rad imel. Pošlji, pošlji ga nama, dobrotljivi Odrešenik!"---
„Emilija!" reče zopet čez nekoliko časa mati: „Denes še nisve imeli večerje. Tamkaj v predalu ni več nobenega krajcarja. Dete moje, jaz včm, da si lačno, a nimam ti ničesar dati!" vzdihne bridko bleda žena.
„Veste kaj, mati? Ravno sedaj gre toliko ljudi po ulicah, ker nosijo božična darila domov; morebiti mi kteri vender kaj podari."
„Zeblo te bode, zeblo, Emilija!"
»Ne bo me, ne, ljuba mati", pravi Emilija. Poljubivši mater, smukne urno iz sobe. Res, zunaj je skeleči mraz. Sneg škriplje pod nogami. Ledena burja brije po ulicah; a vender gre mnogo ljudi gori in doli. Saj še ni pozno. Ura je v zvoniku odbila osem. — Poglej kvišku! Kako jasno je nebo! Tisoč in tisoč zvezdic miglja na nebeškem oboku.
Emilija poprosi zdaj tega, zdaj onega se svojim milim glasom, a malokteri jej je dal dar; dobila je samo deset krajcarjev. Jedno uro je morala prositi ter drhteti na mrzli ulici. Poda se dom<5v. Bližala se je vže domačemu pragu; tu pa začuje:
»Prosim, milostivi gospod, za majhen dar. Jaz in moje dete še denes nisve nič toplega imeli v želodci."
Emilija pogleda na tisto stran, od koder je glas prišel, ter vidi slabo oblečeno ženo z detetom na roki. Žena je prosila nekega gospoda za milodar. Ta pa jej osorno reče: »Kaj me sedaj nadleguješ! Nič toplega denes v želodci? Ha, ha! kaka laž!"
»Bog je priča....." zatrjuje revna
žena. »Nič, nič! kriči gospod in gre dalje.

Globoko v srce se je Emiliji smilila žena. V tem trenotku je poz&bila na svojo in materino revščino, ki ni bila tako velika kakor te sirote. Deklica stopi k njej rekoč: „Nate, samd to imam", ter jej da vseh deset krajcarjev. — „ Stotero ti naj td povrne ljubi Bog, usmiljena deklica!" zahvaljuje se jej žena. Ko bi ona zapazila raztrgano obleko Emilije, gotovo ne bi ničesar vzela. Emilija pa hoče z radostnim srcem v svoje stanovanje k materi. Sedaj pa stopita k njej gospod in gospa. Ko je še- gospod dal onej ubogi ženi miloščino, obrne se k deklici, rekši: „Da, ti imaš usmiljeno sreč, dekle. Midva sva tam v tmini stala ter sva vse videla in slišala. S&ma si revica in vender si onej dala vse, kar si imela. Ali ni tako?" Ko deklica prikima, nadaljuje gospod: „Zato te bom jaz obdaroval!" ter stisne osupeli deklici srebern goldinar v rokti. Svetilnica od nasprotne strani je jasno razsvetljevala bledi obraz Emilijin.
Zdajci se skloni gospod k deklici ter jej začudeno zre v obraz.
„ Pač čudno! Kako je to dekle mojej sestri podobno!" pravi sam zase gospod; potem pa urno povpraša: „Kakti se pišeš?" — „Emilija Ka-novnik", odgovori deklica. Gospod jo pri tem
odgovoru široko pogleda ter vzklikne: „Ali je res? Je li mogoče? Emilija Kanovnik si?" ter prisrčno to revno dete k sebi pritisne, rekši:
v
»Da, da! ti si čisto moji sestri podobna! Se živijo tvoja mati?"
»Da, gospod!" odgovori tožno deklica; »pa bolni so in takd slabi."
»Kje stanujete?" — »Tukaj, v tej hiši."
»Vodi naju takoj k materi, ljubo dete", pravi prijazno gospod ter jo prime za mrzlo ročico.
Uboga žena je slišala korake. Čudno jej je strepetalo sred. Za trenotek oblije njen bled obraz rudečica, ko čuje zunaj nek znan glas. Duri se odprd. Gospod hiti k postelji, pogleda bolni ženi v lice ter vzklikne: »Emilija, moja sestra!" — »Miroslav, Miroslav!" vzdihne žena, in neskončno veselje se jej prikaže na obličji. — Brat in sestra sta se snidla po dolgi ločitvi. — Najprvo so poslali po zdravnika, ki je stanoval v bližnji hiši. Rekel je, da je slaba hrana in glad uzrok bolezni, a krepka jedila bodo jej dala v kratkem času zopet moči. Miroslav je precej po vse poslal. Emilijina mati se je okrepčala sedkj zopet enkrat.
»Povej mi, ljubi brat, kak<5 se ti je godilo?
„Le potrpi še malo, blaga sestra. Glej, pripraviti si moramo nekaj, da bomo praznovali rojstvo Jezusa Krista, ki je tudi v t6 sobico prinesel nocoj nebeško veselje."
Čez nekoliko je vže stalo sredi borne sobice lično božično drevesce, in Miroslav, nje-g6va soproga in mala Emilija so vezali nanj male sveče, angeljčke, osličke in še več dru-zih reči. V peči so gorela debela drva in po sobi se je razširjala toplota. Kako dobro je to dejalo bolni ženi! Njeno sreč je od veselja tripalo; zdelo se jej je, da je vse to le sanja. Njeno upanje se je izpolnilo. Novorojeni majhen Jezus, ki je na sveto noč prinesel vsemu svetu veselje, prinesel ga je tudi v t<5 sobo.
Božično drevesce je stalo olepšano. Sve-čice so užgali, in Emilija je od velike radosti skakala krog lepega drevesca. Miroslav in njegova soproga sela sta k postelji.
„Sedaj, preljuba sestra ti hočem popisati zgodbe, ki sem jih doživel na tujem, reče Miroslav ter začne pripovedovati:
„Kakor sama veš, sem jaz kmalu po tvoji omožitvi zapustil svoj rojstveni kraj. Odpotoval sem na Tirolsko, kjer sem ostal dve leti. Tamkaj sem prijel tvoje pismo, v katerem si mi
britkim srcem pisala, da ti je mož umrl. S Tirolskega sem šel preko Koroške na Kranjsko.
