'Po**n?rt»	V	B8B8WM\
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 8
Maribor, sobota 11 januarja 1930
Cf
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi po (arifu
Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prsiernova uliea it, 4
Prihod slovenske delegacije
¥ Heosrad
VSE MESTO V ZASTAVAH IN SLAVNOSTNO RAZSVETLJENO.
Slovenska poklomt-vena deputacija,
ki jo tvori krog 200 zastopnikov Ljubljane in drugih občin iz cele dravske banovine, se je sinoči odpeljala in je danes zjutraj prispela v Beograd. Jutri 12. t. ra. ob 17.30 bo skupno z deputacijama iz dunavske in drinske banovine sprejeta na dvoru, da se pokloni kralju in sporoči izraze uda-nosti in ljubezni slovenskega naroda do kralja in cele vladarske hiše.
Ko je pred dobrim mesecem dni iz zagrebškega občinskega sveta izšla inicijativa za poklonitev zastopnikov Zagreba in vseh Hrvatov kralju, je ta inicijativa našla močen odziv po celi državi. Deputacija Zagreba in ostalih hrvatskih mestnih in drugih občin je imela namen in nalogo, da kralju nele izkaže osebno spoštovanje, udanost in ljubezen, ampak da mu tudi jasno in odločno sporoči voljo hrvatskega naroda, slediti kralju v njegovem 6. jan. 1929 započetem delu na konsolidaciji notranjih upravnih in gospodarskih prilik, r.a izgradnji duhovnega edinstva vseh treh pie men, in zlasti, da mu tudi sporoči, da hrvatski narod z vso odločnostjo obsoja one, od tujine plačane elemente, ki na tujem in doma skušajo rovariti proti državi in se poslužujejo v to svrho tudi zločinskih atentatov in umorov.
hrvatskih občin prihajajo h kralju vedno "'MrKnftven.e demitacln iz vseh delov države, iz Srbije. Črne gore. Dalmacije. Rosne, Hercegovine, Slavonije in Vojvodine, vse z istim nimenoir> jn - Mo na1''"'' dano jim od naroda svoiih pokmiin: da odoVe novo Jnavgurirano državno politiko, koje 'temeljni cilj ie pomirjanje poli
BEOGRAD, 11. januarja. Poklonit-vena deputacija iz dravske banovine z ljubljanskim županom dr. Pucom na čelu je prispela semkaj s posebnim vlakom 20 minut za rednim brzovla-kom. Čim je zavozil vlak na postajo, je zasvirala vojaška godba državno himno, nakar je izdal predsednik sprejemnega komiteja deputaciji svoje zadnje instrukcije. Štirje člani komiteja so se peljali deputaciji že do Vin-kovcev nasproti. Oficijelnega spreje-
ma na kolodvoru ni bilo, ker se bo vršil šele po prihodu poklonitvenih de-putacij iz drinske in donavske banovine. Imenom beograjske mestne občine je pozdravil delegate slovenskih občin podžupan Zadjina. Člani depu-tacije iz dravske banovine so nastanjeni predvsem v hotelu »Excelsior«. Vse mesto je bogato v zastavah in okrašeno z barvann/;i žarnicami. Na Terazijah je slavolok z napisom: »Živel kralj!« »Živela Jugoslavija!«
Tardlieo o »omenu haašk® k@af@rence
ZAGOTOVITEV MIRU EVROPI GLAV NI CILJ HAAŠKE NI ŽENEVSKE KONFERENCE.
dinci, ki jih pozivajo, naj se bore z vsem! sredstvi proti Angliji in /a neodvisnost Indije. Novo ustavo in obiiubo p^ožaja deminionov Indijci z vso odločnostjo odklanjajo iz razloga^ ker je angleška kultura v vCikem nasprotju z :ndijsko kulture. Indijski podkralj je izjavil, da trenutno ni niti misliti na to, d* bi se reši) indijski problem in da bi postala Indija britanski c'omin;cn. Podkraljev* izjava je izzvala veliko nezadovoljstvo ne samo med u-merjenimi indijskimi liberalci temveč celo v londonskih krajih.
HAAG, 11. jan. Na včerajšnjem novinarskem banketu je imel francoski ministrski predsednik Tardieu daljši govor, v katerem je nagiašal velik pomen nalog, ki jih mora rešiti haaš-ka konferenca. Izrazil je svoje trdno preDričanje, da bo uspeh povoljen, ker vodijo pri delu vse države trije vodilni motivi: mir, zaupanje in sporazumnost. Za realizacijo konferenčnega programa pa je vsekakor potrebno, da navdaja vse udeležence najboljša volja. Francija bo storila vse, kar je v njeni moči, da se zajamči mir v Evropi. To bo obenem tudi cilj prihodnjega zasedanja Društva narodov. Skrajni čas je že, je zaključil Tardieu svoj govor, da se postavi svet na novo podlago.
BERLIN, 11. jan. »Vossische Zei-tung« poroča iz Pariza, da namerava francoski zunanji minister Briand uporabiti navzočnost številnih evropskih zunanjih ministrov in državnikov v Haagu kot ugodno priliko, da utre pot ustvaritvi Zedinjenih držav Evrope. Ako bi bil uspeh prednoizvedovanj .pozitiven, bi se delalo potem za ustanovitev stalne??) panevropskega komiteja r>ri Društvu narodov, eegar na-
išču držav Male antante napram vprašanju vzhodnih reparacij: »Jugoslavija, Rumunska in Češkoslovaška popolnoma soglašajo v tem, da je treba v svrho preprečenja sporov in diplomatičnih konfliktov v bodočnosti končno rešiti vprašanje vzhodnih reparacij. Država, ki je mnogo žrtvovala, da pride do sporazuma, mora vsekakor dobiti odškodnino v rešitvi drugih problemov. Jugoslavija je v vprašanju avstrijskih in bolgarskih vprašanj žrtvovala zelo veliko in bi bila zate vsekakor prikrajšana, ako ne bi dobila prilike za ureditev madžarskih reparacij. Ako se hoče priti do rezultata je na vsak način potrebno, da vsakdo kaj žrtvuje«
Kosouska deuojka in carica milica 5uetnici
BEOGRAD, 11. januarja. Znani srbski državnik Čedomir Mihajlovič, je poslal patrijarhu Dimitriju poziv, naj proglasi carico Milico in Kosovsko devojko za svetnici.
Učnih strasti, ujedinjavanje naroda,! 'oga bi obstojni v tem, da izdela gospodarska konsolidacija. Deputaci-1 konkretne predloge o reorganizaciji ja iz dravske banovine, ki se poklo-: Zedinjenih držav Evrope, ni kralju jutri, ima še svoj poseben j PARIZ, 11. januarja. Jugoslovanski pomen: slovenski narod brez razlike |zunanji minister dr. Marinkovič je cbja-
se pokloni po svojih zastopnikih Nje mu, ki je za nas vse perzonifikacija jugoslovenske ideje, ideje narodnega in državnega edinstva. Njemu, ki je v strašnih dneh kalvarije srbskega naroda delil s svojim narodom vso bedo in vse trpljenje, ko je korakal s svojo armado na umiku preko zale-denih in zasneženih albanskih gorfi; ki je v krvavih borbah, v katerih so tekli potoki srbske krvi in padale he-katombe žrtev za ideal ujedinjenja vseh jugoslnvenskih plemen, stal vedno v prvih vrstah in ki je vlival upanje in pogum v srca svojih junakov, ko so mnogi že omagovali; ki Je povedel ostanke srbske armade k novemu zmagovalnemu pohodu na solunsko fronto in tam skupno z antantnimi četami in dobrovoljci iz vseh Jugoslovenskih dežela izvojeval veliko končno zrnato nad nasiljem ter raz bil okove rohstva avstrijskih Jugoslo-venov. Njemu, ki je v vseh Wih
vil
»Pariš Midi« sledečo izjavo o sb-
Daumi bojkot u Ind:ji
I (»NT ON. 11. januarja. V smislu odloka vscit.dijskega kongresa se je v Indiji že mit e! izvajati davčni bojkot. t're‘i> val.v.v'- \cč pokrajin :;e ie odi.JČi'o, da ne i.litča več državnih davkov. Udeleženci kongresa so razvili zelo živahno ;.giiacijf. v provinci posebno med omla-
prevrata naprej bil vsem delom svo-1 po več tednov krepi v našem snežnem
vladar, ki si je že s svojimi prvimi potovanji no raznih delih svoje države, tudi po Sloveniji, mahoma pridobil simnatiic v&^a naroda Nj?mu, ki je neprestano stremel za tem, da postane Jugoslavija močna država na znotraj in na zunaj, da se v njej konsolidirajo prilike v smeri gospodarskega napredka in blagostanja. Njemu. ki je bil vsikdar veren čuvar ideje narodnega in državnega edinstva in ki je baš kot tak pred letom dni razsekal gordijski vozel naših notranjih bojev, ki so uničevali neštete dobrine, in vzpostavil načelo dela na pravični ureditvi države, njene uprave, njenih zakonov, njenih gospodarskih sil. Njemu, ki je zlasti vzljubil krasote naših slovenskih krajev in ki se vsako leto
Rešilna ekspedicija letalca Cuhnouskega
MOSKVA, 11. januarja. Sovjetska ekspedicija, ki je bila organizirana, da poišče izgubljenega ameriškega avi-jatika Eielsona, odpotuje še ta mesec iz Krasnojarska. Ekspedicijo bo vodil znani ruski avijatik Čuhnovskij, ki se je proslavil o priliki iskanja ponesrečenih članov posadke italijanskega zrakoplova »Italia«. Čeprav je zima zelo huda in je mraz pritisnil do 40 stopinj pod ničlo, vendar se člani sovjetske ekspedicije zelo aktivno pripravljajo na težko akcijo.
jega naroda pravicoljuben in plemenit | slovenskem planinskem zraku za na-
daljno delo. S nolno pravico nosi naš kralj ime Ujedinjitelja našega naroda, s polno pravico pa mu lahko naša slovenska deputacija tudi sporoči, da je On šele dejansko napravil iz kaosa države močno edinstveno Jugoslavijo, ki danes bolj ko kedaj poprej uživa spoštovanje in ugled tudi v zunanjem svetu.
