Dolenjske Novice izliajajo vsiiU roh-lok ; nko : : jc tu tiîiii ])imiiik, duii lioprcj. : : Ceiiîi jim jc za celo leto (od iipňla do aprila) S K, za pol leta l'âO K. NnroEiiiiia /11 Noiitij«, ÍÍ0S11O ill (Iniii'C cvfopřike države /.našiv S-ňO K, «a Ameriky +•«() K. List ill oglasi se iiluriijnjo iia|)ioJ. Vso ilopisfi, iiai'očiiiiKi ill o/iiaiiila Hpifijoiiia (iskiinia J. Kraje« nasi. Ob pojstnem dneuu presuitlega cesopjo KSROLil I. Naj Ili hrumi bosneči erom, tili KU ciísaija in ^a rovÍzacije s|)loh, posebno pa Ljubljane. U. ravnatelj Jovan LISTEK. Slike iz Lublina. 1'iSe v, JJiltJil' -Railoš. 6. Smrt na vešalah. liilo je dne 23. oktobra leta lyKí. Deževen jesenski dan; mrzel veter je pihal in zanašal s snežinkami pomešan dež posti ani v obraze stoječih gledalcev, .ki ao se zbrali, da prisostvujejo žalostnemu prizoru, ki se je imel izvršiti na pol iii'e oddaljenem polju za Ltiblinom. Tislega popoldneva je vse di'veîo na oni kraj. liadoveduost vsakega je bila tolika, da ga ni zadrževalo niti slabo vreme, niti neprijetni (dičutki, ki se vzbujajo ob pogledu na tak itrizor. Povedati moiam, da (udi jaz k"l umijoči človek nisem delal nikako izjeme. liilo jih je sedem obsojencev: ])et itmških in dve ženski. Dva izmed moških sta bila še mlada, dva iniletna, eden jta starejši. Izmed žensk je bila ena Že bolj ])riletna, druga pa menda stara še-le 21 let. Bila je to cela roparska družba, katere člani so imeli na vesti vcč ropov in celo nmor v okolici Dublina. Vojskini Čas pa ne |)ozna šale: vsi so bili obsojeni jio naglem sodn v smrt na vešalah. Izvršitev obsodbe je imela biti oh 2. uri |(opoludne, toda zavleklo se je na tretjo uro. Neprenehoma so še prihajali ljudje, civilni in vojaški, nekateri peš, di'iigi v kočijah in na vozovih. Vislice so bile postavljene nekoliko v dolird, okrog in okrog pa vse či'no ljudstva. Sedem zank je zibal veter semintja. Lesene stopnice, po katerih je iii.el vsak obsojenec stopati do vrvi, so stale ob strani. Okoli tretjo tn-e se zasliši z glavne ceste otožni glas mrtvaške trobente; „sedaj gi'cdô!'' je zašumělo med ljudstvom in oddelek vojakov je délai pot med gnečo. Peljali so jih na visokili kmetiškili vozovih, zadaj duhovnik v kočiji. Pr«d njimi in za njimi pa oddelek vojakov z nasajenimi bajoneti. Mlajša ženska, ki je sedela sama na vozu, je nc])renehoma pela: „Pod Tvoja obrona tiéiekamy se . . (Pod Tvojo pomoč pribežimo ,. .) Drugi pa so sedeli mirno na vozovih. Prispeli so do vislic. Tam sto])ijo z voza, vsi uklenjeni za ]'oke. Ihihovnik stopi k njim s križem v roki in jim govori tolažihie besede. Videti je, da moškim ni mnogo do tega. Samo stari gleda za-mišljeíio v tla, drugi pa se malomarno ozirajo po ljudeh. Ženske pa jc presunilo, da začneta jdakati. Spoved je končana. liiTiiik pristopi in povede mlajšo žensko počasi ]io stopnicah. Pride vrh sî.o]mîc. Vse je tiho, najieto pričakuje, veter piha, dež škropi po ljudeh. „Moj Bog, tako grem v smrt . . .!" zakriČi ženska, začne se braruli. Toda v naslednjem trenotku ima že glavo v zanki; lionmčnik ji Izpodnese noge in že visi v zraku . . . Tako jo šlo po vrsti in v desetih minutah je viselo vseh sedem. — Ob usiiu'titvi sem gledal skoro ves ias v tla, nisem mogel prenesti prizora. Hotel sem oditi, toda gneča je bila tolika, da je bilo nemogoče. ]\loral sem čakati do konca. Sidenil pa sem, da kaj takega ne greni gledat nikoli več. 7. Gospodična Iza. (Spoznal sem prijatelja, zelo zabavnega in zgovornega človeka, ki ud je pravil sledečo aktualno dogodbo: Gospodična Tza je bila ndaiia in zelo temperamentna: osebe moškega spola je ljubila nad vse. Spričo tega, da je imela veliko srečo pri njih, jt; zadostoval le cn njen pogled, in ilotičnik. najsi je bil tudi najvišji vojaški dostojanstvenik, seje namah jn-elevd v trotibadourja najbolj romantičnih časov. Gospodična Iza je imela v ruski arnmdi ženina, ki ga jo „breznmrio ljubila". O tem je dokazovalo predvsem dejstvo, da bi njeno občutno srce takoj, če bi en lo vrala zaprl za sabo, pozabilo na brezsrčtieža in izjavi, lia poilruŽiiica ni saiiiostojiia iii tla laziiolaga z vsem centrala iia Diniajii. Di'. 'riiller opozai'ja, da l»o trclia pravočasno skrbeti za jtreski-bo Ljubljane s kroniiiirjciii. Dež. poslanec ii. Dennastia vpiaša, ali je že kaj določeno, koliko bo niovala Ki'aiijska dobaviti krompirja armadi, Ti'.5;tn in Dalmaciji, opozarja, da bode letos tetina krompirja slaba, vsled česar je pred vsem ski'beti za lasjtiK) potrebo dežele, tako da no bo zoi)et manjkalo krompirja ne le /.a hiano, ampak tniii /a seme. Ravnatelj Jovan izjavi, da dosC(^aj še niso doloiene množine, ki jih bo morala oddati dežela. Pri sltieajnostih vpraša i'avnatelj Anton Kristan, kaj je s sladkorjem za vkiiliavanje sadja, ,se piitožnje, da so dobili sladkor le sadjcrejci in stavi končno i-esolticijo, da naj sc sadje spl(»ti zapleni. U)]'oĆcvalec dež. vlade dr. Senckovič pojasni, da dobi Kranjska 10 vagonov sladkoija. Od te množine odpade redoma na Ijjnbljano pol vagona, vendai' se ji je pa odkazalo eden in jiol vagona, torej ii'ikrat toliko. Deželni poslanec K. Dei'inastia odlofno ugovarja ]'ekviziciji sadja, kei' so izkušnje z j'ekvi-zicijaiiii preslabe. Brezdvoinno je, da bi se velike množine tako kočljivega sadeža, kakor jo sadje, pri rekviziciji pokvarile in bi tako ne jiri-sle nobeneina v korist. Ravnotako je več kot dvomljivo, če bi iitieli konsumenti kako korist, ako