V	Ljubljani sem ostal samo eno leto; odšel sem v Gorico. Tukaj sem dobil dobro službo pri očetu moje soproge. Za dve leti pa gnalo me je sred zopet dalje. Iz Gorice sem obrnil se v Trst, in na barki sem odjadral na Laško.
V	tem kraljestvu sem mnogo videl. Pa vsa tista lepa mesta me niso mogla tamkaj vzdržati; sred mi je sililo nazaj v milo slovensko domovino. Takd sem zopet prišel v Gorico. Bilo je namreč lepo poletno popoludne, ko se pripeljem z vlakom v to mesto. Počasi grem po mestu in zdelo se mi je, da me vsa poslopja pozdravljajo kot znanca; tako se mi je Gorica priljubila. —
—	Zdajci pa čujem glasno dirjanje konj in krik ljudij; in vže pridrvita iz bližnje ulice konja s kočijo. Voznika ni bilo več na vozu, revež je z njega padel. Nikdo se ni upal ustaviti konj; vsak je skočil na stran. Jaz pa zagledam v kočiji starega moža; takoj ga nisem mogel spoznati. Globoko v srce se mi revež usmili.
—	— Zdaj prilete konji meni nasproti. Bliskoma skočim k njim ter srečno vjamem uzdo, ki se je vlačila po tleh. Konja sta še dirjala nekaj časa, a čutila sta človeško moč ter sta se naposled ustavila.
Ko se sedaj ozrem v kočijo, vzkliknem od veselja. Bil je gospod, pri katerem sem bil v službi pred dvema letoma in ki je mene prav rad imel. Presrčno se mi je zahvaljeval za rešitev, kajti Bog vti, kaj bi se mu sicer bilo zgodilo. Povabil me je in peljala sva se na njegov dom.
Pri tem gospodu sem zopet vstopil v službo. Imel je jedino hčer Miljeno. Leto dni pozneje, to je pred šestimi tedni, postala je moja žena. Bil sem neizmerno srečen; pa v svoji sreči spomnil sem se tebe, preljuba sestra. Vsi smo želeli, da bi na sveto noč bila v naši sredini v Gorici. Za tega delj sem se pripeljal s svojo soprogo po tebe. Dva dni te vže iščeva po Ljubljani. Čeprav sva stanovala takti blizu tebe, vender nisva ničesar o tebi zvedela. Sedaj sva te slučajno našla. Mogočni Bog je vodil najina pota. Ker pa ne moremo svetega večera praznovati v Gorici, hočemo ga tukaj!" —
Tako je tudi bilo. Dolgo so se še pogovarjali ter se skupno veselili. Emilijina mati se je čez nekoliko dni takti okrepčala, da so se starega leta dan odpeljali v Gorico ter so tamkaj novo leto v velikem veselji praznovali.
Emilija in njena mati ostali ste in še ste pri Miroslavu, ki še sedaj živi ter je imovit trgovec.
Sestri.
f Ivanka je imela štirinajst let. Bila je pohlevna in potrpežljiva deklica. Njeni oče jo je zaradi tega prav rad imel, mačeha pa je ni mogla trpeti. Zmeraj jo je kregala. Ivanko je to silno žalostilo, a vender je vse tiho in voljno prenašala. Zato pa jo je zelo ljubila njena polusestra Barbika, katerej je bilo kacih osem let. Skoraj vedno ste bili skupaj. Ako je mačeha Ivanki dala opravilo, takoj je prihitela živa Barbika, rekši: „Oj Ivanka, jaz bom ti pomagala!"
Bilo je po zimi meseca januvarija. Sneg je pokrival širno zemljo. Po rekah in potokih je bil led. V peči so gorela drva z velikim plamenom. Kako prijetno je sedaj v topli sobi!
Ravnokar so opravili obed. Ivanka pospravi posodo z mize ter jo odnese v kuhinjo.
„Tak<5j umij posodo!" zapove jej mačeha in Ivanka jo uboga. Vže dlje časa je zunaj v kuhinji; denes pa jej delo ne gre izpod rok ko sicer. Zamišljena je. Sama ne vd , kako je to, da jej ravno denes pokojna mati prihajajo v spomin. Blaga mati, ki so njo tako radi imeli! Ali komaj je bila tri leta stara, so jej umrli, in sedanja mati je nima rada. Zakaj vender ne? Saj je pohlevna in ubogljiva! Takd je še zmerom mislila deklica, ko stopi v kuhinjo mečeha.
„Za božjo voljo, kaj vender delaš, ker še nisi posode umila? Jedno uro si vže v kuhinji. To je vender lenoba!" kričala je mačeha. Ivanka se je stresla pri zadnjih besedah. Do denes jej še mačeha ni rekla, da bi bila lena. Globoko v sred so jo zbodle td besede. Debele solze vlijd se jej po obrazu.
Ko je mačeha iz kuhinje odšla, prišla je Barbika. V sobo je slišala materine besede in Ivanka se jej je smilila.
„0 ne joči se, ne joči!" jo tolaži. „Jaz ti bom pomagala." — —
Storila se je noč. Vse je šlo k počitku. Ivanka je bila od dela utrujena ter je kmalu zaspala. Barbiki pa denes spanec ni hotel za-tisniti oči. V svoji postelji se je obračala na
Mladini.	&
desno in levo. Zdajci začuje pri mizici ropot in potem nekaj zažvenkeče na tleh. Nekaj časa je še Barbika poslušala, a ko se je prepričala, da mačka to dela, zatisne oči in spanec jo za-ziblje v prijetne sanje.
Drugo jutro se mačeha vzbudi o polu šestih. Tudi oče je v tem času vstal ter je odšel k svojemu prijatelju. Ko se mačeha obleče, gre k majhni mizici, da bi si vzela uhane, katere je sinoči tjakaj položila. Pa kako se prestraši! Jeden uhan je manjkal. Iskala je krog po sobi, pa zastonj! Jezna je bila. Med tem ustaneta Ivanka in Barbika. Pokliče njiju, a nobena ni vedela za uhan. To je mačeho še bolj razjezilo.