V tem prepričanju, ki obvladuje nedvomno vse člane slovenske poklo-nitvene deputacije, se mu bo deputacija jutri poklonila in mu tudi lahko in mirnim srcem dala zagotovilo, da bo slovenski narod delo, kakoršno se vrši pod njegovim vodstvom in po njegovi volji od lanskega zgodovinskega 6. januarja, z vsemi svojimi silami podpiral in na njem sodeloval.
Neprijetno presenečenje
je doživel trgovec Martin Kocbek iz Sr. Ane v Slov. Gor., ki je v četrtek 9. tm. pripeljal za neko trgovko na Koroški cesti 2 zaboja jajc (2100 izvodov) v vrednosti 25JO Din. Kakcr običajno je hranil zaboja v gostilni Vlahovič in pozneje poslal tja nekega moškega z listkom in z naročilom, da zaboja odpelje trgovki. V gostilni pa so izjavili, da sta jajca že dva moška odpeljala. Ker se je trgovec Kocbek med tem že odpeljal domu je šele danes izvedel, kaj se je zgodilo in sporočil zadevo policiji, ki je uvedla preiskavo.
Usoda brezposelnega.
Kakor že večkrat poprej, je prišel tudi 9. tm. krog pol 12. ponoči k hlapca gostilničarke Beranič na Tržaški cesti, Francu Drevenšku,. v konjski hlev neki moški in prosil, da sme v hlevu prenočiti. Ke.* je bil tujec tako pijan, da ni mogel daije in ker je od mraza trepetal po celem telesu, mu je hlapec dovolil. Tujec ie zleze! pod jasli, še enkrat dobro pote.risi' iz steklčrvce žganje, nato pa trdo zaspal. Ker se še včeraj 10. tm. ob 2. pop. nt zb'"'' > v ’ p- plesat, kaj je, in j« uvidel da je človek v nezavesti. Obvestil je rešilni oddelek, ki je nesrečneža, kateri je imel ozebline na stopalih in po nogah, odpeljal v bolnico. Zdravniki 80 konstatirali težke ozebline, mež pa je ležal še naprej v nezavesti. V njegovem žepu .o našli samo objavo tukajšnje borze dela, ki se glasi na ime Ferd. Mb-šiča iz Podfetrtka in «i ™oWašča za vožnjo iz Maribora v Rog. Slatino. Star je 35—40 let. Tudi z injekcijami ga vče-raj niso mogli spraviti !: zavesti in je si« noči ob pol 9. umrl.
Dar Rdečega kr^a.
Rdeči krit kraljevine Jugoslavije in« vsako le*o na dan 6. februarja svoj dan. Ker je 'etos 6. iebruarja delavnik, se ta Hpn. ki je namenjen zbiranju čim več gmotnih sredstev /a to humanitarno ustanovo, praznuje to leto naslednjo nedeljo, t. j. dne 9. februarja, na kar bodi javnost opozorjena že danes.
Ljubljanski balet kot otroška vprlzoritev.
Vsak odrasli, ki kupi vstopnico, ima pravico, da vzame enega otroka do
let, na krilo.
Str« %
War!Bofsff! V E CERNTK Ivte.
VMariboru, dne 11. I. '1930
Otroške predstave in naše
gledališke
NOVA DOBA — NOVE ZAHTEVE. - VZGOJNI VPLIVI. — PROBLEM MLADINSKIH IGER. — SODOBNE POTREBE OTROKA. — IZSLEDKI MLADINOSLOVCEV. — VEČ ROMANTIKE! — NE OMALOVAŽUJTE
OTROŠKIH PREDSTAV!
Eno najlepših gesel, ki so se kdaj propagirala v javnosti, je geslo: Vse za otroka! Ta misel ni nova. pač pa jc v povojni dobi dobila še poseben pomen. Saj se je ves civiliziran svet zavzel v prvi vrsti za blagor in napredek dece, da lahko po pravici imenujemo to dobo »stoletje otroka«. Skoraj v vseh državah tek mujejo vsi vzgojni faktorji — od obi-telji do državne uprave, da bi pomagali povzdigniti živo narodno moč — deco.
V	tem prizadevanju so pa vsled povsem novih socijalnih, gospodarskih in kulturnih razmer padle mnoge zastarele oblike mišljenja. Rodila se je težnja po novi v z g o j i, ki v polni meri upošteva telesni in duševni razvoj otroka. Mladinoslovci in vzgoie-slovci hočejo prelomiti s tradicijo, ki zadržuje normalen razvoj otroka 2. du šečim pritiskom odraslih
Res je, da smo se odrasli stalno zanimali za telesno rast otroka, mimo duševne rasti pa smo hodili slepi! Otroke smo smatrali za »majhne odrasle«, ne da bi poznali in upoštevali one trdne, po naravi določene zakone. ki jih razvoj dece potrebuje.
Kakor bi dajali novorojenčku mesto mleka hrane, ki jo uživajo odrasli, smo dajali dečkom in deklicam na raznih stopnjah duševne hrane, ki je niso potrebovali in ki je niso mogli prebaviti... In uspeh? Apatični, nesamostojni ljudje, brez naravnega zanimanja, brez zavesti, brez moči — ljudje, ki mso nikake osebnosti.
Neštetokrat se povdarja vzgojni pomen gledališč, ki s svojimi umetniškimi stremljenji brezdvomno uplivajo v večji ali manjši meri na miselnost odraslega, kaj še-lc — otroka! Tega se zavedajo naša gledališča, ki se stavljajo javnosti na razpolago kot važni mladinski vzgojni či-nitelji s tem, da prirejajo tudi — »otroške predstave«. Običajno se vržejo za to svrho v repertoar 2 ali 3 mladinska dela in — stvar je rešena. Ni pa povsem rešena iz sodobnih vzgojnih vidikov!
Tu predvsem trčimo na vprašanje izbire primerne mladinske igre. Na žalost smo Slovenci v tem oziru še na zelo primitivni stonnii. Dočim nas hočejo na eni strani naši »poeti« zadušiti s svojimi proizvodi, se na drugi strani za mladinsko dramatiko skoraj nihče ne zmeni. Že to dejstvo je jasen dokaz, da se ona pri nas še rte upo štejva v taki meri, ki bi bila res v prid naši mladini. Samoniklega in dobro ob delanega imamo prav malo: »Peterč-kove poslednje sanje« so doživele v LT^innj že zlati iubilej. zato jih pa dajo vsaj vsako leto o pravem času na repertoar. Letos pa še celo sporedno z modernim »Janezkom - Nosančkom«. ki je v polni meri uspel in ga že igrajo dva meseca »Snegulčice«, »Peodkc« in »Trnjulčice« so pa že tako premlete, da jih gledališke uprave ne dajejo več na spored. Imamo sicer še nekaj manjših igric za šolske odre. kar pa za mestna gledališča ne more priti v poštev.
Ali pa ta malenkost odgovarja tudi sodobnim potrebam otrokovim? »Otroške predstave« so namenjene predvsem otrokom predšolske in šolske dobe (pribl, od 3. do 14. letak Občutenje, zaznavanje, predstavljanje, spominjanje, mišljenje in hotenje je pri otrokih v tem starostnem razdobju tako različno, da je težko vsem ustreči
Mladinoslovci so dognali da otrok med 2. in 6. letom ni bitje, ki bi živelo v tistem realnem svetu, kakor odrasli. Njegovo življenje je kakor g pravljicah. On doživlja svet :n živHenje, kakor bi sanjal z odprtimi očmi. Najsrečnejši je v igri. kjer se lahko sam udejstvuje. Palčki, vile. junak?... n. pr. na gledališkem odru so mu le •— sanje, ne morejo mu pa biti
še globoko doživetje. Zato še gledališke predstave v tej starostni dobi ne morejo odločilno vplivati na otroka, čeprav se izvrši do 7. leta v njegovem duševnem življenju že velik napredek.
Pač pa se zanimanje v šolski dobi oklepa že vsega, kar se tiče otroka samega. Njega pozornost se obrača na zunanji svet, ki ga doživlja že s polno zavestjo. Prav tako doživlja pravljice, ki mu jih njegova domišljija zariše silno romantično: čarovnike, zaklete gradove, gozdne vile, palčke, deveto deželo..., vse to si predstavlja silno fantastično. Deček hoče junakov, mogočnih roparjev, zmagujočih jazisko-valcev s konkretnimi motivi. Še-le s 13. letom določuje Francoz Ferriere dobo abstraktnega otrokovega zanimanja. Še-le takrat se pojavi zmožnost definicij n. pr. usmiljenja, pravičnosti itd. V tej dobi se more otrok poglobiti v posamezne pojave v živalstvu in rastlinstvu, v tehniki, industriji itd. Teoretiziranja še ne mara, on išče dejanja, življenja, posebnosti...
Kakor naša današnja mladinska literatura prav malo odgovarja tem sodobnim izsledkom, tako so še v mnogo manjši meri pripravne poglobitvi otrokovega duševnega obzorja današnje »pravljične igre«. Površno obdela-5"uje z morda lepim in primernim motivom ter s prisilno vrinjenimi pesmicami mladine ne more ogreti. Deca se sicer tej ali oni osebi nasmeje, opazuje te ali one podrobnosti, celota gre hladno mimo... predstava ni upliva-la kot doživljaj, ki bi prešinil ves duševni organizem.
Na žalost tudi inscenacija mnogo greši, ker se mladinske predstave splo šno omalovažujejo. Rumeni zastori z lučnimi efekti in godbo kot preludij še ne prinesejo uspeha, če je vse ostalo vsakdanje in prav nič pravljičnega. ..
Zjat rudnik, deveta dežela z biseri, zlatimi hišicami, srebrnimi posteljicami. z žvrgolenjem ptičic in zraven tega še par ducatov pravih Dravcatih palčkov ..., že to bi bilo dovolj snovi za pripovedovanje in premišljanja. Tako pa ima danes mariborska deca v najboljšem spominu od celotne »Grudice« le gospodarja »devete dežele« s čarobnim macafizeljnom. edini res pravljični prikazni cele igre! Domoljubni motiv je pa na žalost pri večini še! hladno mimo...