bi se vse sadje izročilo velikim podjetjem v vknbavanje, ker jioglavje tigovino z vku-hanim sadjem v preteklem letu spada meil najžalostnejše. Dež. odbornik dr. Pegan se pi'idrnži temu ngovoru in stavi protiresoln-eijo, da se v slnčaju rekvizicije sadja po osrednji vladi pi-epusii deželnim vladam, posebno kranjski deželni vladi v presojo, aii je rekvizicija v dotični deželi nmestna, aii lic. Podžupan di'. Triller pojasni, da je mesto Ljubljana vso oskrbelo, da se za isto nakupi zadostno množino sadja. Proti rekviziciji sadja se izjavi tudi deželtia vlada. Resolucija ravnatelja A, Kristana se ne sprejme, pač pa se spi'ejiiie resolucija, stavljena po deželnem odborniku dr. Pegami. Podpredseditik trg, in obrtne zboj'nice Pammei' stavi resolucijo, s katero se poživlja osrednja vlada, da preski'bi jiotrebno množino premoga za kiii'javo in industrijska podjetja. Dvoi'iii svetnik Laselian izjavi, da je deželna vlada v tej zadevi že posredovala in -da se mudi radi premoga dež, i)redsednik i'avno sedaj na Dunaju. Deželni posl. K. Dei'mastia opozarja na veliko nevarnost, Id preti Ki'anjski deželi po rekvizicijali sena. Že sedaj so lu'ituorani kmetje oddajati svojo Živino vsled izredno slabe košnje, ako se jim bo odvzelo še to malo sena, potem spomladi ne bo ne mesa ne ndeka ne delavne Živine in naša živinoreja bo popolnoma uničena. Seno se rekviriia, živine pa, katero kmet vsled pomanjkanja krme lioče prodati, nočejo odvzei" Zato stavi resolucijo, s kaleio se osrednja vlada poživlja, da ustavi rekvizicijo sena, ako i)a to ni iimgoče, naj se isfa kar najbolj mogoče omeji. Odvzatjie naj se pi'cd rekvizicijo sena ponuđena živina. Dež. odboinik di'. Pegan se pridiuži stavljeni resoluciji in jjrosi, da se sprejme dostavek, naj se pozove armadno poveljstvo, da s strogim ukazom zabi'aiii vsako rekvizicijo sena ])o posaitieziiib oddelkih razen, ako se isti izkažejo z dovoljcnjetn dotičnoga okrajnega gla\arstva. Potem, ko je pojasnil vladni svetnik Dotela rekvizicijo sena, se je sprejela lesolucija poslanca Derinastie z dodatkom dj'. Pogana soglasno. Ker se je v jjoiočilu l avnatelja Jovana hvalilo mlevske karte kot nekaj posebno dobiega, češ, s teui ho se-le zagotovljena pravilna razdelitev živil, zabranjena prevelika in iirelillra poraba žita po kmetih, protestira dež. ]mslanec K. Dermastîa proti vpeljavi ndevskili kart. Stotisoče se je izdalo, da se je popisala vsaka najmanjša parcela, na podlagi tega popisa se bo vsakenni kmetu predpisalo, koliko ima žita za oddati, in sedaj se mu ne pusti niti z ono malo množino, ki tiiu bo ostala, prosto gospodariti. To in dejstvo, da je lirevzeiiuia cena prenizka ter da je množina za lastno odmero prenizko odtiierjeiia, labko privede do tega, da bodo kmetje še manj sejali žito, ko dosedaj. Protest naj se sprejme na zapisnik. Ravnatelj Anton Kristan seveda livali vpeljavo jnlevskili kait. Dvorni svetnik Lascliati izjavi, da pride pi'otest na zapisnik, ki se pošlje v prepisu itrehranjevalnemu inadu na Dunaj. Ker se nibče več ne oglasi k slučajnostim, zaključi dv()rni svetEiik Laschan sejo. Aprovizacija Šmiliel-Stopiške občine. (Ivonuc.) Toda vinilno se k zgoraj izrečenim očitkom, poglejmo, ali so upravičeni, ali lie. — O beguns,kem vprašanju se je že toliko govorilo in pisalo, da hi se i'eklo nositi vodo v Krko, če bi še izgubljali besede. Eno je gotovo, da ima, kakor vsako živo bitje, tudi begunec jiravico do življenja in, Če bi te pravice ne uveljavljal pri nas, bi jo moral kje drugje z istiaii iieprilikami kakor pri nas. Seveda je po-itianjkanje Živil vsled beguncev ohčutnejše; saj naši kraji niso nikoli toliko pridelavali, da hi bili jioljske pimlelke izvažali; zadostovali so komaj za dotiiače potrebe. Ali istina je tudi, da se sedaj iirecej moke dovozi od diugod in -te moke ni deležen samo begunec, ampak v večji meri še domačin. V naši občini je navezanih na preskrbo aprovizacijskega odbora približno 4000 oseb, med temi mala tretjina beguncev. V tem razmei'ju jo podan že tudi iz maščevanja bi so gospodična Iza posvetila diugemu. S brejienenjem je Čakala konca vojske, neizmerno dolgočasno se ji je zdelo vse skupaj. „Bijejo se in bijejo celo leto, pa nič ni iz tega", se je jezila, ko so pi'iliajale vesti, da se bližajo Avstrijci. Gospodična Iza, vedno in [»ovsodi pre-sodna, je postala za trenotek lalikoiniselna. Ženinu, ki se je bil pi'išel poslavljat s fronte, je dejala: „Ivaj mí pravzaprav naredijo Avsti'ijci ali Nemci y Saj so vendar ravno tako ljudje!" Ali vendar je bila od takrat nekako bolj tiha ill slabo razpoložena. Srečal setii jo na piedzadnji dan odhoda Rusov. Bila je bleda in žalostna, vprašal sem jo ])o vzroku. „Oh", je odgovorila, „vprašate! On ne bo ])iišel sedaj do konca vojske domov, 110, in tnalo me skrbe ti dnevi, ta pi'eliod vojske skozi mesto; toda še vso bi bilo, samo ,on' . . Molče sem poslušal tiho ti'pljetije njenega si ca, v duhu pa sem se jezil sam na-se, da sem jo vpi'ašal na tako nekava-lirski način o razmerali do njenega ženina. Poslovil sem so hitro in odšel... Neopaženo je miinilo par lednov od tega, ko sem nepi'ičakovano zopet sreča) gospodično Izo. Smehljala se je in je bila videti zelo zadovoljna. Srčno sva se po-zdi'avila, kot da se nisva videla tri leta, potem sem se pa osmělil: „Kaj — ali ste se že potolažili?" „Ali, kaj pa mislite! To so še-!e ljudje, poveta vam, prijazni, elegantni, zares so mi zelo