„Saj uhan ni zletel iz hiše!" je kričala nad deklicama. „ Po vej ta, kje je? Jedna izmed vaji mora znati zanj!"
Deklici ste jeli iskati po sobi. Gledali ste pod postelje; premetali vse reči na omari in skrinji, a vse zastonj. Uhana ni bilo nikjer.
„Ivanka!" pravi osorno mačeha. „Zdaj se spominjam, da si ga ti sinoči v roki imela. Povej, kje je?"
„Jaz sem ga nazaj djala, mati," pravi deklica.
„Ti moraš vedeti, kje je moj uhan. Čemu
v
ga jemlješ v roko, ko vender ni tvoj ? Cisto se mi dozdeva, da se ti je dopadel in zato si ga skrila." Tako je rekla mačeha.
Ivanki je kri zastala. Mačeha jo dolži, da je ukradla uhan. Njena usta niso mogla besede spregovoriti. Telo se jej je treslo od prevelike britkosti.
„Saj sem si takoj mislila, da si ga ti kam djala," reče zopet mačeha, ko je Ivanka molčala. „ Povej mi, kam si ga shranila?"
„Nisem ga, mati, nisem!" vzkliknila je bolestno Ivanka ter je za trenotek vprla svoje oko v mačeho. Potem pa je zakrila svoj obraz z rokama in je na ves glas jela jokati.
Usmilila se je Barbiki sestra. K njej je hitela ter jo prijela za roko, rekoč: „Oj, Ivanka, Ivanka! ne jokaj, ne jokaj! Saj jaz vrjamem, da ga nisi vzela!" in tudi ona je ihtela.
Mačehi se je sred omehčilo. „Ko bi vender bila nedolžna, kako krivico bi jaz storila!" si je mislila. „Saj se vama ni treba jokati," je rekla mehko. „Uhan bomo vže našli." S temi besedami je odšla iz sobe. Tu pa primijavka mačka ter se prilizuje deklicama. Komaj jo zagleda Barbika, ko vže glasno vzklikne: „Oj Ivanka, sedaj še le mi je prišlo v spomin. Ti
si nedolžna, nedolžna! Gotovo je mačka vsega tega kriva!" V kratkih besedah povč Ivanki, kaj je preteklo noč slišala. Potem še hiti v kuhinjo ter materi tudi vse povš. Mati je prišla v sobo z deklo. Počasi ste vzdignili težko omaro ter jo djali proč od zidu. In glej! ob zidu je ležal zlati uhan.
Sedaj je mačeha občutila bridki k&s. „Da, da, Ivanka! ti si nedolžna!" je rekla deklici, pobožala jej je vzrudelo lice ter hitro šla iz sobe. Ko bi Ivanka šla za njo, videla bi, da so mačehine oči bile solznate.
Deklici ste ostali sami v sobi. Kako lahko je bilo Ivanki sedaj pri srci! Lice jej je v radosti gorelo, ker jo je mačeha tako prijazno pobožala. „Sedaj me več ne sovraži," mislila si je in v tem trenotku je pozabila na vse preteklo.
„Ivanka!" oglasi se Barbika.
„Kaj bi rada, Barbika?"
„Veš li, kdo je kriv, da si bila zaradi uhana tako žalostna?"
„Kdo drugi, ko hudomušna mačka, ki ga je bila vrgla z mizice?"
„Ne mačka, nego jaz sem kriva." Začudeno pogleda Ivanka svojo polusestro.
„Res je, res!" zatrjuje dekle. „Glej, jaz sem vse slišala in denes bi morala to takoj povedati, a čisto sem pozabila."
„Saj nisi sama rada pozabila, glej, tega nismo vselej mi krivi, ako kaj pozabimo."
„Ali nisi name huda?"
„Nisem, nisem, Barbika."
„Ali si jezna na mater?"
„Kako si čudna, Barbika! Na mater niti ne morem jezna biti, in sedaj še jih imam tem rajše, ker tudi oni mene imajo radi."
„Ivanka, povej mi, imaš li tudi mene rada?" vpraša Barbika bolj tiho.
„Imam te rada, imam, Barbika!" je odgovorila ter je objela svojo sestrico. Malo je otrok, ki bi se tak<5 ljubili.
II.
Od tega je minolo* teden dni. Čisto dru gačna je bila sedaj mačeha. Ivanka od nje ni več slišala hude besede, in to je pohlevno deklico neizmerno veselilo. Z očetom je bila jedenkrat sama doma.
„Oče, veste kaj novega?" pravi deklfe.
„No kaj pa takšnega, Ivanka?"
„Mati me imajo sedaj radi in to me zelo veseli", pravi hčerka.
Te besede so ganile očeta. Čutil je, da se je njegovemu detetu velika krivica godila. Prisrčno pritisne deklico na svoje prsi ter reče: „Le zmerom ostani tako pridna, kakor si bila doslej in jaz ter mati te bova rada imela."
Zopet sta minila dva dneva. Očeta ravno ni bilo doma; bili so pri sosedu. Ivanka in mati ste imeli v kuhinji opravila in Barbika je bila sama v sobi. Čez nekoliko pride mačeha v sobo, a njene hčerke ni bilo nikjer. Pokliče Ivanko ter jej reče, naj gre sestre iskat. Ivanka je nekaj slutila, kajti mnogokrat je vže hotela njena sestra k potoku, da bi se drsala; a vselej jo je še od tega odvrnila. „Morebiti se je denes tja zmuznila", misli si Ivanka, in ni se motila. Barbiki je namreč bilo v sobi predol-gočasno. Tu si zmisli na drsanje. Tiho se zmuzne skozi nasprotne duri iz sobe. Zunaj še malo postojf ter si misli: „Oj kakd veselo bi bilo, ko bi denes malo podrsala po ledu. Pa gospod učitelj so nam prepovedali, ker je neki zelo nevarno. — — Kdo me bo pa videl?"