Ako bi uprava le majhen del izkupička nedeliske predstave žrtvovala za boljšo opremo »devete dežele«, ako bi avtor in režiser delo podvrgla te-meliitemu pregledu in ako bi igralci vzeli stvar resnejše, bi delo pri reprizi uspelo v popolno zadovoljstvo vseh.
Pravijo pa. da ?etos otroških predstav ne bo več, ker so baje že preko Velike noči nedeljski popoldnevi oddani za podeželski nedeljski abonement. Za otroke pa pride v poštev le nedeljski nonoldan. Torej se naši deci ne obeta mnogo razvedrila! Škoda!
Kakor vse kaže. 5e za Maribor ni napočila doba resničnih umetniških mladinskih predstav. Hvaležnih gledalcev bi bilo na stotine, saj so pri prvi letošnji otroški predstavi morali oditi mnogi, ker je bilo gledališče do zadnjega kotička zasedeno.	-x
mariborsko qledali3če
REPERTOAR.
Sobota, 11. januarja ob 20. uri »Morala gospe Dulske«. Ljudska predstava pri
najnižjih cenah. Zadnjič.
Nedelja, 12. januarja ob 15 uri »Gostovanje ljubljanskega baleta«. — Program za deco. — Izven. — Ob 20. uri »Gostovanje ljubljanskega baleta«. Elitni program.
Pondelek, 13. januarja Zaprto.
Torek- 14. januarja ob 20. uri »Lepa pu stolovščina«. ab. A. Prvič.
Mariborski in dnevni drobi*
Iz banske prosvetne uprave.
Bivši oblastni nadzornik za osnovno šolstvo v Mariboru g. dr. Fran Kotnik je imenovan i ičelnikoni za osnovno šolstvo pri prosvetni upravi dravske banovine v Ljubljani in je že prevzel svoje posle.
Gradbeno gibanje v Mariboru.
Na seji mariborskega mestnega sveta, ki se je vršila v četrtek popoldne, ste bili izdani sledeči dve gradbeni dovoljenji: U. Nassiinbeni, gradnja dveh lop v Smetanovi ulici in dr. Boezio preureditev gospodarskega poslopja na Koroški cesti 102. Mestni svet je izdal vrh tega tudi več uporabnih dovoljenj.
Iz poštne službe.
Poštni uradnik Bernard Naglič je u Trbovelj premeščen nazaj k pošti Maribor 1.
Aeroklubu v Mariboru
se je posrečilo dobiti v središču mesta dve sobi za klubove svrhe. V eni bo nameščena prepotrebna knjižnica^ ki bo dostopna vsem članom in bo obstojala iz različnih strokovnih knjig, modelov, fotografij in večjih strokovnih listov. Dru ga soba pa bo služila kot pisarna, ki jo je klub vsled stalno rastočega dela nujno potreboval, kakor tudi za odborove seje.
Sv. Pavel — vremenski prorok
K držal svojo besedo. Začel se je solziti nad svojimi starimi grehi. Napravil je Jogovcr z jug>m JuliaGe Pavlove solze, ki so bile precej obilne, pa so sproti zmrzovale. Posledice je bila poledica: Kakor na ploščah ogledala, so plesali zgodnji pasanti. Kolesarji so morali raz svoja kolesa, a mlekarice in jajčarice, namenjene na trg, so pometale svoje občutljive ierbase po oledenelih tleh. V mestu samem pa je bilo blato.
Današnji tedenski trg je bil zelo dobro obiskan. Pripeljali in prinesli so na trg velike zaloge zimskega sočivja kakor solate, ohrovta, zelja, karfijole, motovilca m dr-'go. Cere zimski solati so se gibale med Din 1 do 2 glavica, zelje od 75 para do Din 1.50, motovilec po Din 1 kanček. Jajca Din 1.75 do 2.— komad fižol Din 2.50 do 3.— liter, krompir Din 6 do 7 merica. S
■■■'nn 'e 1 "o žb.rbno trrovaTe. Pri spelo je nad 200 komadov, a cene so po praznikih očividno padle.
Na Vodnikov trg so pripeljali 5 vozov krompirja? zelja in čebula. Prodajalo se je na debelo, cene so bile običajne. —
Na špeharskem trgu pa je bil naravnost rekorden luval prodajalcev, kakor kupcev. Na 75 vozovih so 'peljali Špeharji iz 15 občin 2Č0 zaklanih svinj, 1 telico, 4 teleta in 1 ovco. Na tem trgu je vladal v pogledu higijene zelo vzoren red. Zaplenjena je bila samo malenkostna količina sumljivih pljuč. — Cene so bile sledeče: "peh Din 19—22, meso Din 20—25. rebrca Din 17—20, riba Din 22— 25, hrbtišče Din 10—15, glava Din 12— 18 in drobovina Din 12—15 kilogram. Povpraševanje je bilo zelo živahno, a Špeharji so zasedli poleg Vojašniškega trga tudi dobršen del Vodnikovega trga.
Na Trg Svobode so pripeljali vsega 18 \ozov slame, sena in otave. Cene so se gibale sledeče: Slama Din 50—60; seno Din 85—110 po kakovosti; otava od Din 90 do 120 meterski stot. Do sklepa našega poročila je bilo uspešno prodanih 9 vozov.
Ljudska univerza v Mariboru.
V	pondeljek, 13. januarja, predava znameniti zagrebški naravoslovec vse-■ čiliščni prof. dr. V. Vouk o temi: »Ali ;ma rastlina dušo?« Z mnogimi skiopt'*-čnimi slikami bo predavatelj ponazoril različne pojave iz življenja rastlin, po katerih sklepajo učenjaki na sorodnost psihičnih svojstev med rastlinami in živalstvom. Dr. Vouk je pred 2 letoma v Mariboru z velikim uspehom predaval o Yelo\vstone-parku. Ljubitelji narave pridite!
Kralj pokrovitelj jubilejnega ljubljanskega velesejma.
Glasom obvestila maršalata dvora je Nj. Vel. Kralj blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nai X. liublianskim jubilejnim velesejmom, ki se bo vršil v času od 29. maja do 9. juniia ter jugoslovansko šu-uarskn- in lovsko razstavo v Linbljan', ki se bo vršila od 31. avgusta 1930.
70 let »Učiteljskega Tovariša«.
Glasilo slovenskega učiteljstva, združenega v UJU? »Učiteljski Tovariš« ie z letošnjo prvo številko stopil v 70. leto svojega obstanka.
Uradni list
banske uprave dravske banovine objavlja v številki z dne 9. tm. zakon o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Češkoslovaško, pravilnik za izvrševanje invalidskega zakona, odločbo o ustanovitvi finančnih inšpektoratov, naredbo o njihovem poslovanju, ustanovitev odsekov za carine pri finančnih direkcijah ter organizacijo občega oddelka ministrstva za finance.
TRGOVSKI PLES
lS.jura.rj. .UNIONSKA DVORANA-
Najdena utopljenka je res Lina Majhen.
Dne 8. tm. je Anton Majhen- upokoje-železničar iz Krčevine, v mrtvašnici pri Sv. Marku niže Ptuja spoznal v utsp-ljenki, ki so jo tam potegnili iz Drave, svojo hčerko Karolino.
Priprave za Planinski ples
sc v polnem teku in obetajo že danes sijajen potek te tradicijonalne prireditvi.
V	predprodaji se vstopnice dobe p-. »Putniku (Aleksandrova cesta), v trgovinah Pinter & Lenart, Šerec in Kravos (vsi na Aleksandrovi cesti), Baloh (Vetrinjska ulica), Wolfram-Kanc (Gosposka rhca) Majer in Novak (oba na Glavnem trgu) in Kosi (Kralja Petra trg).
Otvoril sem nov SANATORIJ v Mari-boru, Gosposka ulica 49.
(tik gimnazije), tel. 2358. Sanatorij je moderno urejen, zlasti za operativne slučaje, ima centralno kurjavo, vsaka soba toplo in mrzlo vodo. Diatermija, višinsko solnce- ultra-rdeča žarnica, toniza tot Iz ira zdravnikov pcvolmn Cene zmerne.	Primarij dr. Černič
Družabni večer Glasbene Matice v Ma-riboni
je nocoj v hotelu »Orel«. Prijatelji dobrodošli. Posebnih vabil ni. Vstopnina prosta.	|Qg
Naša brača pravoslavne vere
svije Silvestri!«) vite. 13. d. n.
nrovešče u ,,Kavarni Jadran11 te radi toga pozi vaju svoje prijatelje 1 znance na posetu. 104
Javno tombolo
v prid ferijalnim kolonijam priredi me'1-ni odbor Pomladka društva Rdečega križa v nedeljo, dne 4. maja na Trgu Svobode. Vsa društva se vljudno naprošajo, da ne prirejajo omenjenega dne sličnih prireditev. — Odbor PRK.	100
Dobrovoljci!
Redni občni zbor sreske organizacije Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Ju goslavije se bo vršil v nedeljo, dne 26. tm. ob 10. dop. v restavraciji Narodnega doma v Mariboru? Udeležite se ga pnlroštevilno! — Odbor.	101
Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Mariboru priredi dne 22. februarja 1930 plesni venček v dvorani »Union« v prid vdovam in sirotam.	88
Urejeno prebavo m zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Joseiove vode«. Strokovnjaki zdravniki za motnje pri prebavi hvalijo »Franz Josefovo« vodo, ker poživlja delovanje želodca in čreve-a odpravi oteklino jeter zv;5a izločevanje želodca, stopnjuje izločevanje seči, pok''epi presnavlianje in posveži kri. »Franz Josefova« voda sc dobi v vseh leka-nah, drogerijah in špecerijskih ttgo-vinah.	I
Kupujte srečke državne razredne loterije v npravi »Jutra« in »Večcrulka« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Žrebanje I. kola se bo vršilo že 16. Januarja 1930! Nabavite si srečke, dokler traja zaloga! Ne zamudite prilike!	N
Čaianka s plesom v nedeljo v Talais de Danse. Zvečer velikomestni kabaretni program. 1°5
V	M a r 1 b S r n, dne IT. !. 1930?