všeČ, posebno eden, ki stanuje vis-a-vis (nasproti) nas. T'ako je postaven, samo škoda, da je Oger, ne moremo se čisto nič porazumeti." Izrazil sem ji nad tem svoje sožalje. Ko mi je napovedala še pai' anekdot, sem se poslovil in odšel. (ivoiiec pri hod nji i.) odgovor na drugo očitanje, da begunci dele domačinom. Aprovizacijski odhor-sestoji iz 11 članov, od teli jo dobra četrtina be-guuccv. Če se ti člani posebno udeležujejo nehvaležnega dela delitve, je to le vse hvale vredno iii razumljivo; ravno kot begunci imajo največ [»rostega časa; če ga stavijo v službo aprovizacije rajše nego za obisk gostiln, jim inoi'atno hiti zato samo hvaležni. — Pa idimo dalje! Ali niso delavec, obitnik iti nižji uradnik glede preskrbe z živili danes na slabšem kakor kmet? Nasprotno pa tudi, ali je Čudtio, da postaja ktiiet od dtie ilo dtie bolj nezadovoljen iti odporen V AH se ne stori vse, da se mu vzame dobra volja ilo dela in truda? Saj cel tiiesec ne dela drugega, kot da teka za izkaztiicami : en dan za sladkor, potem za peti'olej, pa spet po vzdrževaliiino; prijaviti treba tele, iti ])o dovoljetije za prodaj ali nakup ži-vinčota; napovedati sedaj ta, sedaj oni pridelek. In kaj je z maksimalnitiii cenami, ve vsak; recitao odkrito: če i)roda danes srednje trden ktiiet vso pšenico, s katero hi preživljal svojo družnio celo leto, po maksimalni ceni, pa še no moi'c kupiti obleke za zimo. In podobno je z vsetui drugimi potrebščinami, ki jih :nora kmet kupovati: železje, obutev itd. Koiiui bi se čudno zdelo. Če kmet ne moi'c jiojtiiiti tega fundameiitalnega gospodarskega preobrata, ki gaje privedla vojtia? Ves dosedanji gospodarski red je vendar temeljil na načelu zasebne lastnine; in to načelo, staro tisočletja, je izgubilo v kratki dobi dveh let svojo veljavo. Ali, žali Rog, ne v splošnosti; ktiiet spoznava samo slabe strani novega sistema, njegovega blagoslova ni deležen, zlasti še za to ne, ker ta sistem vsled^ presilne moči kapitalizma ni uveljavljen v vseh panogah gospodarstva. Gotovo pa trpe pod temi iiedostatkî pred vsem tisti sloji, ki morajo vse kupovati, ki nimajo nič prodati : ravno delavci, mali obrtniki in nižji uradniki. V teh bi kmet lahko videl svoje sotrpine. Ali priprost človek, živeč življenje polno dela in skrbi za vsakdanjost, ne reflektira, ampak loči vse stvarstvo v „jaz in „ne-jaz" in vidi v vsakem Človeku, ki ne služi njegovi koristi, svojega sovražnika. Tu bi hilo treba na obeli straneh politične in socijalne vzgoje, da bi spoznale skupnost svojih interesov. — No slednjič, da se pritožujejo gospoda, katerim je v življenju boljše jiostlatio, nego drugim; to je naravno, ko vendar ne morejo več uveljavljati svojega gmotno in socijalno ugodnega stališča s tisto brezobzirnostjo, kakor so to morda delali pred vojno. Vendar nas to ne sme inotiti: demokratični smo toliko, da ne cenimo človeka tie po tehtnosti mošnje, ne po naslovih in odlikovanjih; za vrednost človeka imamo druga merila. Sicer pa je tisto jadikovanjo dostikrat samo zast-or, za katerim izkoriščajo težavni jmložaj svojega bližnjega tem nesramneje. Vse te zle govorice so tedaj brez podlage; ali ker kiožijo, mora odbor z njimi računati in premišljali, kako bi jih ugnal. Pred vsem hodi tu pribito, da nimajo odborniki nobene kakoršnekoli ko-1'isti; služba jim ne iirinaša niti denarja, niti časti, i)aČ pa sitnosti in dela čez glavo. Zato tudi nohodeii izmed njili ni silil k temu delu; od c, kr. okr. glavai'stva brez vsacega vprašanja kar nenadoma imenovani so morali prevzeti, kar se jitti je naložilo, kakor mora oiliti vojak, če dobi l)ozivnico. Niti denarja ni odbor dobil na lazpolago, ampak odborniki so si morali pod osebnim jamstvom preskrbeti sredstev, ki so jih — to hodi pred vso javnostjo hvaležno piiznatio — dobili pod zelo ugodnimi |>ogoji pri „Mestni hranilnici" v Novem mestu. Vse denarno poslovanje ))a stoji pod nadzorstvom vlade, inšpektorja za ljudsko prehrano na liranjskem in pred vsem jiod nadzorstvom javnosti. In javno bodi tudi vso delovanje aprovizacijskega odbora, ki iskreno želi stopiti v čim najožji stik z olčiiistvoin. Kako si odbor to predstavlja, hoino objavili jnihodnjič v tem listu. Za danes prosimo občinstvo tistega potrpljenja, ki ga moi'a imett odboi', da prena.ša vso javne težavo svojega posla in tajne sjjletke svojih nasprotnikov, gospodu uredniku ]>a se toplo zalivaljujemo za ljubeznivost, s katero je odprl predale svojega lista našim objavam. I'i'ečaslitcinu ufospodti Mihaelu Tavčar-ju za scdenidesolo letnico niašnišl.va. Prepevaj Žužemberk, zavriskaj Hlod, ki živi priči božjih sta dobrot: Minilo sedemkrat deset je let, kar naš slavljenec hitel je na pot .,. ko v njcai izpod Triglava sivih skal . . , st Bled domovju svečenika dal. Proslavljaj Žužemberk njegov značaj, ki božjo slavo širi v blagor tvoj . . . On hodi le naprej, nikdar nazaj, ko ljudstvo vodi za nebesa v hoj. On svoje slave ni nikdar iskal, kot sveti Pavel vsem je vse postal. — Slavljenec naš, značaj kristalno čist si ti, ki narod svoj tako krasiš. V ljubezni, ki izključi vso zavist, zavrgel si udobnost, vzljubil križ. Posoda vedno svetih si idej, tako koi'akaš svojo pot naprej. No meniš, vem, se za besede te, ponižnost je priljubljena ti smer. Ponižnost i>olni blago Ii srce, krasi življenja tvojega večer. Naj Bog, ki čednosti cetiiti zna, obsuje te z dobrotami z neha!" Fr. GervaziJ. Vojni pregled. Italijiiiisko