Po teh mislih je pohitela kakor lahkonoga srna mimo sosedovega skednja proti potoku. Počasi je stopila na led. Ko je videla, da se
ne vlomi, postala je pogumna. Jela je drsati po svoji volji. Kako veselo se je peljala tja po gladkem ledul Čedalje bolj se je bližala sredini potoka; a pomislila ni, da je tam navadno tanjši led. Zdaj se je hotela zagnati proti sredini. Malo se je vže pognila. Zdajci pa začuje Ivankin glas: „ Barbika, Barbika!" Pa gorje! bilo je vže prepozno! Barbika se zažene po ledu proti sredini; pod njeno težo pokne led in dekle — pade v mrzlo vod<5. V tčm trenotji prihitela je Ivanka do potoka. Ne-prestrašeno je bežala po ledu k svoji sestri; tudi njej se vlomi led. Z vso močjo vzdigne bliskoma svojo sestro iz vode ter gre ž njo proti kraju, čeravno se je led neprestano lomil pod njenimi nogami. Skelečega mrazu niti čutila ni. Nasproti so njima hiteli ljudje in prvi med vsemi pa njijin oče. „ Ivanka, Barbika! vzkliknil je bolestno. Bleda je bila Barbika; njeno telo je mraza trepetalo. Oči je zaprla. Na svoje prsi jo je pritisnil oče; prijemši Ivanko za rok<5, hitel je ž njima proti d<5mu.
Tudi mati se je silno prestrašila. Hitro so deklici preoblekli ter ji djali v postelj, čez * nekoliko je bil vže zdravnik pri njih. Z glavo je skimaval, rekoč: „Nevarno ste se prehladih." Zapisal je zdravila. Kakor je zdravnik
vže popred rekel, zgodilo se je. Deklici ste se jeli močno potiti. Drugi dan je zopet prišel. Najprvo je pogledal Barbiko. „Boljše bo, boljše'; ni nevarnosti", je rekel. Potem gre k Ivanki. Dekle je imelo zaprte oči, kot bi spalo, in njeno čelo je bilo vroče ko ogenj. Se stariši je šel v drugo sobo ter jim rekel: „Ivanka je v nevarnosti. "Vročinska bolezen se je je polotila."
Ivanka je izgubila zavest; jela je blesti.
„ Gotovo je na ledu", govori revno dekle. „Vidite jo? — Tamkaj na ledu se drsa, naša Barbika. — Gorjd, ako se jej vlomi led. — Barbika, Barbika! pdjdi z ledu, da se ti ne zgodi nesreča!" vpije deklica v svojih težkih sanjah. „Tja doli moram bežati. — Jezus!
led se je stri! — Barbika, Barbika!--
Čakaj, čakaj! Glej, tu sem! — Nič se ne boj, sestrica; saj te jaz držim v svojih rokah. — Glej, oče nama proti hitijo. — Ne bojte se, oče, nikar; Barbiki se nič hudega ni zgodilo. — Pa tebe zebe, sestrica, zebe te. Da, da! saj je mrzlo. Hu, hu! mene tudi zebe. Le hitive domdv." —
Takd je bledla Ivanka. Mačeha ni šla od njene postelje. Zdaj je še le izpoznala, kakd usmiljeno sred ima to dekle. Marsikatera solza

padla je iz njenih oči, ko je mislila, koliko krivice je jej storila. »Odslej jo bom ljubila ko lastnega otroka!" sklenila je v svojem srci. Kolikokrat je vzdignila svoji roki gori k nebeškemu Očetu, in tako molila: Ne vzčmi je k sebi. Pusti jo živeti, da jej morem z dobrim povrniti krivico, ki sem jo ubozemu dekletu storila. Ne vzčmi je k sebi, ne vzemi!"
Naposled pa Ivanko vender obda mirno spanje. Zdravnik pride ter reče: »Zdaj se bo odločilo." — Mačeha je trepetala za Ivanko. Njene oči so zmerom zrle bledo deklico. Dolgo in trdno je spala.
Zdaj se začne gibati. Svoje oči odpre ter začudeno pogleda krog sebe. „Kaj se je zgodilo, mati?" vpraša sfe slabim glasom.
„Nič se ni zgodilo, Ivanka. Ti si sam<5 spala", odgovori jej prijazno mačeha.
„Kje pa je Barbika?"
„V šolo je odšla."
Ivanka pokima, zapre oči ter zopet zaspi. Kmalu za tem pride zdravnik. Ko mu mati vse povš, zjasni se mu obraz. „Ivanka je rešena!" reče radostno mačehi, kateri je sreč velicega veselja tripalo, ko je to slišala.
Tako se je zgodilo. Ivanka je postajala krepkejša od dne do	Na bledem lici se
je jela prikazovati nežna rude či ca. — Sneg je skopnel in spomladanski vetrič je pihal. Vsa zemlja je oživela ter oblekla krasno zelenje. Necega lepega dnš meseca aprila je vstala prvič Ivanka s postelje ter je gledala skozi okno zopet oživljajočo se naravo. Na njenem lici je zasijalo nebeško veselje, ko je videla zeleneče travnike in gozde; ko je videla mile lasta-vice, kak<5 urno so švigale po zraku, vzdignila je proti njim svojo ročico v znamenje srčnega pozdrava.
Mačeha je bila pri njej.
„Kak<5 je sedaj veselo, mati", pravi Ivanka. „Kaj ne, tudi jaz bom kmalu smela iti iz sobe. Hvala Bogu, da je zima minola."
Na to pride Barbika. Takoj je bila pri sestri ter jo je prijela za roko. „Ivanka, kaj ne, kmalu boš zopet popolnoma zdrava! Pa hudo ti je pač bilo. Zdravnik je enkrat rekel, da boš morebiti umrla, a ti si vender ostala pri meni. Pa vsega tega sem jaz kriva! Ivanka, odpusti mi, nikdar se ne bom več drsala!"
„Kaj ne, mati, sedaj je zopet vse dobro", odgovori Ivanka. Presrečna mati je objela oba otroka ter je šepetaje rekla: „Obema hočem biti mati, obema!" —

Božidar.
jadranskem morji leži najimenitnejše gkupčijsko mesto Avstrije — Trst. Pojdi 3semkaj v duhu, mladi čitatelj.
Božidar in njegov oče sta tudi v to mesto pripotovala. Vprašaš me, kdo sta? Takoj ti hočem povedati.