UJI2^IKlS3SiSJaBli!Ha3Sa3raKBBBBBBB®i
,WartKfffstT V E C P ff KT K Jafr*
B«rr
talilanska obmejna dela
PREUREDITEV STARIH IN GRADNJA NOVIH CEST. — VOJAŠNICE IN STALNE GARNIZIJE. — OBMEJNE UTRDBE.
V	svojih člankih o Jugoslaviji, posebno pa v prvem, »L’ esercito iago-slavo«, je beograjski poročevalec milanskega »Corriere della sera«, Mo-randi, med drugimi izmišljotinami in pristnimi italijanskimi pretiravanji, na dolgo in široko opisoval tudi naše u-trjevanje meje. Mi smo že takrat naglasili, da je pisanje takih poročil v italijanske liste uprizorjeno z očitnim namenom, da bi se pred svetom prikazala naša država kot kršiteljica miru in ona sila. ki pripravlja vojno, prikrila pa akcija Italije, ki troši v resnici naravnost ogromne svote v oboroževalne namene, posebno pa za utrditev svojih mej napram Jugoslaviji. Avstriji in Franciji. Kako točno in pravilno je bilo to naše mnc lje, dokazujejo najbolj jasno italijanska obmejna dela, ki so vsa v direktni ali vsaj indirektni zvezi s pripravami za vojaške namene. Za. ta dela so se v poslednjih letih porabili težki milijoni lir, a izvršena so bila vsa ali naravnost ,)o red ni vojski ali pa vsaj pod vojaškim vod stvom in nadzorstvom.
Ker so za strategične namene zelo velike važnosti ravno prometne linije, so Italijani posvetili orvo skrb tudi za res že obstoječim in novim cestam. Tako so popolnoma na novo uredili vse važnejše ceste, ki vodijo iz stare Italije preko Primorja do naše meje Razširili, uravnali in moderno uredili so cesto Gorica - Ajdovščina - Vipa va - Postojna - Planina, ceste Gorica -Kanal - Tolmin - Kobarid - Bovec -Trbiž - Fužine, Bovec - Log - Trenta, Čedad - Kobarid. Tolmin - Podbrdo, Sv. Lucija - Idrija - Hotedrščica, Straža - Cerkno, Solkan - Čepovan, Čepovan - Ajdovščina, Gorica - Dornberk - Štanjel - Trst, Gorica - Gradišče - Tržič - Trst, Trst - Sežana . Senožeče - Postojna, Sežana - Divača - Ilirska Bistrica - meja, Trst -Herpeljc - Podgrad - Šapjane, Postojna - Št. Peter - II. Bistrica - Reka.. Pulj - Reka, Št. Peter - Knežak - Tr novo, Knežak - Snežnik, Hruševje Studeno - Planina, Ajdovščina - Col Podkraj - meja, Col - Idrija in Spodnja Idrija - meja. Docela na novo so pa zgradili ceste na Snežnik, Javornik. Nanos in iz Soške doline na ob mejne planine, ki v privatnem prometu nimajo skoraj nobenega pomena Posebno gosto so pa s cestami pre-pregli Nanos, kjer so zgradili široke avtomobilske ceste iz Št. Vida pri Vi pavi, iz stare ceste Ajdovščina - C o preko Budanj na Podkraj in na Na nos. preko Nanosa na Pivko in v Po stojno, kamor vodita sedaj poleg sta
rih še dve novi. Enako pa so zvezali z novimi cestami II. Bistrico in Snežnik itd. Vse te nove ceste so zgrajene silno previdno in so vse maskirane z drevjem in grmovjem, da večinoma, posebno poleti, niti iz zraka niso vidne.
Poleg cest so pa posvetili največjo pažnjo gradnji novih vojašnic za vojsko in milico ter za obmejne straže. Dočim je imela pokojna Avstrija stalne vojaške garnizije samo v večjih mestih, kakor na Reki, v Pulju, Trstu in Gorici ter le par manjših garnizij v Vipavi, Korminu itd., je Italija postavila stalne posadke v vse važnejše craje in zgradila v zadnjih letih celo vrsto ogromnih vojašnic v Postojni, Vipavi, 11. Bistrici, Idriji, Črnem vrhu nad Idrjjo, Tolminu, Bovcu, Sežani itd. V nekaterih teh krajev število stalne posadke skoraj nadkriljuje število domačega prebivalstva. Črni vrh nad Idrijo je n. pr. le neznatna vasica, pa ima vojašnico in garnizijo, v Vipavi, ki šteje le nekaj nad 1000 prebivalcev, so kar tri vojašnice, v Postojni, ki je tudi le majhno mestece, so zgra dili vojašnice, ki po obsegu prekašajo tudi velike mariborske. Poleg teea pa so povsod, kjer je prostor za to ali pa to narekuje bližina meje, stalne gami zije milice in obmejnih straž. V enakem razmerju je pa pomnoženo tud orožništvo. V krajih, kjer so za časa Avstrije zadostovali 3—4 orožniki, jih je danes 10 do 15 ali celo 20. Ker pa je Italija zgradila nove vojašnice in postavila nove garnizije tudi na avstrijski, švicarski in francoski meji, la hko mirno trdimo, da ima vsaj polo vice, če ne še več, redne mirovne vojske na meji.
Dograditev cest in vojašnic pa pomeni šele izvršitev prvega dela ita lijanskega programa del na meji projektu so nadalje nove železniške zveze Ajdovščina - Postojna, Sv. Lu cija - Idrija. Tolmin - Trbiž itd. in pa utrjevalna dela na Snežniku, Javor niku. Nanosu, v Trnovskem gozdu, v Hrušici, v Julijskih alpah in drugod v kolikor že niso bila pričeta ali celo dovršena. Vsa ta dela se pa izvršujejo čimbolj tajno in se porabljajo skora, izključno vojaški tehniki in kot delav ci vojaki. Časopisje o vsem tem niče sar ne poroča, vse kar tu m tam še omeni, je dograditev in oosvetitev no vih vojašnic. Zakaj izvršuje Italija vsa ta dela? Za utrditev miru? Za obrani bo? Proti komu? Na vse to je pač naj bolje odgovoril g. Morandi s podtika nji. ki jih je stavil naši državi, ki pa v resnici veljajo za njegovo lastno.
se je pridružil razlaganju Rellijevega branitelja, da je pretore ^ Ulaga vso zadevo natančno preiskal in je njegova oprostilna razsodba neodbitna. ^elli je odšel oproščen. Da bi bil dal potem nesrečni Ivani Krpanovi sam od sebe kako odškodnino, o tem se ni še nič čulo.
V Pazinu in okolici so bili v pretek-em mesecu vojaški nabori. V mestu je bilo nabornikov 229, potrjenih 147, v Tinjanu je bilo od 49 mladeičev^po-rjenih 32, v Boljunu 33 od 45, v Žrni-nju 57 od 80. Po usmrtitvi Gortana prihajajo okoličanski kmetje v Pazin samo po prav potrebnih poslih. Semnji, ki so bili prej tako živahni, so sko-ro mrtvi. Zavedni okoličani bežijo pred stikom z ljudmi, ki imajo na vesti jermsko žrtev. Na Pazin jih ne more navezati nobena moč. Poskušali so ? cmetijskim zborovanjem. Kamusovi priganjači so bili s težavo privedli nekaj kmetov iz okolice, katerim so etnetijski učitelji razlagali, kako jim
Primorske novice
O božičnih praznikih se je pokazalo, kaka revščina razjeda tržaško delovno ljudstvo. »Popolo« je hotel podpreti brezposelne delavce in izdatno obdarovati novorojenčka božičnega tedna po delavskih družinah. Akcija mu je slabo uspela. Darov je bilo premalo, oseb, ki so čakale na nje, pa preveč. Pred božičem je bilo v javnosti polno pozivov za prispevke k božičnicam ter k »Befani« in na pomoč je klicala dobrodelna kongregacija, ki je imela lani nad tri milijone lir izdatkov. Tako jc ostal ' Popolo« v stiski fn nahrulil jc bogataše, da nič i;e dajo za reveže. »Popolovi> odposlanci so zrli po siromašnih delavskih stanovanjih v predmestjih strašno pomanjkanje, v redakcijske prostore pa so hodne bedne matere po darove za svoje otroke. Ena je prišja vsa sestradana in objokana z golim novorojenčkom v rokah. Lakota se Širi med tržaškim delovnim ljudstvom v glavnem radi naraščanja dotoka delavskih družin iz starih provinc, odkar se italfionski kapital pniašča trža^ke^a gospodarstva Domače delovno ljudstvo v Trstu je obsojeno na izumiranje.
•
Kraškemu vodovodnemu konsorciju -Nanos« jo bil svoj čas na kričeč na-
hoče fašizem gospodarsko pomagati. Po zborovanju so jih peljali v cerkev, kjer je imel pazinski prošt patrijotičen nagovor na kmete z blagoslovom. Namen je ostal brez uspeha.
*
Trgovina v Gorici peša, ker nima denarja slovenski kmet, ki jo je prej vzdrževal. Za božič in novo leto so, kakor običajno, fašistične organizacije iskale prispevkov za razna obdarovanja. Pa jih je bilo malo. Predlanskim so goriške trgovce v fašističnih litih še zmerjali, da naj jih bo sram, ker nič ne dajo za prireditve fašisti čnih organizacij, letos pa se zadovoljujejo z vzdihom, da bi moralo biti več radodarnosti v goriškem mestu. Obuboževanje mesta in dežele je tako, da je vidno tudi že fašistom. Ko jc odbor fašističnih mladinskih organizacij razpravljal o proračunu za tekoče leto. so gospodje ugibali, kako se bodo krili naraščajoči izdatki v deželi, katere gospodarski odnošaji so tako ma-
lo	razveseljivi?!
V
čin zagotovljen vladni prispeve
100.000	lir, da se prične delo za po pravo bivšega vojaškega vodovoda na Krasu. Prizadeti so nričakovali na kazilo prve pomoči ali ker je ni bilo. jim je dala tržaška deželna uprava predujma 40.000 lir. Potem se je delo ugodno razvilo. S-tdaj se je deželna uprava odrekla povračilu navedenega zneska in določila, da naj se porabi za nadaljevanje vodovodnega dela, ker od tistega zagotovljenega vladnega prispevka ni mogel kotisorcij dobiti še nobene lire.