bojišče. — Jugovzhodno od Oiiviilese n;i Fasuiiskeui poboCjii se jc (). t. m. zniši! v iiašem «giijii italijanski simelt, Bovražni bataljoni sovnaiveCjcm neredu bežali. Ob .Soči pa jc to])ov9ki boj zopet poncliaviil, Vojni tiskovni anid poroča 8. t. m., <.l;i .so na soški bojni irti sovražni topovi xvcËcr močnejše streljali, a ko' se je stemnilo, so ponehali; le na Krasu je trajal tadi ponoči živabcn motilni ogenj. Na več krajev i)lanote pri Haiijšieah so metale Î, t m. sovražne letalne skupine dvakrat bombe, a napravile malo škode, Sovražni topnîÈaiJi MO tia tirolski bojni Črti ži-valmejse obstreljevali le eesto v prela/.n iiolle. Tako je tedaj zopet, mirnejše na bojni črti ob Soči. Ker je general (Jaiiorna pred nekaj dnevi ol)Streljcval celo iiaSo erto od Tolmina do inoija, smo pričakovali, da pričenja.'/, enajsto bitko, a kar hipoma so zopet utibnili njepovi tojiovi. Somiiiiova kupčija v Londonu z Angleži najbrže ni izpadla tako, da bi bilo Italijanom vredno, žrtvovati ljudi in strelivo. Vendar pa ni izključeno, da Italijani vkljiih temn zopet prièno z ofenzivo. Kakor se 10. t. m. in-adno jioroča, izvedlo je v noči od 8. na 9, okolu 25 italijanskih letal nov napad na Tulj. Vrjjli bo približno <.(0 bomb, Vojaške škode v mestu ni nobene, eivilne Ic malo. Laliko ranjeni sta dve osebi. — Pri Mori na južneai Tirolskem udrli so nagi oddelki v italijansko Črto, se polastili nekega jarka ter privedli enega častnika in ňí] mož ujetih. — >Šviearski listi poročajo o težkih uporih v italijanski armadi na soËki bojni črti. Zarotniki !)i bili radi aa-šnntali armado po ruskem z^^Iedn ter povzročili revolaeijo v deželi. Ustreljenili jc bilo l)aje 1,")0 vojakov, drugi so se morali ziigovaijati pred vojnim, sodiščem v Mdanu. nilsko bojišče. - Kakor seje 9. t. m. iz vojnega tiskovnega stana poročalo, oprostitev zadnjega dela lïukovine, ki ga imajo Kusi še zasedenega, vrlo dobro naprednjc in bliža ne ura, ko ne i>o stal niti en sovražnik več na hukovitiskili tleli. Sovražniku se tudi IN posrečilo, da bi se bil držal na obeli straneh železnice Kiii)polung-(> uralionK>ra v prostoiui ovinka Moldave pri Vami. Vkljuh tetnu, da so se Rusi tam hesno postavili v bran, bili so premagani po naši konjenici, katera je udrla s silo v dolino v smeri liukšajc ter ])g-tisiiila bežeče ruske kolone proti Clurahumori. Vedno jasnpjSe se kažejo sledovi ofenzive zaveznikov v se(lmop;raĚkcm obrol>nem gorovju, kiijti zniSťna riiitiniiakti ra/Jirenicnilnu ofenziva spremenila, se je v iiitiikanjc, ki sc poseljno jasno kiiže na severu, kjer v zvezi s prodi-riuijem iz kota treli (leželii liolirova armada potiska sovražnika proti vzliodu. l'rodiraiije v teh divjili )i'a<,^ozdih Je Jako težavno, vkljuli temu priiiol)i e so nase ěcte Žc precej ruinuiiske zemlje. — 11. t. m. jioroEa ititi stan: V kakiii deset kilometrov šii oki nižavi nicj 8cretoin in Karpati skitša Movraanik s trdovratnimi, na iiekateril) mesiiii tudi po sedemkrat [»oiiov-Ijenimi napadi zaman zopet osvojiti iz^'nliljeno ozemlje, V dolini Oitoz dosegli ko naSi zaliodui rol) Gracesfi in severno kraj Slanic, liumuni se trdovratno upirajo in le korakoma umikajo v Arl)oro. .lužno liadautza odbile so uaSe Gete iiafiad 'dveh niskih bataljonov vkljub prejšnji jiredpripravi po ruskem topništvu. Tri Ouuzry sentrelilo je naše tojmiStvo ruski baion, kateri je goreG padel na zemljo. Tete, kakor tudi vrnivĚe se orožniStvo požrtvovalno |(odpira bn-kovinsko_ preliivalstvo. Pre))ivalstvo Koeeatija, zahodno Trnovie, pripeljalo jc deset voz polnih [)rostovoljnih durov osvol)oditeljem, toje avstro-ogrskim polkom. Temn zgledu sledi večina drugih kriýev, rosel)no se zanima ljudstvo za dogodke povodom zasedanja cesarskega iresto a lo presv. eesaijn in kralju Karolu 1., iajti pod rusko vlado je bore malo zvedelo o tem, l^lej tem, ko si naše jnnaško čete iletejo dan iia dan nove vence siave na ton jojiĚěn, vlada pa v eeli liusiji zmeda in sicer taka, da Ijo trebalo silnega moza, da spravi eelo Rusijo zopet v pravi tir. Zahodno bojišče. — "Wolffov nrad dne 11. t. m. poroËa, da seje ob neomajljivem junaštvu neniSke ohrambe zrnšil tudi novi moĚiú angleški na[>ad dne 10. t. m. vzhodno '^'penia. Kjer se je angleškim naskakovalnim tetam losreČilo na posameznih mestih iidreti v nemSî-o hojno ěrto, bili so se najljiitejSi boji, ki so trajali v tem odsekn do poznega večera in do ranega jntra 11. t. m., kateri dan se je Nemcem posrečilo, da so priborili zadnja angleška gnezda zopet tnizaj. AngleSke izgnbe so na obeh straueli železnice Vpern-Roulers težke, pri odseku pri Westboek, za katerega 3d se Ijnto bojevali, nenavadno krvave. — l'o nekem porořiUi W'ollfovega urada znašal jc do 26. jnlija 1917 ves ])lcn te vojske, ki so ga privedli na Nemško : 1^.15(3 topov, 4,f);i1.05(> ostrili strelov oziroma krogelj, 10.1)40 inuniuijskih voz in drugih voz, ;ji»](j pripreř.nili voz od t.o])ov, 1,0,^)5. pušk, l,")r).82i> pistol in revolverjev, 8^52 Strojnih ptiĚk, 8^98 letal, 18(» privezanih balonov in trije vodljivi zrakoplovi. Poleg vsega tega Se je veliko število, ki se tudi ])i'ibIižno ne da določiti, topov iu strojnih pušk takoj v vojni n])orabilo, ' Franjo Neiihaucr; V suši. Tojc vdova 1)0 mtiloJiji: «GoïJiÎ ju io zolon . . • Travnik jc tvoj požgan, tnivice ni na dan, konjič brez paše poveša glavó. Tjokaj pod gozdni grič Žejen poleta ptič, da poživi se z vodico liladnó. Prej žnborél je zuiir, zdaj