Bila sta godca. Dvanajstletni Božidar je sviral na goslih, njegov oče pa mu je spremljal na harpi. S tem sta si služila svoj borni kruh. Vže od svojega petega leta imel je Božidar zmerom gosli v rokah. Oče se je sam čudil, da njegov sin tak6 napreduje.
Sama sta bila. Božidarova mati je vže šest let ležala v hladnem grobu. Dečku je bilo zdaj jedenajst let. Th pa šine očetu nova misel v glavo. „Doslej sva morala težko delati, da sva si zaslužila vsakdanji kruh; kaj pa bi
bilo, ko bi midva potovala po svetu ter se z godbo živela?" mislil si je oče. — Res težavni in bridek kruh, a očetu ta misel ni dala noč in dan miru. Naposled se vender odloči ter povč Božidaru, kateremu se je obraz razjasnil veselja, ko je slišal očetov sklep. Tudi on bi rad videl tuje kraje.
v
Cez nekoliko dni se napotita res iz domačije. Ni jima treba ničesar doma pustiti, saj tak6 nista ničesar imela. Revščina njiju je vže od nekdaj tlačila. Oče s harpo, sinek z goslimi, takd sta šla po vasi. Prihiteli so njuni prijatelji ter so njima dajali roke v slovo.
Očetu in sinu je bilo milo pri srci, ko sta ostavila domačo vas. In zakaj bi njima tudi ne bilo? Saj je človek najrajše v tistem kraji, kjer je preživel najlepša mlada leta, kjer je najpred jel govoriti svoj mili materin jezik.
Zmerom dalje in dalje sta šla oče in sin. Prišla sta v vasi, katerih še popred nikdar nista videla; vender povsod, kamer sta prišla, so ljudjš radi poslušali njijino godbo, posebno pa so občudovali Božidara. Dečku je bilo čisto novo in zanimivo vse, kar je videl, čudil se je mestom, kjer je toliko lepo oblečene go-spdde; čudil se je šumečim rekam in visokim goram.
Necega dnč prideta v veliko mesto. „To je Trst!" rekti oče. Ko nekaj časa hodita po mestu, vzreta pred seboj neizmerno vodo. „To je morje!" pravijo oče dečku, ki je strme gledal to širno vodeno planjavo. „ Tukaj pa vidiš, Božidar, ladije in barke, ki prevažajo ljudi in raznovrstno blago. Nekatere goni veter, nekatere pa para."
Ko takti oče in sin stojita v svojem str-menji, komaj zapazita, da vedno več in več ljudstva k pristanišči prihaja. Naptisled se oče vender ozrfe; začudi se, ko vidi za seboj veliko množino ljudstva.
„Kaj pomeni to?" vpraša blizu stoječega
moža.
„Kmalu bo priplula barka, na kateri je ruski princ. Iz Trsta se pelje na Dunaj, da obišče našega presvitlega cesarja", odgovori mož očetu.
Minola je dobra ura, ko se v daljavi prikažejo jaderniki in čez nekoliko cela barka. Sedaj pa se začuje pok topov. S ttim so namreč pozdravljali ruskega princa; in tudi od barke je dontil glasan odzdrav topov. Ko je ruski princ stopil na kopno, zasvirala je vojaška godba takti milo, da bi Božidar najrajše pomagal sfe svojimi goslimi. Iz barke je videl
stopiti brhkega mladenča, kateremu so se vsi klanjali. „To je gotovo princ!" misli si deček ter hoče bliže. Princ pa je stopil v kočijo ter se je odpeljal v mesto. Zdaj se še le Božidar ozrfe po očetu; a njih ni bilo. Strah se ga po-ldti. Med množico, ki se je vračala domov, hiti sem ter tja iskajoč očeta. Jokati je jel revček ter jih je klical, pa tudi zaman. Podal se je v mesto. Iz ulice hitf v ulico. Ves dan hodi po mestu.
Solnce se je vže nagnilo proti goram, ko se deček napoti iz šumečih mestnih zidin. V bližnji vasi prenoči. Drugi dan na vse zarano hitf zopet v Trst. Niti misliti ni mogel, da bi predragega očeta ne našel. Tudi je prehddil vse ulice vprašajoč ljudi; a o očetu ni bilo sledu. Srce mu je hotelo počiti žalosti. Z rokama je zakril svoj obraz ter je glasno ihtel. Mimo njega so šli ljudje; nikdo pa ga ni vprašal, kaj mu je.
Zopet se je napotil iz mesta. Sedaj je s&m korakal iz vasi v vas. Veselje ga je mi-
v
nolo. Žalostno so dondli glasovi, katere je izvabil z gosli. Ljudje so imeli usmiljenje z revnim dečkom.
II.
Dve leti je vže skoraj potoval Božidar. Hodil je po Goriškem in Kranjskem ter je naposled prišel do štajerske meje. Videl je šumečo reko, kateri so ljudje rekli Sava. Po mostu je šel čez reko ter je stopil na štajerska tla.
Čisto sam gre po cesti. Ker je bil od hoda utrujen, sede pod košat hrast. Zavžije košček kruha, ki ga je imel v torbi. To je bil njegov obed. Potem pa vzame svoje zveste gosli ter svira nanje. Ni še dolgo godel, ko prijaha po cesti lepo oblečen gospod in za njim njegov sluga. Ko prijašeta do dečka, se ustavita.
„Kaj delaš tukaj, deček?" vpraša ga gospod.
„Na gosle si godem, milostivi gospod", odgovori Božidar spodobno, kar ga je njegov oče naučil.
„Li znaš lepo igrati?"
„Pač ne včm, milostivi gospod. Ljudjč mi sicer pravijo, da je lepo, a lepše bi še sviral, ko bi znal."
„Na!" pravi gospod ter vrže dečki svitli srebrnjak. „Zasviraj najlepše, kar znaš. Potem še dobiš več."
„0 hvala vam, milostivi gospod. Doslej mi še nihče ni dal srebrnjaka", pravi hvaležno deček ter jame svirati. Počasi so doneli glasovi z dečkovih g6sel; a vedno hitreje in hitreje se je glasila ta prelepa pesen brez besedi. Krepko je vlekel deček ločeč po strunah in glasno je zvdnel njih glas. Toda to donenje je jelo polagoma pojemati. Počasi je zopet sviral Božidar, takd milo kot bi slavec prepeval v gostem grmovji. Vedno bolj tiho in tiho so dondli glasovi. — — — — Bila je to najgorkejša molitev revnega, zapuščenega otroka.