*
Giovanni Reli! (Ivan Ražem), znani fašistični voditelj, ima svoj avto, ki ga vodi precej nerodno. V bližini Trsta je podrl na tla dve ženski in enega moškega. Ivana Krpanova si je zlomila nogo, druga ženska in moški sta dobila lahke poškodbe. Orožniki so ovadili Rcllija, ki je pri razpravi na tržaškem sodišču pripovedoval, da mu je burja vrgla pesek v oči, na kar se je pripetila nesreča. Sodnik Ulaga ga je oprostil obtožbe. Vsled rekurza državnega pravdništva je prišlo do druge razprave pred prizivnim sodiščem. Državni pravdnik in zastopniki poškodovancev so zahtevali obsodbo in odškodnino. Sodni dvor pa
Litteraria
Slovenska drama. Z vseh strani smo že neštetokrat slišali trditev, da smo Slovenci po svojem naielobljem Distvu liriki in da prav zaradi tega ne zmoremo niti romana niti drame. Da-siravno je ta trditev deloma utemeljena in resnična, je na drugi strani pa tudi res, da smo v zadnjih letih vsaj enem napredovali, t. j. v romanu. Danes je število naših izviniih romanov že precej znatno, saj jih je samo v preteklem letu izšlo bodisi samostojno v knjigah bodisi v revijah krog 20, čeprav vsi na zunaj ne nosijo te označbe. Vsekakor pa je zelo pičla naša dramska produkcija, in to po kvantiteti in po kvaliteti. Naš najboljši dramatik je prej ko slej še vedno I. Cankar, dasi je tudi on vsaj v nekaterih svojih odrskih delih bil preveč lirik ali pa epik. In vendar je v razdobju od svetovne vojne do danes pisala slovenska oderska dela najmanj 26 pisateljev, da ne štejemo niti avtorjev raznih krajših in lažjih del, burk itd. Vsega skupaj je bilo napisanih preko 40 iger, žaloiger in komedij; 24 od njih jih je izšlo v posebnih knjigah, druge so pa ostale raztrešene po re vijah in v rokopisih. Na gledaliških o-drih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju jih je bilo uprizorjenih (brez burk) 20, preko meje pa so prodrle le 4: Žimančičeva »Veronika Dcseni-ška«, Novačanov »Herman Celjski«, Gol?’"'""'' »Vdova Rošlinka'< in Le-skovčeva »Dva bregova«, ki sta na repertoarju Narodnega pozorišta v B^oeradu. To so pa obenem od dosiH vprizorjenih tudi najboljša slovenska povojna oderska dela.
Oton Zupančič je od svoje nameravane trilogije dovršil samo »Veroniko Deseniško«, Anton Novačan je napisal »Velejo« in »Hermana Celjskega«, do-vršuje pa dramo »Friderik Celjski« in komedijo »Kandidat«. Anton Leskovec je napisal troje del, uprizorjena in v knjigi izdana pa sta bila le »Dva bregova«. Golar je napisal »Vdovo Rošlinko« in »Zapeljivko«, obe sta bi-
li	uprizorjeni in natisnjeni. Menda naj bolj plodovit med ostalimi je bil Angelo Cerkvenik; napisal je 4 dela, dram sko trilogijo: »V vrtincu«, »Greh« in »Očiščenje« ter komedijo »Roka pravice«. Uprizorjene so bile vse štiri. Vekoslav Remec je od 4 del spravil na oder «Kirko» in «Užitkarje»; »Klic iz samote« je ostal v rokopisu, a »Jaz bi rad rdečih rož« se še uprizori. — Alojz Kraigher je izdal »Umetnikovo trilogijo«, ki ni bila uprizorjena ter dramo >Na fronti sestre Žive«, ki je na repertoarju našega mariborskega gledališča. Od Ivana Cankarja so izšle po smrti le »Romantične duše«, ki se niso nikjer uprizorile. Tone Seliškar je naoisal dvoie dram:	•“'mo-
lom« in »V kaverni«, ki sta bili objavljeni v Ameriki; ena je bila l^m tudi uprizorjena. Obe deli Ivana Pregl ju »Azazel« in »Ljubljanski študer*,~‘«. sta ostali v knjigi, odnosno •• -viji in nista prišli na oder, kar je -^ito za
^ v~'.rvaško-
da, da se še vedno m ur)"'"' ia drama Slavka Gruma:	»Dogodek v mestu
Gogi«, ki je lani -"-ejela državno nagrado. Od Rudolfa Golouha* je izšla »Kriza«, ki ie M" i-,di it'pr'"A -v'in in pride najbrže do njene uprizoritve v Nemčiji, komedija »Komedija sedanjosti« je pa ostala zaenkrat še v rokopisu. Od Ksaverja Meška je bila izdana in uprizorjena drama »Hrastovi«, ki se odigrava v Prlekiji Franceta Bevka »Kajn« je doživel krstno predstavo v Mariboru in bil uprizorjen tudi na nekaterih podeželskih odrih. Isto pot usode je pa hodila tudi drama Fr. S. Finžgarja »Rarvalina življenja«. Ivana Laha »N1'" — " niku« je bila izdana v zbM'-' -o?W« in večkrat uprizorjena. V knjigi Je izšla tudi Zvonimira Kosma igra »Morje« ter Engelberta Gan^? drama »Sfinga«, ki pa nista bili uprizorjeni. Med ljudskimi ierami, ki so sam- a podeželske odre, je doživela v zadnjem desetletju največ uspeha »Prisega o polnoči«, ki jo je napisala Manica Komanova, čeprav nima literarne cene.
Petainova očala
so najboljia!
Med mladinskimi igrami večjega stila (manjšega jih je bilo napisanih in tudi izdanih večje število) je treba o-meniti dvoje del Pavla Golie, od katerih pa si jc več ali manj trajen uspeh’ priborila le prva: »Peterčkovc poslednje sanje«, ki je bila izdana tudi v knjigi, Fr. Milčinskega pravljico »Mogočni prstan«, ki je bila uprizorjena najprej v Mariboru in Toneta Gasparija »Divjega moža«, čeprav prvih dveh nikakor ne dosega. Med drugimi dramskimi deli bi pa bilo omeniti še Janeza Jalna »Dom«, ki je svoje-časno bil prav simpatično sprejet. Izšel ie tudi v samostojni knjigi. Pesnik Miran lare je napi.-al dramo v verzih »Vergerij'!;. Objavljena je bila deioma v lanskem »Ljubljanskem Zvonu« iti je, kakor čujemo. tudi že sprejeta v repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Od Mariborčanov so napisali drame, ki pa šele pridejo do uprizoritve: Makso Šnuderl »Pravljico o rajski ptici«. Gustav Šilih »Kaverno« in Radivoj Rehar »Učlovečenje« in »Petega evangelista«.
Od tu navedenih deJ so bila v mariborskem Narodnem gledališču že u-prizorjena sledeča: Novačan »Veleja« (»Herman Celjski« se uprizori še letos), Župančič »Veronika Deseniška«. Golar »Vdova Rošlir.ka«, Cerkvenik »V vrtincu«, »Greh«, »Očiščenje«, Remec »Kirka« in »L/itkarji«, Ivan Lah »Noč na Hmeljniku«, Fr. Bevk »Kajn«, Milčinski »Mogočni prstan«, Leskovec >-Dva bregova«, Gaspari »Divji mož« I. t. d., dočim se nekatera druga, kakor Kraigherjeva drama »Na fronti sestre Žive« itd. uprizori še tekom letošnje ali pa prihodnje sezone. Vsekakor je pa treba pripomniti, da je Maribor od 1. 1919. doživel več krstnih predstav novih slovenskih o-derskih del kakor Ljubljana.
SMn
v p c f p iv i k »«rra
V	Al ar 1 L) or u, dne 11. !. 1930.
VpraSanle Indiie
SKLEPI VSEINDIJSKEOA KONGRESA. — TEMELJ VSEH INDIJSKIH POKRE TOV: NEODVISNOST OD BRITANSKEGA CARSTVA.
V	dneh, ko je vseindijski kongres pod predsedstvom indijskega nacijonalnega voditelja Ghandija sprejel resolucijo, s katero zahteva popolno politično neodvisnost od britanskega carstva, ne bo odveč, ako si predočimo historijat in li.;-skega nacijonalnega gibanja in premo-trimo možnosti nadaljnega razvoja borbe Indijcev za samostalnost.
Indijsko vprašanje je prebrodilo že nekoliko ostrih, celo zgodovinskih razdobij, kakor je zlasti ona znamenite ustaje Ciparpa 1. 1857. Zadnjih 50 let pa je navzela borba milejše oblike. Do te spremembe je prišlo, odkar je angleška politika v Indiji poverjena mesto afaristom »Indijske družbe« državnikom, ki so razumeli pritegniti nase velike indijske obi-telji in predstavnike višjih kast, jih nagovorili na posečanje Evrope, na pošiljanje otrok na študije v Anglijo, in — kar je glavno — na sklepanje poslovnih zvez z bankirji in indiistrijalci Britanije. Odtihdob so bile možnosti oborožene vstaje vedno manjše, ker narodne mase v Indiji bolj ko kje drugje ne store ničesar brez voditeljev, vsi ti pa so postali iz moralnih in materijalnih razlogov privrženci angleške stvari. V zadnjem času se je zopet pričela intenzivnejša agitacija, seveda na različne načine, kar je razumljivo pri nehomogenem narodu, ki živi v raznolikih prilikah in pod mnogokrat zelo nasprotnimi uplivi. Vendar pa najdemo v vseh pokretih enotno črto: željo, da se Indija na vsak način osvobodi angleške nadvlade, angleška tutor-stva, navzočnosti Angležev v Indiji, v mnogih slučajih celo angleške civilizacije, ki pa je nedvomno prinesla indijskemu polotoku znatne koristi.