je tisalinil vii", žejeti se v gozdič povrnil je ptič. Ali, še stiideiiček tvoj nc šepetii z menoj ! Kaj še hodila pod gozdni Li grič! Cvet posušen sem janl Tudi na moj obraz solze tešilnc nič vcC iie rosé. Travnik vetioč in gaj rose škropijo vsaj ! Mene naj .s sveto vodo poškrope! Gospodarstvo. Naš kmetski položaj. „Slov. Gospodar" piše: „iz jnžnozahodiiega dela 81ovcnskÍli goi'ic se nam piše: ^ikar nc slciiinio sami sebe! Od|)rinio oči! ICnictje srno pri kraj». •Pomladi so nam rekvirirali mlado živino. Zdaj tninionia prodajamo teleta, kei' jiii nimamo s čim j^rerediti. Neliatei'! .so že oddali polovico živine. In Še t», kar je imamo, bomo težko přeživili, ker vsak pravi: Če na gnmno pogledam, jc vse prazno, ni slame in ni sena, otave pa tndi nc bo, kei- tmaiiio spet sušo. Seveda gospoda p« mestili bo pa hotela imeli spet mleko, a marsikdo kravam, ki jih Še ima, niti slame ne ho imel dati. Na pcdjn je obdelano vse le na pol, pridela se vsled stiše in drngili nezgod niti polovica ne kot i)fej.Šnja leta, gospoda pa hoče imeti tako kot ob najboljših letih. Krompir je droben in ga je malo notri, kjer ga si)lob ni snša vzela, zelja po največ krajih ne bo nič. Zato se vpiaša: ICaj bomo čez zimo jedliV Kljnb nevspeliom na poljn, pa vsled pomanjkanja delavcev kmet mora vstajati zjntraj ob treh in Štirih 1er delat! kot živina do poznega večera, toda ne smem pisati kmet, ker kmet jc v strelnem jarku, ženske, starci iii otroci iiioiajo tako delati. Pri vsem tem pa sme poi'abiti na mesec lé sedem in pol kilograma zrna za osebo, tisti, ki se ob sedmih aii osmih iz postelje zvali, pa seveda ravno toliko, Čejirav cel dan lenobo pase ali k večjemu piše v kaki pisarni. Take so naše razmere. Zato ne slepimo sami sebe. Jimet je steber di'žave, so rekli včasih,'ill ta steber se zdaj podira." Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga izdelnjeino in kako z njim lavnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po najnovejših virili in lastnih izkušnjah za slovenske sadjarje z 42. podobami pojasnil Mai'tin Hinnek, deželni sadjarski nadzornik. Cena 2 ÍÍ 40 vin. Knjiga je izšla 1'aVnoprav, da si jo, predno dozoi'i sadje, vsakdo omisli in prečita. Izdelovanje sadnega vina je iiiarsiiije velikega narodnogospodarskega [lomeiia. Obeta se nam hvala Bogu dobra sadna letina. Ob takih prilikah preostane mnogo za hrano malovred-nega sadja in bi bilo posebno pri današnjih razmerah nedopustno zavreči tako sadje, kakor tndi ono, ki je prezgodaj odpadlo. Ker tega sadju svežega ne moremo ngodno porabiti za Človeško lirano, ga lahko spremenimo v pijačo. Tudi imamo mnogo [niste za žiaiitno sadje neprikladne zemlje, kjer pa dobro uspeva ncobČnlljiVo mostno sadje brez obdelovanja in gnojenja, tako dobijo tndi pnsta zemljišča svojo viednost. Vse to sadje se najkoristnejše porabi za sadjevec. Isti gasi žejo bolj nego vino tz grozdja in ne povzroča tiste zaspanosti in nti'uje-nosti, kakor pivo ali celo žganje. Upamo torej, da smo s to knjigo ustregli domači jiotrlbi in je knjiga koristna in potrebna za zboljšanje gospodarskega najiredlia med Slovenci. Knjigo je .siusal vešč strokovnjak in bo ostala brez konknrencc, četudi bo naletela riioi'da na nasprotnike, zlasti med sovražniki alkoholnih pijač. Kljnb temn pa smo prcjiričani, da smo popolnoma upravičeno nvrstili knjigo v našo zbirko l)od naslovom „Učitelj za hiŠo in dom", ki izhaja v založništvn Kaloliške Bukvarnc in bo prinašala le koi istne spise praktično gospodarskega značaja. Kavina primes iz — žganih hroščev. Inomoški vsenčilištd profesor dr, Nevinng je preizkušal kavino primes in izjavil: Kava (kavina primes), ki se jo danes mnogo nživa, jc bila močno žgana. Vsebovala je tndi velike množine zdi'obljcnih hroščev. To dokazujejo najdeni deli glave, nog, itd. Ima pač tndi Človek dober želodec. DomaČe in tuje novice. Na rojstni dan Njega Veličanstva, presvitlega cesarja Karola I., to je jntri v petek 17, avgnsia, bode v kapiteljski cerkvi v Novem mestn ob i.), nrî pontiJi-kalna sv. iiiaŠa z zahvalno pesmijo. Naznanilo, i'^ovodom ccsaijevega rojstnega dne naj se razobesijo zastave jutri v petek 1'az vseb hiš. Ob enem je dovoljeno jutri vživati meso. Prvi rojstni dan našega mladega cesarja Karola I. bodete prav lejjo poslavili in počastili, če se udeležite po njegovem veleplenienitem dnini dobrodelnih vojnih naprav s primerniini prispevki. Za tako človekoljubno dejanje v našem mestn nam nudi najlepšo priliko vojni m o ž, na katerega se je že nekoliko pozabilo. Toraj Novomeščani in občinstvo iz bližnje in daljne okolice, donesite na oll^r domovine patrijotiČen dar in zabijte nekaj žrebljič-kov v vojnega moŽa, ki še vedno čaka domoljubnih obiskovalcev pri g. ïîergmannn. Kakor veste, gic ves denar li kranjskcmn deželneinti društvu za vdove in sii'ote v vojski padlih vojakov domaČih kranjskih polkov. Zativalno slovesno sv. mašo je daroval mil. gosp. prošt dr, Seb. Klbert z asistenco v kapiteljski cerkvi v Novem mestu v soboto dne 11. avgusta povodom srečne ^osvojitve biikovinskega glavnega Tiiesta Črnovicc, Zraven zastopstva vseh tiikajšnjili civilnih in c. kr. uradov ter Šol je bilo navzočega posebno veliko vojaštva. i)a bi nam Vsemogočni naklonil Še im-daljnih velikih zmag in končno toliko zaželjen mir! Imenovanje. Cesar jc imenoval mini-sterijalnega tajnika g. dr. Milana ŘkerlJ za sekčnega svetnika v Justičnem ministrstvu. Slavnostni