Božidar je končal. Ni opazil, da je neznani gospod stopil s konja ter se njemu bližal. Tja v daljavo zrlo je dečkovo oko; tja na jug, kjer je izgubil svojega očeta.
„Lepo, res lepo si igral, dečko", reče mu prijazno gospod. »Tega ti ne morem plačati z denarji, morebiti bom ti s čim drugim." Potem sede zraven dečka na trato. Hlapec mu je držal med tem konja. Zdaj še le Božidar pazljivo pogleda prijaznega gospoda. Z njegovega obraza je odsevala milosrčnost in oči so pomilovalno zrle ubozega dečka. Njegovi gosti lasje so mu nekoliko osiveli. Sicer pa je bil še jako krepek mož.
„Najpopred mi povčj, kako ti je imč?" vpraša ga gospod.
„Božidar sem."
BOd kod si doma?"
„Iz Kraškega."
„Kako si prišel semkaj?"
Deček zdaj pripoveduje, kako so ga oče učili gosli, kako sta potem zapustila domačo vas, da bi potovala po sveti in kako sta naposled dospela v Trst. Pripoveduje o ruskem princi, ki je priplul na barki. Milo se je dečku storilo, ko je zdaj zopet na vse mislil. Glas mu je trepetal in oči so mu solze zalivale, ko je pravil, kako je izgubil očeta.
Sedaj je še le gospod prav izprevidel, kaka sirota je Božidar.
„Ne jokaj, Božidar, nikar. Mogočni Bog te ne bo zapustil. Očeta še moreš videti, saj to ni nemogoče", tolaži ga gospod. „Tudi jaz sem nekdaj imel sinka. Dosegel je dvanajsto leto. Pa prišla je nemila smrt in ni ga bilo več. Kmalu za njim odšla je tudi njegova mati k večnemu počitku. In jaz sem ostal sam, čisto sam!" Bolj sam sebi govoril je tč besede gospod. Nekaj časa je molčal; potem pa se obrne k dečku, rekoč: „Božidar, bi li šel ti z menoj na moj dom?"
JHndini.	0
»Gotovo bi šel, ko bi me le hoteli imeti", odgovori veselo deček.
»Ali me imaš rad, Božidar?" vpraša zopet gospod ter upre svoje oči v dečka.
»In kakd vas imam rad! Saj vi z menoj ravno tako govorite, kakor so moj oče."
V gospodovih očeh se je nekaj zasvetilo, kakor bi bile solze. K sebi pritisne odkritosrčnega dečka. Potem se obrne k svojemu hlapcu, rekoč: »Ivan, vzšmi Božidara k sebi na konja, od denes bo v mojem gradu, kot bi bil moj sin. V jedni uri se vrnem od sprehoda. Na to sede na konja, prijazno pokima dečku ter odjaše. Hlapec, kateremu je bilo ime Ivan, jahal je z dečkom na nasprotno stran.
»Božidar ti je imš? Redko a vender jako lepo ime. Gospodu grofu si se zelo dopadel", pravi hlapec.
»Grof je ta milostivi gospod?" čudi se deček. »Kakd je to, da je tako visok gospod mene, siromaškega dečka, k sebi vzel?"
»Naš gospod grof imajo usmiljeno sred, ljubi deček in zato so te tudi rdšili vseh skrbi, katere si doslej moral trpeti. Le priden bodi! — Glej, tamkaj boš stanoval." Ko Božidar pogleda v tisto stran, vidi krasno veliko poslopje. »To je grad našega gospoda grofa,
tukaj stanujemo mi." Dečku je od radosti bilo sreč, ko je mislil, da se bo odslej zanj začelo čisto drugo življenje.
III.
Božidar se ni motil. Vse prejšnje skrbi so zdaj minile. Grof ga je ljubil ko lastnega sina. Videl je takoj, da se je deček premalo naučil za svoje življenje. Da ga tedaj v bližnje mesto v šolo, da si je tamkaj nabral znanosti, katerih je vsacemu omikanemu človeku potreba. Svojih gosli ni zabil. Imel je v mestu učitelja, ki je nadarjenega dečka izobraževal v godbi. Ko je Božidar dovršil tamošnje šole, vrnil se je k svojemu dobrotniku v grad. Grof je imel veliko veselje z Božidarom. Skoraj zmerom sta hodila po posestvu ter ogledavala to in ono. Kadar pa je Božidar vzel gosli, da bi sviral, takrat je ves zamaknen slušal grof prekrasne gla-
s6ve.......
Preskočimo nekaj let od te dobe. Denes je živo v gradu. Mnogo gospode je prišlo semkaj iz mesta. Kaj neki to pomeni? Ravno denes dopolnil je Božidar dvajseto leto. Za tega
o*
delj povabil je grof svoje prijatelje, da bi se tega dneva veselili.
Krasen mladeneč postal je Božidar. Vzra-stel je enak vitki jelki. In vender, ako mu pogledaš v oko, ne najdeš v njem nobene oša-bnosti in prevzetnosti, nego pohlevnost in milosrčnost sije ti iz njega. Nepokvarjeno srce ohranil si je Božidar.
Solnce se je nagnilo za gore in mrak je nastal po zemlji. Ves grad je razsvitljen. Gospoda se sprehaja v gornjem nadstropji iz sobe v sobo. Napdsled se podajo v sobano. Ko se nekaj časa pogovarjajo, pravi jeden izmed gospodov: »Gospod Božidar bo nam zasviral en komad na svoje gosli."
Med tem gre počasi po ozki stezi proti gradu nek mož. V obraz mu ni mogoče zreti, ker ima globoko potisnen klobuk. Obleka njegova je bolj siromaška. Na rami nese harpe.