Protibritanski instinkti zavzemajo med Indijci odkrito obliko, včasi nasilno, rtiasi zakonito, včasi subverzivno, kakor so pač kraji in ljudje, povsod pa z istim ciljem. Angležem se godi danes v Indiji tako, kakor se je Avstrijancem v Italiji in drugod, kjer so jim rekli: »Nočemo, da s nami boljše postopati, da nam boljše /ladate. Hočemo, da greste!« To je že Javno splošni občutek, in noben Anglež ti ne dela iluzij glede situacije v Indiji. Samo si še delajo nade. da bodo na eden ali drugi način še mogli podaljšati britansko gospodarstvo nad Indijo za daljše ali krajše razdobje. Kot iznenadenje o situaciji predvidevajo Angleži slučaj. C\
bi bilo potrebro dat. Indiji več'o ali manjšo avtonomijo, odbijajo pa v glavnem tezo pretvoritve Indije v dominion, to je v člana britanskega carstva, ki je v praksi neodvisen, ki je pa z matico vezan z dinastičnimi vezmi in solidarnostjo interesov. Izkušnje dajo sklepati na to, da je nemogoče, da postane Indija dominion, kakor sta to Kanada ali Avstralija. Zakaj ti kraji so napolneni z imigranti bele rase, povečini z Anglo-saksonci, in so pravzaprav stare angleške kolonije, katerim se je posrečilo, tekom časa doseči svoj položaj odvisnosti od metropole v razmerju popolne enakosti. Indijci pa bodo morda ostali zvesti britanskemu carstvu, nikdar ga pa ne lodo ljubili, ostali bodo morda njegovi sluge, nikdar pa ne bodo in nočejo postati sodelavci.
Na kateri točki je danes kri) a9 Nedavni atentat na vlak, v katerem se je vozil indijski podkralj, in ki ni uspel, dokazuje, da se je položaj zelo poslabšal. Dokazuje, da_ se je pojavil novi teroristični element, po vsem sodeč tuje znamke. Eksplozija bombe v New Delhiju oči-tnje boljševiško tehniko ali celo boljše-viško roko. Nihilizem prehaja od severa na zapad, preko velikih gora Centralne Azije, se vrača na Kitajsko in v Indijo z izpopolneno tehniko. Lord Irwin. ki mu je bila namenjena smrt, je pristaš indijske avtonomije. Oktobra lani je javno izjavil, da je cilj angleške politike, pretvoriti Indijo v dominion. To obljubo ste obe angleški zbornici ostro obsodili in tudi vsi predstavniki angleških strank, še bolj pa člani »Komisije Simon«, ki proučuje indijsko vprašanje in bo morala poročati parlamentu. Vkljub temu pa je lord Irwin ostal na svojem mestu, kar je dokaz, da ga tudi največji nasprotniki v svoji notranjosti niso obsodili. Ideja indijskega dominijona je le še malo prodrla v vrste angleških državnikov, hitro pa so jo zagrabili in uvrstili v svoj program indijski nacijonalisti, ki jih vodi Ohandi, in ki sedaj stavijo to kot minimum svojih zahtev in kot predpogoj za nadaljevanje pogajanj. Še alar-mantnejše pa je dejstvo, da je na vsem-dijskem kongresu zmagala ekstremna nacionalistična struja, ki se tudi z do-minijonom ne zadovoljuje in zahteva popolno neodvisnost.
Angleži bodo se morali pokazati do-
bre psihologe, ako hočejo brez žrtev prekoračiti točko deklinacije. Zakaj dejstvo jc, da,so ekstremne nacionalistične aspiracije v Indiji, podpihovane deloma tudi od boljševiških agentov, prodrle v najnižje plasti naroda, in položaj je danes že tak, da bi bili Ghandi in tovariši od naroda enostavno pregaženi, ako bi količkaj popuščali. Situacija je težka in se poostruje od dne do dne. V celi Indiji živo vre, sestanek nacionalističnih voditeljev z lordom Ir\vinom je ostal brez uspeha in brez zaključka. Ghandijevi pristaši so obsojali Ghandija, da je šel na sestanek, in so nazvali to slabost. O revoluciji seveda še ni govora. Danes se vrši samo še velikopotezna agitacija, ki pri ogromnosti dežele lahko traja še dolgo, dolgo brez kakega efekta, le z malimi ali večjimi incidenti. Anglija igre še ni izgubila in oe bo znala nastopati res diplomatsko in psihološko, je dana še vedno možnost, da ji ostane Indija vsaj kot dominion.
moderno zakonsko pravo na Finskem
Na Finskem je stopilo 1. januarja letošnjega leta v veljavo novo zakonsko pravo. ki je izredno moderno in svobodoljubno. Temelji popolnoma na načelu popolne enakopravnosti med moškim in žensko. Oba zakonca odločata z enako pravico o gospodarskih razmerah, stanovanju in otrocih; žena lahko sklepa pogodbe in pravno-veljavne obveznosti in jih lahko samostojno zastopa pred uradi in sodišči. Pri novo sklenjenih zakonih •vlada že vnaprej ločitev posestva; le po smrti ali ločitvi ima vsak mož ali žena posestno pravico do posestva drugega. Velikega pomena za žene so določbe, da so posestva, kuhinjsko in delovno orodje kot last enega od zakoncev pod posebno zaščito in se brez njegovega dovoljenja ne smejo niti prodati niti zastaviti. Zanimivo je dalje, da se smatra gospodinjstvo, ki je opravlja žena, kot prispevek za vzdrževanje rodbine.
Smrtonosne rastline
Iz ozemlje, kjer izvira Amazonski veletok se je te dni vrnila v Washington ameriška raziskovalna komisija, ki je prinesla s seboj celo vrsto izredno zanimivih in dosedaj popolnoma nepoznanih rastlin. Prehodila je Limo in Ande in zbrala potem v džunglah Amazonskega veletoka in v Peruanskem gorovju okrog
30.000	rastlin, ki so bile dosedaj botanični
znanosti večinoma nepoznane. Ena od teh vrst je Caapi, ki ima po mnenju Indijancev lastnost, da povzroča strašne sanje in podeljuje dar prorokovanja. In res so amerikanski raziskovalci dognali, da povzroča zavživanje teh rastlin svojevrstne živčne reakcije.
Še bolj čudovite lastnosti pa ima neka druga rastlina, ki jo imenujejo domačini »Barbasco«. Vsebuje namreč mlečno tekočino, ki jo vlivajo domačini v vodo, na • ^ar so daleč naokrog vse ribe omamljene m se ne morejo več premikati, vendar pa njihova zavžitnost s tem čisto nič ne trpi. Indijanci potem poberejo na ta način omamljene ribe z rokami iz vode.
Ameriški raziskovalci so prinesli končno s seboi tudi celo vrsto dosedaj nepoznanih, sulicam podobnih rastlin, ki pomenijo takojšnjo smrt za vsakogar, kdor se le malo rani kožo na njih.
Urita wmi v liifa«j
»prejme za »lučaj smiti in doživetja m|| zdrave otebe od 1. do 90. l«4t In »plača 1 do najvel Din 58.000*— ca podporah. |f jj Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo B |
moderna zauarouanja
V	naših krajih se ljudje večinoma zavarujejo za slučaj smrti, proti požaru ali nezgodam, o zavarovanjih, kakršne so uvedle razne zavarovalnice drugod po svetu, se jim niti ne sanja. Tako n. pr. prevzema angleška zavarovalnica »Lloyd« zavarovalnine proti vsem mogočim nevarnostim. Naj navedemo samo nekaj primerov. Več sto previdnih Angležev sc zavaruje vsako leto proti vnetju slepiča in na tisoče mladih deklet proti brezzakon-skemu devištvu. Tudi dvojčki niso v Angliji zaželjeni in se zato zakonci prav radi zavarujejo proti tej »nesreči«. Obstoja dalje celo zavarovanja gledaliških igralcev proti neuspehorrf na odru. Dve plesalki sta se zavarovali proti kurjim očesom na nngali, komponisti se zavarujejo za slučaj, da njihova dela propadejo pred ohčin-stom, študenti proti polomom pri izpitih. V najnovejšem času pa je neka zavarovalnica uvedla tudi zavarovanje proti nesrečnim zakonom. Zavarovalnica prevzame proti visokim premijam obveznost, da plača v slučaju ločitve zakona sodne stroške, kakor tudi od sodišča določeno alimentacijo.
Miha«! Zevaeo
Beneška ljubimca
Zg«d«vinskl roman iz starIH Benetk »7
To slišavši, je prijel za konec netila in ga pritaknil k plamenu svetilke.
Netilo je začelo prasketati in se zvijati kakor ognjena kača.
Skalabrino je vstal in pustil svetilko na tleh. »Prisegel sem, da se ne umorim,« .ie zamrmral In mirnih korakov, brez naglice, se je napotil na
vri.
»Izdaja! Izdaja!« je zagrmel Foskari, ko je videl admiralsko ladjo priklenjeno k nabrežju.
V	istem hipu se je obrnil proti Gvidu Džennaru in za divje sunil z bodalom v prsa.
Džennaro je padel in zaječal:
»Po meni je!«
Obležal je na obrazu, ne da bi se ganil.
Toda, če bi bil kdo tako radoveden, da bi se bi! ;klonil prav blizu k,njemu, bi ga bil nemara slišal mrmrati.
»Res, mojster Molina je prvi orožar na svetu; njegove verižne srajce so prava mojstrska dela.«;
In radovednež bi bil videl, kako policijski načeinik po mačje odpira oči ter se ozira okrog sebe.
Ko je Foskari zakričal, so zarotniki in z njimi Al-tferi potegnili meče.
•»Švicarji, k meni!« je zarjul dož. »K meni, senatorji! Tu davijo zakon, tu ubijajo svobodo!«
»Nikakor ne,« je zagrmel Altieri, »sarao vas hočemo ubit!, ako se ne vdaste ... Vdajte se, Foška *il«
Dož se je oziral krvavo okrog sebe. Videl je zarotnike navaliti na Švicarje, ki so stali kakor stena.
»Pogum! Pogum!« jim je zaklical in planil v sredo mednje.
Nasprotni četi sta planili druga nad drugo: streli n samokresov in arkebuz, rjovenje gneva in ječanje ranjencev je napolnilo zrak.
»Na kopno!« je kriknil Altieri in dal znamenje svojima dvema kompanijama
»Izgubljen sem!« je viknil dož.
Glasen krik je odgovoril Altierijevemu klicu s krova admiralske ladje, in njegovi vojaki so udrli po širokem hodniku.