koncert z bogatim vspo-1'edoin priredi županstvo mestne občine Metlike v jiroslavo rojstnega dneva cesarja Karola L 19. avgnsta v prostorih „Narodne Čitalnice". Začetek ob 4, mi popoldne. Čisti dohodek je namenjen oslepelim slovenskim vojakom, — 17. avgnsta pa Jc zjuti aj ob 5. uri budnica, ob 8. ui'i slovesna sv, maša, na to nagovor voditelja županstva pred mestno hišo in na zadnje slavnostna seja občinskega odbora. Hiše bodo v zastavah. Plemenito srce cesarjevo. Naš cesar Karol Je zankazal, da se na nanovo zavzetem ozeinljn v vzhodni Galiciji in v Bukovini ne sme izvršiti nobena smrtna kazen brez sodnijskega postopanja ter da se mora na označenem ozemlju postopati s prebivalstvom sploh dobrohotno in vljudno, ilorebitno smrt.no obsodbo pa mora popřeje odobriti in potrditi vrhovni armadni poveljnik. Odlikovana sta bila: gospod Alfonz Oblak iz Novega mesta z Železnim križem za izvrstno službovanje in gospod Pavel Pollak z bronasto hra.iirostno svetinjo vsled hrabrega zadržanja pred sovražnikom. Čast Jnnakoma! Sprememba posestva. Jerebovo hiš'o v Kandiji Je kupil g. J os. Kleindienst za 7000 kron. Iz ruskega njetništva se Je oglasil praporščak Ludovik PleskbviČ, rudniški učitelj v Idi'iji, doma iz Mokronoga. Pisal Je iz Kiewa na potu na svoje stalno mesto, da je tedaj zdrav. Najiskrenejše pozdrave vsem Šmarjet-čanoni in HentpetcrCanom tei' na skorajšnje svidenje ob -trgatvi. Slavko Gričar, rač. podčastnik iz Tojdic. Ne zabite na slovenske oslepele vojake v Gradcu! Darove sprejema tudi jia-dalje uredništvo „Dol. Novic". Fante in može, ki so žrtvovali najboljše, kar odlikuje človeka po zunanjosti — vid — ne smemo nikoli zapustiti. Nov križev pot Je dobila veličastna cerkev svetega Petra v Ljubljani. Delo Je pravi mojstrski iniiotvor glede slik in okvirjev. Dolenjci, oglejte si ga, ko pridete v Djiibljano! Našla sc Je Črna denarnica z tieko-liko drobižem. V njej se nahaja tndi nekaj recepisov. Izgiibitelj naj se oglasi v knjigarni Urban Horvat. Cerkveno. Cerkveno opravilo za begunce, V nedeljo 19. avgusta ob 9. uri ho imel v tukajšnji frančiškanski cerkvi sv, opravilo za begunce preč. gospod župnik lindin iz Pevnie, Dragi begunci, udeležite se polno-številno te službe božje! Mirovna pobožnost, ki se Je vršila od 9. do 1 2, avgnsta v frančiškanski ccrkvi v Novem mestu, je bila splošno dobro udeležena. Smoter pobožnosti, kakor vseh temeljitib govorov, je bil; Zatecinio se v dolgotrajni in grozni svetovni vojski k Onemu, ki edini deli pravi mir in vabi vse Ijndi, rekoč: Pridite, ki ste obteženi. Jaz vas bom pokrcpčal! Prosite in bodete prejeli! Molite in bodete iismiljenje dosegli ! Posebno slovesen Je bil zaključek mirovne pobožnosti v nedeljo. Procesija iz Novega mesta v Prečno Jc bila veličastna. — Poroča sc nam še sledeče; Iz Prečine. Preteklo nedeljo 1 2. t. m. se Je vršita [iri nas velika mirovna pobožnost, kakor so že poročale „Novico". Nekaj pred pol 11. nio jc prišla procesija iz novomeške traiičiškanske cerkve, ki Jo Je vodil preč. g. voditelj IIT. reda novomeškega okrožja ob azistenci preč, gosp. lavnatelja Ueščiča in P. Benjamina Petrič. y procesiji so bili zastopani po veliki večini tretjeredniki, pridružilo se Je pa tudi veliko pobožnega ljudstva iz vseh župnij novomeškega dekanata, celo iz daljnega ècnt Jerneja so bili; tndi goriških beguncev Je bilo lepo število. Po priltodn je imel domači g, svetnik ob natlačeno polni cerkvi govor, v katerem je povdarjal Času primerne misli : kristjan, bodi stanoviten v sv. veri tudi v hudih Časih; stanovitna molitev in zaupanje v božjo previdnost moi'ata biti pot k trajnemu miru. Slovesno sv. mašo je daroval preč. g. P. Pavel. Pevski zbor je v polni meri spolnil svojo nalogo tako dopoldan, kakor t udi pri popoldanski pobožnosti ; zelo primeren se nam Je zdel vložek pri darovanju: Udiarjev „Da nobis pacem. Domine" („Daj nam mir. Gospod"). Popoldne ob 2. uri se Je pričela mirovna pobožnost s svetim križevim potom, zatem Je cela cerkev molila pred S. 1Í. T. uro molitve za blagor domovine; pri lita-nijah Matere B. Je spet pela cela cerkev. Sklepni govor Je imel preč. g. P. Pavel. Krščanska ljubezen — to Je bila ideča nit celega govora — vladaj med nami, osobito med tretjeredniki, po zgledu očeta sv, Frančiška! Pred razhodom je bilo še darovanje za preCensko cerkev in za cerkev v Brežicah. — irpamo, da ostane ta dan vsem udeleženceiii v trajnem spominu. Naj pripomore la pobožnost, da bi se versko življenje med nami bolj poživilo in poglobilo! Prepričani pa smo, da nismo prišli zastonj k sv. Antonu v PreČiiio pi'osit miru; vse naše molitve so se stekale v eno prošnjo; „Daj nam mir. Gospod; saj ga ni, ki bi se boril za nas, kakor Ti, naš Bog!" Raznotero. Imenitni krojači. Vsako delo ima svoje znamenite in .slavne može. Tako so tndi nekateri kiojači zelo slavni po vsem svetu. Kako tudi ne, saj je ta stan že silno star in velikega iiomena. Sega že do paradiža, v one blažene čase, ko sta prva dva človeka se čutila po grehu naga in Jima Je Bog preskrbel prva oblačila. Zgodbe tudi iiripovednjejo, da je .liikob napravil svojemu sinu Jožefu krasno barvan plašč. Sveto pismo ])ripoveduJe, da Je i\IoJzes izumil nein'ckosljivo lepa oblačila za velike duhovne. Tndi jiogani .so imeli znamenite krojače, PliniJ pripoveduje o slavnih krojačih, ki so Že v njegovem času Živeli na Grškem, Na t-irŠkein Je bil filozof Helij Hijipias iz Elide zelo znamenit krojač, ki Je delal krasna oblačila za olimpijske igre; bil je tilozof, a obenem še krojač, medtem ko so tudi krojači, ki se ]>oleg lega pečajo s tilozotijo. Valerij ]Ma.