»Moj Bog!" govori sam seboj. „V tčm gradu je nocoj vse svetlo. Svečanost imajo. Veseli so ti ljudje; a jaz nisem vesel, nisem." Vstavil seje. „Glej, ravno denes je minilo devet let, odkar sem ga zgubil." Zopet je korakal proti gradu. Zdajci začuje, da nekdo igra na
gosli. Postojf in posluša. —--Kaj je vender
temu neznanemu možu? Telo se mu trese in
rok6 pritiska na burno sreč, kot bi ga hotel umiriti. Da, da! neka čudna slutnja se ga je polastila.
„Moj Bog! je li res? Je li mogoče? Ravno tista pesmica je to, katero je moj sinek naj-rajše igral!" govoril je poluglasno.
Tja po tihi noči so doneli premili glasovi. Ravno tista pesmica je bila, katero je Božidar pod hrastom sviral, ko je k njemu prijezdil grof. Ko je končal, ploskali so mu ter klicali: „Prav lepo, krasno!" — Neznani mož stal pa je tam na stezi. Neprestano zre proti razsvitlje-nim grajskim oknom. Zdajci se strese. Proti nebesom povzdigne svoje oči ter sklene svoje roke molčč: „Stvarnik moj in njegov! Ti vidiš mojo togo in mojo žalost; Ti vidiš, da nimam miru ne po noči ne po dnevi. Privedi me kmalu k njemu, k njemu....."
Po teh besedah je hitel proti gradu. Tam sreča praznično oblečenega služabnika. Vpraša ga: „Kdo je sviral na gosli?"
»Gospod Božidar!" odgovori ter sumljivim pogledom meri prišleca.
^Kdo je gospod Božidar?" vpraša s trepetajočim glasom tujec.
„To so naš mladi gospod."
„ Kaj je denes tukaj, da ste tak<5 veseli ?"
»Gospod Božidar so ravno denes dopolnili dvajseto leto in zato denašnji dan vsi praznujemo", odgovori služabnik.
»Res je, res! Ravno denes dvajset let! Božidar je gospod, velik gospod in jaz pa — — — siromak, prosjak! Bo me li hotel spoznati?" Tako je tiho govoril mož. Na to se obrne k služabniku, rekoč: »Vprašajte milostivo gospodo, bi jim li ne bilo ljubo, ko bi jim jaz kaj na harpe zasviral?"
Služabnik odide ter se vrne z odgovorom, naj mož gre h gospddi. Nasproti mu pride grof. Ker je videl moža slabo oblečenega, ne reče mu v sobo stopiti h gospodi, nego v predsobi je moral ostati. Svoje prste položi na harpine strune ter začne brenkati ravno tisto pesmico, katero je malo poprej Božidar na gosli sviral. Gospoda je prišla iz sobe, da bi slišala 16 godbo. Najzadnjiši je bil Božidar. Srcš mu je strepetalo od neznane radosti, ko sliši znano pesem iz svoje domačije. Hotel je skočiti k neznanemu možu, a ni se mogel ganiti z mesta. Vzbude se mu vsi spomini na domačo vas, na zeleno trato, na ljubega očeta. V duhu se pomakne nazaj v svoja mladostna leta.
Neznani mož je ravno tak<5 stal, da mu Božidar ni mogel v obraz videti. „Oj ko -bi
to moj oče bili!" Ta misel mu zdajci šine v glavo.
Zdaj tujec konča. Jeden trenotek so bili vsi tiho strmenja, tako milo je mož brenkal. V tem hipu vzdigne svojo glavo ter pogleda po gospodi. Zdaj mu je zrl Božidar v obraz.
„ Oče, moj oče!" vzklikne glasnd mladenič, prihiti k tujcu ter se ga oklene krog vratu.
Stresel se je pri teh besedah mož. Nje-g6v glas je velicega veselja trepetal, rekoč: „Božidar, Božidar!"----—
Vsi so se temu čudili, ker niso znali, kaj to pomeni, samo grof je takoj znal. Božidar se ni sramoval svojega očeta. Pred vso gospodo ga je objel ter ga poljubil na zarujavelo lice. „To so moj ljubljeni oče, katerih vže devet let nisem videl!" pravil je gospodi. Tudi grofje objel očeta od veselja, saj se je tudi on z Boži-darom radostil.
Sedli so k mizi. Ko se je oče okrepčal z jedjo in pijačo, jeli so se razgovarjati. Božidar je zdaj prvi moral pripovedovati, kak6 se je zgubil od očeta in kako je prišel k grofu. Potem pa je njegov oče pravil, kako je iskal svojega sinu po Trstu. Grenko je bilo od tistega hipa njegovo življenje; to so potrjevali njegovi osiveli lasje. Sedaj pa je vender našel svojega Božidara! —
IV,
Oče in sin sta ostala v gradu. Oče in grof sta mnogikrat hodila po sprehodih, pogovarjale se o tem in unem. Tako je preteklo leto za letom.
Bilo je v jeseni, ko je grof legel v posteljo, s katere ni več vstal. Nevarna bolezen se ga je lotila. On sam je to sprevidel. Oče in Božidar sta čuvala ob njegovi postelji po noči ter ga tolažila.
»To me veseli, „ dejal je večkrat bolnik, „da imam zdaj na konci svojega življenja dva zvesta prijatelja. Ko bi mi ne bil poslal mili Bog vaju, sedaj ne bi imel nobenega prijatelja pri sebi. Sam, čisto sam bi se ločil od tega sveta. Da, da! vsak človek potrebuje odkritosrčnega prijatelja!"
Zdravnik je vsak dan zahajal k bolniku. »Ni upanja!" je rekel necega dne očetu.
Grof je postajal od dne do dne slabejši.
»Moje življenje bo kmalu končano," pravi grof neko jutro. »Denes vidim zadnjič vzhajati zlato solnce. Božidar, odpri mi okno in ti, oče, podloži mi glavo, da morem zreti na piano." Storila sta. »Glejta, glejta! vse vže rumeni; velo listje pada z dreves na zemljo, in tudi jaz bom kmalu padel. Lastavice se zbirajo, da
odletč na topli jug, in tudi jaz se odpravljam na dalnjo, dalnjo pot."