V tem hipu pa je peklenska razstrelba pretresla zrak.
Admiralska ladja se jc odprla kakor vulkan.^
Neizmeren steber plamena s perjanico iz črnega dima se je dvignil naravnost kvišku.
Nato je začela padati v morje in na obrežje toča ognja, žarečih drobcev in raztrganih človeških udov.
Prestrašeno strmenje je za nekaj trenutkov prekinilo krvavi boj.
Nato,je nastopilo turobno molčanje.
Admiralska ladja je bila izginila in z njo obedve Aitieiijevi kompaniji ter večina zarotnikov, ki so bili vkrcani na njej.
/asliša! se je glas besne radosti, napol krik, napol rjovenje
In Fcikari, veselja pijan, je dvignil meč 'n ;)’;ini! nad protivrike, za njim pa ne le Švicarji, nsgo tudi vsi . pen"'' 'v ■	'	'	'	Ovijali do te minute.
N, ri/ ’ -:J" klanje.
V malo trenutkih je ležalo na tleh dvesto mrtvih.
Altieri in okrog njega desetorica zvestih, se ie
boril še vedno; toda orjaški Švicar ie mahnil s lu>le-.parto in mu zlomil meč.
Altieri je blazno pogledal Foskarija.
Prijel se je z obema rokama za lase in klaverno ihtenje idii ie bruhnilo preko nabreklih ustnic.
»Primite ga!« je zagrmel zmagoviti dož.
Toda Altieri je planil iz dosega njihovih rok.
Videli so ga bežati in izginil v neko stransko ulico. In dož, v pijanosti svojega zmagoslavja, ni marci misliti nato, da bi ga preganjal.
»K doževski palači!« je velel.
In ko se je premaknila množica senatorjev in pa-tricijev, pozdravljaje Foskarija z burnimi klici, je začel povpraševati:
»Plat zvoni! Zakaj bije plat zvona?«
»K palači! K palači!« so mu klicali senatorji.
»Poslušajte! Tam kriče . . . Kaj pomeni ta krik?”
Toda naptoil se je proti napovedanemu cilju.
V boju je bilo padlo poldrugsto njegovih Švicarjev; kljub temu ga je obdajala še vedno impozantna sila.
Kroginkrog njega so kričali'- Foskari! Foskari!
V dalji pa so še vedno tulili zvonovi in odmevali zamolklo v doževi duši.
Koraka' je počasi. Kajti, če je prišel za tri korake naprej, je moral zopet za dva nazaj, ker so tolpe ljudstva vsak trenutek ovirale njegovo pot. Tako je prišel Foskari do tesnega križempotja, okdoder so se cepile ozke uličice na vse strani.
»Peljemo se po kanalih!« mu je svetoval neki član Desetorice.
»Ne!« je odgovoril dož. »Narod bi mislil, da se ga bojim!«
Toda na križempotju je nenadoma treščila vanje salva iz arkebuz.
Petnajst mož v bojni vrsti, petnajst neznancev, je izprožilo svoje strele v doževo spremstvo. Nato so se umaknili brez odlašanja proti doževski palači, kriče:
>Svoboda! Svoboda!«
»Kandiano! Roland Kandiano!« je odgovarjalo rohnenje naroda.
»Roland Kandiano!« je zamrmral Foskari in pre* bledel.
Salva je bila ub:. štiri Švicarje in jih ;aiiU se-den aii osem.
»•Naprej,« je kriknil poveljnik Švicarjev.
Korakali so dalje.
Toda vsa množica je kričala zdaj:
»Kandiano! Kandiano!«
In v rednih presledkih so zadevali ob bolj ali manj številne čete, ki so prožile svoje salve ter se umikale s klikom:
»Svoboda! Svoboda!«
Po hišah so klicale ženske z vseh oken:
»Kandiano! Svoboda!«
Z višine streh so padale, med doževo spremstvo krogle, cvetlični lonci, opeke in cestno kamenje.
Bled je stopal Foskari svojo pot. Ob slehernem koraku je videl pasti koga izmed svojih zvestih. In zmerom siinejše je postajalo bučanje glasov, ki so ga orili v viharju vsesplošnega upora;
VMarJbertt, dne It. T. 193(1
M»rflkr*f! ▼ F C F R V f K 7«lrf
STfan S.
Kabaretni večeri!
Kavarna ,.Evropa"
Kabaretne predstave! Dnevno velike g»la kabaretne predstave. Ob nedeljah in praznikih ob 4. uri
popoldne družinske predstave pri pravem pekerskem rizlingu. Od 16. do 30. Januarja gostovanje znanega zagrebškega humorista in komičarja Evgen Pancer-ja, vsaka beseda vrečo smeha. — Gostovanje holandske pevke in plesalke iz graškega Orfeuma gdč. Terese van Wegan-Sytje Klop, Steffi Fischer i. d. Prvovrstna godba. Vstopnine In pobiranja ni.
Za solidno postrežbo jamči in se priporoča Mihael Kokot, kavarnar.
Šport
Ustanovitev kluba za liockey na ledu v Mariboru.
Pred par dnevi se je v Mariboru ustanovil »Mariborski hockey-klub«, ki bo gojil samo hockey in hockey na ledu. Vežbališče bodo imeli pri Treh ribnikih. NVvcm"	znani	sporta-
51 našega mesta v zimsko-sportnih panogah.
SK Železničar, zimsko-sportni odsek, službeno.
Radi prcdstoječe smuške tekme bo v torek, dne 14. tm ob 18. uri v gostilni Laufer obvezni sestanek vseh članov zimsko-sportnega odseka. — Načelnik.
Naši akademiki v Ta vosu.
Pri smuškem tekmovanju na 18 km si je pribori! I. mesto Novak (Češkoslovaška) v Času 1:24:5: sledili so Italijani,
Avstrijci, Nemci itd. Še le 53. je prvi od naših smučarje- dospel Danilo Dougan v času 1:51:45 in drugi 1 ot 58. Ferdo Košir v 1:53:37. Že pri tem prvem nastopu se je opazila velika premoč čeških in italijanskih smučarjev. Na tej progi je startalo 133 tekmovalcev, od katerih je prispelo 81 na cilj. Proga je bila krasno izpeljana, tako, da so imeli gledalci priliko opazovati ves potek tekmovanja.
Jugoslavija sodeluje pri svetovnem prvenstvu?
V	Beograd je dospel zastopnik uru-guajske nogometne zveze na Dunaju inž. Fischer, ki bo posredoval pri ministrskem predsedniku, da se omogoči naši nogometni -eprezentanci sodelovanje pri tekmah za svetovno prvenstvo . Montevideu. Uruguaj^ka vlada nam nudi večjo iinančno podporo, samo. da bi naša amaterska reprezentanca sodelovala. Pričakovati je zato. da bo tudi naša reprezen-tarca nastopila v tekmah za svetovno
prvenstvo, ki se prično meseca maja v Montevideu.
Športni klub Ptuj in Slovenski tenis-kiub v Ptuju razpuščena.
Sresko načelstvo v Ptuju nam je poslalo z ozirom na našo notico z dne 7. tm. pod gori navedenim naslovom sledeči popravek: »Ni istina, da sta bila po odredbi sreskega poglavarja v Ptuju prejšnji teden razpuščena »Športni kiub v Ptuju« in »Slovenski Ter.is-klub v Ptuju- ter da sta oba kluba proti razpustu vložila priziv na bana v Ljubljani, istina pa je, da je bilo vsled višjega na>oga na podla?) odredbe sreskega r.ačelmka v Ptuju obustavljeno delovanje obeh zgoraj navedenih gimnastičnih društev.«
Male športne vesti.
Jugoslovanski zimsko-sportni savez j j razpisal mednarodie tekme v umetnem drsanju, ki bodo dre 1. iu 2. iebruarja .(30 na Blejskem jezeru oziroma na dr-salFf-u hotela »Toplice« na Bledu. Tek-
nrvalni pravilnik JZSS za smuške in drsalne tekme se dobi pri blagajniku JZSS g. J. K marju, oglasni oddelek »Juted« v Ljubljani. Cena Din 25.—. Japonski hockeyaši na ledu igrajo prihodnjo nedeljo prvo tekmo v Evropi na Dunaju proti Eisl 'ufvereinu. V Palermu je zmagal III. okraj (Budimpešta) proti F. C. Palermo 7:1; Nemzeti (Budimpešta) zmaga v Gorici 2:1; Francosko Davis-cup moštvo bo tudi letos treniral Martin Plaa. Radi smrti Moldenhauerja je nemški teniški savez sklenil, da se v mesecu januarja ne udeleži nikakih oficijelnit tekem.
Hunsko pokopališče.
V	bližini Szegeda na Madžarskem so pri izkopavanjih odkrili hunsko pokopališče. staro nad 1500 let. V grobovih je bilo polno ostankov člov :-ških in živalskih kosti ter raznih železnih predmetov.
VELIKA INVENTURNA PRODAJA
V TRGOVSKEM DOMU V MARIBORU
SAMO ENKRAT V LETU SE NUDI UGODNA PRILIKA OB INVENTURNEM ČASU RAZNO LEPO MODNO BLAGO POCENI KUPITI. VSLED VELIKE ZALOGE TRAJA INVENTURA 30 DNI. SE PRIPOROČA TRGOVSKI DOM MARIBOR.
Stanovanje,
soba 'n kuhinja ali 3 sobno, se odda takoj. Maslov v upravi Večernika 36
Soba v vili
pri parku se takoj odda solidnemu gospodu. Trubarjeva ul. 11/1.	 43
Oddam dve elegantni prazni sobi
s parketom in električno razsvetljavo. Priložnost za kuhanje, Strossmayerje-va ulica 6. hišnica._________________59_
Več gospodov
sprejmem na dobro domačo hrano. Na-
slov v upravi lista.____________________ 70
Kupim obleko, čevlje, perilo, pohištvo, posodo in ostale stvari. J. Peteln, starinarna, Orožnova ul.