\innis pripoveduje, da je nek 8iloson izdelal kralju Dai'iju iz 1'crzije bogato obleko in mu Jo poklonil zakar mu Je Darij podaril otok Samos. Smrt zaradi pomanjkanja pive. Na Bavarskem je zadnji čas radi pomanjkanja pive izvi'šilo samoumor I 1 oseb, med njimi dve ženski. Strašna ,smrt! Mimo ciljev ... (Viilo ■/. Aiiiiic.) (Konec. Ûitnlioîj se je bližala Jjjiibljaiia, tt;tu živaliiiejšc je jiostajalo. Vsak se jc ritiil k oknom, (ia jo lii |>i vi iigletlal. J.ii ko je iiatii iiaMproli od daleč zažaix'1 yrad, se jc treslo, si'ce slclieniega v čiulim-slailkili (iiivstvili. — „Ljtil)ljwiia, Ljuliljaiia," Si» šepetala naša usta . . . Poiidi'avljetia naša prestolnica, kako si lepa in di'aga našeitni si'cu in očesu, posebno, íe te tako dolgo ne vidi . . . Slednjič se ustavi vlak in pi'ed oňiiii se naîii zablesti tako sladka beseda . .. „Ljubljana", To je bilo prei'ivauja po vagonih, ali kaj, ko je bilo vnovič strogo prepovedano izstopiti, ker sc baje takoj odpeljemo najircj. Pri vseli izhodih so se zahliskali bajoneti . . . Ker že nismo sineli doli, smo pa vpili in tuli]i kot Izraelci pj'ed Jej'iho . . . No, zidovi se od našega vpitja niso ravno podirali, odpirala pa so se okna po hišaii, mimo ktcrih smo drčali in Ljiibljanci * i^aspanci so natii migali v, robci in nas navdušeno jiozdravljali: „Naši Janezi se peljejo!" Tudi na kolodvoi'u je nas čakala in p^zdi'avljaia nešteta množica... Posebno nemiren jc bil v mojem ku-peju mlad fant-LjubljanČan, doma v bližini kolodvora. Vlak stoji, on tako blizo, a domov ne sme! Tako blizo di-age mamice, a ne sine jo objeti ... — Kar naenkrat ga zmanjka. — In ko se je vlak že premikal naprej, pridťvi v knpč ves zasopljen in vj)ehan. „Kje si bilV" ga karajo« prašam, ko ga zagledam. Bil sem. že v skrbeh .zanj, ker poveljniki vagonov smo hili strogo odgovorni za vsaccga moža, ki bi se zgubil. „Oprostite, pokorno prosim," jeclja fant, „nisem se mogel zdržati, temveč sem neopažen snmknil iz kupeja in na kolodvoru, kjer ini jc vsak kotiček znan, Čez planke in že sem stal pred hišo. K sreči so bila vrata še odprta. Jlamica je že spala, ker je mislila, da se naš bataljon pripelje po dnevi. Vsa zmedena je bila, ko sem jo nenadno poklical iz spartja. Pokazala mi je na oniai'o, kjer jc itiiola nekaj jestvin pripravljenih. Te sem pograbil v naglici, še en i)oljub in predno se je rcvica zavedla, je bila Že sama. Cul sem še, kako je klicala za mano in jokala, a jaz nisem imel niti trenotka časa več; bal sem se, da se vlak odpelje naprej — brez mene. In res sem ga ravno še vjel. Oprostite, prosim Vas še enkrat in ne bodite hudi, saj veste . . ." Solza se mi je zaiskrila v oČeli, ko je otnolknil. Kaj sçiii boteiy Saj je bilo meni 1'avno tako pri srcu... Oj domovina, kaj vsega nc zahtevaš od naših src! A dolžnost je več kot prijateljstvo, jn'avijo... Ko se je naša mila Ljubljana izgubila za ljubljanskim Uribonr in so nam poslednje lučice izginile izpred oči, je postajalo tiho v kupeju. Vsak jc imel opraviti s svojimi mislimi. Ljubljana, naša metropola, luiš ponos in ljubezen. Te vidimo še kdaj? Morda se ti povrnemo v naročje v ranah, ali pohabljenci, brez roke, noge.,. Ali pa smo se mogoče poslovili od Tebe za zmiraj '? — — — Omeniti moram še žalosten prizor na boi'ovniškem kolodvoru. Ko se dolgi vlak vstavi, se drenja v ospredje staia ženica z ogromnim zavitkom ter kliČe na vse grlo: Kdo mi ve povedati, v katerem vagonu se vozi moj sin Fi'ance G..... od sedme stotnijc? Zraven ga je klicala tako milo, da bi se je bil kamen usmilil. -— Oj ljubeče materno srce! Vse prestaneš, trud in iioČno čujenje in čakanje na mizlem kolodvoru, samo da bi šc enkrat videla in postregla svojemu ljubljencu . . . Vpitje in klicanje je tudi mene vzdra-milo iz mojih sanjarij. Stopil sem k oknu in prašal; „Koga iščete, mamica?" „Mojega sina Franceta G..... od sedjnc stotnijc. Ali veste kje je, za Božjo voljo vas prosim," je hitela uiamica in tekla proti našetiiu kiipeju. Slučajno je bil fant lavno v mojem kiipoju. .,Tukaj je mamica, ali liitto, iiitro, vlak se že premice!" — Dasiravno se je starka žutila, kar so ji dopuščale stare noge, je bilg vendai' že pi'epozno. t^i'ni vlak, ki nima srca, jo ni hotel čakati, oddrdral je naprej mimo jokajoče mainicc z zavitkom. Niti videla ga ni, svojega Ijnbijcnca, ki odhaja v boj . .. Bila je namreč temna noč in kolodvoi' le slabo 1'azsvctljen. Bridko je zaplakala. Iti tudi sin, ki je piihitel k oknu, se je zjokal. „Z Bogom, z Bogom mamica!'' in vlak je že izginil za ovinkom z njenim najdražjim zakladom. Zavitek, ki ga je s tako ljubeznijo jnipraviia za sina, je ostal... Pač svidenje, podobno Mai'ijincmu z Jezusom na križevem potu . . . Ta žalostni dogodek me je šc bolj potrl. Polagoma sem zadremal in z menoj celi vagon. Z Notranjske se fantje itak po večini rekrutirajo k 97. polku v Ti'st. Zbtnlil sem se zjutraj na kolodvoru v Št. Petru, na kamnitem kraškem svetu in si s črno kavo poplaknil žalostno misli. — Kmalu na to smo prestopili deželno mejo in' čedalje več znakov vojne nam je pripovedovalo, da se bližamo kraju, kjer ni dobro . . . Tako nekako kot nam pri tej vožnji, je moralo biti pri sj'cu Mojzesu, ko je raz gore Nebo gledal cilj svojega lirepc-nenja, obljubljeno