Očetu in sinu so blestele solze v oč6h, ko slišita grofa tako govoriti. Zdaj se k njima obrne, rekši: „Cemu se solzita? Radujta se raje; saj bom kmalu rešen vseh zemeljskih skrbi. Tam gori pri nebeškem Očetu, tam je naš pravi dom. — — — Jedno samo željo še imam. Saj mi je ne bosta odbila. Oče, vzami svoje harpe in ti, Božidar, svoje gosli! Jeden-krat še bi rad slišal tisto milokrasno pesmico iz vajine domačije, katera je mene privedla k Božidaru in tebe, oče, k svojemu sinu. Rad še bi jo zadnjikrat slišal, predno se ločim od zemlje!"
Rada in čeravno s teškim srcem izpolnita svojemu dobrotniku zadnjo željo. Žalost jima je zalivala srce, ko sta svirala. Mileje so sed&j doneli glasovi strun z mladenčevih gosli. Veselje in neka nadzemeljska radost prikazala se je na smrtnobledem obličji bolnika. In ko so najlepše in najkrasneje doneli glasovi, zaprl je grof svoje oči, zaspal je in — ni se več prebudil.
Oče in sin sta nehala. „Večno je zaspal najin dobrotnik," reče oče. Močno je vztrepetal Božidar; tja k postelji je pokleknil poljubčč mrzlo rokd mrliča. — —---
Po grofovem pogrebu so odprli oporoko. Pokojni grof nobenega svojih služabnikov ni pozabil ; tudi revnim je sporočil precejšno svoto denarja. Lastnikom vsega premoženja pa je postavil — očeta in Božidara. — —
Tudi Božidarov oče je jel od dne do dne bolj slabeti. „Sedaj rad umrjem, ko vidim tebe, Božidar, srečnega." Tako je mnogokrat pravil svojemu sinu, ki si je prizadeval, odvrniti očetu take tožne misli.
Oče je resnico govoril. Tri leta po gro-fovi smrti legel je tudi on k počitku v mrzli grob. Britko je žaloval Božidar ob grobih, kjer počivata grof in oče. —
Ako te kedaj, mladi čitatelj, privede pot tja k Savi k tistemu gradu, videl boš tamkaj krepkega moža v najlepših letih. Po okolici in še dalje slovi njegčvo dobrotljivo srce.
Kazalo.
Stran
Materino oko...........
Mati..............
Hromi Jurij ...........
Petričev Blažek..........1
g
Stanko............ •
Na sveti večer...........5
Sestri..............®
Božidar.............'
J. KRAJEC,
tiskarna in knjigarna v Novomestu
ima v vedni zalogi
TISKO¥INK za župnije, cerkev in šolo,
vse znamenitnejše
knjiae slovenske literature po izvirni ceni.
Naročujejo se pri njem
raznovrstne knjige in časopisi.
b	m ■! i
Iz lastne zaloge priporoča sledeče knjige:
Spisi Krištofa Šmida.
(Do zdaj šest zvezkov.) I. zvezek:
Ljudevit Hrastar. — Golobček.
Poslovenil P. H. Sattner. Mehko 30, trdo 40 in posebno lično v platno vezan 70 kr.
II.	zvezek:
Jozafat, kraljevi sin Indije.
Poslovenil P. Fl. Hrovat. Cena kakor I. zvez.
III.	zvezek:
Pridni Janezek in hudobni Mihec.
Poslovenil P. Fl. Hrovat. Mehko 40, trdo 50 in posebno lično v platno vezan 80 kr.
IV.	zvezek:
Kanarček, Kresnica, Kapelica v gojzdu.
Posl. P. H. Sattner. Mekho vezan 20, trdo 30 kr.
V.	zvezek:
Slavček, Nema deklica.
Poslovenil P. Fl. Hrovat. (Cena kakor IV. zvez.) IV. in V. avezek vkup posebno lično v platno vezana 80 kr.
VI.	zvezek:
Ferdinand.
Poslovenil P. Fl. Hrovat. Mehko 30, trdo 40 in posebno lično v platno vezan 70 kr.
Tisač in ena noč.
(S podobami.) Izhaja v snopičih po 20, po pošti 22 kr. Do zdaj izšlo je 35 snopičev.
Slovani v iztočni Pustriški dolini na Tirolskem.
Zgodovinski spis. Cena 30 kr.
Kunovci v Bosni.
Nova pesem s podobami. Cena 12 kr.
Cerkvene pesmi.
Op. I.: Mašne, Marijine in Sv. Rešnjega Telesa. Za mešan zbor. Op. II.: V čast Sv. Rešnjemu Telesu. Za mešan zbor. Vglasbil P. H. Sattner. Cena Op. I. 50 kr. — Op. II. 80 kr.
Glasi s Primorja.
Vglasbil A v g. Leban. Cena 1 gld.
Zakon in žena.
Poučni spis Cena 30 kr.
Valvasor, Ehre des Herzogthuins Krain
80 Lieferungen a 50 kr.
Valvasor, das Herzogthum Karaten.
15 Hefte k 60 kr.
Maria Theresia und das Land Krain.
Dem Volke erzahlt von P. v. Radies. Broschirt 80 kr.
Rundschau vom Oswaldifoerge foei Villach-Landskron.
Aufgenommen von Dr. Fritz Pichler. Touristenkarte, 80 kr.
Wandkalender.
Aufgespannt mit Metali - Aufhanger.
Viseča pratika.
Prilepljena z obešalom od kovine.
Narodna biblioteka.
Do sedaj so izšla le-ta dela:
Serija I.
1.	snop.: Cbelica, I. bukv. Kastelic.
2.	» „ II- n n
n y> III- D n
4.	„ y gorskem zakotji, povest, Koder.
5.	„ Čbelica, IV. bukvice, Kastelic. 6 V
n	»	* •	»	»
7.	„ Krvna osveta, povest, Mirovčkov.
8,	9. „ Nesrečnica, povest, posl. I. P.
10.	„ Koliščina in stepe, posl. Cegnar.
Serija II.
11.	„ Za kruhom, povest, posl. Miklavec.
12.	„ Spisi Andrej čkovega Jožeta, I.
13.	14. Babica, I., poslov. Fr. Cegnar. 15,16. „ II., „ „
17.	„ Senilija, poslov. A. Hudovernik.
18.	„ Spisi An dre j Ckov. Jožeta, II.