št. 1,___________________________________66
Prodajam
obleko, čevlje, perilo, jedilnico (staro-nemškega sloga), viseče svetilke, posteljice za otroke, žimnice in druge stvari. J. Peteln, starinarna, Orožnova
_ ul. 1.____________L______________________67
Na dobro izdatno hrano sprejmem več oseb. Slomškov trg 14, pritličje, levo.	83
Pisarniška dela,
korespondenco itd. sprejemam v izvršitev na dom. Ponudbe pod »lastni
. stroj« na upravo lista.__________________80
Učiteljica želi poučevati klavir ter vse predmete. Gre tudi na dom. Po-nudbe na upravo pod »Učiteljica«. 79 Udobno 5sobno stanovanje ob parku za oddati.	81
Prazno sobo oddam samostojni ženski ali zakoncema brez otrok. Naslov v upravi lista. 85	Žimnice, otomani, divani, posteljni vložki, afrik, konjska žima in vse predelave v in izven hiše pri J. Mandl, tapetništvo, Gosposka 36. 3257
Radioaparat, štiricevni Reinartz, skoraj nov, kompleten in dva zvočnika ugodno prodam. Naslov v upravi. 106	
	Hiša na prodai, Gubčeva ulica 29, Pobrežje. 92
Krasno dvosobno stanovanje nasproti glavnega kolodvora oddam proti letni najemnini. Naslov pove upr. lista. 103	Sobo z sep. vhodom oddam. Prešernova 18, vrata 3. 91
	Prodam klobuk (cilinder 57 cm) za gospoda. Lekarniška ulica 2/II. 57
Kdo bi vedel, kje se nahaja sedaj 191etr* Marija Markuš iz Sv. Martina-Korena, naj naznani proti nagradi pri Šušteriču. Krče\ina 139. 102	
	Nepremočljive gojzerje dobite poceni v »Brzopodplati«, Tatten bachova ulica 14. 3091
Sedlarski pomočnik se takoj sprejme. Izdelovanje plaht, Rače. 108	Pisarniška začetnica, prednost veselje do trgovine, več jezikov, trgovska šola. Pismene ponudbe na upravo »Domačije«, Koroška 10. 94
Lepo opremljeno solnčno sobo oddam. Tattenbachova ulica 19/1., vrata 5. 99	
	Nasveti — Pomoč! Stanovanj ke zadeve (odpovedi, deložacije). sploh važne gospodarske, tudi osebne zadeve, ugodno pri »Mar-stanu«, Koroška 10. 95
Oddajo se pomije. Kolodvorska restavracija. 97	
Lepo opremljeno sobo v novi hiši oddam s 1. februarjem. Božič, Strossmayerjeva 28/HI. 90	
	Sprejmem sostanovalca. Naslov v upravi. 111
Veseličnim prireditvam v mestu in na deželi priporočam na-geljčke in druge cvetlice po solidni ceni. Naročilom v naprej popust. Ivan Jemec, vrtnarstvo, Prešernova ulica. 82	
	Stanovanje oddam. Aljaževa ulica 5. 93
	Brezposeln! gospodje, agilni, naj se javijo v »Brzopodplati« Tattenbachova 14. 11'*
Singer-šivalni stroj,
krojaški, še dobro ohranjen, se proda po zmerni ceni. Frankopanova ulica št 15.	3
Solnčna, lepo meblovana soba.
pritličje, z dvema posteljama, event. uporaba kuhinje v Maistrovi ulici se odda s 1. februarjem zakonskemu paru ali dvema gospodičnama event. gospodoma. Naslov v upravi lista. 84
Matrace, otomane,
vs tapetniške izdelke in popravila izvršuje po najnižji ceni tapetnik Ferdo Kuhar, Gosposka ulica 4.
Hiša v Celju,
dvonadstropna v sredini mesta z velikim skladiščem, trgovsko pisarno in lepim vrtom se proda. Potreben kapital 750.000 Din. Posredovalci izključeni. — Ponudbe pod šifro: »Dobičkanosna hiša« na upravo »Večernika«. 3344
Športniki!
Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14.
Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. nger-Ja sin, Maribor. Gosposka ultoa 15.	1548
Pozor!	*
Patent posteljni fotel, soliden, praktičen, za vsako sobo uporabep, od 1000 Din naprej pri izumitelju in izdelovate-Iju B. Jagodič, Rotovški trg 3.	3090
Ve/ika'' okazi/ska prodaja f
Od 10. januarja
Creoe de China, KreDDmonso'a. Molresvile. moškeoa sukna. blaaa za olašfe in obleke, baržuna, barhenta. kr stalne svile, vseh vrst bele tkanine, posteljnine, postel.nih garnitur i. t. d. pri tvrdki
Do/ček i Mati ni, Maribor, Gosposka ulica 2/
Poiskuslte naše nove pekarske SpedJalitese
kakor: Stele a la cokosette, sijajne v okusu in trajne Samostanske rogljiika Iz francoskega testa
Pravi llrolakl sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi Izdelki) v vsaki velikosti, trajen
Oasteinskl prepečenec v vseh oblikah, izvistno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski prepečenec, izvrstnega okusa
in uii vsestransko znani in priljubljeni orekovl rogljički, poZunfskl upognjenci In vinske palčice, venčasti kolači itd
Pekarna Schmid, Maribor, Ju?ciceva ulica 6
Preprodajalci popast! Pošilja se na vse strani I
Krasne pletene obleke
v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	2319
Kolesarji pozor!
Zima je tul Priha-
^as’ k° k° tre,3a
^| oddati vaše kolov popolno oskrbo in shrambo čez zimo.
V	istem času se vam nudi prilika, da daste vaše kolo temeljito popraviti Generalno popravilo z emajlacijo na 180 stopinj vročine potom električne peči, poniklanje ter temeljito očiščenje in brušenje vseh krogijičnih ležajev, tako, da postane kolo z malimi izdatki zopet novo. Zadostuje dopisnica, da pridem po kolo na dom. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma.	3009
Abiturjent realke
prevzame instrukcije, primerno zaposlitev ali stopi v prakso. Ponudbe pod »Skromen« na upravo »Večernika«. 53 Vajenka
se takoj sprejme. Modni atelje, Fran-čiškanska ulica 21, II. nadstr.	69
Sobo, snažno in solnčno
. z eno ali dvema posteljama z uporabo kopalnice, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v upravi »Večernika«.	27
Dame pozor!
Škornje po najnovejšem modeiu. Zmerne cene. Izdeluje Govedič, Frankopa-nova ulica 10. Delavnica za popravila vseh gumijastih čevljev.	37
Sobo
najmodernejše opremljeno, tik glavnega kolodvora oddam. Aleksardrova cesta 48.	6‘
Ste U svoj denar zavrgli?
20% kronski boni (katere ste prejeli pri žigosanju kronskih bankovcev) se po najkulantnejši ceni kupujejo. Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14.	51
Oddani
opremljeno ali prazno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v novi hiši. Radvanjska cesta 16.	61
Spalne in Jedilne sobe
po najmodernejšem vzorcu in po konkurenčnih cenah prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48.
Pouk v srbščini
Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t. d. nudi
nalugodnele
in knpi ODOL steklenice.
Galanterijska trgovina
Drago ROSINA
Vetrinjska ulica št. 26
začetek in konverzacijo Zeli rodbina. Ponudbe s pogoji pod »Popolnoma perfekten
unravo lista.
Veliko zalogo	«
najfinejših čajev, kave, ruma, konjaka, kakor vsakovrstno specerijsko blago po najnižjih cenah priporoča
MEINEI
HEffoiD
Lep, svetel trgovski lokal
z lepo opremo, prikladen za vsa ko stroko, na piometnem kraju, v bližini glavnega kolodvora, se takoj odd*. Vprašanja pod ,,Ex-celsior 1930“ na anončno pisarno Hinko Sax Maribor. 50
(prej F. HARTINGER)
Maribor, Al@k^ndrova cesta 29
Ot*j£rltveno naznaniSo!
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvorll renoviratio
ZEISS
MJNKTAL
Zastore, zaves® in posteljna pregrinjala
v zelo okusni izdelavi, kakor tudi perilo za dame, ot oke in gospode po meri dobite pri
OLGI RUPNIK
atelje ca parilo
Maribor, Slovenska ul. 20
Tudi dostavljeno blago se prevzame v delo 68
PEKARNO
Gramofoni od Din 8981— dalje Mandoline	.	»	136—	„
Violine	„	,	85'—	„
Oitare	m	„	207'—	„
Troaibe	,	„	505’—	„	3S61
tiha harmoniki	„	„	85 —	,
PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Sdiarbaumova zgradba
Diplomirani optik z državnim izpitom
PSTi&M
MARIBOR, GOSPOSKA 5
v Smetanovi ulici 51 Maribor
Potrudil se bom, da cenj. odjemalce vtdno zadovoljim s svežim ter okusnim kruhom in pecivom, ki ga na željo tudi dostavim. V prijetni nadi na obilni obisk, se cenj. odjemalcem najtopleje priporoča	71
Prevzem gostilne
FRANJO KOREN, pekarna
Cenjenemu občinstvu, posebno pa Primorcem, vljudno naznanjam, da sem prevzel v Hočah, tik za cerkvijo, staro znano gostilno Frangeš. Točim prvovrstna štajerska, kakor tudi pristna dalmatinsku vina iz okolice Šibenika. Z mrzlimi in toplimi jedili, kakor dnevno svežimi morskimi ribami izborno priskrbljeno. Prenočišča za turiste. Krasna izletna točka za Mariborčane. Ugodne zveze z vlaki in avtobusi. — Za obilen obisk se priporoča
da si zaslgurate sreiko
drž. razr. loterije. I. ?rebante bo 16. t. m. Brez srečk ne mnre nil^e Čez noč obocrateti in nriti do blagostanja. S srečko na je to mogoče. Ne ostanite brez srečk! — Srečke se dobijo v
upravi »JUTRA« in	v	Mariboru,
Aleksandrova cesta 13.
miLRH SOLRR — BOSTILNICRR
OBLASTNA HRANILNICA MARIBORSKE OBLASTI
Centrala: MARIbOR, Trs Svobode 3
Podružn ca: CEL3E, Cankarjeva 11, nasproti pošte
(Preje: Južnoštajerska hranilnica, Celje)
'Šffi* »	’	~	v	V	F	C	P	V	N	T	K	TtfM	V	M	a	r	1B 5 r 11, <Jne IT. T. im