deželo. IMescce in mesece, odkar smo zvedeli, da se popeljemo na goriško bojišče, smo hrepeneli po tem dnevu! In i)rišel jc, a naša srca so bila žalostna . . , Peljati smo se mimo rodne gi ttde, videli smo jo, a nanjo stopiti nistiio smeli. Mimo naših ciljev smo hiteli — di'ugtm ciljem nasproti . . . Janzeniska praksa v Šent Rupertu« Spisal ivun Sii^klusa. V podlistku „Dol. Novic" (I. 11)15, št. 2H.) sem razjasnil pomen krajepisnega imena v Tronu po ljudski govoiici šent-rupei'škega kraja. Omenil sem, da se nahaja o dogodku, ki je v zvezi s tem imenom, v kioniki novomeškega frančiškanskega samostana neki zapisek, ki ga pa nisem mogel izpisati, dasi sem bil radi tega dvakrat v omenjenem samostanu. Nedavno uii je prišel ta zapisek slučajno v roke. Glasi se pa tako-ie v slovenskem prevodu: „Leta 177-1: neke pobožne Ženicc tretje-rednice petrinarce (?) nazvane so kot za ugovoi' proti janzeniški praksi glede prejemanja sv. obhajila ukrale Najsvetejše iz cerkve na Veseli Gori, župnije šentrnper-ške, da se niorejo doma večkjat po navadi pokrepCati." (A. 1774: quaedam iiuilier-culac tertiariae peti'issae dictae in protc-stacionem contra j aiisen isticani praxim quoad iisnm 8S. Comiiiunionis, Sanctissimum ex ecclesia Montis gaudiosi, paroeliiae S. Iliipcrti, fui'atae sunt, iid donii saepius solite se I'eficere queant.) Ljudska govorica pripoveduje, da se je vse to erška žujjiiija je bila vrlo obsežna in služba tamošnjih diiho-vnikov prav težavna. 01) tem času je bil župnik šent-ruperški Štefan VidetiČ, a kaplana Anton PcruŠič in Josip Škrjanc. O nobenem se ne more trditi, da je bil očilicn janzenist, sicer pa vemo, da se je zanemarjal poduk v krščanskem nauku. Otroke za prvo sv. obiiajilo so pi ipravljali duhovniki na Veseli Gori in tudi delili prvo sv. obiiajilo. Še-le 1. 1780 so se prvikrat poduČevali otroci tudi v Sent Uupertu za prvo sv. obhajilo vsied stiogega naloga novomeškega prošta Josipa Jabacina, (Koneu prihorlujis.) Spisi Krištofa Šmida. Izšla sta 16. in 17. zvezek spisov Krištota Šmida v založništvu i. Krajec nasi, v Novem mestu. 16. zvezek je poslovenil fi-ančiškan P. Blanko Kavčič ter vsebuje šest lepih pripovedk: „Roparski grad'*, „Ptičje gnezdo", „Poškodovana slika'', „Tiskovna pomota", „Spominčica" in „Diamantni prstan". Cena broširanemu snopiču Je 1K; trdo vezanemu zvezku pa 1 K 40 vin.; po pošti 20 vin. več, — 17, zvezek Je poslovenil P. Bruno Strauss, frančiškan, sedaj vojni kurat, ter vsebuje dve mični pripovedki: „Brata" in „Različni sestri". Cena broširanemu snopiču Je 1 K 20 vin,; trdo vezanemu zvezku pa 1K 60 vin.; po pošti 30 vin. več. — Opozarjamo na ta nova in zadnja dva zvezka poslovenjenih spisov Krištofa Šmida župnijske, šolske in izobraževalne ter vse druge ljudske .knjižnice. Gotovo ni slovenske knjižnice, ki bi ne imela med drugimi lepimi knjigami tudi vseh spisov Krištofa Šmida, po katerih posebno naša mladina tako rada sega, Ni pa tudi kmalu tako priporočljivih mladinskih spisov, kakor so ravno spisi ljubitelja in vzgojitelja mladine Krištofa Šmida, Njegovi spisi so zaradi svoje velezanimive in poučne vsebine preloženi malodane na vse evropske jezike, — Vsi dosedanji zvezki se dobé pri J. Krajec nasi, v Novem mestu ter v vseh knjigarnah po Slovenskem po zelo nizki ceni. Loterijske številke, Trst, 8. septeiubra 67 25 35 G3 88 Razglas. Občni zbop okrajne bolniške blagajne za politični okraj Rudolfovo vrši! se bode v nedeljo, 2 septembra 1917 ob 1. uri popoldne v prostorih bolniške blagajne v Rudolfovem, K temu shodu so vabljeni iti iniaji) pi'avico samo dne 29, maja 1914 izvoljeni delegati, katei'i so imajo na shodu z v/.-ka/,nicami legitimirati. U ne v n i. red : 1) Poročilo načelnika o blagajniškem delovanju za npiavno dobo leta lííltí. 2) Predložitev lačunov. 3) Poročilo nadzorovalnega odseka iii razsodišča. 4) Prememba pravil v /.mislu ccsaiske naredbe z dne 4. januarja 1917, drž. zak. št. 6. 5) Volitev načelniŠtva. (i) Volitev nadzorovahiega_odseka. 7) Volitev razsodišča. 8) Kazni predlogi in sklepi. Gg. delodajalci iu delojemalci se vljudno vabijo glede točke 4. dnevnega reda, da se v lastnem interesu ponoštevilno udeleže občnega zbora. Ako bi ne bil občni zbor po pravilih ob l.uri sklepčen, vi'šil se bode eno uro pozneje pi'i vsakem številu došlih delegatov. Okrajna bolniška blagajna v Rudolfovem. Petrič Miikso 1. t. t. t, načelnik. Resna Ženitvena ponudba. Mladi'jiiË, iieoiiiiiilL'ževaii, sLir 25 lel, sr i.eli seznanili i. gospodiSno, sliito 18 Jo 2i lel, ali i. vdovo L enim olroLoui. Doličnu mora bili pridna in poštena in iiioi-a imeti gostilno ali pa kakino malo ti-poviiio. Sliku iia.i bo blagovoli vposl.iti, kaioro ho pri morebitni odklonitvi takoj vi'iif. Flesiip ponndhe so ponlnti: Trgovec, poste restante, tIraSfe pri Postojnižt. 1010. KostanjBD les od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, jgi^^ kupi po najvišji ceni tvrdka: : J. POGAČNIK : Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. Službo 57-2-1 telegraiista, pomožnega uradnika ali kako drugo pj'ipravno mesto, išče c. kr. dunajski policijski detektiv. Star 53 let, popolnoma zdrav. Natančneje pismeno, pod; „Zanesljiv 64" na uredništvo lista. JOS. BERGnflNN * LEKARNA v Rudolfovem « kupuje po najvišji ceni štupo (seme) lisičjega repa (glej podobo) janež, kimél, gbršično seme - (ženof), brinjeve jagode - in druga zdravilna zelišča in cvetje. , i ^^ ïfe 51-0-4